Poitnina platana v gotovini.
Štev. 25.	V Ljubljani, dne 22. junija 1922.	IV. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne Štev. 1 Din.
.NAŠ GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina . . . Din. 40'—
Polletna naročnina .....	20'—
Četrtletna naročnina. ....	10-—
Za inozemstvo je dodati poštnino. ■ ■ ■	Oglasi po ceniku.
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se	| Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se po-
ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno	| šilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št S/L Tja
frankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani	|	je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Kaj je novega pri O. Z.
1.	Zapisnik 1. seje širšega odbora.
2.	junija je imel širši odbor O. Z. v sejni dvorani mestnega magistrata prvo sejo po letošnjem občnem zboru, ki ji je predsedoval novoizvoljeni predsednik O. Z. davčni nadupravitelj g. Maks Lili e g.
Predsednik otvori sejo ob 20. uri ter ugotovi sklepčnost. V pozdravnem govoru navede, da k svoji izjavi, ki jo ie podal 28. maja t. 1. na občnem zboru, nima nobenih bistvenih dodatkov. Da bo mogla O. Z. delovati v popolni harmoniji, apelira na složnost in odkritost vseh delegatov, ki imajo v širšem odboru Čast zastopati svoje organizacije. Delovanje O. Z. se mora v novem poslovnem letu poglobiti. Treba je ožjih organizatoričnih stikov z Glavnim Savezom v Beogradu ter z vsemi ostalimi pokrajinskimi zvezami, zlasti z ono y Zagrebu. Kakor izpočetka. je tudi zdaj potrebno, da deluje O. Z. na znotraj in na zunaj v iniciativnem smislu. Prosi pomoči delegatov vseh organizacij in izjavi, da demagogije, ki mora na O. Z. raz-krajevalno vplivati, ne bo trpel, marveč se bo boril proti njej z vsemi dopustnimi sredstvi.
Ker je dnevni red obširen, predlaga, da se čitanje zapisnikov seje širšega odbora z dne 24. maja in občnega zbora z dne 28. maja odloži na eno prihodnjih sel.
Dr. Fr. Z. (Ljubljana.)
Kako je bilo dalje.
Kar je kaj neslo in se je dalo opraviti brez večjega truda, je obdržal tudi poslej vse zase. Šel je pri tem tako daleč, da je začelo naposled presedati celo deželni vladi. Ko je bil predložil nekoč partikulare o svojih potovanjih povodom licenciranja bikov, ga je deželni predsednik fiein imenitno zafrknil, češ, da bi take komisije lahko opravil tudi zadnji nastavlje-bec v gradu in da naj bi videl okrajni gla-, var svojo nalogo in svoj poklic raje v čem drugem kot v sodelovanju pri licenciranju bikov!
No. v starih časih so bili šefi sploh podni možje! Pravili so ml celo o nekem okrajtlem glavarju, ki je opravil vse ko-misiie sam; a ko je bilo treba napraviti -jj’ozsodba, je akt Izročil komisarju. Never-jjetnol Ko ima komisija vendar pred vsem ta namen, da se uradniku delo olajša, kajti .^0° ie, da je mnogo lažje storiti razsodbo, ako je uradnik na lastne oči vse vfdel ter se na lastne oči poučil o vsem Potrebnem, kot če se to ni zgodilo.
ki io bo predsednik sklical nalašč v ta namen. Ker ni ugovora, se ta predlog sprejme. Odredi se na to volitev dveh tajnikov, dveh blagajnikov in gospodarja.
Delegat Držaj izjavi, da do sedanjega tajnika Bekša neuradniške kategorije ne morejo imeti zaupanja, ker so bili njegovi zapisniki pristranski in je s članki. priobčenimi v »Slov. Narodu«, odkrito nastopil proti nižjim uslužbencem. Priporoča kandidaturo Begušev o. čegar objektivnost in splošna usposobljenost, za tajniško mesto sta znani.
Bekš zavrne Držaja in naglaša, da so bili vsi sejni zapisniki o delovanju O. Z., tako oni širšega kot ožjega odbora, odobreni od O. Z. Če se je kdaj zahtevala izprememba ali popravek, se je to vedno zgodilo, ne spominja pa se. da bi kakemu zapisniku pred sejo širšega odbora ugovarjal ravno Držaj.
Za tajniško mesto, nadaljuje Bekš, se on ni nikdar zavzemal, če pa ie kdaj nastopil javno proti nižjim uslužbencem, si je bil tega koraka vselej dobro svest in ga je kril na pošten način s polnim imenom.
Sicer pa se je to zgodilo samo enkrat, pri čemer je naglasil, da se te pravice poslužuje kot delegat »Društva davčnih uradnikov« in ne kot tajnik O. Z. Izjavi. da tajniško mesto spričo novo ustvarjene
Jaz sem imel med obravnavanjem pri takih komisijah vedno to v mislih, kako se bo glasila razsodba in ko sem se vračal domov, sem imel po navadi tudi že zasnu-tek razsodbe v glavi, če namreč nisem dosegel poravnave! Za tem pa sem stremel vselej v prvi vrsti. Kajti poštena poravnava je še vedno stokrat več vredna kot najboljša razsodba! Prvič je pravda s tem difinitivno končana in nadaljnji stroški izključeni, drugič pa ie s poravnavo sklenjeno po navadi tudi zopet prijateljstvo med strankami, ki so se doslej morda sovražile! In to je umevno! Pri poravnavah ni zmagovalca in ne premaganca! Kako so mi bili ljudje često hvaležni za take poravnave! Še čez leta so se mi hodili zahvaljevat za to. da sem jih tako lepo »skup spravil.«
Naj navedem samo en tak primer izza časa, ko sem služil v Kamniku. Reven kočar Lam bližu Domžal nekje je imel poleg majhne Hišice še nekaj travnika ob Bistrici, Da bi si ta svet zavaroval pred deročo reko, je napravil ob vodi primitivno zagrado. Na nasprotni strani Bistrice I Je bil mlinar, ki ni imel nujnejšega posla.
situacije v predstvu O. Z„ h kateri je v izdatni meri pripomogel kot delegat »Društva davčnih uradnikov«. zopet sprejme, ako se pokaže, da mu večina zaupa. Beguš pa v smislu društvenih pravil ne bi smel prevzeti tajništva, ker fungira v O. Z, samo kot delegatov namestnik.
Za I. tajnika je bil na to z večino glasov — protiglasovali so delegati neurad-niških kategorij — izvoljen davčni nadupravitelj Joža Bekš. Soglasno pa so bili izvoljeni za II. tajnika računski revident Matko Klavora, za I. blagajnika davčni nadupravitelj Ivan Lavrič, za II. blagajnika višji sodni oficijal Leopold P rimo ž i č in za gospodarja kontrolor tobačne tovarne Fran Golob.
Iz širšega odbora se optirajo v ožji odbor za vpokojence polkovnik v p. Josip Milavec, za neuradniške kategorije preglednik finančne kontrole Peter Držaj. za uradniške kategorije pa poštni nadkomisar Mirko Matjašič. Člani ožjega odbora so potemtakem v smislu določila čl. 14. pravil: Li 11 e g, Dolžan, Tumpej, Bekš. Klavora. Lavrič, Primožič, Golob, Milavec, Matjašič in Držaj.
Pred izvolitvijo časnikarskega odseka je treba v smislu sklepa obč. zbora načelno ugotoviti, kdo je lastnik strokovnega glasila »Naš Glas«. Ker se
kot da je šel ovadit ubogega kočarja radi samolastne vodne naprave ter zahteval komisijo. Komisija je prišla — jaz iz Kamnika, tehnik iz Ljubljane — vse seveda na stroške ovadenega. Meni se je smilil ubogi bajtar, tembolj, ker je bilo lasno, da je hotel pač ščititi svoj svet, nikakor pa ne delati komu škodo. Ob koncu obravnave sem nagovoril mlinarja, rekoč: »Gospod J,, vi imate prav. o tem ni dvoma! Va£ nasprotnik ie ravnal zoper določila vodnega zakona in kaznovan bo. Tudi stroški komisije ga zadenejo po zakonu. Vi imate prav pred zakonom, toda jaz se obračam sedaj na vaše srce in vas vprašam: ali vam ne pravi to vaše srce. da bi bili ravnali lepše, plemenitejše, če bi bili stopili k svojemu nasprotniku in ga opozorili na nezakonitost njegovega početja, nego da ste ga takoj ovadili? Mož bi bil uvidel, odstranil bi bil svojo napravo In nas bi najbrž ne bilo treba semkaj. Revež je in težko ga bodo zadeli stroški! Gospod J., ali ne bi vzeli del strbškov prostovoljno nase?«
(paUe prih.)
mnenja glede tega vprašanja ne križajo, se lastnikom »Našega Glasu« proglasi soglasno »O, Z. javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo« s sedežem v Ljubljani.
V	časnikarski odsek pa se po daljši debati in po doseženem sporazumu volijo: Fran Rojec. Aleksander Hruška, Fr. Petrovčič, Janko Benedičič, Fr. Gabrščik, dr. Fran Spiller-Muys. Gustav Nebenführer, Fran Golob, Janko K u k a r. Martin K o p u š a r. Josip Milavec in Joža B ek š. Na predlog predsednika Lillega ima novo konstituirani odsek na prihodnji svoji seji izvoliti glavnega in odgovornega urednika, izmed sebe pa tričlanski cenzurni odsek, ki prevzame glede dopisov popolno odgovornost. Posebna naloga tega cenzurnega odseka pa bo. da prepreči objavo vsakega dopisa ali vesti, o kateri misli, da bi mogla pri tei ali drugi kategoriji napraviti hudo kri. Glavni urednik se mora obvezati, da izroči vse takšne, količkaj sumljive prispevke cenzurnemu odseku.
Obenem se sklene, da krije eventualni primankljaj uprave zvezinega strokovnega glasila Osrednja Zveza iz svojih sredstev.
Pragmatični odsek ostane do zaključka svojega delovanja neizpreme-njen.
Izvolitev pravovarstvenega odseka in odseka za izdelavo sejnega poslovnika se na predlog dr. Spili er ja odloži, dokler »društvo konceptnih uradnikov politične uprave« določno ne nominira svojega delegata za O. Z.
V	zavarovalni odsek se volita Slavoj Kobe in Leopold Primožič; izven širšega odbora pa se proti primerni nagradi pritegneta v odsek še strokovnjaka dr. K u h e 1 j in dr. Milavec. Kobe prevzame nalogo, da v svrho skorajšnjega delovanja tega odseka ukrene vse potrebno.
Pred zaključkom seje prosi predsednik 'Lille g širši odbor pooblastila, da sme finanč. ministra brzojavno zaprositi za ukinjenje maksimiranja rodbinskili doklad ter za zvišanje davčnih postavk 5 odnosno 300 Din., kar po določbi čl. 28. novega zakona o draginjskih dokladah doslej kvarno vpliva na_gospodarski položaj vseh državnih nameščencev, ki so radi postranskih dohodkov s tem davkom obremenjeni. Dalje naj bi se ministrskemu svetu takoj poslala brzojavna prošnja za amnestijo v disciplinarnih slučajih, na katero naj Nj. Vel. kralj povodom svoje poroke pristane.
Širši odbor da predsedniku rade volje to pooblastilo. (GleLbrzojavki v 2 odstavku!)
Končno omeni predsednik, da potuje tajnik B e k š kot delegat »društva davč. uradnikov« 3. junija v Beograd, pri kateri oriliki bi se na kompetentnih mestih lahko informiral o vseh aktualnih vprašanjih, ki se tičejo drž. nameščencev. Pred vsem ie važno za nas vprašanje službene pragmatike in maksimiranje rodbinskih doklad. B ek š prejme od širšega odbora potrebno pooblastilo. Njegova informacija nat se giblje na zeljo Deržaja zlasti v tem pravcu, da doseže pri Glavnem Savezu in PO možnosti tudi Pri drugih faktnriih garancijo, da se bodo izpreminievalni predlogi k službeni pragmatiki zanesljivo -upoštevali.	. 1	:
Na predlog Klavore naj Bekš v Beo-ogradu tudj dožene, ali in s kakšnim uspehom deluje Glavni Savez za ponovno zvišanje draginjskih doklad. Tudi naj se tajnik na S y e t k o v predlog informira, kako in kdaj se nameravajo v fin. ministrstvu rešiti neštevilne prošnje, ki so jih že davno vložile vdove in sirote po državnih naitieščenclh radi zvišanja miloščin in si-rotnin. priznanih jim od bivše avstrijske vlade iz naslova vladarske milosti. Tajnik Bekš obljubi, da bo vse te želje uvaže val. kolikor mu bo dopuščal čas. V prvi vrsti pa bo seveda storil dolžnost, ki mu jo nalaga njegova strokovna organizacija.
Ker bi se moral radi Zvezinih zadev muditi v Beogradu najmanj par dni dalj, dovoli širši odbor »društvu davč. uradnikov«. ki dtelegira Bekša v Beograd, kot prispevek 500 Din.
Po izčrpanju dnevnega reda zaključi predsednik sejo ob pol 23. uri.
2.	Maksimiranje rodb. doklad in amnestüa
za disclplinirance.
O. Z. je na osnovi pooblastila širšega odbora odposlala 3. junija sledeči brzojavki: 1) Gospodin ministar fitiansija, Beograd: Svi državni nameštenici traže ukinuće maksimiranja dodataka na skupoću po rešenju DRbr. 47.404, tačka 3 kao 1 ukinuće uslovnog primanja dodataka na poreznoj bazi od dinara pet odnosno tri stotina prema zakonu o dodacima na skupoću čl. 28.. tačka 4. i 6. Savez javnih namešte-nika Ljubljana. 2) Ministarskem Savetu, Beograd. Molimo povodom svadbe Njego, vog Veličanstva kralja amnestiju za sve disciplinski kažnjene ili u disciplinski istrazi nalazeće se državne nameštenike. Savez javnih nameštenika Ljubljana.
3.	Zapisnik 2. seje širšega odbora z dne
17. iunUa.
Predsednik L i 11 e g more radi nedo-voljnega števila prisotnih delegatov otvoriti sejo šele ob pol 21. uri. Ugotovi, da smo sklepčni v smislu še veljavnega poslovnika ob vsakem številu delegatov, ker je seja sklicana kot nujna. Čitanje zapisnikov se odgodi, na kar poroča tajnik Bekš o svoji beogradski misiji. Razne informacije je prejel v ministrstvu financ (gen. dir. drž. rač.) pri inšpektorjih Klasu in Janiču ter pri načelniku dr. Miki Jovanoviču. Zglasil se ie tudi pri načelniku v gener. direkciji neposrednih poreza Radi-vojevlču ter pri poslancu prof. Reisnerju, ki je po vsej priliki o sedanjem stadiju vprašanja državnih nameščencev najbolje informiran. Nova službena pragmatika se po izjavi parlamentarnih krogov ne more uveljaviti že s 1. julijem t. 1.. ker je redni budget za 1. 1922/23 momentano večjega pomena in važnosti. Tudi izborni zakon je treba spraviti pravočasno pod streho. Oba zakona gresta nedvomno pred službeno pragmatike. Namigava se. da pojde parlament, čim opravi to glavno delo. na počitnice, ni pa nikjer garancije, da se vrne v skupščino v ravno taki konstelaciji. Od izida prihodnjih volitev, ki so pred durmi, bo odvisno, kako sc konstruira nova vlada. Revizija ustave je še vedno mogoča. Ž njo pa seveda tudi eliminiranje sedanje določbe, po kateri se ima uveljaviti novi zakon o drž. civilnih nameščencih najkasneje tekom dveh let.
Kdo nam more jamčiti, da sprejme prihodnja vlada vprašanje drž. nameščencev, zlasti pa zakon o novi službeni pragmatiki v svoj delovni program? Sicer je pa glavni Savez optimističen fn upa. da b.o
spravil s svojim pritiskom načrt službi pragmatike pred novim letom na dnevni red Narodne skupščine. Predsednik glav* nega Saveza dr. nameštenika dr. Mika Jovanovič Je odločno dementiral vest. ki jo je prinesla deputacija nižjih uslužbencev zadnji pot iz Beograda in ki zatrjuje, dal po izjavi dr. Jovanoviča Glavni Savez izi prcminjevalnih predlogov k načrtu služi bene pragmatike ne bo vpošteval. Taka dr. Jovanovič kot sekretar Dilber katego-i rično naglašata, da takšne izjave noben član predsedstva Glavnega Saveza ob no* beni priliki in nikomur ni podal. Nasprotno. Glavni Savez komaj čaka, da sprejme od pokrajinskih zvez zbrani materijal, ki ga bo v naj večji meri uvaževal, samo prositi mora. da se mu radi olajšanja dela. predi lože izpreminievalni predlogi v srbohrvai ščini.
Nižji uslužbenci so sc pri dr. Jovanoi viču informirali samo glede maksimiranja rodbinskih doklad ter skorajšnjega uza* konjenja služb, pragmatike, na kar ie on v imenu Glavnega Saveza izjavil, da je Savez ž njihovimi zahtevami solidaren. Predložil je vladi dotično spomenico iz lastnega nagiba že 17. aprila, torej še pred prihodom deputacije nižjih uslužbencev. Prvotna spomenica sc je na zahtevo delegatov neuradniških kategorij samo pono vila. (Glej »Naš Glas« št. 22—23. 1 stran!) Glavni Savez prosi našo Zvezo, da uveljavi ves svoj vpliv za skorajšnjo poglobitev organizatornih odnošaiev med Savezom v Zagrebu in Glavnim Savezom, — Glavni Savez deluje prej ko slej z vso energijo; da ni bil v pismenem stiku z našo Zvezo, je vzrok ta. ker je bivši predsednik O. Z. prof. Reisner vselej vršil osebno informacijo. ki je dovedla dostikrat do hitrih uspe-lov. Glavni Savez iskreno obžaluje, da ,je izgubil povodom predsedniške krize v naši O. Z. tako agilnega, marljivega in inici-jativnega podpredsednika, kakor ga je imel v osebi prof. Reisnerja. Pričakuje, da O. Z. v kratkem nominira drugega gospoda. ki bi v Glavnem Savezu zavzel prof. Rehmerjevo mesto. Želeti je, da bi bil to slovenski drž. uradnik, ki službuje v Beogradu. Vsi poiskusi. da bi prevzel to mesto kak beogradski slovenski drž. uradnik, pa so bili žal brezuspešni. To vprašanje bo moral širši odbor še posebej pretresati.
Maksimiranje rodbinskih dokladi oz. ukinjenje tega maksimiranja je načelno vprašanje ne samo za Slovenijo, marveč za vso državo, ker se ie povsod provodio in bi sc moralo via facti povsod ukiniti. (Insp. Janič, ki nadomešča obolelega irisja. Vasovića.) Referat za fin. ministra bo izdelal Vasovič sam. Čim okreva. O vprašanju pa bo končno odločal samo finančni odbor, ki bo stvar načelno pretresal že 16 dni. Census treh otrok za prejemanje rodbinskih doklad ni izključen. Višje bo šlo težko, ker bi se s tem poostrilo finančno vprašanje. To bi veljalo za vse drž. nameščence brez razlike. Davčna postavka 5 Din. za nižje uslužbence bo primerno zvišana. za uradnike zvišanje postavke 300 Din. ni mogoče, ker je takšen cenzus normiran že v prejšnji naredbi o drag. dokladah. (Stvarna zapreka seveda to ni! Op. poroč.) Tudi o tem odločati je kompetenten finančni odbor, ki bo seveda kot običajno moral imeti pred očmi finančno kapaciteto države.
Glavni Savez doslej ni podvzel nobene akcije za zvišanje draginjskih doklad, najmanj pa je zagrozil vladi kdaj s štrai-
koiti. kakor je pisal neki ljubljanski dnevnik.
Vprašanje zvišanja vdovnin in sirot-nin. ki jih je priznavala bivša avstrijska vlada vdovam m sirotam po drž. nameščencih iz naslova vladarske milosti, je obtičalo na mrtvi točki. (Inspektor KlasJ Neštevilno nerešenih prošeni leži v ministrstvu že nad poldrugo leto, veliko celo iz leta 1919. Ministrski svet se je sicer lansko leto bavil s to zadevo, a brez pozitivnega rezultata. Zgodila pa se je zopet velika pogreška v novem zakonu o dra-ginjskih dokladah, ki je te najbedneiše izmed bednih docela prezrl. Poslanec prof. Reisner je prosil jnsp. Klasa že meseca septembra 1921. naj mu pripravi potrebni materijal. Ta mu žal ni mogel ustreči, ker je z delom tako preobložen, da na kaj takega niti misliti ni bilo mogoče.
Prošnje bodo ostale toliko časa nerešene. dbkler finančni minister o njih usodi sam ne odloči. Da se vprašanje osvežj. bi bilo priporočljivo, ako O. Z. naprosi posl. Reisnerja za interpelacijo na finančnega ministra, na katero naj ta odgovori pismeno. Hkratu bi bilo dobro, ako finančna delegacija ugotovi, koliko takšnih prošenj leži iz Slovenije v finančnem ministrstvu in poliko poprečno se je zadnje leto izplačajo na teh miloščinah.
Tajnik Bekš prosi, da Širši odbor o njegovem poročilu sklepa.
Po poročilu tajnika B e k š a povzame besedo zastopnik »Društva finančne kontrolo« Držaj, ki jo bil prošli teden istotako v Beogradu. Informiral se je v finančnem ministrstvu in v parlamentarnih klubih oao-bito glede maksimiranja doklad nižjim uslužbencem, vsled česar prosi, da Zastopniki uradniških kategorij nekoliko potrpe in mirno poslušajo njegova izvajanja. Pred vsem ga je zanimala zgodovina tega maksimira-nja, ker je hotel dognati, kdo ja pravzaprav
te nesreče kriv. 9. junija_pravi — je bil v
finančnem ministrstvu, kjer mu je neki srbijanski činovnik povedal interesantno do-godbičo. Običajno je, da gospodje uradniki odrinejo vsak prvi dan v mesecu slugi, ki jim odšteje plačo, malo napitnino.
Zgodilo pa se je nekje v Sloveniji, da je takšen sluga tisti čas, ko doklade še niso bile maksimirane, nekoč to napitnino zavrnil ceš da ima itak več prejemkov, kakor uradnik. Ta incident je dPticni gospod uradnik spretnti izrabil tor izposloval, da je postalo vprašanje maksimiranja rodbinskih doklad na enkrat aktualno. Njegov službeni položaj mu je omogočil, da je zainteresiral Za maksimiranje merodajne kroge v Beogradu, ki so šli ^>veda takoj na delo in nagradili nižje uslužbence z znanim rešen jem gosp. finančnega ministra. — Naslednjo dni je sprejel deputacijo — z Držajem je bilo še več drugih gospodov — finančni minister dr. Kum an udi, ki pa ji ni mogel ničesar obljubiti, češ državna blagajna nima pare. Da bi se gmotni položaj uslužbencem izboljšal, Jo treba izdatnih sredstev. Vsega tega pa danes država nima. __ Ce ve tajnik Bekš Poročati, da se bo maksimiranje doklad — ‘zvaja Držaj — preuredilo in proširilo buli na uradništvo, mora bn s svoje strani ugotoviti, da mu glede te namere nikdo v genbralni direkciji drž. računovodstva ni ujpgol postreči 3 kakšno zanesljivo infbrma-^1°. Oglasil se je tudi v socialističnem klu-«hA Po6lanec E t b i n Kristan mu je dal ui	izjavo. Kb so hoteli nekateri čla-
,inU, "uučuega odbora krivico maksimiranja stan ^Praviti, je prišel k poslancu Kri-n.	,u demokratski poslanec prof. Reis-
Priporočal, naj v finančnem od-
1 PrePreti, da to Vprašanje ne pride v _ pravo. Poslanec Kristan je seveda
1 ® n ® r j a odločnb zavrnil.
i dejstvo — naglasa Držaj — tukaj
«eino pribije, da bodo nižji uslužbenci t-ach, kdo j6 njihov prijatelj. Javil se je
Je v radikalnem klubu, kjer ec mu je po-
vedalo, da si je vprašanje drž. nameščencev prilastil kot svojo domeno demokratski klub, ki je dal tudi iniciativo za maksimiranje doklad. V klubu samostojnih kmetov (posl. Majcen, minister Puucelj) ja izvedel, da je njihov klub podprl Dcržičevo akcijo in glasoval za njegov predlog. Polomili So ga torej demokrati in radikalci. Klub samostojnih kmetov odklanja vso odgovornost za krivice, prizadete z maksimiranjem doklad nižjim uslužbencem. Tudi jo v Bebgradu izvedel, da je finančni minister v finančnem odboru ža predložil protestno izjavo, ako bi ta hotel skleniti ukinjenje maksimiranja.
V izpopolnitev Držajevoga pbročila se javi k besedi še Benedičič (policija), ki izjavi, da Bekševo poročilo, kolikor se tiče stališča Glavnega saveza napram izpre-minjevalnim predlogom k osnutku nove službene pragmatike ni točno, ker je takratna deputacija toižjih utslužbencOv o vprašanju službene pragmatike e predsednikom Glavnega Saveza dr. Jovanovičem faktično razpravljala (?!). Na občnem zboru O. Z. je hbtel pojasniti, zakaj nižji uslužbenci ne bi mogli glasovati za zahvalo prbf. Reisner-fu, ker je imel že tedaj vse dokaze v rokah, da je ravno posl. prof. Reisner pbvzročil maksimiranje doklad. Ugotovi ponovno, da mu predsednik Občnega zbora L i 11 e g ni hotel dati besede, k Čemur pa se še povrne, ko se bo čital zapisnik o občnem zboru. V Beogradu se je prošti teden udeležil akcij skupno z Držajem. Izvedel je, da je bil poslanec prof. Reisner pri dveh zastopnikih železničarjev, ki jim doslej rodbinske doklade še niso bile maksimirane, in hotel ž njima o tem vprašanju razpravljati. Ta dva sta Rei-snerju izjavila, da je to vprašanje njihova zadeva, ki prof. Reisnerja .čisto nič ne briga. Ko vprašata Reisner-j a, kaj namerava podvzeti on v prid nižjim uslužbencem, jima ta Odgovori, da je to zopet njegova stvar in da je kot predsednik
O.	Z. pooblaščen ukreniti, kar se mu Zdi potrebno.
Na poročiti delegatov Držaja in Benedičiča odgovarja predsednik L i 11 e g, ki se mu zdi dogodbica o napitnini, uradniku in slugi, kar je po informacijah D r ž a -jev ih baje povzročilo maksimiranju doklad Za nižje uslužbence, prav navadna otroška bajka. (Delegat Janežič (pošta): Držaj naj pove, kateri srbijanski činovnik mu je dal takšno informacijo in kateri slovenski uradnik se je tako kruto maščeval! Držaj: Ne izdam ničesar! Imam isto pravico bat g. Pogačnik, ki na zadnji seji ni hotel z besedo na dan, kateri organ finančne kontrole je rovaril sVoječasno pri njem v škodo L i 1 -1 e g u.) Predsednik L i 11 e g, trenotno prekinjen, nadaljuje in izjavi, da se bo o točnosti Držajeve navedbe informiral pri vseh ljubljanskili oblastvih in bo v to svrhe v prihodnjih dneh posetil pokrajinskega namestnika ministra Hribarja. Vprašanje se mora razčistiti za vsako ceno, ker je predaloko-sežnO. Zakaj Benedičiču na Občnem zboru 0. Z. ni dal besede, je že sedaj zadostno pojasnil. Da bi prof. Reisner povzročil maksimiranje, je kontradikcija honetne izjave Benedičiča samega, ki jo jo podal na Občnem zboru O. Z., kjer je odkrito izjavil, da jo prbf. Reisner glasoval za Derži-č e v predlog. Tajnik Bekš izjavi, da si stojita glede izpreminjevalnih predlogov k osnutku nove služb, pragmatike in stališču Glavnega Saveza nasproti dve različni trditvi. Njegova in Benedičičema. Vprašanje bo razčistil pismeni bdgovor dr. Jovane v i Ć a, ki ga bo 0. Z. prosila za pojas-nilo.	________(Dalje prihodnjič.)
A. Križman, svetnik, Krško:
Beseda k ureditvi plač.
Pod tem naslovom je priobčil dr. Crmljenski v »Našem Glasu« št. 24 svoje misli o preuredbi plač aktivnih in vpoko-jenih javnih nameščencev. On želi, da hi se doklade odpravile in se enostavne plače po sestavljenih komisijah od Časa do
časa draginji primemo uredile, dočim naj bi se na penzijah, nakazanih ob vpo-. kojitvi, čisto nič spremenilo in dosluženi vppkojenec naj dobi brez vse izjeme tiste prejemke, kakor jih je imel v akti-viteti. Penzijonist na primer, ki je služil, državi 40 let in je bil koncem svetovne vojne vpokojen, naj bi se preživljal vedno z mesečnimi 500 K, ker je bila njegova ak-1 tivitetna plača taka. Oni njegov, kolega, ki je ravno isti dan službo nastopil, a je špekulativno v službi počakal povišanja plač, pa naj bi dobil mesečno 6000 kron penzije, če tudi se prejemki njegovih aktivnih vrstnikov pozneje na 500 kron znižajo.
Sedanje razmere dokazujejo zadostno, da uredbe niso vzdržljive, ker ravno take določbe ustvarjajo obtežilne in nepotrebne pribitke in odbitke ter nezadovoljstvo med nami. Dunajčani so že prišli do prepričanja, da tisto, kar je nekdaj bilo, danes več ne velja. Zato se je njih ministrski svet postavil na pravilno stališče in se le poprijel sledečega načela:
Pokojnine novih in starih penzijoni-stov se povsem izjednačijo In se urejajo avtomatično po tekočih prejemkih aktivnih vrstnikov. Tl prejemki se pa periodično urejajo po obstoječih razmerah in potrebah.
To so edina prava načela, ki bodo olajšala stališče zbornice m ministrstva, prihranila računskim uradom veliko dela, zadovoljila vse nepristranske nameščence ter končno' pregnala strah pred vpo-kojitvijo.
Ako naši državni poslanci In zastopniki to pravično postavo izvedejo, jim bo vse uradništvo hvaležno. Člen 243. pred-' lagane službene pragmatike naj bi se torej v navedenem smislu preuredil ali dopolnil. ker spada penzijska kot činovniška zadeva v službeno pragmatiko in ne v posebni zakon.	__________
G. S.:
Zajedalci na koži javnih nameščencev.
Med nami. javnimi nameščenci, je večina takih, ki se v polni meri zavedajo svojih dolžnosti, izvirajočih iz njih službe-, nega položaja; zato se tudi v javnosti obnašajo dolžnostim in službenemu položaju odgovarjajoče, kljub temu, da imajo dan za dnem velikanske skrbi gmotnega značaja.
Je pa tudi dosti takih, ki se svojih dolžnosti in svojega položaja prav nič ne zavedajo, ali ki se tega nočejo zavedati. Ta njih nezavednost je največkrat precejšen vir nedovoljenih, nemoralnih, ne-kolegijalnih itd. materijalnih ugodnosti in sicer v eni smeri na račun države same, v drugi smeri na račun tovarišev. To so takozvani zajedalci ali troti, ki kvarijo s svojim vedenjem ugled in avtoriteto države ter celokupnega uradništva.
Javnost sodi navadno državne nameščence vedno le do najslabših izmed nas — in nas uvršča ž njimi v eno kategorijo trotov, pijancev in lenuhov.
In kaj delajo ti nesrečneži, da ima njih delovanje tako kvarljiv vpliv za državo in za celotno uradništvo? Naj navedem nainavadnejši in najostudnejši greh, ki ob-: stoja v tem, da zahtevajo nekateri direkt« no ali indirektno za izvršene »usluge« v; uradu ali izven urada plačilo in natura. Bilo bi že neodpustljive^, ako bi za to zahtevali neobhodno potrebna živila, ker.)
tudi to ie »korupcija«; a sramotno je, da zahtevajo vina in popivanja po gostilnah intocelomed uradnimiura-'mi — na račun uradnih tovarišev in v zgražanje vse javnostij
V gotovih strokah državne uprave se pojavi večkrat potreba strogega nastopa napram eni ali drugi stranki. Kako naj : vrši tak državni nameščenec, ki je mogoče s tako stranko že popival, na njen račun seveda, objektivno in ne — pristransko svojo službeno dolžnost, mi je uganka!
Popivanje se vrši največkrat med 1 uradnimi urami — razumljivo je. da si smejo to dovoljevati le nameščenci, ki so nastavljeni v neodvisnejših položajih, in 'sicer kje na deželi in oti uradih, kjer so vodje ali sami podvrženi tej bolezni ali pa iim manjka zadostnega poguma, da bj se alkoholikom energično uprli.
Za take nameščence morajo seveda vršiti skoraj vse uradno delo tovariši, ki so primorani zato delati nadure iz gole ik o 1 e g i j a 1 n o s t i (ki seveda ni oa me--stu) in da vzdržijo urad kolikor toliko v i tekočem.
, Tako postopanje zajedalcev je vse obsodbe vredno. To je skrajna brezobzirnost :napram tovarišem, posebno če se vpošte-Iva še dejstvo, da so takšni nameščenci navadno najbolj leni. često mačkasti, odurni, čemerni osorni, ter da se gibljejo prin-•cipijalno vsakega težkega dela.
Ker jim je v uradu neprestano dolgčas. izrabljajo brezobzirno vsako priliko, da se izognejo sedenju v uradu. Če so pa ' primorani obsedeti, se bavijo med urad-• nimi urami navadno z vsemi mogočimi -posli, le z uradnimi nikdar ali le redko-kedaj!	------------
To priča o njih popolnem pomanjkanju socijalne morale in vsakega čuta kolegijalnosti. Pa ne samo to. tudi goljufija je to — in sicer goljufija napram državi. Tak parasit vara državo vsak mesec najmanj za mesečne prejemke, ki jih vtakne v žep s popolnoma mimo. vestjo!
Take vrste nameščenci prebijejo večino uradnega časa izven urada in si še kljub temu domišljujejo, da bi brez njih urad nikakor ne mogel obstojati..
Res je. da si državni nameščenec pri sedanjih prejemkih težko privošči kapljico vina — in tudi nisem nikomur zavlden. če se komu posreči, da pride do njega gratis — poštenim potom — vendarle sem mnenja. naj se to izvrši vedno le. po dovršenih uradnih urah in tako. da ni to povod javnega prerešetavanja!
Navedel sem le en greh. a enakih grehov je še veliko med nami. Govoril sem le o popivanju med uradnimi urami izven urada, a povedal bi lehko kaj tudi o popivanju po uradih! Govoril bi lehko dalje o surovem preklinjanju, nemarnem, nedostojnem izražanju, klafanju. o nemoralnem življenu izvestnih tipov, o cinizmu. popolnoma grobem egoizmu, nezasli-k šani nadutosti praznoglavih birokratov, ki so za javno življenje in delo ne le brez koristi, nego celo na kvar itd. Prav ti eksemplarji so v svolih zahtevah napram državi brez vsake mere. a s svojim vedenjem napram tovarišem so prava šiba božja, napram ljudstvu pa tirani in pohujšanje.
Moje mnenje je. da moramo najprej pometati pred lastnim pragom in biti naj-
bolj kritični do samih sebe. Šele potem kritizirajmo druge!
O. Z. javnih nameščencev naj deluje tudi v tem smislu, da bo smatral vsak lojalen in pošten javni nameščenec pod $vo-io častjo uradovati skupno z enakimi eksemplarji — ter za dolžnost, take najslabše izmed najslabših naznar niti predstoječim oblastim. Očistimo svoje vrste kvarljjvih elementov in omogočimo državni oblasti pričeti z redukcijo tam, kjer je res potrebna!
O. Z. naj bi ustanovila v to svrho odsek, ki naj bi s_e zanimal tudi za moralno stran uradništva, ker bi bilo to v korist nam vsem!
Gospodom pa. ki se čutijo morda prizadete, kličem, naj opuste svoje popivanje, ker vedo naj. da je vsaka mera enkrat polna... ter nai si pripišejo eventualne posledice na lastni rovaš!
Želel bi, da se tudi to vprašanje potom debate v našem listu temeljito razčisti.
Vestnik.
Kongres finančne kontrole se le vršil dne 16. junila 1922. Poleg nominiranih delegatov posameznih pokrajinskih sekcij se le udeležilo kongresa tudi nekaj članov, tako da je bilo nad 80 udele-žene c v«
Dnevni red kongresa, ki ie bil objavljen v
H.	številki strokovnega glasila »Finančna kontrola«, io obsegal 18 točk; obdelan je bil v vse-dnevnem zasedanju, ki se le raztegnilo v pozne večerne ure. Toda tudi vsednevno zasedanje ic bilo prekratko, ako bi se ne bila vršila že prejšnjega dne predkonferenca.
Na kongresu, Id so ga poselili od strani oblasti gg. dr. Božo Matkovič, šef kabineta ministrstva financ kot zastopnik fin. ministrstva, in; špektor Matolič, sekretar ministrstva financ, nadalje načelnika v fin. ministrstvu KR. Robiček in Ooranič ter inšpetor fin. kontrole Pešek, so ae obravnavala stanovsko-organlzatorna in strokovna
vprašanja.	.	„	„	....
V glavni, sicer kratki, a jedrnati resoluciji, ki jo je predalo zastopstvo društev Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Split In Novi Sad dne 12. junija 1922. prigodom avdiience osebno fin. ministru, se zahteva 1. nastavitev oblastnih Inšpektorjev, 2. odprava maksimiranja d ra#, doklad In 3. izplačilo In zvišanje potnln In pavšalov.
Za predsednika saveza je tudi za poslovno leto 1922/23 Izvoljen tov. Peter Držaj. Savezni tajnik in urednik stanovskega glasila je ostal Istotako tov. pregl. Joso Kon ečn? v Doboju.
Z zadovoljstvom moramo konstatirati, da je kongres delovanje tov. Deržaja v prošlem poslovnem letu docela odobraval, kar je najbolje dokumentiral s tem, da ga le jednoglasno ponovno Izvolil predsednikom, čeprav le bilo na kongresu prisotnih nekako 20 uradnikov fin. kontrole. Tudi le tov. Deržal — čeprav od Ijubljan: škili lokalnih višjih kritikov za nesposobnega označen — podal svoj ekspoze In referate učinkovito in je vzorno vodil kongres.
Obsežnejša peticija, v katero se sprejmejo različne želje in predlogi zborovalcev, se po redakciji Iz sejnega zapisnika predloži ministrstvu financ, generalni direkciji posebnih davkov, naknadno. Obširnejše poročilo izide v »Fin. Kontroli«.	O—k-
Društvo uradnikov direktne davčne službo za Slovenilo v Ljubljani ima v nedeljo, dne 25. junija 1922 ob 10. dopoldne v prostorih davčnega okrajnega oblastva v Ljubljani, Hrenova ulica št 11, I. nadstropje, svoj občni zbor. Dnevni red;
I.	Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika, 4. Volitev odbora, 5. Poročilo delegata tov. naduprav. Ot Megliča o zborovanju saveza v Beogradu, 6. Podpore članom povodom smrti itd., 7. Slučajnosti. Ivo Lavnč, t. č. predsednik, Ernest Kramaršlč, t. č. talnik.
Članom društva drž. pisarniških uradnikov za Slovenijo so bila prve dni tek. meseca razposlana vabila za plačilo članarine. V večje kraje (Maribor, Ptuj, Slovenlgradec, Novo mesto, Kočevje Itd.) so bila poslana na enega člana. Ker ni bilo pridelanega nobenega dopisa (radi franka-ture), upamo, da so dotični tovariši storili svojo dolžnost in vabila oddali naslovnikom. V Interesu
društva in cenejšega poslovanja sploh bt bilo, da vsi oni kraji, kjer so vsaj štirje člani, nominirajo odboru poverjenika, na katerega bi se potem odbor z raznimi vprašanji obračal In pošiljal važne stvari v pretres in rešitev. Večina krajev se je sicer temu že odzvala, vendar še vedno pogrešamo nekaj zaupnikov. Zavedajte se, da ima odbor polne roke dela in da ie v interesu vseh, da stojimo v naiožjem medsebojnem stiku. — Tovariši, bivši oflciiantl. še do danes niso dali nobenega glasu od sebe glede rešitve vprašanja vštetja1 službenih let (glej »Naš Glas« št. 21) — Službena pragmatika se še vedno pretresava. Ako Ima kdo izmed članov kak važen predlog, naj ga nemudoma pošlje odboru, da ga bo skušal uvelja-i viti. — »Naš Glas« tudi rabi gradiva. AH ni v naših vrstah sposobnih mož, ki bi bili zmožni spraviti v javnost kak važen članek iz vsakdanjega življenja? Vemo, naš položaj je skrajno obupen In naše oči so obrnleno v drugo smer, vendar ne gre, da bi svoj glavni poklic zanemarjali in rešitev našega vprašanja prepustili drugim, kateri ga bodo skušali, če ne bomo oprezni, obrniti nam v kvar. — Društvo ic v živahnem stiku s tov. društvi v Sarajevu In Splitu. Hrvati, žal, do danes še niso dali glasu od sebe, dasi smo se obrnili tudi do njih. — Ker v Srbiji še ne postoji društvo pis. uradnikov, smo se obrnili do predsednika Glavnog Saveza drž. namještenika v Beogradu dr. Mike Jovanoviča, da nam dš nekatera tozadevna pojasnila. Društveni odbor se pridno bav! z raznimi društvenimi In stanovskimi zadevami. Velike težave nam povzroča tudi redukcija, katera išče nalvečje število žrtev v \rr-' stah pls. uranikov. Še danes ne gre našim gospodom v glavo, da vrši glavno delo pisarna in da ne zadostuje, da zna pisarniški uradnik samo pisati, ampak da mora imeti veliko prakso in teorijo, če hoče biti svojemu delu kos. Proti redukciji bo vložena ostra spomenica. — Izredni občni zbor se bo vršil najbrže dne 13. avgusta. Na njem se bodo prerešeta vala izpopolnjena društvena pravila. — Zbirajte podporne In ustanovne člane. Vsako priliko porabite v prid društva. Čimbolj se bomo gibali, temvečji bo efekt.
Društvenih pravil O. Z. nima več v zalogi. Da seznani ž njimi vse strokovne organizacije, jih je dala natisniti v »Našem Glasu«. Toliko v ponovno pojasnilo, da Hh društva ne bodo zaman zahtevala. _________ %.
Vabilo
k
izrednemu občnemu zboru
Ibbailjalee zadruge javnih nameščencev ie vpoknjenter i Knanlki
t. s. z o. z. ki se bo vršil
dne *0« VI. 1928. ob 6. ur! *wečer w zadružni poslovalnici.
DNEVNI RED;
1.	) Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	) Sklepanje o ev. likvidaciji sMdnuro.
3.	) Ev. volitev likvidatoirjev.
4.	) Razni predlogi.
Ako občni zbor bb določenem času ne bi bil sklepčen, vrši so isti pol ure pozneje % istim dnevnim redom in ob vsaki udeležbi.
Načebtvei.
Vabilo
na
redni občni zbor
HalarljalM zadragi državnih nslnžhgncet i flnmjpdti
ki sc vrši
o čl talnici v Slovenjgrodcu, dne •« *•*-1922. ob 10 mH predpoldne.
DNEVNI RED; ,
L)' Poročilo upravnega in nadzorstvenega bdtora;
2.) Pregledi in odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1921/22;
8.) Volitev novih odbornikov ali likvidadjal
AO^Prömeinba pravil T elučaju, da zadrug*
ne likvidiraj:
5.) SlučajnbstL .	.
Ako občni zbor oti določeni uti no M Ml sklepčen, so bode vršil pol ure nato z isti™ denvnim redom ob vsaki udeležbi Ä .
Upravni «dboft

S '
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev In upokojencev za Slovenijo vLjubljanL Odgovorni urednik Fran Govekar. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.