se
57
11
• maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
dni i 15. JUNIJ
Preglejte celotno številko Štajerskega tednika v elektronski obliki
Štajerski
glas naše dežele že 65 let
Registrirajte se na www.tednik.si za brezplačni dostop do 3. maja 2013!

www.tednik.si
Po naših občinah
Sp. Podravje •
Novogradnja z brado kralja Matjaža
O Stran 4
Ptuj, petek, 19. aprila 2013
letnik LXVI • št. 31 Odgovorni urednik: = JožeŠmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-

Naročila na zdravniški pregled in informacije na telefon:
02/787 20 46
Ob nakupu enih korekcijskih očal vam draga z enako enožariščno dioptrijo podarijo.
www.rad¡o-ptu¡.s¡
Štajerski
v digitalni knjižnici: www.d I i b.si
Štajerski TEB1ÍIK
Ptuj • Cooperjev test
Možnost preizkusa svojih zmogljivosti
Toplo spomladansko vreme nas vedno bolj vabi h gibanju v naravi, zato je koristno oceniti svojo trenutno pripravljenost in temu prilagoditi nadaljnje aktivnosti.
Na Mestnem stadionu na Ptuju je bilo prav zaradi tega v sredo zelo živahno. Takrat so Zavod za šport Ptuj, Atletski klub Cestno podjetje Ptuj in Zdravstveni dom Ptuj pripravili spomladansko akcijo, v kateri so lahko zainteresirani preizkusili svojo trenutno fizično pripravljenost. Na voljo so imeli test hoje in nordijske hoje ter Cooperjev test. Ta je za ženske pomenil tek na 1600, za moške pa tek na 2400 metrov. Udeleženci - zbralo se je kakšnih 50 - so lahko na osnovi tabel in doseženih rezultatov ocenili svojo trenutno pripravljenost. Koordinator akcije je bil Uroš Železnik. To je bila prva v nizu štirih podobnih akcij, ki bodo razdeljene čez vse leto. Naslednje bodo na sporedu 19. junija, 18. septembra. in 6. novembra. Preko vseh teh testiranj bo možno praktično čez celotno sezono spremljati svojo pripravljenost.
JM
Šport
Nogomet • Prva zmaga Aluminija po lanskem 7. oktobru, Zavrč na pragu 1. lige
O Strani 11,12
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • O poslovanju občine v preteklem letu
Pripravili so zaključni račun
V občinski upravi Občine Ormož so pripravili zaključni račun, o katerem naj bi se pogovarjali občinski svetniki na svoji 22. redni seji.
Vodja občinskih financ Mirko Šerod je povedal, da realizacija zaključnega računa po vseh treh bilancah znaša skupaj s prenosom sredstev 15.434.632 evrov, kar glede na plan predstavlja 90 %. Odhodki znašajo okoli 13 milijonov evrov, kar je približno 80 % načrtovanega, višina prenesenih sredstev pa znaša 1.786.929 evrov.
Lani je bilo od skupno 13.800.000 evrov prihodkov daleč največ davčnih prihodkov (9 milijonov), po približno 2 milijona pa nedavčnih in transfernih prihodkov.
Pri odhodkih so tekoči odhodki in transferji znašali 7.070.240 evrov, investicijski odhodki in transferji pa nekaj čez 6 milijonov. Večji odhodki so bili na področju predšolske vzgoje (1,7 milijona), za plače zaposlenih v občinski in medobčinski upravi, po krajevnih
skupnostih in preko javnih del (780.000), za plačilo glavnic in obresti (447.000), za vzdrževanje javnih poti in zimsko službo na javnih poteh in lokalnih cestah (385.000), za oskrbo v domovih in zavodih (361.000), za materialne stroške in dodatne programe v osnovnih šolah (332.584) ter za šolske prevoze in prevoze gimnazijcev (328.584). Po okrog 200.000 evrov se letno nameni za sofinanciranje športnih društev, stanovanjske dejavnosti in knjižnice, 133.000 evrov pa za delovanje muzeja. Ostali tekoči odhodki in transferji pa so znesli čez 2.400.000 evrov.
Za investicije je bilo porabljenih 6.163.220 evrov. Poleg že omenjenih so bile večje investicije še izgradnja dveh športnih igrišč v Miklavžu pri Ormožu (192.830 €) in v Ivanjkovcih (173.652 €), dokončanje dvo-
letnega projekta rekonstrukcije in dozidave KD Podgorci (126.524 €), modernizacija dobrih 9 km cest (843.821 €), dokončanje dvoletnega projekta
izgradnje pločnika in javne razsvetljave Hum-Loperšice (132.113 €), nadaljevanje izgradnje širokopasovnega omrežja (304.452€), sanacija deponije
Foto: Viki Ivanuša
Mirko Serod je povedal, da na občini sestavljajo tudi že rebalans.
komunalnih odpadkov Dobrava (172.450 €) ter oprema in vozila za gasilce (144,176 €).
Nerealiziranih je ostalo za 2,5 milijona evrov investicij -kanalizacija Podgorci-Velika Nedelja in že več let odprt projekt regijskega centra za ravnanje z odpadki.
Lani se občina ni dodatno zadolževala, za plačilo kreditov pa je namenila 412.823 evrov. Na zadnji dan lanskega leta je imela občina kredit v višini 2.092.989 evrov. Zaključni račun je v celoti objavljen na spletni strani Občine Ormož.
Mirko Šerod pa je napovedal tudi rebalans proračuna za letošnje leto, ki ga bo verjetno treba sprejeti že v maju ali juniju. Glavni razlogi za to so enormno povečanje stroškov za zimsko službo, ki brez aprilskih računov presega planirana sredstva za 200.000 evrov. „Po zaključnem računu bo treba razporediti tudi ostanek sredstev, gre predvsem za namenska sredstva. Razpletlo pa se je tudi več razpisov, tako da so znane vrednosti investicij in jih je treba natančneje umestiti v proračun," je Mirko Šerod naštel razloge za rebalans.
Viki Ivanuša
2 Štajerski
Od tod in tam
petek • 19. aprila 2013
Ptuj • Četrtna skupnost Center
Urejanje vrtickarstva in velikega mestnega vrta
»Četrtna skupnost Center je v bistvu svet četrtne skupnosti, včasih pa v nekaterih akcijah ostanem kot predsednica kar sama,« je o delu ČS Center povedala predsednica Branka Bezeljak. V ČS Center je zelo veliko stvari, ki bi se jih dalo zelo enostavno rešiti in urediti, vendar so v ČS enostavno nemočni, ker so potrebni tudi strokovni posegi, nimajo pa nobenih možnosti, da bi na to vplivali.
»Že lani v jeseni smo se v svetu dogovorili, da ne bomo delali nekih velikih planov, ker ta nima nobenih operativnih možnosti, da bi jih izpeljal. Največ, kar lahko naredi, je, da prisluhne občanom in njihove predloge in pobude posreduje pristojnim in odgovornim za njihovo reševanje. Pa še pri tem je pot nekoliko zapletena, saj jih ne more posredovati direktno, ampak samo preko mestnih svetnikov. Predvsem si prizadevamo za to, da bi imele vse pobude, ki jih posreduje svet ČS Mestnemu svetu, enako težo kot tiste, ki jih dajejo mestni svetniki. Upam, da se bo še v tem mandatu ta oblika delovanja spremenila oziroma bo treba natančneje določiti vlogo svetov četrtnih skupnosti in tudi vlogo samega predsednika sveta ČS,« pravi Branka Bezeljak. »Kljub temu da si zelo prizadevamo, prisluhnemo občanom, nji-
Uvodnik
hove pobude posredujemo naprej, se pogosto zgodi, da se zadeve ustavijo čisto pri posameznih ljudeh, ne glede na odloke in zakonodajo.«
Letošnja največja akcija bo povezana z vrtovi. »Začeli smo jo že junija leta 2012, ko smo dali pobudo, da bi se ponovno vzpostavil red v mestnem vr-tičkarstvu. Uporabniki vrtov med Osojnikovo in Potrčevo cesto so se morali zelo hitro umakniti zaradi načrtovanih velikih investicij, med drugim izgradnje velikega vrtca, pa ga za zdaj ne bo zaradi pomanjkanja denarja. Že nekaj let so te vse zelenice zaraščene in okolju v sramoto. Pobuda je imela zelo dober odziv med ljudmi in v občinskih službah, vendar kot že večkrat doslej tudi pri tej pobudi mlini zelo počasi meljejo.«
Z vrtovi administrativno še vedno upravljajo četrtne skupnosti, a nimajo nobenih po-
Država seznamov in plagiatorjev
Pomlad, ki je letos zamujala, skuša nadoknaditi zamujeno. Že rahlo utrujena narava, ki jo je predolgo prekrivala zimska odeja, se je tako rekoč čez noč prebudila. Za kmetovalce prepozno, kar se bo poznalo tudi na letošnjem pridelku. Svoje pa so ponovno naredile tudi poplave, kot da nesreč s takšnim ali drugačnim predznakom za slovenskega človeka ne bi bilo dovolj.
Slovenskapolitika nadaljuje staro zgodbo floskul in le-porečja, sajenja rožic in produkcije afer, napovedanega očiščenja pa še vedno ni. Plagiatorske zgodbe nekaterih, predvsem posvečenih in nedotakljivih, se bodo zavlekle še za nekaj mesecev, spet pri drugih so se lahko končale čez noč. Tako pri prvih kot drugih pa je botra politika. Ene je treba še nekaj časa držati nad vodo, ker so to „interesi države", druge je treba zbrisati s političnega prostora s popolno diskreditacijo, ker so za vedno opleli. Tisto, kar odloči slovensko politično zaodrje, je ne glede na pogubnost takšnega ravnanja še vedno dobesedno zlato.
Kost za glodanje je bil v teh dneh seznam davčnih dolžnikov. Pravšnje branje, ki zastira še kakšno dejanje, ki ga je treba opraviti v zadnjem plenjenju državnega premoženja. Za malega človeka, na ramena katerega pade vse, je naravnost nepojmljivo, da je stanje takšno, kot je, v posmeh pravni državi, podjetništvu. Kje so tisti, ki v tej državi opravljajo nadzorstveno funkcijo? Seznam je pokazal, da so pogrnili na celi črti. Po stari navadi pa so se že pred objavo seznama pojavili tudi zagovorniki nekaterih, ki so na seznamu, ker se jim s tem, ko so na seznamu, dela krivica, ker so jih nanj spravili drugi, tisti, ki jim niso plačali opravljenega dela. Morda res, vendar v zelo malem odstotku. Večina pa je vendarle iz druščine „znajdi se", novodobne kapitalistične elite, ki ji je vse dovoljeno. Prav neverjetno se zdi, da se malega dolžnika takoj pritisne, za velike pa ustreznega instrumenta ni: mirno se lahko selijo iz enega podjetja v drugega, goljufajo državo in ljudi. Pomlad je tako razkrila še eno anomalijo mlade države, znova potrdila delitev na posvečene in neposvečene, tiste, ki so „lahko" na seznamu, in tiste, ki v nobenem primeru ne morejo biti. Ker sklepa še dolgo ne bo, bomo v kratkem zagotovo seznanjeni še s kakšnim drugim seznamom, ker v državi, kjer ne deluje nobena veja oblasti, pač ni mogoče funkcionirati drugače.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Mestna parcela, na kateri naj bi s pomočjo prostovoljcev uredili samooskrbni vrt za potrebe Ozare.
gojev, da bi lahko to opravljale. Strokovne službe MO Ptuj pripravljajo spremembo odloka o oddajanju vrtov v najem, da bo upravljanje prešlo nazaj na občino, da bodo ljudje vse, kar zadeva vrtove, lahko urejali v oddelku za gospodarske javne službe. Svet ČS Center poziva vse ljudi, ki že imajo vrtove ali so jih nekoč že imeli in jih želijo imeti na novo, da se čim prej oglasijo v oddelku za gospodarske javne službe, da bodo lahko čim prej pričeli obdelovati svoje vrtove. Papirnato pa se bodo zadeve uredile kasneje, takšen je bil dogovor. Skrajni čas je, da se podoba območja med Osoj-nikovo in Potrčevo cesto čim prej spremeni. V ČS Center načrtujejo tudi srečanje z vr-tičkarji, da se bodo natančno dogovorili tudi o tem, kaj se na teh vrtovih lahko postaviti
in kaj ne, da bi se ognili nastanku 'naselja barakic in utic', ker se bo na vrtičkih dovolila le pridelava zelenjave.
Projekt medgene-racijskega centra
V ČS Center se že tri leta ukvarjajo tudi s postopkom reševanja vlaganj Društva upokojencev Ptuj v Dom krajanov dr. Jožeta Potrča. To jim je vzelo že veliko časa in energije, rezultata pa še vedno ni. Za to, da se reši vsaj en del teh investicij, naj bi MO Ptuj od DU Ptuj odkupila dvigalo, s čimer bodo na nek način lahko pomagali DU Ptuj, novemu vodstvu, ki s preteklimi dejanji nima nobene povezave, da bo lahko zadihalo, normalno delovalo na tistih področjih, zaradi katerih je bilo tudi usta-
novljeno, in poravnalo vse zaostale dolgove. Bezeljakova ob tem tudi pričakuje, da bo v novih razmerah vendarle zaživel projekt medgeneracijske-ga centra, katerega pobudnik je bilo društvo. Ta projekt je imel polno podporo sveta ČS Center.
Po novem ima DU Ptuj v najemu samo še dva prostora, vsi ostali prostori sodijo ponovno v upravljanje ČS Center, ki tako lahko ponovno razpolaga z vsemi prostori, jih daje v najem društvom, ki delujejo v javnem interesu, za katere ne plačujejo najemnine, temveč samo materialne stroške. V prostorih Doma krajanov dr. Jožeta Potrča tako potekajo še dejavnosti ptujske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije, Združenja gluhih in naglušnih Podravja, ŠD Center in po novem tudi Zveze tabornikov. Preteklo zimo so usposobili kletne prostore, ki jih je uničevala vlaga; predhodna sanacija je bila zelo slabo izvedena, zaradi velike vlage jih niso mogli uporabljati in oddajati v najem. Sanacijo naj bi dokončali maja. V sklopu teh del so uredili tudi ločeno ogrevanje. Od maja dalje bodo lahko vsi krajani, ki bodo to želeli, tudi za krajši čas, nekaj ur dnevno, najeli te prostore za družabna srečanja, predavanja in seminarje.
Na začetku mandata je ČS Center zelo odzivno izpeljala projekt Zdravo sosed, v okviru katerega naj bi se vsako leto srečevala vsa društva in civilna družba Ptuja. Lani jim ni uspelo izpeljati nobene po-
Ptuj • Čiščenje okolja
Eni čistijo, drugi smetijo
Letošnje akcije spomladanskega čiščenja okolja na območju občin Spodnjega Podravja še vedno potekajo. Z njimi so začeli že marca, natančneje 22. marca, na svetovni dan voda, v nekaterih občinah bodo potekale še jutri.
dobne akcije, ker je za izpeljavo takšnega projekta vendarle treba imeti nekaj denarja, a ga sami niso imeli. V tem kontekstu bodo letos pomagali Ozari urediti oskrbni vrt na zelo zapuščeni parceli pod grajskim hribom, za njihovimi prostori v Ulici Viktorina Ptujskega. Zaraščena in opuščena parcela je last Kmetijske zadruge Ptuj, s katero se bodo poskušali dogovoriti, da bi jim ta prostor dala v uporabo. Potrebna pa bo velika čistilna akcija, da se bo to zemljišče očistilo in pripravilo za potrebe vrtičkarstva. Pri tem ČS Center računa na prostovoljce in tudi Biotehniško šolo Ptuj, ki bi strokovno pomagala pri urejanju tega vrta. Možna je tudi parkovna ureditev. K čiščenju tega območja, ki bo potekalo v začetku maja in na katerega vabijo vse ljudi dobre volje, se pripravljajo že dva meseca. 'Vrt' Ozare so trenutno lonci na asfaltu.
V svetu ČS Center pa si tako kot ostali meščani Ptuja zelo prizadevajo, da bi drugačno, bolj urejeno podobo dobila mestna tržnica, ki je po zdajšnjem videzu mestu prej v sramoto kot ponos. Tudi zdajšnja postavitev hišic ob nepo-srečenih razmajanih železnih stojnicah zelo bode v oči. »Nekateri se ne želijo izpostavljati, sama osebno pa vsako priložnost izkoristim za to, da pristojne opozorim, da je treba s tem prostorom končno že nekaj narediti,« je še povedala predsednica sveta ČS Center Branka Bezeljak.
MG
odpadkov. Salonitk v okviru organizirane akcije čiščenja okolja v MO Ptuj niso odstranili, ker se morajo te odstraniti po posebnem postopku, v katerem ne morejo sodelovati prostovoljci. Kot pove Majda Murko, je smetilce narave zelo težko izslediti.
MG
V naravi se je čez zimo nabralo veliko navlake, ki jo je treba odstraniti ne samo zaradi urejenega videza, napačno odloženi odpadki lahko predstavljajo tudi resno grožnjo zdravju ljudi. Črna odlagališča so lahko tudi gojišča potencialnih različnih prenašalcev bolezni. V akcijah čiščenja okolja jih sicer skušajo očistiti, kot gozdiček na fotografiji ob cesti Spuhlja-Borovci, ki je evidentiran kot največje črno odlagališče na območju ČS Spuhlja, a nevestneži s svojim neodgovornim ravnanjem na-
daljujejo. Trinajst pripadnikov Slovenske vojske, sodelovali so tudi vsi trije lastniki, se je potrudilo po najboljših močeh, očistili so ga, a čez nekaj dni je bil ponovno nasmeten. Medobčinska inšpektorica Majda Murko je povedala, da se je osebno potrudila in iz odloženih odpadkov skušala prepoznati tistega, ki je to storil, žal brez uspeha. V tem gozdičku so odložene tudi salonitke, ki jih je po vsej verjetno odložil kateri od gradbenih izvajalcev, s tem se je ognil plačilu zakonitega odlaganja
•' ¿ --¿v.

gppgxp
Foto: Črtomir Goznik
Gozdiček ob cesti Spuhlja-Borovci, ki je bil marca očiščen, so neznanci kmalu ponovno zasuli z najrazličnejšimi odpadki.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
petek • 19. aprila 2013
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
Štajerski	3
Spodnje Podravje • Gnojenje kmetijskih površin
Kmetje ze vedo, proizvajalci gnojil pa zaostajajo
S prvimi pomladnimi dnevi se je začel tudi čas gnojenja. V Sloveniji je sicer natančno določeno, kdaj in pod katerimi pogoji ter koliko se lahko gnoji; gnojenje z gnojnico je tako absolutno prepovedano med 15. novembrom in 15. februarjem oziroma tako dolgo, dokler je na površinah sneg ali če so zemljišča poplavljena ali zamrznjena.
Omejitev gnojenja pa je še več. Na račun gnojenja v bližini vodotokov, kjer po zakonu o vodah ni dovoljeno gnojenje, in na račun gnojenja na snežni odeji, na zmrznjenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo in velikih strminah, so lani kmetijski inšpektorji izvedli 41 pregledov in izdali štiri odločbe o prekrških. „Kar 85 nepravilnosti pa so inšpektorji ugotovili pri 277 pregledih urejenosti skladiščnih kapacitet za živinska gnojila. Izdali so 62 ureditvenih odločb. Kmetje morajo imeti svoja gnojišča urejena tako, da ne prihaja do izcednih voda ter do onesnaženja z dušikom površinske in podzemne vode. Veliko težavo pri tem predstavlja veliko število majhnih kmetij, ki še vedno prevladujejo v Sloveniji, zato so za te kmetije določila za skladiščenja živinskih gnojil nekoliko milejša," so sporočili iz kmetijskega ministrstva.
Poleg prijav, ki se nanašajo na gnojenje pozimi, inšpektorji veliko število prijav prejmejo tudi poleti zaradi smradu: „Smrad je sicer kategorija, ki pri nas nima pravnih okvirjev, je pa za prebivalce v okolici kmetijskih zemljišč, ki jih kmetje gnojijo z živinskimi gnojili, zelo moteč. Obstajajo tehnike gnojenja, s katerimi lahko pomembno zmanjšujemo smrad. Pri tem gre za takojšnjo zadela-vo živinskih gnojil v tla ter za gnojenje v ustreznem vremenu, kot je npr. brezvetrje."
Omejitve za gnojenje z dušikom
Ključna mejna vrednost letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil ne sme presegati 170 kg dušika na hektar kmetijskih zemljišč v povprečju, sicer pa je na eno enoto rabe po nitratni direktivi možno porabiti do 250 kilogramov dušika. Poleg tega uredba natančneje določa čas gnojenja z vsemi še dopustnimi izjemami: „Rastlinam ne smemo dodajati gnojil v času, ko jih ne morejo koristiti, kar se zgodi pozimi, ko se temperature spustijo pod 5 stopinj Celzija. Od 15. novembra do 15. februarj a je zato v celoti prepovedana raba tekočih živinskih gnojil, kot sta gnojevka, gnojnica, tekoči ostanek proizvodnje bioplina in druga organska gnojila, če so v tekočem stanju. Izjeme glede prepovedi rabe tekočih organskih gnojil so določene le za naš mediteranski del, kjer so časovne prepovedi zaradi naravnih danosti krajše, in sicer od 1. decembra do 31. januarja. Časovno je omejena tudi raba hlevskega gnoja in raba mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, in sicer je gnojenje s hlevskim gnojem prepovedano od 1 decembra do 15. februarja, gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, pa od 15. novembra do 1. marca. Izjeme so določene pri gnojenju z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, če gre za
Gnojenje je v Sloveniji urejeno s predpisi, ki so jih kmetje dolžni spoštovati. V evropskem prostoru je gnojenje krovno urejeno z Direktivo Sveta o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati s kmetijskih virov (t. i. nitratna direktiva). Direktiva je obvezujoča, zato se od držav članic pričakuje njeno dosledno izvajanje, vključno z nadzorom izvajanja ukrepov. Vsaka štiri leta so države članice Komisiji dolžne pripraviti poročilo, v katerem je treba poročati tako o spremljanju stanja površinskih in podzemnih voda kot tudi o izvajanju drugih zahtev in omejitev, ki izhajajo iz te direktive. Določbe nitratne direktive smo v slovenski pravni red prenesli z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (nitratna uredba). (Vir: MKO)
Večina kmetov dobro pozna predpise o času (in količinah) gnojenja z dušičnimi gnojili, po ugotovitvah Kmetijskega inštituta pa s svojo ponudbo mineralnih gnojil zaostajajo njihovi proizvajalci; na trgu namreč manjka gnojil, v katerih bi moralo biti več kalija kot fosforja.
gnojenje v rastlinjakih in gnojenje ozimin."
Bilanca dušika v kmetijstvu zelo dobra
Največjo učinkovitost delovanja dušika v gnojilih se dosega s pravilno tehniko gnojenja, ustreznim odmerkom ter predvsem pravilnim časom uporabe. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) se je v zadnjih letih v Sloveniji bilanca dušika v kmetijstvu močno izboljšala. To pomeni, da se z dušikom v zadnjih letih gnoji
veliko bolj racionalno. Zadnja leta se s pridelki s kmetijskih zemljišč odnese okoli 65 odstotkov dušika, ki je bil vnesen v tla z gnojenjem, v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je bil ta odstotek zgolj dobrih 30 odstotkov. Poleg tega se je poraba mineralnih gnojil v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih zmanjšala za več kot 30 odstotkov, na hektar kmetijske zemlje v uporabi pa za 15 odstotkov. Skupni vnos dušika na kmetijska zemljišča je danes v Sloveniji okoli 75.000 ton, od tega dve tretjini porabijo rastli-
ne, tretjina pa v tleh ostane kot presežek dušika.
KIS: obstoječi nabor mineralnih gnojil na trgu v veliki meri neprimeren
Poleg tega je KIS v preteklih letih izvedel sistematično raziskavo kontrole rodovitnosti kmetijskih tal v Sloveniji. V sklopu projekta je bilo na celotnem območju Slovenije odvzetih okoli tisoč vzorcev tal. Rezultati so pokazali veli-
ko razliko s stopnji založenosti tal z rastlinskimi hranili glede na rabo tal. Intenzivni trajni nasadi (vinogradi, hmeljišča, sadovnjaki) ter njive z vrtnarskim kolobarjem so s hranili najbolje, pogosto celo preveč založeni. Raziskava je pokazala, da je kar 70 odstotkov njiv z vrtnarskim kolobarjem preveč gnojenih s fosforjem, 35 odstotkov njiv celo do te mere, da jih s tem hranilom ne bi bilo treba gnojiti vsaj štiri leta. Na poljedelskih njivah je pregno-jenost tal s fosforjem manj izrazita, vzrok pa gre iskati tudi v bistveno večjih potrebah poljščin po fosforju v primerjavi z vrtninami. „Raziskava je tudi pokazala, da je obstoječi nabor mineralnih gnojil na trgu v Sloveniji v veliki meri neprimeren glede na dejanske potrebe rastlin ter založenost tal s hranili. Proizvajalci mineralnih gnojil bi morali kmetom ponuditi širši nabor mineralnih gnojil, pri tem pa večji poudarek nameniti gnojilom, v katerih bi bilo bistveno več kalija kot fosforja, saj prav vse kmetijske rastline potrebujejo več kalija od fosforja. V Sloveniji je sicer najbolj prodajano mineralno gnojilo NPK 15-15-15, ki pa vsebuje enak delež fosforja in kalija, zaradi česar je večinoma neprimerno za gnojenje glede na dejanske potrebe rastlin," ugotavljajo v KIS.
SiM
Slovenija • S srečanja predstavnikov GIZ mesna industrija
Povečujejo nadzor v trgovinah
Na nedavnem srečanju predstavnikov GIZ mesne industrije, ki sta se ga med drugim udeležila tudi kmetijski minister Dejan Židan in generalna direktorica Uprave RS za varno prehrano Vida Čadonič Špelič, je slednja napovedala ostrejši nadzor nad varnostjo in kakovostjo hrane v trgovinah.
„Povečuje se vzorčenje in uradni nadzor nad tem, kaj je dejansko napisano na deklaraciji in kaj se v živilu v resnici
nahaja. Pri tem pa se morajo proizvajalci in trgovci zavedati svoje odgovornosti, da potrošniku nudijo varno in kakovostno hrano, v nasprotnem primeru bodo kaznovani," je pojasnila Čadonič Špeličeva.
Eden od razlogov za natančnejši in pogostejši nadzor je zadnja afera s halal klobasami iz TMI Košaki, v katerih je bil najden velik odstotek svinjskega mesa. Minister Židan je v zvezi s tem izpostavil, da Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), ki je pristojno za zagotavljanje varne hrane v Sloveniji, ne bo odstopalo od zaveze, „da je treba proizvajati hrano, ki bo varna za potrošnike in kakovostna ter da se izvršujejo vsi parametri, ki so predpisani". MKO je po besedah ministra tudi opozorilo predstavnike mesne industrije, da bo MKO povečal nadzor, saj se stopnja tveganja zaradi krize ne sme povečati.
Ob tem je Židan še poudaril, da je stopnja tveganja za potrošnika manjša, kadar gre za kratke transportne, proizvodne in nabavne poti.
Predsednik GIZ Mesne industrije Izidor Krivec pa je povedal, da želijo nadaljevati
z nadstandardnimi pogoji, kar se tiče kontrole in proizvodnje hrane, ter da ti zadnji dogodki ne smejo metati slabe luči na celo Slovenijo in zagotovil, da bo slovenska industrija spoštovala vse predpise in certifikate.
SiM
Na sestanku predstavnikov GIZ mesna industrija ta teden sta kmetijski minister Dejan Židan in direktorica Uprave za varno prehrano Vida Čadonič Špelič napovedala ostrejši nadzor nad pre-hrambnimi izdelki v trgovinah.
Foto: SM
Foto: SM
4 Štajerski
Po naših občinah
petek • 19. aprila 2013
Spodnje Podravje • Kdaj in kako do nove OŠ Ljudevita Pivka
Novogradnja z brado kralja Matjaža
(ki je Računsko sodišče nič ne krajša)
O nujnosti novih prostorov za OŠ Ljudevita Pivka se govori, dogovarja in piše že leta dolgo. Zgodilo pa se ni še nič konkretnega, saj veliko občin, ki naj bi bile sofinancerke novogradnje, ne pristaja na finančno konstrukcijo, kakršno je pripravila Mestna občina Ptuj kot nosilka projekta; poleg tega, da se jim zdi projekt izgradnje predrag, ker je nadstandarden, očitki letijo tudi na ključ izračuna deleža za posamezno občino, odprtih pa je še več drugih vprašanj.
Foto: Črtomir Goznik
OŠ Ljudevita Pivka
Kot je znano, je Ministrstvo za izobraževanje in šolstvo (MIZŠ) že izdalo sklep o sofinanciranju v višini 1,627.232 evrov (celotna novogradnja naj bi po zadnjem projektu stala dobre 4,2 milijona evrov).
MIZŠ predvideva, da bo Ptuj prevzel obveznosti drugih občin
Vendar pa si na MIZŠ ne belijo glave s tem, ali se bo šola res gradila ali ne, kakor tudi ne s tem, kdo (vse) bo sofinancer gradnje. Uradno, po sklepu MIZŠ, je sofinancerka izgradnje le MO Ptuj. Glede gradnje
nove OŠ pa na MIZŠ pojasnjujejo:
„Ko bo, če bo, občina (Ptuj, op. a.) izbrala izvajalca gradbenih in obrtniški del, bomo sklenili še pogodbo o sofinanciranju. Ko in če bo gradnja potekala in bo občina predložila račune o izvedenih delih, bo MIZŠ pričelo sofinanciranje skladno z določili iz sklepa o sofinanciranju. Kako se bo Občina Ptuj dogovorila z drugimi občinami soustanoviteljicami in ali bo prevzela njihove deleže, je zgolj odločitev MO Ptuj. Uskladitev sofinanciranja drugih občin soustanoviteljic je običajno zelo težavna, v zadevnem primeru očitno neizvedljivo, zato MIZŠ predvideva, da bo MO Ptuj prevzela obveznosti drugih občin in izvedla novogradnjo, z občinami pa bo na drugačen način uskladila medsebojne obveznosti. Če ne pride do nikakršnih odločitev, bo projekt izključen iz programa sofinanciranja MIZŠ."
Računsko sodišče: Veljajo zakonska določila za črpanje proračuna ...
Dejstvo je, da je državni denar za izgradnjo nove šole zagotovljen le v tekočem proračunu, za naprej pa še ne. Prav zato je MO Ptuj pogodbo o sofinanciranju posredovala Računskemu sodišču s prošnjo, da posreduje svoje stališče do določil, navedenih v pogodbi, kjer država svojo obveznost veže le na eno leto (glede na sprejet državni proračun), naslednja leta (do 2016) pa šele po sprejemu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov (ZIPRS). Ptuj je odgovor Računskega sodišča že prejel.
„Mnenje Računskega sodišča napotuje lokalno skupnost na upoštevanje zakonskih določil črpanja sredstev proračuna," je zelo na kratko povedal v. d. direktorja občinske uprave Ivan Vidovič. Očitno torej zagotovila za državno sofinanciranje v naslednjih letih ne bo.
V nabor regionalnih projektov za obdobje 2014 do 2020?
Sicer pa Vidovič še pojasnjuje: „Odločitev o pričetku gradnje je odvisna od zaključene finančne konstrukcije celotne investicije, ki jo moramo narediti tudi pri gradnji po fazah. Proučujemo pa tudi možnost, ali je lahko izgradnja OŠ Ljude-vita Pivka regionalni projekt vseh občin v finančni perspektivi 2014-2020."
Poleg državnega denarja si Ptuj seveda skuša zagotoviti delež sofinanciranja občin, ki jim je že posredoval osnutek pogodbe o sofinanciranju, uradni dopis pa naj bi prejele potem, ko se bodo v MO Ptuj odločili o končni varianti zapiranja finančne konstrukcije in o začetku gradnje. Sicer pa Vidovič še pravi, da pravna podlaga za sofinanciranje občin obstaja v 82. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS št. 16/07). Vendar ta člen zakona nikjer ne omenja ob-čin-soustanoviteljic in njihovih obveznosti. Občine (soustanoviteljice) pa naj bi po ključu, ki ga je izbrala MO Ptuj, vseeno plačale deleže glede na število prebivalcev.
Stališča občin oz. županov do sofinanciranja nesrečne novogradnje pa so precej različna; načeloma se skoraj vsi strinjajo, da je ta potrebna, zelo različna pa so mnenja o ključu financiranja.
Žetale, Videm, Majšperk: načelno da, vendar ...
Žetalski župan Anton Buto-len o tem pravi: „Financiranje gradnje OŠ Ljudevita Pivka je kompleksno vprašanje z dolgo zgodovino in mnogo napakami. Zavedamo se, da so pogoji, v katerih delajo otroci in njihovi strokovni delavci, neprimerni. Zato smo na našem občinskem svetu že v letu 2007 potrdili sofinanciranje gradnje, vendar takrat povsem drugi investicijski program (IP) z drugimi
cenami in na drugi lokaciji. S sedanjim IP smo bili žal seznanjeni šele potem, ko je že bil poslan na razpis MIZŠ. Če želi MO Ptuj, da smo vse zunanje občine sofinancerke, bi bilo nujno, da bi bil IP pripravljen tako, da bi upošteval različne indekse razvojne ogroženosti občin in s tem tudi različne odstotke sofinanciranja od države, do katerih smo v skladu z zakonodajo posamezne občine upravičene. Občina Žetale je v takšnih primerih upravičena do 100-odstotnega sofinancer-skega deleža države in mora sama prispevati 20 % DDV. Če bi se to upoštevalo pri pripravi IP, bi bil delež države večji, na žalost je občina Ptuj upoštevala pri pripravi IP samo svoj indeks. Takšen je bil tudi odgovor bivše državne sekretarke, zakaj delež države ni večji! Sicer pa je tudi vprašanje, ali je tako planirana gradnja res smotrna, oz. ali se ne bi dalo projekta racionalizirati, in še, kako je z zakonitostjo financiranja naložbe, katere lastnik je druga občina. Škoda, da vseh
teh vprašanj nismo rešili v začetku. Kriva za to je občina Ptuj." Butolen še dodaja, da v letošnjem proračunu nimajo rezerviranega denarja za to naložbo, podpira pa predlog, da se sofinanciranje izvede s prodajo skupne nepremičnine v Biogradu.
Županja Majšperka Darinka Fakin o sofinanciranju novogradnje pravi: „V občini Maj-šperk smo pred leti kar dve leti zaporedoma imeli to naložbo že v proračunu. V tem letu je nimamo, na občinskem svetu pa nismo sprejeli sklepa, da je ne bi sofinancirali, čeprav se tudi pri nas odpira vprašanje, zakaj se sedaj pričakuje sofinanciranje, če smo do sedaj morali za skupno lastnino občine Ptuj plačevati najemnino. Razumeli smo MO Ptuj, da če vse občine skupaj financiramo izgradnjo te šole, je delež sofinanciranja države višji, in zato podpiramo ta način, vendar le pod pogojem, da bomo občine postale tudi solastnice tako deleža, ki ga bomo same prispevale, kot tudi državnega
deleža. Poudariti je treba, da smo večkrat opozarjali tudi na dejstvo, da si želimo šolo, ki ne bo predimenzionirana oz. bo imela to, kar otroci potrebujejo, prav gotovo pa si ne želimo dodatno sofinancirati stvari, ki jih ta šola ne bo koristila." Fakinova tudi priznava, da so sofinanciranje šole v preteklosti „naslanjali" na občinski solastniški delež v Biogradu: „Da, na takšen način smo imeli sprejete sklepe v preteklosti in si želimo, da se čim prej razreši ta skupna lastnina, kar bo verjetno z vstopom Hrvaške v EU lažje in mogoče."
Župan občine Videm Friderik Bračič prav tako kot večina ostalih načeloma podpira gradnjo nove šole, a ob tem tudi pravi: „Gradnjo podpiramo, a nikakor po takšnem ključu oz. finančni konstrukciji, kot jo je pripravila MO Ptuj. To je za nas nesprejemljivo! Tudi denarja za ta projekt nimamo v proračunu. Se pa strinjamo, da se naš finančni delež obračuna pri prodaji nepremičnine v Biogradu. Osebno pa sem tudi že javno predlagal, da MO Ptuj najame kredit, mi pa ga v sorazmernem deležu odplačujemo, bodisi kot obrok ali pa kot mesečno najemnino."
Hajdina, Markovci
■ ■	V|	I
in Juršinci: brezpogojni da
Direktor občinske uprave Juršinci Drago Slameršak
pa je povedal, da ne odstopajo od obveze sofinanciranja gradnje: „Vsekakor je bolje skleniti sporazum, kot pa se potem tožariti kot v primeru Meltal in na koncu izgubiti ... Smo pa tudi prepričani, da je treba po
vstopu Hrvaške v EU okrepiti pritiske (tudi preko mednarodnih institucij), da slednja uredi lastniško razmerje z občinami Sp. Podravja. Svoj delež sredstev od prodaje bi potem tudi Občina Juršinci namenila za gradnjo OŠ Ljudevita Pivka. Sicer pa nas tudi zelo zanima odločitev Računskega sodišča in šele potem bomo imeli celovito sliko o gradnji in jo predstavili na občinskem svetu."
Občina Hajdina pa, kot je povedala tamkajšnja direktorica občinske uprave Valerija Šamprl, podpira gradnjo OŠ Ljudevita Pivka: „Sredstva bomo zagotovili z dopolnjenim predlogom proračuna. Vsekakor pa se strinjamo, da se denar zagotovi s prodajo nepremičnine v Biogradu.
Ob tem pa je bilo izraženo mnenje, da tako pomembne investicije ne bi smela država prepuščati »dobri volji« občinskih svetov. Pa tudi sofinanciranje države bi moralo biti v večjem deležu in krajšem časovnem obdobju."
Tudi v Markovcih očitno ni dileme okoli sofinanciranja, saj so, kot je povedal župan Milan Gabrovec, za novogradnjo celo že rezervirali 50.000 evrov v letošnjem proračunu in prav toliko še v proračunu za leto 2014: „Res pa je, da si želimo ta svoj vložek potem vrniti z deležem iz prodaje skupne nepremičnine v Biogradu."
Cirkulane in Zavrč: neodločeni
Na (zdaj že izdano) mnenje Računskega sodišča pa čakajo v Cirkulanah in se bodo odločali šele potem; pa tudi v Zavrču je odgovor direktorice občinske uprave Evelin Makoter Jab-ločnik povsem enak: „Ko bo to znano, bo dana osnova za odločanje." Sicer pa tudi v tej občini predlagajo, da se njihov delež „kompenzira" z deležem iz prodaje nepremičnine v Bi-ogradu.
Gorišnica in Dornava: absoluten in jasen ne
Župana Gorišnice in Dorna-ve pa sta edina, ki sta kratko in jasno povedala, da občini pod nobenim pogojem ne bosta sofinancirali novogradnje OŠ na Ptuju.
Jože Kokot: „Takšen je tudi sklep našega občinskega sveta in temu bomo sledili. Nobeno „kompenziranje" s prodajo skupne nepremičnine v Biogradu ne pride v poštev, saj bi v tem primeru prav tako sofinancirali gradnjo. Ne, tudi denarja iz prodaje ne bomo vlagali v to šolo."
Popolnoma enako je povedal tudi Rajko Janžekovič: „S sklepom občinskega sveta smo izstopili iz soustanovi-teljstva, tudi novogradnje ne nameravamo sofinancirati na noben način in po nobenem ključu, seveda pa bomo vedno poravnavali vse obveznosti od materialnih stroškov do najemnine."
SiM
Iz 82. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
Iz sredstev lokalne skupnosti se v skladu z normativi in standardi zagotavljajo:
-	sredstva za plačilo stroškov za uporabo prostora in opreme za osnovne in glasbene šole in druge materialne stroške, razen materialnih stroškov iz 81. člena osnovnim šolam,
-	sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme javnim osnovnim in glasbenim šolam,
-	sredstva za investicije za osnovne šole, glasbene šole in organizacije za izobraževanje odraslih ter del sredstev za investicije v šolstvo narodne skupnosti.
Če je ustanovitelj javne gimnazije mestna občina, se zagotavljajo iz sredstev mestne občine sredstva za investicije, investicijsko vzdrževanje in del sredstev za materialne stroške v skladu s pogodbo.
Vir: Ur. List RS 16/07
petek • 19. aprila 2013
Od tod in tam
Štajerski	5
Od tod in tam
Ormož • Izredna seja bo v ponedeljek
O tem, da je pet svetnikov zahtevalo sklic izredne seje, na kateri bi se pogovarjali o razmerah v Centru za starejše občane Ormož, in o odgovoru ministra za infrastrukturo in prostor na poslansko vprašanje v zvezi z izgradnjo ceste Hajdina-Ormož, smo že poročali. Zahtevo so naslovili na župana Alojza Soka, a je odgovoril, da izredne seje ne namerava sklicati, saj je za ponedeljek že sklicana redna seja in svetniki lahko ti dve točki uvrstijo na dnevni red. Kot razlog je župan navedel izogibanje nepotrebnim stroškom za sejnino, hkrati pa se mu ne zdi modro dodatno pritiskati na delo skupščine CSO, ki pravkar izbira novega direktorja. Podpisnike je pozval, naj dogajanje presojajo s stališča manjše oziroma večje škode, ki jo povzročajo s svojimi neargumentiranimi kritikami domu in zaposlenim. Pet svetnikov je kljub temu sklicalo 1. izredno sejo Občinskega sveta Ormož, ki bo v ponedeljek ob 15. uri, uro pred začetkom redne seje.
Viki Ivanuša
Središče ob Dravi • Čiščenje okolja po občini
V občini Središče ob Dravi so se odločili, da bodo jutri med 9. in 12. uro izvedli čistilno akcijo. Čiščenje bo potekalo po vaseh ob cestah in obcestnih jarkih. Smeti se bodo odlagale v za to določene vreče, ki bodo na razpolago na zbirnih mestih. Akcijo bodo po posameznih vaseh vodili in koordinirali predsedniki vaških odborov s pomočjo svetnikov občinskega sveta. Zbirna mesta po posameznih naseljih so: športni park Godeninci, trg Grabe, v Obrežu pri gasilskem domu in kulturnem domu, v Središču ob Dravi pri vagi in na Trgu talcev, v Šalovcih pa pri Antoniji Perc in pri šport baru Zajc. V tej akciji se ne bodo zbirali kosovni odpadki gospodinjstev, saj bo kosovno zbiranje odpadkov potekalo posebej. Organizatorji vabijo vse občane, da se v čim večjem številu vključijo v čiščenje okolja in s tem prispevajo k lepšemu izgledu in prijetnejšemu bivanju v občini. Še posebej pa so na akcijo povabili šoloobvezne otroke v spremstvu odraslih oseb.
Viki Ivanuša
Prlekija • Motorista pričela sezono s padci
Nova motoristična sezona se na prleških cestah ni pričela najbolj obetavno. Sončno in toplo vreme je ob koncu minulega tedna na plano privabilo številne motoriste. Opozorila in preventivne aktivnosti policije ter drugih organov pri nekaterih niso zalegla. Preteklo nedeljo popoldan sta se pripetili dve prometni nesreči, k sreči brez težjih posledic. V Gornji Radgoni je 44-letni motorist zaradi vožnje preblizu robu vozišča trčil v robnik ob pločniku in padel. Z reševalnim vozilom je bil prepeljan v sobo-ško bolnišnico, kjer so ga oskrbeli, ob tem pa tudi ugotovili, da je vozil vinjen. V Stročji vasi pri Ljutomeru je bila za 57-letnega motorista usodna voznica osebnega avtomobila. Z dvorišča se je vključevala v promet in mu odvzela prednost. Pri trčenju je motorist padel in se lažje poškodoval.
NŠ
Ptuj • Ustanavljajo Društvo zeliščarjev
Po odmevni oddaji o zdravilnih učinkih zelišč z velikim poznavalcem Stankom Zemljakom in novinarko Majdo Fridl na Radiu Ptuj nastaja na Ptuju tudi Društvo zeliščarjev. Izjemen odziv poslušalcev in njihova želja po pogovoru s Stankom Zemljakom sta pripeljala do logične rešitve. Konec marca se je po strokovni ekskurziji v dolino potoka Lipnica v Halozah, kjer so udeleženci spoznavali zdravilna zelišča in nabirali čemaž, sestal organizacijski odbor. Padla je odločitev - ob mariborskem, bistriškem in številnih drugih društvih zeliščarjev bomo imeli svoje tudi na Ptuju. Za predsednika in strokovnega vodja je bil izbran Stanko Zemljak. Na njegovo željo se bo imenovalo Društvo zeliščarjev Ptuj - Velikonočnica. Pred njegovo hišo v Vidmu jih namreč prav zdaj cveti preko 600. Ustanovni sestanek društva bo v petek, 19. aprila, ob 18. uri v novi zgradbi učnega posestva Biotehniške šole Ptuj v parku Turnišče. Vabljeni vsi, ki bi se želeli včlaniti in prisostvovati v prihodnje na strokovnih predavanjih, ekskurzijah prepoznavanja in nabiranja zdravilnih zelišč ter delavnicah izdelave zdravilnih pripravkov.
Majda Fridl
Ptuj • Stanje prijav za vpis v srednje šole
Zdaj gre zares
5. april je bil rok za oddajo prijavnic za vpis novincev v srednje šole. V državi je bilo razpisanih bistveno več mest, kot je trenutno stanje prijav, upad generacije pa se pozna skorajda na vseh šolah, tudi na Ptuju. Za nekatere programe so namreč prejeli tudi po le tri prijave. Ker so prosta mesta na razpolago še skoraj v vseh programih, lahko dijaki prijave še prenašajo, najkasneje do 10. maja.
Foto: DK
Skupaj je bilo na 22.905 razpisanih mest za vpis novink in novincev v državi oddanih 18.578 prijav. Te so bodoči srednješolci morali oddati do 5. aprila, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa je stanje prijav objavilo minuli teden.
Preverili smo, kakšno je stanje na ptujskih srednjih šolah, kje so še prosta mesta in kako so s številkami zadovoljni ravnatelji.
Gimnazija: manj prijavljenih kot prostih mest
Na 130 razpisanih mest na Gimnaziji Ptuj so v prvem roku prejeli 122 prijavnic. Kot pravi ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih, je to v skladu z njihovimi pričakovanji, saj so se zavedali, da kljub močnim in iskrenim prizadevanjem za pridobivanje osnovnošolcev, ki bi želeli nadaljevati izobraževanje na Gimnaziji Ptuj, ne morejo pričakovati veliko več prijavnic, kot so jih prejeli. Prepričana je, da so družbeni trendi podprti s političnimi interesi v zadnjih letih prinesli svoje. Na razpisana gimnazijska mesta v celotni Sloveniji se je prijavilo manj kandidatov, kot je razpisanih mest.
»Večji presežek prijav beleži le pet slovenskih gimnazij v Ljubljani, Celju in Mariboru, ostale gimnazije bomo vpisovale v okviru razpisanih mest. Če je presežek v programih av-toserviser in zdravstvena nega tisto, kar Slovenija potrebuje na začetku 21. stoletja, mislim, da del vpisne generacije v teh izjemno težkih časih zavajamo. Dokazano je, da če človek pridobi višjo in širšo izobrazbo, ima večje zaposlitvene možnosti, lažje se prekvalificira, manj je izpostavljen revščini in živi bolj zdravo in kakovo-
stno. Upam, da tega ne bomo pozabili in bomo izobraževali mlade, razgledane, radovedne, ustvarjalne in usposobljene državljane, ki bodo s svojo izobrazbo pokazali Sloveniji pot v prihodnost in dobili na trgu delovne sile ustrezno mesto. Želim si, da bi bil vpis v Sloveniji enako pravično razporejen, kot je drugod po Evropi," o stanju prijav in trenutnih trendih pravi Centrihova.
Ekonomska: še precej prostih mest
Še bistveno več prostih mest pa imajo na Ekonomski šoli Ptuj. Za vpis v program Ekonomski tehnik so prejeli le 30 prijavnic za 56 razpoložljivih mest. Še manjši vpis imajo v drugih dveh programih, in sicer 7 prijav (od razpisanih 28) v programu Aranžerski tehnik in 12 prijav od 26 prostih mest v programu Trgovec. Kot pravi ravnateljica Branka Kampl Regvat, bodo vse programe izvajali, a v primeru, če se stanje ne bo spremenilo, bodo najbrž imeli kombinirani oddelek.
Biotehniška šola: s stanjem so zadovoljni
Med šolami, ki sodeč po trenutnem stanju prijav ne beležijo upada, pa je Biotehniška šola Ptuj. Za vpis v šolsko leto 2013/2014 se je namreč prijavilo enako število dijakov kot aprila lani, in sicer 40 kandidatov. Od tega imajo v programu Kmetijsko podjetniški tehnik (SSI) 10 prijav, 9 za program Okoljevarstveni tehnik (SSI), 8 prijavnic so prejeli za vpis v program Vrtnar in cvetličar (SPI), enega manj, torej 7 za smer Gospodar na podeželju (SPI) in 6 prijavnic za Pomočnika v biotehniki.
„Po koncu vpisa se vsako leto prijavi še nekaj dijakov. V šolskem letu 2012/2013 se v prvem letniku vseh navedenih programih skupaj izobražuje 59 dijakov. Ob tem je treba poudariti, da bomo tudi v novem šolskem letu izvajali vse razpisane programe, prij ave pa sprejemamo vse do pričetka pouka v novem šolskem letu, do 30. avgusta," pojasnjuje Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj, ki je s trenutnim številom prijav zadovoljen, še posebej pa ga veseli porast namer v programe srednjega poklicnega izobraževanja (3-letne).
Strojna šola Ptuj: skupaj 89 prijav
Na Strojni šoli Ptuj so do roka, torej 5. aprila, prejeli 89 prijav. Ta številka je sicer precej visoka, a zaradi neenakomerne razporeditve - vsaj po trenutnem stanju prijav -
bodo najverjetneje kot številne druge šole morali kombinirati oddelke.
Za dveletni program Pomočnik v tehnoloških procesih so prejeli le pet prijav, natanko toliko jih imajo še v dveh programih srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer Oblikovalec kovin - orodjar ter Inštalater strojnih inštalacij. Najmanj interesa je bilo doslej izkazanega za program Klepar - krovec, kjer imajo le tri prijave. 14 jih je v programu Avtoka-roserist, za Avtoserviserja pa je prijavljenih 25 kandidatov. Kot kaže, bodo imeli največ novincev v programu Strojni tehnik, kjer imajo doslej 32 prijav. Tudi na Strojni šoli prijave še sprejemajo, saj imajo razpisanih skupaj 174 razpoložljivih mest in doslej 89 prijav kandidatov za novince.
Elektro in računalniška šola Ptuj
Eden izmed programov, v katerem so zapolnjena skorajda vsa mesta na Elektro in računalniški šoli Ptuj, je program Tehnik računalništva. Za razpoložljivih 56 mest so prejeli kar 50 prijav. Zadovoljiv je vpis tudi v programu Tehnik mehatronike, kjer imajo za 28 prostih mest 20 prijavnic novincev. V programu Elektrotehnik je trenutno 18 prijav, bistveno manj zanimanja pa je za poklica Elektrikar (razpisanih 28 mest), kjer je osem prijav, in Mehatronik operater, kjer so le tri prijave. Tudi na tej šoli imajo prosta mesta, razpisanih je namreč 164 mest, zasedenih pa 99.
Dženana Kmetec
Skupaj je bilo na 22.905 razpisanih mest za vpis novink in novincev oddanih 18.578 prijav. V programe nižjega poklicnega izobraževanja se je prijavilo 353 (lani 323) kandidatov, v programe srednjega poklicnega izobraževanja 3.280 (lani 3.147) kandidatov, v programe srednjega strokovnega izobraževanja 8.052 (lani 7.554) kandidatov in v programe gimnazij 6.893 (lani 7.392) kandidatov. Vsi kandidati, ki so prijavnico oddali v roku, lahko le-to najkasneje do 10. maja 2013 prenesejo na drugo srednjo šolo ali v drug program na isti šoli, če menijo, da je to zanje ustrezneje. O morebitnih omejitvah vpisa v posameznih programih bodo prijavljeni kandidati seznanjeni najkasneje do 31. maja 2013.
(Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport)
Šola	Biotehniška šola Ptuj	Elektro in računalniška šola Ptuj	Ekonomska šola Ptuj	Strojna šola Ptuj	Gimnazija Ptuj
Število prijav / razpoložljiva mesta	40/150	99/164	49/110	93/174	122/138
Trenutno stanje prijav na ptujskih srednjih šolah
6 Štajerski
Po naših občinah
petek • 26. aprila 2013
Ptuj • Društvo Ars Vitae predstavilo program Mostovi
Brez občinskega denarja tudi državnega ne bo
Društvo Ars Vitae na območju upravne enote Ptuj deluje že 15 let, od leta 1998. Ima status humanitarnega društva in društva v javnem interesu na področju socialnega varstva. Ko sta na marčevskem kolegiju županov Spodnjega Podravja strokovno delavki Renata Štopfer in Polona Toplak predstavljali njegovo delo oziroma programe, ki jih izvajajo, sta se osredotočili na predstavitev programa Mostovi, namenjenega odvisnikom od nedovoljenih drog in njihovim svojcem.
Gre za program, ki zagotavlja uporabnikom celostni pristop k reševanju problematike odvisnosti in pridruženih socialnih stisk, njegovi uporabniki so predvsem uživalci drog, ki so se ali se še niso pripravljeni vključiti v visokopražne programe zdravljenja odvisnosti in potrebujejo pomoč in podporo v življenju. S predstavitvijo programa so predstavnike občin pozvali k podpori le-te-ga, saj če ni občinskega deleža, ni tudi državnega, brez občinskega deleža pa si svojega delovanja ne morejo predstavljati.
Celotni program za leto 2013 je ovrednoten na dobrih 49 tisoč evrov, pri čemer znaša delež sofinanciranja države 80 odstotkov, občin na Ptujskem pa dobrih osem tisoč evrov ali dvajset odstotkov. V društvu Ars Vitae so na pobudo nekaterih županov pripravili tudi predlog sofinanciranja posameznih občin glede na število prebivalcev. Deleži se gibljejo od 141 evrov do 2797 evrov, kolikor odpade na MO Ptuj, ki ima tudi največ uporabnikov. V letu 2012 jih je bilo 38.
Drugi program, ki ga v tem trenutku v društvu Ars Vitae prav tako uspešno izvajajo, je program Dnevni center za otroke in mladostnike, ki ga izvajajo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ptuj. S
finančno podporo programa Mostovi občine zagotavljajo uporabnikom izvajanje pomoči pri vključevanju v programe zdravljenja odvisnosti, da bodo lahko ponovno zaživeli človeka vredno življenje, staršem pa krepitev v njihovi starševski vlogi.
Za lokalno skupnost je zelo pomembno, da ima vse manj odvisnikov in vse več kompe-tentnih občanov (tudi staršev), ki bodo znali postaviti svoje meje. Nemirov, kraj, nasilja in igel v bližini naših domov si ne želi nihče, poudarjata Štopferjeva in Toplakova, ki si želita, da bi se vse občine na Ptujskem pozitivno odzvale pri financiranju. Na to, kako pomembno delo na področju odvisnosti od nedovoljenih drog opravlja društvo Ars Vi-tae, ki ga vodi Danila Jurgec, v okviru programa Mostovi, je na marčevski seji kolegija opozorila tudi mama uživalca nedovoljenih drog Kristina L., ki je povedala, da je življenje družina odvisnika od nedovoljenih drog izredno težko, sama resnično ne ve, kako bi preživela, če ne bi izvedela za društvo in program Mostovi. Najprej je jokala in se sramovala otrokove odvisnosti, zdaj jo sprejema, četudi je to izjemno težko, žal pa dva poskusa zdravljenja pri njenem otroku nista
Foto: Črtomir Goznik
Polona Toplak in Renata Štopfer, sodelavki programa Mostovi, namenjenega odvisnikom od nedovoljenih drog in njihovim svojcem
uspela. Danes skoraj nimajo stikov, s svojimi izkušnjami pa želi pomagati drugim, da bi jim uspelo.
Pozornost tudi delu s starši
Program Mostovi, ki ga izvajajo v prostorih na Trstenjakovi ulici 5 vse delovne dni v letu, je edini program na območju UE Ptuj, ki pomaga reševati problematiko odvisnosti in z njo povezanih težav tako za posameznika kot za družino in tudi za lokalno prebivalstvo. Za uporabnike je program v celoti brezplačen. V letu 2012 jih je bilo 86, od tega 42 odvisnikov od nedovoljenih drog in 44 svojcev odvisnikov, so pa s celotnega spodnjepodravske-
ga območja 16 občin.
Renata in Polona sta povedali, da so program dela z odvisniki začeli izvajati v letu 2005, v začetku kot del programa Tin Ljubljana - Naprej zmorem sam/a. Po dveh letih pa so oblikovali svoj program, ki je zadovoljeval potrebe lokalne skupnosti. Zadnjih pet leti veliko pozornost namenjajo tudi delu s starši. Zgolj z javnimi delavci programa ni mogoče uspešno izvajati, četudi so veseli vsakega prostovoljca. Odvisniki potrebujejo vsaj leto ali dve, da se vzpostavi zaupanje. V izvajanje programa sta vključeni dve strokovni delavki, prostovoljci, to so predvsem strokovni delavci, so lani opravili kar 1009 ur prostovoljnega dela, od vo-
denja programa do predavanj in spremljanja na zdravljenje. Uporabnike spodbujajo k spreminjanju življenjskega sloga, pomagajo jim pri vključitvi v zdravljenje odvisnosti, nudijo jim podporo pri reševanju vsakodnevnih stisk. V program Mostovi so mnogi vključeni dve leti ali tudi več, zatem pa se skupaj s starši in ob pomoči strokovnih delavk odločajo za primerno obliko zdravljenja. V programu ostajajo tudi med zdravljenjem in po njem, saj je še kako pomembna podpora pri reintegraciji v domače in širše okolje, pri ponovnem prevzemanju socialnih vlog, ki so jih kot uživalci drog opustili. Veliko pozornost posvečajo tudi individualnemu delu z uporabniki. Samopomočna skupina svojcev odvisnikov se srečuje enkrat mesečno, pripravljajo tudi delavnice za starše, reintegracijska skupina za odvisnike, ki so zaključili visokopražne programe zdravljenja, se srečuje enkrat tedensko. V pomoč odvisnikov pa so tudi številne institucije v lokalnem okolju, s katerimi se povezujejo, prav tako vladne in nevladne organizacije, ki delujejo na področju zdravljenja odvisnosti. Vse bolj so prepoznavni tudi v lokalnem okolju in širše. Vse več pa je tudi telefonskih klicev od drugod,
kličejo anonimni odvisneži od nedovoljenih drog ali pa njihovi sorodniki, ki iščejo pomoč. Anonimnost, ki jo uporabnikom zagotavljajo, je izredno pomembna.
Od leta 2010 se je v programe zdravljenja z njihovo pomočjo vključilo 28 odvisnikov (v letu 2012 17 odvisnikov od nedovoljenih drog), ob njihovi podpori danes uspešno absti-nira 11 odvisnikov, ki so vključeni v skupino za reintegraci-jo, ki se srečuje vsak teden. Od leta 2008 je 21 uporabnikov, ki so ob njihovi pomoči vzpostavili abstinenco, spremenilo svoj način življenja in se uspešno vključilo v družbo.
Društvo Ars Vitae bo po sklepu kolegija županov letni program Mostovi v bodoče pripravilo oziroma predstavilo še pred pripravo proračunov občin za naslednje leto, da jih bodo lahko le-te vključile med proračunske postavke. Na temo problematike nedovoljenih drog in odvisnosti v Spodnjem Podravju je v sredo, 17. aprila, potekal tudi prvi poslanski večer novega poslanca državnega zbora s Ptujskega Andreja Čuša, ki je ob tej priložnosti društvu Ars Vitae, skupaj z Robertom Kolaričem, izročil donacijo v višini 400 evrov za izvajanje programa Mostovi.
MG
Ormož • Projekt Zdravje v vrtcu
Ptuj • Samostojna razstava mlade umetnice
Zeliščni dan za najmlajše Prebujanje resnice
Vrtec Ormož sodeluje v projektu Zdravje v vrtcu. Vzgojiteljice so otrokom skozi pogovor že predstavile zdravo življenje in kaj vse lahko vpliva na naše zdravje in dobro počutje. Tokrat so ob dnevu zdravja en dan posvetile spoznavanju čudovitih, dišečih začimb.
Da ne bi bilo vsega dobrega preveč, so se odločile za štiri začimbe, ki so jih otroci lahko ločili po okusu, vonju in izgledu. Timijan, kumina, sivka in drobnjak so bile začimbe, ki so popestrile običajne jedi in pijače. V novem vrtcu je atrij, ki so ga lani zasadili z nekaj rožicami ter dišavnicami in zelišči, ki jih kuhar uporablja za piko na i pri pripravljanju obrokov za malčke v vrtcu. Otrokom je bilo zanimivo, da so lahko uporabili začimbe iz njihovega okolja, nekaj pa so jih prinesle tudi vzgojiteljice od doma, saj pomlad letos malo zamuja in zelišča še niso dovolj bujna.
V kuhinji so za malčke pripravili piškote s sivko, namaz iz džema s timijanom, skuto z drobnjakom in čaj iz timijana in kumine. Na lepo pogrnjenih mižali so malčke čakale dišeče dobrote in sprva so si jih precej skeptično ogledovali, kasneje pa jim je vse zelo teknilo.
Otroci so se naučili, da lahko stvari pridelamo sami in jih
uporabimo v hrani. Dobrote so poskusili vsi otroci vrtca, bolj podrobno pa so se z zelišči spoznali predvsem otroci iz treh največjih skupin med 4 in 6 let.
Vodja vrtca Petra Trstenjak je poudarila, da za zdravje skrbijo v vrtcu skozi vse leto na
Sveža diplomantka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Klarisa Sipoš se predstavlja s svojo prvo samostojno razstavo z naslovom Prebujanje resnice. Gre za dela, v katerih slikarstvo povezuje z zoologijo.
različne načine. Pri hrani so zelo pozorni na sestavo jedilnika, starše pa spodbujajo, da za praznovanje rojstnih dni namesto sladkarij prinesejo v vrtec sadje, iz katerega si otroci naredijo sadno solato, nabodala ali kakšno drugo zdravo poslastico.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Otroci so bili sprva malo nezaupljivi, potem pa so prišli na okus in pogumno poskusili vse, kar so jim pripravili v kuhinji.
Klarisa Sipoš je Ptujčanka, ki je študij slikarstva končala letos in se tokrat prvič samostojno predstavlja s svojimi umetniškimi deli. V teh opozarja na problematiko slovenskih avtohtonih živali ter ogroženih živali v divjini, razstavo pa je poimenovala Prebujanje resnice. Umetnica je ljubiteljska biologinja, ki veliko časa posveča zoologiji, to na zanimiv način združuje s slikarstvom.
Kot pravi umetnica, gre za poglobljene slikarske študije živalske raznolikosti, za meditacijo ob pogledu na živalsko kožo, ki namesto krzna izraža resnično hvalnico naravnemu stvarstvu.
„Živali so upodobljene v fo-torealističnem stilu, kar omogoča natančnejši vpogled v detajle - natančno lahko opazujemo fascinantno kožo bengalskega tigra, kanadskega risa ali nasršen puh mladičev za preživetje boreče se lastovke. Klarisin študijski način slikanja omogoča opazovalcu, da
ne le prepoznava in občuduje slikarske detajle posameznih živali, temveč se zaradi scenske postavitve ter vpetosti živali v naturalistične situacije z njimi tudi poistoveti ter začuti notranjo vsebnost," o prvi razstavi Sipoševe pravi umetnostna zgodovinarka Nina Jeza.
Sipoševa pri slikanju uporablja akril in olje, najpogosteje kombinacijo obojega. Slika v plasteh, za natančnost in fine detajle pa uporablja tanke sin-
tetične čopiče, ki omogočajo fotorealistično slikanje. Na ta način z drobnimi detajli ustvari dinamičnost slike. Kot pravi umetnica, skozi zoologijo in umetnost izraža svoj odnos do svetosti življenja, združuje posvetno in sakralno, biološko in duhovno, realno in imaginarno. Kako ji to uspeva, si lahko pogledate na razstavi, ki bo v prostorih Centra interesnih dejavnosti do 1. junija.
Dženana Kmetec
Razstava slik Klarise Sipoš
petek • 19. aprila 2013
Po naših občinah
Štajerski	7
Od tod in tam
Ptuj • Še poziv srčnim ljudem
Foto: Črtomir Goznik
Članice Soroptimist kluba Ptuj po dveh letih zaključujejo svojo največjo dobrodelno akcijo v svojem dosedanjem delovanju - zbiranje sredstev za mamograf. Do cilja, do 100 tisoč evrov, jim manjka še 1600 evrov. Od oktobra lani ptujski mamograf ni več v uporabi, dokler ne bo novega, se ta dejavnost izvaja v mariborski bolnišnici. Tovrstne preglede pa sicer ženske s Ptujskega lahko opravljajo tudi v drugih slovenskih bolnišnicah oziroma centrih. Na dobrodelnem koncertu ob 8. marcu so zbrale 1800 evrov, z dobrodelno prodajo slik 1210 evrov, na prireditvi Veselo na jožefovo, dobrodelnem koncertu KUD France Prešeren iz Vidma, pa je bilo zbranih 1450 evrov. Kot so te dni povedale članice Soroptimist kluba Ptuj, bi bile zelo vesele, če bi jim uspelo pridobiti še darovalce za manjkajočih 1600 evrov. Ko so začele ta dobrodelni projekt, so dejale, da vsak evro šteje, z vsakim, ki je prišel na transakcijski račun za nakup mamografa, so skupaj z darovalci bile bliže zastavljenemu cilju, bliže aparaturi, ki rešuje življenja ne samo žensk, tudi moških, ker za rakom dojke obolevajo tudi moški. Ptujska bolnišnica je javno naročilo za nakup novega mamografa izvedla. Prejeli so pet ponudb, med njimi pa bodo po temeljiti analizi izbrali najboljšega ponudnika.
MG
Ptuj • Podelitev priznanj zaslužnim na področju preventive
Foto: Črtomir Goznik
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju so 11. aprila podelili priznanja Javne agencije RS za varnost prometa najzaslužnejšim na področju preventive v cestnem prometu, vzgoje in varnosti prometa. Marjan Petek, direktor šole vožnje Prednost, je prejel zlati znak, srebrnega je prejela Ksenija Zorec, pomočnica ravnateljice Vrtca Ptuj, bronastega pa Stanka Krajnc Letonja, novinarka PeTV Ptuj. Zupan MO Ptuj Štefan Čelan je tega dne sprejel tudi predstavnike Vrtca Ptuj in OŠ Ljudski vrt Ptuj s podružnično šolo Grajena, prejemnika najvišjega priznanja - svečane listine Javne agencije RS za varnost prometa, za izreden prispevek na področju preventivnega dela in večjo varnost v prometu. Tudi v imenu MO Ptuj se jim je zahvalil za tovrstna prizadevanja, kijih ni nikoli dovolj, da bi se ohranila življenja in zdravje ljudi.
MG
Ormož • Poletna šola baročne glasbe
Lani je v novo zgrajeni Glasbeni šoli Ormož potekala prva poletna šola baročne glasbe s predavateljema Lisete da Silva in dr. Ricardom Barrosom. Udeleženci so bili učenci in učitelji glasbenih šol iz vseh koncev Slovenije od Murske Sobote, Maribora, Celja, Radovljice do Ormoža. Iz Glasbene šole Ormož so sporočili, da bodo tudi letos med 6. in 14. julijem organizirali poletno šolo baročne glasbe. V njej bodo ponujali različne vsebine - individualne ure flavte, komorne skupine flavt ali zasedb za baročno glasbo, individualne ure čembala, učenje osnov za basso continuo, učenje stilnih scenskih gibov v baročni glasbi za pevce in delavnico baročnih plesov za osnovni in nadaljevalni nivo. Umetniška vodja poletne šole bosta ponovno Lisete da Silva, baročna flavtistka, specialistka za kljunasto flavto, ter dr. Ricardo Barros, baročni plesalec in čembalist. Vse dodatne informacije in utrinki iz lanske poletne šole so na voljo na spletni strani http://enter-baroque.weebly.com/index.html
Viki Ivanuša
Ptuj • Sprejem za ravnateljice vrtcev
Vrtec - ena najlepših reklam v mestu
V Vrtcu Ptuj so minuli teden gostili 17 ravnateljic iz sosednje Hrvaške. Te so v naše mesto prišle na strokovno ekskurzijo, ki so jo združile z ogledom mesta, sprejel pa jih je tudi ptujski župan Štefan Čelan.
Vrtec Ptuj je z dvema hrvaškima vrtcema iz Varaždina in Čakovca prijateljske vezi navezal že pred leti. Dober glas o našem vrtcu, ki ga predstavljajo kot primer dobre prakse, pa se je v tem času širil po celotni Hrvaški. „Naš vrtec ima pri sosedih izjemno ime in je cenjen, zato ga vsi želijo tudi videti. Najbolj so fascinirani nad tem, kako znamo tudi stare kapacitete ohranjati in bogatiti. Mislim, da je to ena najlepših reklam našemu delu in mestu Ptuju," pravi ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž.
Ta je v petek na Ptuju gostila 17 ravnateljic vrtcev iz Primor-sko-Goranske in Ličko-Senjske regije. Na enodnevnem obisku je skupaj z zaposlenimi in otroki v Vrtcu Ptuj svojim kolegicam iz sosednje Hrvaške poskušala čim bolje predstaviti tako naše mesto kot sam vrtec.
Sprejel pa jih je tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki je pohvalil ptujski Vrtec in izpostavil dobro sodelovanje, ki ga ta ima z občino Ptuj. Kot je dejal Čelan, je ptujski Vrtec eden izmed zavodov, na katerega občina lahko zmeraj računa pri izvedbi prireditev in proslav. „Nikoli ne vprašajo, koliko nam boste plačali, ampak se zmeraj potrudijo po svojih najboljših močeh in nam pomagajo narediti nekaj dobrega za mesto. To vsekakor cenimo," je med drugim dejal župan MO Ptuj.
Izjemno zadovoljen je bil tudi z odzivi ravnateljic, ki so
Ravnateljice je sprejel tudi ptujski župan Stefan Celan.
strokovno ekskurzijo preživele v najstarejšem slovenskem mestu. Te so bile namreč nad videnim v številnih enotah Vrtca Ptuj fascinirane. Izjemno dober vtis je nanje med drugim pustila enota Podlesek.
„Sama sem bila že večkrat v vašem mestu, med drugim lani za pusta, ko smo z otroki sodelovali v povorki. Z Vrtcem Ptuj odlično sodelujemo, tudi naše vzgojitelje sem pripeljala v vaš vrtec in jim tega predstavila kot primer dobre prakse. Tokrat pa smo prvič vsi ravnatelji dveh regij skupaj v tem mestu. Vsi smo prepričani, da je delo v vašem vrtcu fenomenalno, ravnateljica izjemna, župan gosto-
ljuben, tako da se res počutimo kot doma. Tudi sam program dela je odličen, mesto izjemno, res niti ene same pripombe nimamo. Zelo dober vtis so na nas pustile številne enote, med drugim Podlesek, ki je tudi arhitekturno krasen. Mi na Hrvaškem smo še vedno v nekoliko nezavidljivem položaju, kar se tiče financ, ampak upamo, da bo takrat, ko bomo v Evropski uniji, bolje," pravi Helena Nin-kovic Budimlija, ravnateljica vrtca Vladimir Nazor iz Kastava in predsednica Skupnosti vrtcev Primorsko-Goranske in Ličko-Senjske regije.
Kot prednost v slovenskih vrtcih vidi tudi način dela, pri
čemer izpostavlja nadstandar-dne programe, ki so na hrvaškem na voljo le ob dragem doplačilu staršev.
Sodelovanje med vrtci iz Hrvaške in Slovenije, ki poteka na več področjih, je s tokratnim obiskom še tesnejše. Ravnateljica Vrtca Ptuj je s tem priložnostnim obiskom navezala nove prijateljske vezi, s številnimi že planirajo nadaljnje skupne projekte. Otroci iz Opatije in Kastava so že bili gostje na ptujskem karnevalu v času kurentovanja, prihodnje leto pa jih bo ob tej priložnosti najverjetneje še več tudi iz drugih delov Hrvaške.
Dženana Kmetec
Ivanjkovci • Poslavlja se navihan razred
Prihodnost je v naših rokah
V petek zvečer je bil v telovadnici OŠ Ivanjkovci dobrodelni koncert z naslovom Prihodnost je v naših rokah, ki so ga pripravili učenci 9. razreda z razredničarko Stanko Čr-ček. Da je koncert uspel, jim je pomagala vsa šola, tako učenci kot zaposleni, pomagal pa je tudi ves kraj, saj so obiskovalci do zadnjega kotička napolnili dvorano.
Z nakupom vstopnice so obiskovalci namreč učencem pomagali pri zbiranju denarja za zaključno ekskurzijo, va-leto ter vse, kar je povezano z zaključkom šolanja. Tako je bil tradicionalni dobrodelni koncert hkrati dobrodošla finančna pomoč staršem ob zaključku šolanja, hkrati pa tudi prijetna popestritev dogajanja v kraju. Verjetno pa so se prišli obiskovalci tudi poslovit od zaključnega razreda, v katerem je 22 učencev in je eden številčnejših razredov na šoli. Razredničarka Stanka Črček je povedala, da gre za prav navihan in prijeten razred, v katerem se je vedno kaj dogajalo. Znani pa so predvsem po tem, da vedno poskrbijo za dobro voljo. Najraje z glasbo, saj kar štirje učenci igrajo frajtonarico, dve kitaro, ena pa flavto, poleg tega pa kar 12 od 14 deklic poje v pevskem zboru. Tudi ravnateljica Nada Pignar je mnenja, da gre
za glasbeno nadarjen razred, ki je že od začetkov šolanja užival v nastopanju. Med odmori so si pripravljali svoje plesne točke, veliko učencev pa je tudi zelo veščih vodenja.
Na koncertu so nastopili čla-
ni Ivanjkovske godbe, plesna skupina Us Is, plesna skupina Zumba ter mlajši in starejši pevski zbor. Tudi zaključni razred je pripravil svojo glas-beno-gledališko točko. Vabilu za nastop pa so se odzvali
tudi priznani narodno-zabavni ansambli Navihanke, Vesele Štajerke, Zreška pomlad in ansambel Aplavz, ki so znali raz-vneti dvorano, ki je pokala po šivih. Za vodenje prireditve so uspeli pridobiti priljubljenega voditelja Marjana Nahbergerja, ki je mladim s svojim prijetnim vodenjem vzor.
Z izkupičkom koncerta so organizatorji zadovoljni. Zahvaljujejo pa se tudi donatorjem, ki so bili v teh kriznih časih pripravljeni pomagati. Donaci-je je bilo veliko in skupaj se jih je nabralo za 1000 evrov.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Z glasbeno-gledališko točko so se predstavili tudi učenci zaključnega razreda.
8 Štajerski
Kmetijstvo, podeželje
petek • 19. aprila 2013
Središče ob Dravi • Osrednja proslava ob občinskem prazniku
Skupaj za razvoj občine
V občini Središče ob Dravi je minulo soboto potekala osrednja slovesnost ob proslavi 59. občinskega praznika s podelitvijo plaket in priznanj. Slavnostni govornik je bil župan Jurij Borko, slovesnosti pa se je udeležil tudi podžupan Bojan Mlakar, članice in člani občinskega sveta, častni občan Martin Habjanič, župan občine Ormož Alojz Sok ter predstavniki pobratenih občin.
»Visoka obletnica praznovanja občinskega praznika občine Središče ob Dravi potrjuje, da so Središčani nanj nedvomno ponosni,« je v svojem nagovoru izpostavil župan Borko in dodal, da je to praznik, ki priča o zgodovini in sedanjosti, ohraniti pa ga je treba tudi za prihodnost. Občinski praznik se praznuje v spomin na 11. april leta 1942, ko so bili v mariborskih zaporih ustreljeni štirje krajani. Sicer pa se v občini trudijo zagotavljati primerne bivanjske pogoje in prijetno življenjsko okolje za svoje občane. Lani so bili pri tem še posebej uspešni, saj so uspeli za investicije zagotoviti 1.400.000 evrov nepovratnih evropskih
Foto: Viki Ivanuša
Prejemniki priznanj z županom Jurijem Borkom (levo)
Kmetijstvo • Zanimivi rezultati mednarodne študije Efficient 20
Dajmo traktor na dieto
Pilotne skupine kmetov in gozdarjev iz skupno devetih evropskih držav, med njimi tudi iz Slovenije, so z različnimi načini iskale možnosti za zmanjšanje porabe goriva pri kmetijskih strojih. Rezultati, ki so jih skupine predstavile v skupni študiji Dajmo traktor na dieto, so izjemno zanimivi, pa tudi zelo poučni.
Pilotna skupina kmetov iz Avstrije se je lotila preučevanja zmanjšanja porabe goriva pri mešanju krmne mešanice v krmilno-mešalni prikolici z zmanjšanim številom vrtljajev motorja. Poganjanje kr-milno-mešalne prikolice pri priporočeni hitrosti mešanja je sicer nujno za doseganje kakovosti mešanja in porabe časa za mešanje. Vendar, kot so ugotovili Avstrijci, lahko ob uporabi močnejšega traktorja za pogon krmilno-mešalne prikolice dosežejo zahtevano hitrost mešanja ob znižanih vrtljajih motorja. Znižani vrtljaji motorja so bili preizkušeni s krmilno mešalno prikolico (8 m3) s traktorjem moči 92 kW. Rezultati pa so pokazali, da je priporočeno število vrtljajev priključne gredi 540 vrtljajev na minuto (namesto prejšnjih 1960 vrtljajev), s čimer se je doseglo zmanjšanje porabe goriva za 18 % na eno mešanje.
Belgijski kmetje, vključeni v projekt, pa so ugotavljali, kako vpliva na zmanjšanje porabe goriva prilagajanje tlaka v pnevmatikah. Ugotovili so, da je najboljša cestna nastavitev med 1,57 in 1,78
bara, za delo na poljih med 0,50 in 0,97 bara, za težka opravila pa med 0,60 in 1,39 bara. Z nastavitvijo tlaka za težka dela je bilo ugotovljeno 10-odstotno znižanje porabe, sicer pa se z nastavitvami tlaka, odvisno od dela, lahko po njihovih ugotovitvah doseže do 15-odstotni prihranek pri gorivu.
Francoski kmetje so se lotili problematike globine obdelave zemlje s kultivatorjem za strniščno obdelavo. Ugotovili so, da se poraba goriva močno spreminja glede na globino obdelave in lastnosti zemlje. S kultivatorjem z 11 delovnimi elementi in dvema vrstama diskov so izračunali porabo pri globini 20 centimetrov za plitko oranje in 12 centimetrov za strniščno obdelavo ter ugotovili, da se pri nastavitvi pluga na 12 centimetrov poraba zmanjša za 26 odstotkov. „Nekateri kmetje uporabljajo kultivator za strniščno obdelavo do 20 centimetrov namesto pluga. Takšen stroj pa se najbolj splača uporabljati na globini 12 centimetrov. Presenečen sem bil, da je razlika v porabi goriva tako velika," je povedal
eden od članov pilotne skupine kmetov iz Francije.
Nemški gozdarji so se ukvarjali z optimiziranjem strojnih nastavitev s ciljem čim nižje porabe goriva, in sicer so prilagajali število vrtljajev motorja glede na delovne razmere, hitrost žage, tlak na nožih in valjih in zamenjali pokvarjen senzor na žagi. Zaznali so zmanjšanje porabe goriva v višini do 27 odstotkov (z 1,5 litra na kubični meter lesa na 1,1 litra).
Italijanska skupina kmetov
se je lotila raziskave o vplivu vrtljajev priključne gredi in transportne hitrosti traktorja na porabo goriva. Meritve so opravljali le pri 540E funkciji števila vrtljajev priključne gredi, ki je na voljo pri večini modernih traktorjev in pri najvišji dovoljeni hitrosti traktorja na cestah (40 km/h). Rezultati so pokazali, da kmetje lahko prihranijo od pet do deset odstotkov goriva pri delih na polju ob zmanjšani moči (oz. nižjih vrtljajih) motorja, prav tako lahko dosega-
sredstev. Zato je župan občane pozval, da držijo skupaj, delajo še naprej v dobro občine, se trudijo vsak po svojih zmožnostih in uspeh ne bo izostal.
Za slavnostno vzdušje so na proslavi poskrbeli glasbeniki pihalnega orkestra Središče ob Dravi pod vodstvom Rada Munde, nastopil pa je tudi mladi pevec Matevž Šavora. Vrhunec večera pa je bila slovesna podelitev priznanj. Zlato plaketo za aktivno in požrtvovalno delo na področju lovstva je prejel Franc Čavničar, ki je že kot sedemletni deček z očetom krmil divjad, kasneje pa se je povsem zapisal lovstvu, kjer je opravljal najodgovornejša dela in funkcije. V mlajših letih se je kot eden najboljših strelcev na glinaste golobe udeleževal mnogih tekmovanj in ponesel sloves domače lovske družine po vsej Sloveniji in tudi izven meja, saj je bil član državne reprezentance. Franc Čavničar je tudi izjemno uspešen kinolog in vzreditelj lovskih psov. V obrazložitvi so še povedali, da je velik ljubitelj narave, iskren tovariš, neposreden in
odkrit ter izjemno deloven, s svojim delom in angažiranostjo pa je bistveno doprinesel k temu, da je danes lovišče Lovske družine Središče z 22 ha lastnih zemljišč in 8 ha v najemu eno najpestrejših nižinskih lovišč v državi.
Bronasto plaketo je za petdesetletno delo v PGD Središče ob Dravi prejel Jakob Terbuc. V gasilskem društvu Središče ob Dravi je bil več let član upravnega odbora, po činu je višji častnik druge stopnje. Za vestno delo je prejel več gasilskih priznanj - gasilsko plamenico 1., 2. in 3. stopnje ter značko za 50 let dela v PGD Središče ob Dravi.
Posebno priznanje so prejeli kegljači Društva upokojencev Središče ob Dravi, za dvajsetletno delo na področju kegljanja, priznanje sta prejela tudi Marjeta in Zvonko Veldin za štiridesetletno delo na področju folklore, Ivanka Bračič za dolgoletno delo v Društvu za telesno vzgojo Partizan in na področju športne vadbe ter Silvo Tkalec za dolgoletno in požrtvovalno delo v PGD Središče ob Dravi.
Viki Ivanuša
jo najvišjo hitrost pri nižjih vrtljajih motorja ter s tem prihranijo nekaj goriva (6,8 %), manjši pa je tudi hrup.
Poljska ekipa kmetov pa je ugotavljala vpliv dodatnih uteži na porabo goriva. Preizkusili so tri različne obtežbe med oranjem, in sicer oranje brez dodatnih uteži, oranje z 2 x 25-kg uteži na zadnji osi in oranje z 2 x 25-kg na zadnji ter 80-kg utežjo na sprednji osi. Test je pokazal, da je za oranje na zbitih peščenih tleh najprimernejša tretja verzija, saj pomaga preprečiti prekomeren zdrs pogonskih koles in zmanjša porabo goriva za slabih 11 odstotkov.
Z večjimi gumami in prilagajanjem tlaka do 30 % prihranka
Efficient 20 je projekt znotraj programa Energy Europe, zamišljen kot spodbuda kmetom in gozdarjem za doseganje skupnega cilja EU - 20-odstotnega znižanja porabe goriva do leta 2020. Poudarek je na gorivu, porabljenem za pogon kmetijske mehanizacije, ki predstavlja kar polovico energije, porabljene v kmetijstvu.
Po skupnih ugotovitvah kmetov iz več držav, ki so praktično ugotavljali, na kakšen način zmanjšati porabo goriva pri kmetijskih strojih, je zelo pomemben optimalen tlak v pnevmatikah, nižje število vrtljajev (tako motorja kot priključkov), zanimiv pa je tudi rezultat angleških kmetov, ki so dokazali, da h kar 30-odstotnemu znižanju porabe prispevajo večje oz. velike pnevmatike na traktorju.
Slovenska pilotna skupina kmetov se je ukvarjala s tem, kako lahko z nižjim tlakom v pnevmatikah in z manjšim številom vrtljajev motorja pri oranju znižajo porabo goriva. Testi so bili narejeni na peščenih tleh, rezultati pa so pokazali, da je z znižanjem tlaka v pnevmatikah možno znižati porabo goriva za kar 25 odstotkov. Z znižanjem vrtljajev motorja (s 1800 na 1600 vrtljajev na minuto) pa se lahko prihrani od 8 do 12 odstotkov goriva.
Posebej pa so se z znižanjem števila vrtljajev motorja in posledičnim vplivom na porabo goriva ukvarjali tudi španski kmetje v projektu. Ugotavljali so, da večina kmetov uporablja traktorje pri moči 1800 do 2200 vrtljajev v minuti, kar je vsaj 400 vrtljajev več, kot je optimalno delovanje motorja. Z zniževanjem vrtljajev se je zniževala poraba goriva, in sicer od 6,5 odstotka pri težjih opravilih (oranje in kultiviranje) do 26 odstotkov pri lažjih opravilih (sajenje, transport).
Angleški kmetje pa so ob preizkušanju tlaka v pnevmatikah ugotavljali še, kako velikost pnevmatik vpliva na porabo goriva. Ugotovili so, da s pravilnim tlakom lahko zmanjšajo porabo za 5 odstotkov, kar za 30 odstotkov pa lahko znižajo porabo goriva z izbiro večjih pnevmatik. Po njihovih izračunih se tako lahko v deseturnem oranju prihrani na račun pravilnega nastavljanja tlaka 10 litrov goriva, ob nakupu oz. menjavi večjih gum pa za več kot 60 litrov, kar je 57 evrov prihranka na dan! Takšni prihranki po njihovem mnenju upravičijo tudi stroške nakupa dražjih večjih gum.
SiM
Foto: SM
petek • 19. aprila 2013
Kultura, izobraževanje
Štajerski	9
Ptuj • Ekonomska šola
Od raziskovalne naloge do svojega podjetja
Tri dijakinje Ekonomske šole Ptuj, ki so za raziskovalno nalogo izbrale področje socialnega podjetništva, so se v nalogo tako poglobile, da bodo tudi dejansko ustanovile tovrstno podjetje. Kot pravijo, je bil to zanje izziv, ki so ga sprejele z odrtimi rokami in kljub mladosti nameravajo dokazati, da tudi v krizi priložnosti so, le izkoristit jih je treba.
Foto: DK
Dijakinje Lea Lah (sedi), za njo pa Mojca Bezjak (prva z desne) in Edita Ferenčič (druga z desne) nameravajo iz šolskih klopi sesti kar za mizo lastnega podjetja. Ob njih so še Tadeja Gajser in Valentina Kmetec, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj Branka Regvat Kampl in mentorica Patricija Koler.
Mojca Bezjak, Lea Lah in Edita Ferenčič, dijakinje 3. letnika Ekonomske šole Ptuj, so do ideje, kje najti zaposlitev po končanem šolanju, prišle povsem naključno. Začelo se je s pripravo raziskovalne naloge z naslovom Socialno podjetništvo - solidarno zavezništvo, v katero so se avtorice izjemno poglobile in prišle do zanimivih zaključkov. Te so najprej predstavile na srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije, kjer so dobile zlato priznanje in s tem vstopnico za državno tekmovanje. To bo 20. maja v Murski Soboti. A ne glede na to, kakšna bo ocena oziroma ali bodo zlate tudi v državnem merilu, njihova raziskovalna naloga ne bo končala zgolj na papirju. V njej so namreč prepoznale potencial in možnost, kako po končanem šolanju priti do sa-mozaposlitve. „Odločile smo se, da to, kar smo raziskovale, spravimo v poslovni načrt in
odpremo lastno podjetje," pojasnjuje dijakinja Lea Lah.
Ambiciozne dijakinje so prepričane, da je področje socialnega podjetništva izjemna tržna niša, ki jo je treba izkoristiti. V Sloveniji imamo registriranih zgolj osem socialnih podjetij, najbrž tudi zato, ker so pogoji za pridobitev tega statusa precej ostri. Najprej bodo ustanovile lastno društvo za pomoč starejšim na domu, a ker še niso vse polnoletne, morajo počakati še nekaj mesecev. Takoj po maturi pa bodo na Upravni enoti zaprosile za status socialnega podjetja in tako iz šolskih klopi sedle za mizo lastnega podjetja. „Naš namen je, da si zagotovimo delovna mesta in tako ne bomo več let iskale službe. Dejstvo je tudi, da so razpisi za socialno podjetništvo v Evropski uniji zelo pogosti, a jih Slovenija premalo koristi. Evropa nameni za socialne sklade 3,3 milijarde evra in to je gotovo neka priložnost tudi
za nas," pojasnjujejo avtorice raziskovalne naloge z mentorico Patricijo Koler.
Podjetje, ki se je razvilo iz raziskovalne naloge, se bo
ukvarjalo s pomočjo in nego na domu. Dekleta pravijo, da so model socialnega podjetništva zelo dobro preučila in da se zavedajo, da v začetni fazi velikih zaslužkov ne bo. Kljub temu pa so prepričane, da je
to prava pot. Njihovo delovanje ne bo usmerjeno zgolj v pridobivanje dobička, ampak v izvajanje koristi za družbo in zaposlovanje ranljivih skupin, kar tudi dijaki po končani šoli so, saj prvo zaposlitev v
sedanjih časih izjemno težko najdejo.
Gre za idejo, ki so jo na tekmovanju mladih raziskovalcev upravičeno nagradili z zlatom, in če bo tako dobro izpeljana, kot je zastavljena, bodo sedaj uspešne dijakinje že kmalu zelo uspešne podjetnice.
Zelo dobro pa je bila na tokratnem srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Po-dravja in Prlekije ocenjena še ena naloga, nastala na ptujski ekonomski šoli. Napisali sta jo Tadeja Gajser in Valentina Kmetec, njuna mentorica pa je bila Mia Vaupotič Grego-rinčič. Bronasto priznanje sta si prislužili z nalogo Domača samooskrba. V tej nista zajeli le teorije, kar eno leto sta namreč raziskovali, ali se v resnici sploh splača gojiti lastna semena in kakšna je donosnost lastnega pridelka. Ugotovili sta, da pridobivanje hrane na naraven način ni le zdravo, ampak se finančno splača.
Dženana Kmetec
Miklavž pri Ormožu • Državni debatni turnir
Videm • Veseli Jožeki po dobrodelnem koncertu
Debatiralo okoli 100 učencev
Minulo soboto je na OŠ Miklavž pri Ormožu potekal državni debatni turnir pod okriljem ZiP - Zavoda za kulturo dialoga. Na turnirju je sodelovalo 32 ekip iz 16 slovenskih osnovnih šol. Zmagala je ekipa Single iz Žirovnice, najboljša govorka turnirja pa je bila Lana Škrjanec iz Domžal.
Ob zahvali že načrti za naprej
Mesec dni po uspešno izvedenem dobrodelnem koncertu Veselih Jožekov njihov vodja Jože Hrga že načrtuje novo tovrstno prireditev marca naslednje leto. „En človek seveda nikoli ne bi mogel narediti vsega in za uspešno izvedbo letošnjega koncerta gre zahvala veliko ljudem," pravi Hrga.
Pred začetkom tekmovanja sta zbrane pozdravila ravnatelj Vlado Hebar in župan Občine Ormož Alojz Sok, ki sta mladim debaterjem zaželela veliko uspeha. Pokrovitelja turnirja sta bila Občina Ormož in podjetje Kopija Nova, d. d., ki je poskrbela za praktične nagrade najboljšim debaterjem in za majhne pozornosti za vse udeležence.
Na turnirju je sodelovalo okoli 100 debaterjev, 20 časo-merilcev in številni sodniki. Med njimi sta bili tudi Nika in Betka, bivši debaterki OŠ Miklavž pri Ormožu. V imenu ZIP je turnir vodil Aljoša Pol-šak.
Pripravljena debatna trditev v 1. in 2. krogu se je glasila Podpiramo popolno prepoved orožja v zasebni lasti, impromptu debatna trditev, za katero debaterji izvedo uro pred debatnim krogom in se na njo pripravijo brez pomoči spleta in mentorjev, pa je bila Država bi morala zagotoviti brezplačno malico za vse šolajoče se otroke.
V finalu sta se pomerili ekipi Single iz Žirovnice in Tri ta prave iz Lendave. Prepričljivo je zmagala ekipa iz Žirovnice, finale pa je sodilo kar sedem sodnikov. Tretje mesto je zasedla ekipa GSTQ iz Žalca.
Med prvimi govorci so bili Lana Škrjanec, Jaka Deželak in Ruby Rea Lange Babič - vsi trije iz dveh domžalskih OŠ, četrta pa je bila Maja Filipič iz OŠ Središče ob Dravi. Mi-klavški debaterji so se na tokratnem državnem turnirju uvrstili v zlato sredino, najvišje uvrščena med posamičnimi govorci je bila Sara Vizjak na 13. mestu. Mentorica Simona Klasinc je bila z doseženim zelo zadovoljna, saj gre za mlade debaterje, ki jih največji uspehi šele čakajo. Sicer pa so v preteklih letih miklavževski debaterji posegali po najvišjih mestih, med drugim so bili
tudi državni prvaki.
Skupno je OŠ Miklavž pri Ormožu gostila okoli 170 gostov, kar je bil za majhno šolo tudi precejšen organizacijski zalogaj. Da so lahko potekala vsa tekmovanja istočasno, so poleg prostorov šole uporabili še igralnice vrtca. Mentorica debatnega kluba Simona Kla-sinc je zato hvaležna vsem sodelavcem za podporo pri organizaciji in pripravi turnirja. Mentorji in polnoletni sodniki iz vse Slovenije pa tudi ne bodo tako zlepa pozabili Prle-kije, za to je poskrbela turistična kmetija Hlebec s Koga.
Viki Ivanuša
V prvi vrsti se tako zahvaljuje vsem obiskovalcem koncerta, na katerem so skupaj s prodanimi vstopnicami in srečelovom uspeli zbrati 1450 evrov, ki so jih že drugo leto zapored donirali klubu Sorop-timist za nakup mamografa. „Priznam, da sem ob prvi javni napovedi še pred koncertom, da bomo letos zbrali 1000 evrov, še sam podvomil, ali nam bo to res uspelo. A nam je, pri čemer ima veliko zaslug naš prijatelj, zlatar Srečko Be-drač. V okviru koncerta je namreč tekel tudi srečelov z več dobitki, največji med njimi pa je bila zlata ogrlica, ki jo je zlatar Bedrač izdeloval kar na kraju samem in jo doniral kot glavno nagrado srečelova," je povedal Hrga. Srečna dobitnica zlate ogrlice Danica Potrč je bila nad dobitkom zelo presenečena, pa tudi izjemno vesela: „Pravzaprav je to moževa zasluga, saj je on kupil pet srečk in med njimi je bila tudi ta, ki je bila potem izžrebana za glavni dobitek."
Dobrodelni koncert, na katerem je letos sodelovalo preko 150 nastopajočih, je šesti takšen po vrsti: „Na prvih štirih dobrodelnih koncertih smo
zbirali denar za nakup orgel v domači farni cerkvi v Vidmu, potem za družino Piškur, pa za družino Godec in za spomenik patru Mihi Drevenšku. Kot rečeno, je del od pobrane vstopnine zadnji dve leti šel za nakup mamografa, komu pa bomo namenili pomoč naslednje leto, v tem trenutku še ne vemo. Praviloma se za to odločamo kakšna dva ali tri mesece pred koncertom, ki ga v naslednjem letu planiramo
izvesti 15. marca," je še povedal Hrga, ki se je za sodelovanje pri koncertu zahvalil tudi članicam aktiva kmečkih žena TD iz Leskovca, vinogradniku Marjanu Kramerju za vino Vi-demčan in restavraciji Pan, ob tem pa še dodal: „Res je škoda, da v Vidmu nimamo primerne dvorane, kjer bi bila možna tudi pogostitev, da bi lahko takšno prireditev izvedli v domači občini."
SiM
Foto: arhiv OS Miklavž pri Ormožu
Na OŠ Miklavž pri Ormožu je potekal državni debatni turnir, na katerem je sodelovalo 32 ekip.
Foto: SM
Jože Hrga (skrajno desno) s prejemnico letošnje glavne nagrade na srečelovu in zlatarjem Srečkom Bedračem, ki je zlato ogrlico doniral ter tako prispeval k skupnemu večjemu izkupičku za nakup mamografa. Na posnetku je tudi mladi harmonikar Blaž Glo-govčan, ki je prejel letošnjo posebno nagrado Veselih Jožekov za ohranjanje ljudskega izročila.
10 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 19. aprila 2013
Gorišnica • Ženske zgodbe, ki so navdušile
Daj mi moškega po polnoči!
Načeloma velja, da se zgodbe (tako ženske kot moške) pišejo, včasih tudi narišejo, tokrat pa sta se dve odlični vokalistki, Simona Kokot in Romana Zelenjak, odločili, da jih bosta ob instrumentalni spremljavi glasbenih mojstrov raje odpeli. In treba je priznati, da je petčlanskemu timu to več kot odlično uspelo.
Koncert z naslovom Ženske zgodbe se je zgodil v soboto zvečer v kulturni dvorani go-rišniške občinske stavbe. „Pri pripravi koncerta nas je gnala predvsem želja po ustvarjanju dobre glasbe, polne čustev in pisanih doživetij. Tematiko sva izbrali skupaj z Romano. Kot ženskama se nama je zdela ta tematika vsekakor zelo blizu. Za nas ženske je znano, da rade podoživljamo svoje zgodbe in upali sva, da se bodo v teh našli tudi naši poslušalci ter si napolnili svoje duše," je ob robu koncerta povedala Simona Kokot. Več kot očitno je to tudi uspelo, saj je občinstvo že med samimi izvedbami nekajkrat spontano zaploskalo, ob zaključku pa se nastopajoči ob glasnih ovacijah nikakor niso mogli izogniti še dodatku; izbrali so skladbo Abbe Gimme! Gimme! Gimme z refrenom „Daj mi, daj mi moškega po polnoči, naj pomaga poditi sence stran in ostane z menoj do zore", ki je zbrane postavila na noge.
Izbor skladb, ki sta jih v du-etu ali posamično samostojno odpeli Romana in Simona, je bil prav zanimiv, saj je obsegal vse od Ipavčeve priredbe Prešernove Nezakonske matere, odlomka iz opere Barcarolle, pa skladbo Ower The Rainbow iz muzikala Čarovnik iz Oza do domačih everegrenov Nece Falk, Majde Sepe in Ditke Haberl ter nekaterih svetovnih glasbenih hitov, kot so npr.: Tell him, The greates love at all, I know him so well ...
Koncert je bil sicer vsebinsko razdeljen v tri sklope, ki je jih je s kratkimi veznimi teksti
Simona Kokot in Romana Zelenjak (z moško instrumentalno zasedbo v postavi Ernest Kokot, Bojan Zelenjak in Zmago Štebih) sta na sobotnem večernem koncertu Ženske zgodbe navdušili občinstvo v gorišniški kulturni dvorani; zadnja ponovitev odličnega koncerta bo 4. maja v dornavskem baročnem dvorcu.
napovedoval Matej Kavnik; prvi del je bil tako namenjen ženskemu razmišljanju, pardon, petju o prvih ljubeznih z vsem ognjemetom čustev, pa tudi o prvih grenkih spoznanjih, drugi sklop skladb je govoril o ženskem prijateljstvu, tretji, zaključni del koncerta pa sta pevki s spremljajočo moško instrumentalno zasedbo, ki ju je odlično dopolnjevala, namenili ženskemu razmišljanju, kako moškemu sploh povedati, da je njen izbranec, kako pristopiti do njega, pa tudi o tem, kako dobro lahko dve ženski ocenita istega moškega (potem, ko ga obe zapustita), ki očitno ni zelo zapleteno bitje -vsaj ne tako kot ženske ...
K temu, da je koncert izzve-
nel brezhibno, gotovo nekaj pripomore tudi dejstvo, da sta v ekipi kar dva zakonska para; Simona je namreč poročena z Ernestom Kokotom, ki je pevki spremljal na klaviaturah, Romana pa z Bojanom Zelenja-kom, ki je pokazal, da obvlada tako kitaro kot klarinet. Ampak ker se tudi uigranim zakoncem zna kdaj zalomiti in zlahka padejo iz ritma, je bil v glasbeni zasedbi nepogrešljiv še njihov dober prijatelj, bobnar Zmago Štebih, sicer vodja dornavske pihalne godbe. Vsi trije so akademski glasbeniki in profesorji glasbe, kar so z muziciranjem tudi dokazali na sobotnem koncertu in povsem enakovredno stopili ob bok odlični vokalni izvedbi pevk.
Koncert Ženske zgodbe so glasbeniki in pevki prvič izvedli v Markovcih, sobotnemu koncertu v Gorišnici pa bo sledil še en, ki bo 4. maja v baročnem dvorcu v Dornavi.
Za Simono Kokot in Romano Zelenjak Ženske zgodbe ni prvi skupni projekt; v duetu sta namreč že nastopili na koncertu dornavske pihalne godbe Godba osvaja Waterloo in na koncertu Mi smo svet. Leta 2012 sta prepevali v skupnem koncertu z naslovom Moje pesmi, moje sanje, letos pa sta ta projekt nadaljevali oz. nadgradili s koncertom Ženske zgodbe, katerega rdeča nit so, kot povedano, doživetja, občutki in hrepenenja žensk.
SiM
Ptuj • Predaja donacije Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka
Dan, ki je spremenil vse
Dan za spremembe, ki ga na nacionalnem nivoju četrto leto zapored koordinira Slovenska filantropija in je bil letos prvič izpeljan tudi na Ptuju, je uspel. V dvodnevnem projektu je bilo zbranih 500 evrov, ki so jih v ponedeljek izvajalci projekta predali ravnateljici OŠ dr. Ljudevita Pivka Dragici Emeršič.
Dokaz, da se z dobrimi idejami, veliko zagnanosti in trudom lahko doseže veliko, je letošnji projekt Dan za spremembe. Ta je na Ptuju potekal 5. in 6. aprila, in sicer s tematskim naslovom Prostovoljci širimo solidarnost. Gre za projekt, ki ga na nacionalnem nivoju že četrto leto koordinira Slovenska filantropija. Na Ptuju je potekal pod naslovom Prinesem, zamenjam, doniram in pomagam.
„Pobudo, da se v CID Ptuj prvič pridružimo tej akciji, je dala Ana Osterman iz društva Optimisti Ptuj. CID Ptuj je prevzel koordinacijo projekta, ki so se mu pridružili še Gimnazija Ptuj, društvo Zreli vedež in drugi prostovoljci. Eden
od namenov akcije je bil, da usmerimo pozornost na negativne posledice, ki jih s seboj prinaša današnja potrošniška
družba. Moto sodobnega človeka, »Kupujem, torej sem«, je za današnji čas nesprejemljiv in v najskromnejšem pomenu
Izvajalci projekta Dan za spremembe so zbrani denar predali ravnateljici Dragici Emeršič.
besede neodgovoren. Nujno je potrebna sprememba našega ravnanja. Namen je bil tudi, da spodbudimo ljudi, da pobrskajo po svojem domu in prinesejo kakšen predmet, ki ga ne potrebujejo več, ter ga zamenjajo za kašen predmet, ki bi ga želeli imeti in ga tudi potrebujejo," je pojasnil Jurij Šarman, koordinator projekta.
Zbirali so uporabne in delujoče kuhinjske pripomočke, manjše gospodinjske aparate, pripomočke za prostočasne aktivnosti, knjige, priročnike, igrače in še marsikaj.
Akcija pa je imela tudi humanitarni namen, saj so organizatorji in donatorji izkupiček namenili učencem Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj, s
Tednikova knjigarnica
Srečno, sreča!
Sreča je razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja, pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994) na strani 1296 in na naslednji strani piše, da je srečica manjšalnica od sreča, srečenosec pa je tisti, ki prinaša srečo. Sreč-nica je srečna ženska, srečelovec pa je tisti, ki si prizadeva na hiter, lahek način priti do denarja. Srečno! Je oblika pozdrava v navadi med rudarji in tudi sicer, je najti zapis v knjigi Slovenski pravopis 2001.
Če v vzajemni knjižnični katalog vpišete ključno besedo sreča in omejite iskanje na slovenske knjige, računalnik naloži 331 naslovov leposlovnih in strokovnih knjig. Kot pridevniško zanimivost, morda pa tudi kot bralno zanimivost, navajam nekaj naslovov: Druga sreča, Pozna sreča, Neskončna sreča, Tiha žalostna sreča, Pikasta sreča, Sreča tiho, Skrita sreča, Ukradena sreča, Popolna sreča, Družinska sreča, Sapramišja sreča „.Kje je sreča?
Zadnji naslov, Kje je sreča?, nosi slikanica, ki je ravnokar izšla pri založbi Mohorjeva iz Celovca in lepo, preprosto podaja osnovno vedenje o srečnosti. In je prav, da v teh časih, ko je toliko nezadovoljnosti in malo obetavne prihodnosti, kot venomer ponavljajo politiki in ekonomisti, posebej pozorno prisluhnemo zgodbam o sreči. In nič hudega, če se zdi zgodba nekako znana ali celo preveč preprosta.
Tako je bilo:
V enem gozdu, v takem ravno prav velikem, kjer so na sredini tla zaraščena, je v udobnem brlogu živel lis-jaček s svojo mamo. Ponoči je skupaj z mamo raziskoval gozd in spoznaval vse mogoče vonjave in glasove in že je poznal vonj domačih gozdnih stezic. Lisjaček je bil skoraj tako pameten kakor mama. Ampak skoraj in želel si je, da bi čim prej postal velik in zvit. Čez dan je lisjaček, tesno privit ob mamino telo, lepo dremal v brlogu. A nekega večera mama lisica ni bila pri volji za nočno gozdno pohajkovanje. Nekako se ni dobro počutila in lisjačku je dejala: »Danes ne bova šla ven, ker mi ni dobro. Ne bodi žalosten! Z malo sreče bom spet hitro zdrava!«
Malček lisjaček je nekaj časa tekal okoli lisičine, a želel si je globlje in dlje v gozd. Hm, a ni mama lisica rekla, da potrebuje malo sreče, je pomislil lisjaček in se odpravil na lov za srečo.
Iskal je in iskal po znanih gozdnih poteh, a ko je skrenil z njih, je naletel na veverico. Povprašal jo je, ali ve, kje bi lahko našel srečo in veverica je urno splezala više na drevo. Od tam, z višine, je lisjačka poučila, da je sreča pod zemljo. Tja namreč spravlja želodke in velika sreča je, če jih v mrzli zimi najde. Seveda lisjaček ve, da želodki, ki jih je pridna veverica skrila za zimo, pač ne morejo biti mamina sreča. Potem se je lisjaček o sreči pomenil še s srako. Ta mu je zatrdila, da je sreča vse to, kar se lesketa in iskri. Lisjaček s srakinim navdušenjem ni bil prav nič navdušen! Zajec se je lisjačka prestrašil in gozd je postal malemu iskalcu sreče povsem neznan, dokler ga pot ni pripeljala v bližino človeškega bivališča. Tam pa ...
Slikanica Kje je sreča je izpod peresa Ulrike Motschi-unig in izpod čopiča Nine Dulleck, besedilo je prevedel in lektoriral Stanislav M. Maršič, natisnjenih je 1000 izvodov in stane 19,90 EUR.
Liljana Klemenčič
čimer jim bodo omogočili, da se udeležijo šole v naravi ali letovanja. Pri vsaki zamenjavi predmeta je veljalo pravilo, da je treba za zamenjani predmet darovati najmanj 0,50 evra, in kljub temu da je šlo za majhne zneske, je bil izkupiček več kot zadovoljiv: skupaj so zbrali kar 500 evrov.
Donacijo so v ponedeljek predali v šolski sklad Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj, v imenu šole pa jo je sprejela
ravnateljica Dragica Emeršič. S tem bodo tako pomagali, da bodo vsebine, ki bi morda bile nekaterim učencem nedostopne, postale dosegljive.
Kot je na podelitvi donacije dejala Ana Osterman, predsednica društva Optimist, je ta projekt pokazal, da je veliko ljudi, ki jim ni vseeno. Ker je bil projekt izjemno dobro izpeljan, ga bodo skoraj gotovo ponovili tudi prihodnje leto.
Dženana Kmetec
Foto: SM
Foto: CG
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Aluminij -Olimpija 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kurež (11.), 2:0 Topolovec (79.)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Medved, Bingo, Lonza-rič, M. Rešek, Žagar - Knez (od 84. Zajc), Spahič, Blou-dek, Črnic (od 80. Jovano-vič), Kurež (od 86. Ožvald). Trener: Edin Osmanovič.
OLIMPIJA: Džafič Jovič, Salkič (83. Zarifovič), Mi-trovič, Delamea - Mlinar, Ivelja, Fink (od 89. Bešič), Omladič, Trifkovič, Nikezič, Valenčič (od 66. Baskera). Trener: Andrej Razdrh.
V sredo so bila končno odigrana srečanja dvakrat prestavljenega 25. kroga. Ta je Kidričanom prinesel uspeh in nasmeh na obraze. Njihov tekmec je bila drugouvršče-na Olimpija, ki je prišla na Kidričevo v vlogi popolnega favorita, saj na šestih tekmah spomladanskega dela sploh še ni izgubila (štiri zmage in dva remija).
Brez Marka Drevenška in Emirja Hodžurde, ki sta počivala zaradi kazni kartonov, so se domači hrabro spustili v to srečanje. Ni bilo čutiti nobenega strahu, kar je nogometašem Aluminija na koncu prineslo zmago po sušnih štirinajstih (!) krogih, ko so nazadnje ugnali velenjski Rudar, Kidričani so prvi zapretili v 6. minuti: Sandro Bloudek se je iz razdalje dobrih dvajsetih metrov odločil za strel, ki
Nogomet
Prva liga na dosegu roke
Stran 12
Rokomet
V soboto v Veliki Nedelji sosedski obračun
Stran 12
ga je ljubljanski vratar komaj ubranil. Tri minute kasneje so odgovorili gostje preko Nike-ziča, vendar je žoga končala v kotu. V 11. minuti pa smo videli veselje med domačimi nogometaši in približno 500 gledalci. Prosti strel iz leve strani je izvajal Matic Črnic, z dolgo podajo je našel Roberta Kure-ža, ki je bil hitrejši in spretnej-ši od ljubljanske obrambe in je žogo potisnil v mrežo - 1:0. To je malo predramilo goste iz Ljubljane, ki so imeli žogo več v svojih nogah. Pri tem pa niso bili nevarni za gol, saj so bili njihovi zaključni streli nenatančni. Prvi strel v okvir vrat so nogometaši Olimpije
sprožili šele v 40. minuti. Do konca prvega polčasa bi domači lahko povišali vodstvo: najprej je bil v lepi priložnosti Žagar - Knez, a je njegov strel Džafič ubranil, strel Bloudka pa je švignil mimo vrat.
Prvo priložnost za izenačenje v drugem delu so imeli gostje v 47. minuti, ko je Omla-dič streljal z 20 metrov, Murko pa še lepše ubranil. V 59. minuti je bilo vroče v kazenskem prostoru domačinov: Medved
Sreda presenečenj
Srečanja zaostalega 25. kroga so sredi tedna prinesla nekaj presenetljivih izidov; v prvi vrsti sta to poraza vodilnih ekip lige, Maribora in Olimpije. Med presenečenja lahko prištevamo - pa naj se bere še tako čudno - domačo zmago Domžal.
Vijoličasti v zadnjih treh krogih ne kažejo prepričljivih predstav, a so se dvakrat izvlekli brez kazni (proti Aluminiju in Gorici), v tretje pa ni šlo. Na Areni Petrol so jih v neposrednem televizijskem prenosu ugnali varovanci Miloša Rusa. Njegovi mladi nogometaši so si priigrali veliko lepih priložnosti, a so na koncu trepetali za zmago. Mariborčani imajo precej težav s poškodbami in kartoni, a to ne upravičuje nove blede predstave in četrtega poraza v sezoni.
K-1
Toplak in Petje ugnala Poljaka in Tajca
Stran 13
Namizni tenis
Med posamezniki najvišje Hergan in Bezjakova Stran 13
je po mnenju sodnika Ponisa zrušil Nikeziča za prekršek in Olimpija je imela za izenačenje na voljo 11-metrovko. Streljal je Nikezič sam, vendar je žoga zletela mimo vratnika. To je bila velika psihološka prednost za domače nogometaše, ki so se še naprej borili kot levi in igrali zelo disciplinirano. Bilo jih je polno na vseh delih igrišča. Nagrada za njihov trud je prišla v 79. minuti, ko so Ljubljančani storili
Na Kidričevem so podobno tekmo odigrali Ljubljančani, ki doslej v spomladanskem delu še niso poznali poraza. Sedaj so okusili tudi to grenkobo, s katero so se Kidričani že skoraj navadili živeti. A je sreda prinesla žarek upanja v uspešnejši zaključek sezone, ki bi za Aluminij lahko pomenil obstanek.
V Domžalah so oslabljeni domačini pozabili sobotni poraz z Olimpijo in dosegli zmago. To je šele njihova četrta zmaga na domačem igrišču v tem prvenstvu (so najslabša domača in najboljša gostujoča ekipa lige). Triglav je z novim trenerjem Dušanom Kosičem dosegel drugo zaporedno zmago, ki jih je zavihtela pred Goričane, njihove tokratne tekmece. Drugo zaporedno zmago so slavili tudi Koprčani, za katere je dva zadetka dosegel Goran Galešič.
JM
prekršek dobrih trideset metrov od svojega gola. K izvajanju je pristopil kapetan Denis Topolovec, močno je udaril po žogi, ki je končala v levem zgornjem kotu - 2:0. Vodstvo z dvema zadetkoma prednosti so domači nogometaši uspeli ubraniti do konca srečanja, čeprav je bilo nekajkrat vroče v njihovem kazenskem prostoru. Sledile so tri menjave, s katerimi je domači strateg pridobival na času. Gostje so vseeno hoteli iztržiti kaj več od poraza v Kidričevem, na katerega po dobri igri v prejšnjem krogu v Domžalah niso
Izjemno pomembna tekma za obe ekipi
Čeprav je v tem trenutku najpomembneje to, da so Ki-dričani končno prekinili serijo 14 zaporednih tekem brez zmage, pa je časa za slavje malo. Že v nedeljo jih na domačem igrišču čaka nova zahtevna preizkušnja, saj v goste prihaja prebujeni Triglav. Obe ekipi druži to, da sta po nekaj spomladanskih krogih opravili zamenjavo na mestu trenerja. Pri Kidričanih je Bojana Flisa zamenjal Edin Osmano-
Edin Osmanovič, trener Aluminija: »Najprej se moramo dobro odpočiti in si zbistriti glave. Tudi proti Triglavu bomo odigrali odločno na zmago, saj sem prepričan, da Triglav ni boljši od nas. Kako pa se bo vse skupaj izteklo, pa bo največ odvisno od samih akterjev na igrišču. Od mojih fantov pričakujem, da bodo nastopili tako kot proti Olimpiji. Proti tej so pokazali veliko mentalno moč, bili so zelo dobro psihološko pripravljeni, imeli so zmagovalno miselnost. To je pot do zmage.«
Nogomet
Razburljiva tekma in remi v Podvincih
Stran 14 12. Ptujčanka
Dva idealna dneva za jadranje
Stran 15
Foto: Črtomir Goznik
Robert Kurež (Aluminij)
niti pomislili. Za nogometaše Aluminija je to velika zmaga, tri osvojene točke pa vlivajo optimizem pred naslednjo domačo tekmo s Triglavom, ki bo prav tako zelo pomembna. Ob podobni igri se jim tudi v nedeljo ni treba preveč bati svojega tekmeca.
Danilo Klajnšek, DB
vič, pri Triglavu pa je Sinišo Brkiča zamenjal Dušan Kosič. Ta je zaustavil serijo štirih zaporednih porazov Triglava v spomladanskem delu in po prevzetju dolžnosti zabeležil dve zmagi.
A dvig forme kažejo tudi Ki-dričani, ki v sredo niso prejeli zadetka proti močni Olimpiji, na drugi strani pa so prvič v spomladanskem delu zabili dva. Znova zadeva najboljši strelec ekipe Robert Kurež, pridružil se mu je tudi kape-tan Denis Topolovec. Podobno učinkovita predstava bi bila tudi v nedeljo verjetno dovolj za novo slavje, saj se v dosedanjih treh tekmah ekipi Aluminija in Triglava nista ravno izkazali z učinkovitostjo.
Dosedanje tekme:
2. krog: Triglav - Aluminij 1:0 (M. Poplatnik)
10. krog: Aluminij - Triglav 1:0 (Drevenšek) 20. krog: Triglav - Aluminij 0:0 JM
1. SNL, 29. krog: Aluminij - Triglav,
nedelja, 21. 4., ob 16.00 v Kidričevem
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 25. KROGA:
ALUMINIJ - OLIMPIJA 2:0 (1:0); strelca: Kurež 11., Topolovec 79.; TRIGLAV - GORICA 2:0 (1:0); strelca: Burkovič 31., Poplatnik 51.; DOMŽALE - RUDAR 2:0 (2:0): strelca: Dobrovoljc 17., Vuk 41.; RDEČI KARTON: Bubalovič (Rudar, 79.);
LUKA KOPER - MURA 3:1 (1:0); strelci: Štulac 13., Halešič 60. in 80.; Šimič 86.;
CELJE - MARIBOR 2:1 (2:1); strelci: Žurej 3., Srdič 27.; Berič 41.
1. MARIBOR	28	20	4	4	62:24	64
2. OLIMIPIJA	28	16	5	7	59:29	53
3. DOMŽALE	27	14	4	9	34:28	46
4. LUKA KOPER	28	11	10	7	38:31	43
5. CELJE	28	10	10	8	28:25	40
6. RUDAR	28	9	7	12	31:43	34
7. TRIGLAV	27	8	6	13	28:39	30
8. GORICA	28	7	7	14	33:49	28
9. ALUMINIJ	28	7	5	16	25:48	26
10. MURA 05	28	6	4	18	33:56	22
Najboljši strelci: 13 zadetkov: Nikola Nikezič (Olimpija); 12 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor), Enis Burkovič (Triglav), Mate Eterovič (Rudar); 11 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij); 10 zadetkov: Dejan Ži-gon (Gorica), ...
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 25. krog
Prva zmaga Aluminija po lanskem 7. oktobru!
Foto: Črtomir Goznik
Denis Topolovec (Aluminij, rdeči dres) je srečanje proti Olimpiji odlično odigral v obrambi, ob tem pa iz prostega strela zabil pravi evrogol.
Denis Topolovec, kapetan Aluminija: »Zelo močno smo si želeli zmage, verjeli smo vanjo. Odigrali smo maksimalno borbeno in zbrano, kar nam je prineslo dober rezultat. Vidi se, da lahko igramo proti vsaki ekipi, le število napak je treba zmanjšati na minimum. Iz psihološkega vidika je ta zmaga izjemno pomembna, saj nam bo zagotovo vrnila nekaj samozavesti.«
Andrej Razdrh, trener Olimpije: »Tokrat je bilo verjetno usojeno, da ne bomo dosegli zadetka. Na koncu smo iz prostega strela dobili pravi evrogol, tudi prvi gol smo prejeli iz prekinitve. Olimpija enostavno ni igrala tako, kot bi morala, zato smo bili kaznovani. Čeprav noben poraz ni dober, pa se je treba iz tega nekaj naučiti in nadaljevati bolje.«
Nogomet • 1. SNL, 29. krog
Nogomet • 1. SNL
12 Štajerski
Šport, rekreacija
petek • 19. aprila 2013
Nogomet • 2. slovenska liga
Prva liga na dosegu roke
Bela krajina -Zavrč 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Sambolec (31.)
BELA KRAJINA: Vidergar, Štukelj (od 63. Rustemi), Vr-ščaj, G. Žugelj, Gregorčič, M. Žugelj, Stepčic (od 57. Kralj), Mujakovic, Derviševic (od 46. Kočevar), Špelic, Bordon. Trener: Safet Hadžic.
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Ko-kol, Sambolec, Roškar, Du-golin, A. Čeh, Golubar (od 54. Avguštin), Sreš (od 64. Matjašič), Benko, Kelenc (od 82. Kuserbanj). Trener: Viktor Trenevski.
či nogometaši. Takoj zatem je imel idealno priložnost Zavrč, Kelenc se je namreč znašel sam pred domačim čuvajem mreže, toda njegov strel je švignil mimo vratnice. Štajerci so bili še naprej gospodarji na igrišču in v 18. minuti je za las preko domačih vrat sprožil Dugolin. Prizadevanja gostov so obrodila sadove v 31. minuti, ko je po kotu, ki ga je izvajal

Tekma 20. kroga in zmaga proti Beli krajini je v tabor Za-vrča prinesla veliko veselje. Ne toliko zaradi same igre belih, ampak zaradi dejstva, da so Zavrčani po spodrsljaju Krke tekmecem ušli na ogromnih sedem točk naskoka. To bi moral biti do konca prvenstva neulovljiv kapital. Šampanjec se v hladilniku športnega parka v Zavrču že hladi, toda še prej bo treba oddelati zadnjih sedem krogov.
Uvod srečanja ni postregel s presežki, prvi pa so preko Špe-lica v 9. minuti zapretili doma-
REZULTATI 20. KROGA: Bela krajina - Zavrč 0:1 (0:1), Šmartno 1928 - Dravinja Kostroj 1:2 (1:1), Krško - Garmin Šenčur 6:1 (4:0), Kalcer Radomlje - Krka 2:0 (2:0). Srečanje Šampion Celje - Roltek Dob bo odigrano 24. aprila.
Kelenc, najvišje v domačem kazenskem prostoru skočil Sam-bolec in še na drugi zaporedni tekmi z glavo dosegel gol. Kot se je izkazalo kasneje, je bil to zadetek, vreden treh točk.
Že v 46. minuti so imeli domačini lepo priložnost, po tem ko podaje Mujakovica ni izkoristil Bordon. Nato smo še edino omembe vredno akcijo v drugem polčasu videli pred domačimi vrati, v 63. minuti je strelom z 12 metrov poskušal Dugolin, toda Vidergar je njegov strel ubranil. Medtem ko smo v prvem polčasu spremljali vsaj povprečno nogometni predstavo, pa tega nikakor ne moremo trditi za drugi del igre. Tempo je namreč strahovito padel, nogometaši obeh ekip pa niso prikazali praktič-
Foto: Črtomir Goznik
Boris Sambolec (Zavrč) je v Črnomlju dosegel edini zadetek na srečanju.
no ničesar. Edino, kar je ostalo zabeleženo, so tri točke Zavrča, vse ostalo bo šlo v čimprejšnjo pozabo.
tp
1. ZAVRČ 20 16	2	2	52:19	50
2. KRKA 20 13	4	3	48:15	43
3. ROLTEK DOB 19 12	3	4	42:20	39
4. GAR. SENCUR 20 7	6	7	31:33	27
5. KRŠKO 20 7	5	8	30:33	26
6. ŠMARTNO 1928 20 7	2	11	22:30	23
7. K. RADOMLJE 20 6	4	10	28:35	22
8. ŠAMPION CELJE 19 6	2	11	21:32	20
9. BELA KRAJINA 20 5	3	12	18:43	18
10. DRAVINJA K. 20 3	3	14	22:55	12
V soboto doma s Kalcerjem
Za drugoligaše se prvenstvo nadaljuje že ob koncu tedna, ko bodo odigrali tekme 21. kroga. V Zavrč v soboto prihaja ekipa Kal-cerja iz Radomelj, ki je v sredo prijetno presenetila, saj je ugnala Krko. Rumeni so v zimskem prestopnem roku v svoje vrste pripeljali kar 13 novih igralcev, vse v želji, da popravijo klavrn jesenski izkupiček, toda rezultati so tudi spomladi pod pričakovanji. Kljub vsemu se zdi, da težav z obstankom za Radomljane ne bi smelo biti. Če bodo Zavrčani odigrali po svojih zmožnostih, potem presenečenja ne bi smelo biti in točke bi v tem primeru morale ostati doma. Tekmeca sta se letos dvakrat že pomerila: v Zavrču je bilo 3:0, v Domžalah pa se je tekma končala brez zadetkov.
Šolski šport • Odbojka
OŠ Videm-Leskovec medobčinski prvak
V Juršincih se je v četrtek, 11. 4., s finalom končalo medobčinsko tekmovanje v odbojki za mlajše učenke letnika 2000 in mlajše. Letos se je prijavilo šest ekip, OŠ Juršinci je nastopila z dvema ekipama. Iz predtekmovanj, ki sta potekali v Juršincih in Cirkovcah, sta v finalni del napredovali dve osnovni šoli, pri Juršincih boljše uvrščena ekipa. Suvereno so slavile mlajše učenke OŠ Videm-Leskovec. Poleg njih so se na območno tekmovanje uvrstile tudi učenke OŠ Juršinci.
PREDTEKMOVANJE:
A - skupina (ŠD Juršinci): Jur-
šinci A - Juršinci B 2:0, Juršinci B
-	Breg 0:2, Juršinci A - Breg 2:1; B - skupina (ŠD Cirkovce): Cir-
kovce - Markovci 2:1, Markovci
-	Videm-Leskovec 0:2, Cirkovce
-	Videm-Leskovec 0:2.
Finale (ŠD Juršinci): Juršinci -Breg 1:2, Breg - Videm-Leskovec 0:2, Cirkovce - Breg 0:2, Cirkov-ce - Videm-Leskovec 0:2, Juršinci
-	Cirkovce 2:0, Videm-Leskovec -Juršinci 1:2.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Videm-Leskovec
2.	OŠ Juršinci A
3.	OŠ Breg
4.	OŠ Cirkovce
5.	OŠ Markovci
6.	OŠ Juršinci B
tp Odbojkarska ekipa OS Videm-Leskovec
Rokomet • Mlajše selekcije
STAREJŠI DEČKI B: Tretji Final 4!
JERUZALEM - KRKA 25:23 (10:14) JERUZALEM: Rizman, Škrjanec; Ž. Kociper 3, Jovanovič 1, Petek, Šoštarič 3, Voljč 1, Škor-janec, L. Voršič, Koderman 10, M. Hebar 4, Ciglar 1, Zidarič 2.
KRŠKO - JERUZALEM 25:29 (11:13) JERUZALEM: Rizman, Škrjanec; Ž. Kociper 1, Jovanovič 1, Petek, Šoštarič 5, Voljč 1, Škor-janec, Koderman 10, M. Hebar 6, Ciglar 4, Zi-darič 1, Niedorfer.
V treh dneh so Ormožani zmogli dovolj moči, da so na kolena položili močni zasedbi Krškega in Krke. Ob tem je Ormožanom šel na roko rezultat iz Celja, kjer je Gorenje v Zlatorogu ugnalo Pivovarje za dva zadetka. Tako je tekma med Jeruzalemom in Krko za Ormožane odločala o potniku na Final 4. Krka je veljala za favorita, saj je na Hardek prišla z devetimi zaporednimi in suverenimi zmagami v polfinalni skupini B. Krkašem je zadnjič uspelo izenačiti na 23:23. Usodo Krke, ki je na koncu zaigrala presing po celem igrišču, sta zapečatila Rok Koderman in Anže Šoštarič z zadetkoma za vodstvo 25:23. O letošnji poti ormoških starejših dečkov B na Final 4 pa bi mirne duše lahko napisali knjigo. Cilj ekipe je glede na težave s poškodbami že zdaj presežen, vsaka zmaga na Final 4 pa bo enaka senzaciji. Čestitke ormoškim »samurajem«, ki jih veliki finale čaka že 27. in 28. aprila v Treb-
njem. Poleg gostiteljev in Ormožanov bosta na Final 4 nastopili še ekipi Krke in Mokerc Iga.
MLAJŠI DEČKI A: Huda poškodba Tea Šuleka
KRŠKO - JERUZALEM 16:12 (10:6)
JERUZALEM: Firšt Šeruga, Zemljič; Herga, G. Cvetko, Sovič, Torič 1, Notersberg 1, G. He-bar 1, T. Šulek, P. Ozmec 6, Belec 2, B. Za-dravec 1.
Ormožani so odigrali eno najslabših tekem v sezoni. Poznala se je odsotnost nekaterih fantov (A. Munda, M. Vrankovečki, J. Zadra-vec). Ob tem se je v zaključku tekme huje poškodoval Teo Šulek (zlom gležnja), ki mu želimo hitro okrevanje in vrnitev na rokometna igrišča. S porazom so Ormožani ostali brez Final 4, ostajajo pa v boju za uvrstitev od 5.-8. mesta v državi. Cilj ekipe je izboljšati lanskoletno uvrstitev na 8. mesto.
STAREJŠI DEČKI A: Še korak bližje petemu zaporednemu Final 4
JERUZALEM - RIBNICA 35:26 (20:12)
JERUZALEM: Škrjanec, Caf, Fekonja; Kosi 3, Žižek Cvetko 6, G. Horvat 8 (2), Kavčič 5, Plavec 7, Lukner 1, Luci 1, Ulaga 3, Grabovac 1, M. Hebar, Ciglar, Koderman, Zidarič.
Le še ena zmaga v dveh tekmah (Brežice Krško in Dol Hrastnik) loči Jeruzalem od svo-
jega petega zaporednega Final 4. V torek, 23. aprila, ob 18.45 na Hardeku gostuje zasedba Dol Hrastnika.
KADETI: Tudi kadeti Jeruzalema na Final 4
JERUZALEM - KRŠKO 37:32 (20:17) JERUZALEM: T. Cvetko, Kuzmič; Kolmančič 10 (5), V. Lukman, D. Kociper 2, Kocbek 6 (1), R. Cvetko 8, Štumberger 2, Šandor 7, Topo-lovec 2.
Kadetski derbi med Ormožani in Krčani so zasluženo dobili gostitelji, ki so vodili skozi celotno tekmo. V soboto, 19. 4., ob 12.00 kadeti Jeruzalema gostujejo pri Mariboru, nato pa jih čakajo priprave na Final 4, ki bo 18. in 19. maja.
Mlajše deklice A
VELENJE - MERCATOR TENZOR 8:15 (5:7) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Tjaša Ma-lek P. 5, Špela Topolnik, Klara Hliš, Nuša Puž 5, Sara Šegula, Nika Bedrač 4, Nika Vidovič, Anea Bezjak, Laura Škrabl, Alja Krasnič 1. Trener: Sašo Petek.
Mlajše deklice A iz Ptuja so v soboto, 13. 4., nastopile v Velenju in v ligaškem obračunu ugnale domačinke. Dekleta so odigrala solidno, kar je bilo dovolj za prepričljivo zmago. Recept za zmago je bila odlična obramba. Pred dekleti je le še eno ligaško srečanje, nato pa sledi le še turnir v juniju, ki bo na Ptuju.
ku, tp
Rokomet • 1. B SRL (m)
V soboto sosedski obračun v Veliki Nedelji
Prvenstvo v 1. B-ligi se polagoma bliža koncu - na sporedu so le še trije krogi. Takrat bo tudi vse znano okrog napredovanja in izpada. V spodnjem delu prvenstvene razpredelnice preti nevarnost izpada rokometašem iz Velke Nedelje, ki imajo 10 točk in so na 10. mestu. To še ohranja obstanek, vendar bo pot do tega še kar precej težavna. Nedelja-ne čakajo še dve tekmi doma in v primeru zmag lahko sami razrešijo vse svoje težave. V go-steh bodo igrali z Grosupljem, ki pa tudi ni nepremagljivo. V soboto bodo v svoji dvorani gostili sosede iz Gorišnice, ki imajo pred njimi pet točk naskoka in so praktično rešeni vseh skrbi. Za povsem miren konec bi bila sicer dobrodošla še kakšna točka, še posebej proti Škoflji-
ci, s čimer bi »pomagali« tudi Veliki Nedelji. V prvem sosedskem obračunu, ki je bil 1. 12. v Gorišnici, so slavili domačini 34:27. Seveda bi se radi v Veliki Nedelji tekmecem oddolžili, zato lahko gledalci pričakujejo dobro rokometno predstavo in nabito polno dvorano. Vsaka ekipa ima svoje adute za uspeh: domačini imajo v svojih vrstah najboljšega strelca lige - Dejana Ivančiča, ki je dolgo igral za Gorišnico, medtem ko so roko-metaši Moškanjcev-Gorišnice tretja ekipa lige po izvajanju sedemmetrovk. Velika Nedelja vodi v točkovanju Fair-play.
Ker gre za lokalni derbi, je slast zmage toliko slajša. Verjamemo pa v športno igro kakor tudi navijanje. Naj zmaga rokomet.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Finale DP OS
Srebro za OŠ Ormož
V Športni dvorani Poden v Škofji Loki je potekal finale DP osnovnih šol v rokometu (letniki 1998 in mlajši). Razplet na vrhu je bil identičen kot leto poprej, ko je zaključni turnir organizirala OŠ Ormož. Prvo mesto je pripadlo Trebanjcem, drugo Ormožanom, tretje Ško-fjeločanom in četrto Sevniča-nom. To je bila že tretja zaporedna uvrstitev OŠ Ormož na Final 4. Glede na zasedbi, ki jo imata OŠ Ormož in OŠ Trebnje v naslednjem letu, bi se zgodba lahko znova ponovila. Pohvaliti velja tudi ormoške navijače, ki so bili najglasnejši na tribunah Športne dvorane Poden.
Rezultati:
OŠ Ormož - OŠ Trebnje 13:15 (8:11)
Ormožani so slabo pričeli tekmo. Lahko bi rekli bojazljivo in Trebanjci so to s pridom izkoristili ter povedli za štiri točke. Po boljši igri v 2. polčasu in ob dobrih obrambah vratarja Reneja Rizmana so Ormo-žani imeli štiri napade, da se približajo le na gol zaostanka, vendar so v prav vseh primerih storili napako in Trebanjci so to s pridom izkoristili ter zasluženo zmagali.
Za OŠ Ormož so nastopali: Dominik Kosi, Rene Rizman; Tilen Kosi, Rene Plavec, Boštjan Žižek Cvetko, Timon Grabovac, David Lukner, Nino Ulaga, Mario Kuster, Martin Hebar, Nejc Zidarič, Luka Voljč, Aleks Škorjanec, Niko Jovanovič, trenerja Saša Prapotnik in Uroš Krstič, tehnični vodja Boris Polak.
OŠ Ormož - OŠ Škofja Loka Mesto 18:13 (12:4)
Proti gostiteljem so Ormoža-ni pokazali povsem drugačen obraz. Čvrsta obramba, odličen vratar Rizman na golu, raznolik napad in zmagovalec je bil odločen že po 1. polčasu.
OŠ Ormož - OŠ Sava Kla-dnika Sevnica 19:15 (9:6)
S Sevničani so Ormožani opravili lažje kot kaže končen rezultat. Ob tem so priložnost za igro dobili prav vsi igralci.
Najboljši strelec turnirja in srednji zunanji je postal Tilen Kosi iz OŠ Ormož, naj krožni napadalec Nejc Zidarič in naj desni zunanji Boštjan Žižek Cvetko.
uk
petek • 19. aprila 2013
Šport, rekreacija
Štajerski	13
Namizni tenis • Mlad. DP
Med posamezniki najvišje Hergan in Bezjakova
V Logatcu je 13. in 14. aprila potekalo 22. državno mladinsko prvenstvo v posamičnih kategorijah in med dvojicami. Skupno je nastopilo 59 fantov in 42 deklet, med njimi so bili tudi Žan Napast, Darko Hergan (oba Cirkovce), Jernej Masten Toplak, Marsel Šegu-la in Anja Bezjak (vsi Ptuj).
Pri posameznikih so se iz skupin v glavni del žreba uvrstili Darko (1. mesto), Žan in Anja (2. mesto). Eno zmago je dosegel tudi Jernej (še mlajši kadet), a je bilo to premalo za napredovanje. V turnirju na izpadanje je Darko z eno zmago dosegel končno 9. do 16. mesto (ustavil ga je Patrik Sukič), Žan je bil 17. do 30. (ugnal ga je Kristijan Peršolja). Anja je najprej premagala Saro Maraž, ustavila
pa jo je 1. nosilka, domačinka Nina Zupančič. S tem je osvojila končno 9. do 16. mesto.
Pri dvojicah sta med fanti najboljši rezultat dosegla Hergan in Napast, ki sta se z dvema lepima zmagama prebila vse do četrtfinala - med osem najboljših. S 3:1 ju je ugnala šele drugo postavljena dvojica Darko Jorgič-Tom Šviligoj (Hra-stnik-Olimpija). Pri dekletih je enako uvrstitev dosegla Anja Bezjak, ki je igrala v paru z Mašo Harkai (Kema). Ti sta v 2. krogu s 3:1 izločili višje rangi-rano dvojico Rebeka Lukič-Ana Ristevski (Vesna). Med mešanimi dvojicami je nastopil le Jernej Masten Toplak - igral je s Simono Soldat (PPR), a nista prešla 1. kroga.
JM
Bovling • Podjetniška liga
MP Ptuj na mestu prvega zasledovalca
Tudi 7. krog je postregel z Izenačenimi dvoboji, izstopajoča je le zmaga ekipe MP Ptuj, s katero se je prebila kar na 2. mesto. Vodilni Saška bar ni blestel, a je znova povečal prednost pred tekmeci. Ta-lum in DaMoSS sta z minimalnima zmagama proti Tamesu in Gostišču Iršič (ta je znova podrl več kegljev od tekmecev) zadržala visoki poziciji, VGP Drava in MO Ptuj pa sta v izenačenem dvoboju remizirala.
Ekipni rezultati so bili tokrat slabši od povprečja, najvišjega je sploh prvič v ligi dosegla ekipa Elektro Maribor (2642). Med posamezniki tokrat »profesor« ni imel dostojnega tekmeca, saj je najbližjega zasledovalca - Roberta Kureža - prehitel za več kot 60 kegljev.
Rezultati 7. kroga: Elektro Maribor - Radio-Tednik Ptuj 6:2, Tames - Talum 3:5, VGP Drava - Mestna občina Ptuj 4:4, SKEI Ptuj - Saška bar 3:5, MP Ptuj, d. o. o. -Boxmark Team 8:0, DaMoSS - Gostišče Iršič 5:3.
Najboljši posamezniki 7. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 840, 2. Robert Kurež (Saška bar) 779, 3. Silvo Strauss (DaMoSS) 732, 4. Zvonko Čerček (MP Ptuj) 730, 5. Sandi Vidovič (Elektro Maribor) 722, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 720, 7. Silvo Pre-dikaka (SKEI Ptuj) 717, 8. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 701, 9. Igor Gaber 691, 10. Damijan Plajnšek (oba MO Ptuj) 688.
1. SAŠKA BAR 7	2610	44	176,0
2. MP PTUJ 7	2625	34	163,2
3. TALUM 7	2576	34	163,0
4. DAMOSS 7	2519	34	158,5
5. VGP DRAVA 7	2509	30	162,6
6. TAMES 7	2534	30	162,2
7. MESTNA OBČ. PTUJ 7	2517	30	159,2
8. GOSTIŠČE IRŠIČ 7	2567	29	164,6
9. ELEKTRO MARIBOR 7	2642	28	156,8
10.	RADIO-TEDNIK 7 2565 23 162,3
11.	SKEI PTUJ 7 2492 17 144,9
12.	BOXMARK TEAM 7 2181 3 135,7
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 201,2, 2. Gregor Miložič 187,8, 3. Robert Kurež 181,2, 4. Tadej Star-čič (vsi Saška bar) 181, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 179,6, 6. Marko Šamperl (Saška bar) 178,0, 7. Zvonko Čerček (MP Ptuj) 177,7, 8. Jani Kramar (DaMoSS) 176,6, 9. Jože Vaupotič 175,5, 10. Blaž Ivanuša (oba VGP Drava) 174,9.
Pari 8. kroga (ponedeljek, 22. 4.): ob 17.30: Gostišče Iršič - Talum, Tames -Elektro Maribor; ob 20.00: VGP Drava - SKEI Ptuj, Saška bar - MP Ptuj, d. o. o., Mestna občina Ptuj - DaMoSS, Radio-Te-dnik Ptuj - Boxmark Team.
JM
Šahovski kotiček
Četrti krog društvenih turnirjev
V	aprilu se je nadaljeval ciklus šahovskih turnirjev v hitropoteznem in pospešenem šahu za prvenstvo ŠD Ptuj za leto 2013.
Hitropotezni šah
Na tekmovanju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 18 igralcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Zlatko Žerak 11,5 točke, Danilo Polajžer 10,5 točke, Jožef Kopše in Andraž Šuta po 9 točk, Milan Fijan 7,5 točke, Boris Žlender in Anton Butolen po 7 točk, Branko Orešek, Darko Dominko, Leon Selišek in David Zagoršek po 6,5 točke, Janko Bohak, Martin Majcenovič in Martin Skledar po 6 točk itd.
Po štirih turnirjih je v vodstvu Jožef Kopše z 59 točkami. Pospešeni šah
Na rednem mesečnem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 12 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih 7 krogov po švicarskem sistemu. Na turnirju je zasluženo zmagal prvi favorit, mednarodni šahovski mojster Danilo Polajžer, ki je s tem prevzel vodstvo tudi v celoletnem ciklusu. Rezultati: Danilo Polajžer 6 točk, Igor Iljaž in Janko Bohak po 5 točk, Darko Dominko 4,5 točke, Zlatko Žerak, Andraž Šuta, Branko Orešek, Boris Žlender in Klemen Janžekovič po 4 točke, Milan Fijan, Martin Majcenovič in Leon Selišek po 3,5 točke, Ciril Kužner, Aleksander Podkrižnik, Tomaž Šuta in Mirko Prelog po 3 točke itd.
V	skupnem seštevku je v vodstvu Danilo Polajžer s 57 točkami pred Igorjem Iljažem s 56 točkami.
Janko Bohak
K-1 • Večer K-1 v Novem mestu
Toplak in Petje ugnala Poljaka in Tajca
V Novem mestu je bil v soboto v organizaciji Enfusion Live 4 večer K-1, na katerem sta iz kluba Tajskega boksa Ptuj v ring stopila Tadej Toplak in Samo Petje.
Toplak je dosegel zmago proti veliko bolj izkušenemu Poljaku Jaroslawu Zawodnemu, ki ima v svojo statistiko vpisanih že 77 dvobojev. Po zelo težki borbi je po treh rundah s soglasno sodniško odločitvijo zasluženo slavil Teča. Sam dvoboj je bil atraktiven in poln preobratov, vendar je Toplak v prvih dveh rundah pokazal nekoliko več od Zawodnija in mu zadal nekaj močnih udarcev. Poljaka je nekajkrat poslal v knockdown, a se je slednji žilavo upiral in je ubranil vse nalete našega borca. V zadnji rundi so obema že nekoliko pošle moči, zato je bila borba v tem delu bolj izenačena. Tekmovalca sta se borila na robu knockouta do zadnje sekunde in sta kar nekajkrat poslala drug drugega v knockdown. Kljub precej načetemu obrazu se Poljak ni
Tadej Toplak in Matjaž Tomažin
Kikboks • Zaključni turnir za DP v Novi Gorici
Trije državni prvaki iz Ormoža
V soboto, 13. aprila, je v športni dvorani Balon v Novi Gorici potekal finalni turnir za državno prvenstvo v kikboksu, v disciplinah light contact, kick light in K1-r, ki ga je organizirala Kikboks zveza Slovenije in Yaksha Combat Team Vogrsko. Na tekmovanju je sodelovalo
160 tekmovalcev iz 22 klubov v kategorijah starejši kadeti, mladinci, člani in veterani.
Iz KBV Ormož so se tekmovanja udeležili štirje tekmovalci, trenerja Danilo in Milan Korotaj ter sodnica Tončka Kaluža.
Na turnirju v Novi Gorici so
Člani KBV Ormož, ki so nastopili v Novi Gorici
ormoški tekmovalci v disciplini light contact (LC) dosegli naslednje uvrstitve:
1. Rok Tomažič - starejši kadeti do 52 kg;
1.	Rok Tomažič - starejši kadeti do 57 kg;
2.	Matjaž Pleh - mladinci do 57 kg;
3.	Matjaž Pleh - mladinci do 63 kg;
1.	Dejan Kociper - mladinci do 57 kg;
2.	Dejan Kociper - mladinci do 63 kg;
1. Žan Tomažič - mladinci do 63 kg;
1. Žan Tomažič - mladinci do 69 kg.
Dejan Kociper je skupno osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji mladincev do 57 kg in državnega podprvaka v kategoriji mladincev do 63 kg. Žan Tomažič je državni prvak v kategoriji mladincev do 63 kg in skupno tretji v kategoriji
predajal do zadnje sekunde in se je pokazal kot zelo trd tekmec. Tadej je tako po treh run-dah zasluženo slavil 3:0. Tako je premagal še enega vrhunskega evropskega borca in vknjižil novo profesionalno zmago na Enfusion Live.
Drugi član ptujskega kluba Samo Petje je bil še pred težjo nalogo, saj se je pomeril s Tajcem Rungsiamom Superprom Samuirom, ki ima za seboj več kot 90 profesionalnih dvobojev. Petje pa se tekmeca ni ustrašil in ga je s knockoutom ugnal že v prvi rundi. Tako je še enkrat več opozoril nase in pokazal, za kako vrhunskega borca gre. Petje počasi prihaja proti samem svetovnem vrhu borcev v kategoriji do 71 kilogramov. Oba je v Novem mestu spremljal klubski trener Matjaž Tomažin, po mnenju katerega sta Tadej Toplak in Samo Petje pokazala odlični predstavi in sta vknjižila pomembni mednarodni zmagi.
David Breznik
Na 3. turnirju za državno prvenstvo v disciplini light kontakt in kick light ter K1-R o nastopili tudi člani KBV Ptuj. V končni uvrstitvi je Tadej Jaga-rinec v kick lightu v kategoriji do 69 kg med člani zasedel 2. mesto, Timi Pungaršek pa se je v kategoriji do 69 kg med mladinci uvrstil na 3. mesto. Trener Branko Fidler je bil zadovoljen z njunima nastopoma.
mladincev do 69 kg. V kategoriji starejših kadetov do 57 kg je državni prvak Rok Tomažič, za las pa mu je ušel naslov v kategoriji starejših kadetov do 52 kg in je skupno zasedel 2. mesto. Državni podprvak v kategoriji mladincev do 57 kg je tudi Matjaž Pleh, ki je v kategoriji mladincev do 63 kg zasedel skupno 3. mesto.
Naslednji zaključni turnir za državno prvenstvo v disciplinah Point Fighting, glasbenih formah in Low Kick bo 25. maja 2013 na Ptuju.
UR
Judo • Pokal Bežigrad 2013
Nova srebrna medalja za Niko Šlamberger
V Ljubljani je v soboto potekal Pokal Bežigrada 2013, na katerem je nastopilo kar 336 tekmovalcev in tekmovalk iz 48 klubov iz Madžarske, Romunije, Avstrije, Italije, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Tekmovanje šteje tudi za slovenski pokal.
Med množico mladih judo-istov, ki so tekmovali v petih starostnih kategorijah - od mlajših dečkov do mladincev -je nastopilo tudi šest predstavnikov Judo kluba Drava. V ptujski ekipi je najboljši rezultat dosegla Nika Šlamberger, ki je v kategoriji + 63 kg po dveh zmagah izgubila finalni boj proti Velenjčanki Maji Zgonja-nin. S tem je osvojila 2. mesto in si priborila srebrno medaljo. Rene Kloar je v kategoriji do 46 kg izpadel v predtekmova-nju. V kategoriji do 55 kg je Jan Hodžar izgubil v drugem
Mladi člani JK Drava Ptuj, ki so uspešno nastopili v Ljubljani.
krogu, ko ga je premagal domačin Bor Černeta. Luka Šlam-berger je v kategoriji nad 66 kg premagal Srba Kosta Vuka-naca, a nato v boju za vstop v finale izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu Mariu Gašpariču iz JK Impol. Po porazu v repa-sažu z Amarjem Džaferovičem je na koncu osvojil 5. mesto. Urška Vidovič je v kategoriji do 63 kg izgubila borbo proti domačinki Ines Marn in izpadla v 2. krogu. Z eno zmago in dvema porazoma je bila Viktorija Zadravec v kategoriji do 44 kg na koncu uvrščena na sedmo mesto.
Tako so mladi člani JK Drava Ptuj po zaslugi Nike Šlamber-ger osvojili srebrno medaljo. Največ medalj je sicer zbral domači klub JK Bežigrad - skupno v vseh kategorijah kar 25.
David Breznik
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek m 19. aprila 2013
Nogomet • Super liga MNZ Ptuj
Razburljiva tekma in remi v Podvincih
Super liga MNZ Ptuj
Športni napovednik
REZULTATI 18. KROGA: Bukovci - NŠ Drava Ptuj 0:2, Boč - Carrera Optyl Ormož 1:1, Podvinci Betonar-na Kuhar - Stojnci 3:3, Hajdina -Središče 1:1
1. NŠ DRAVA PTUJ	17	16 1	0	65:10	49
2. STOJNCI	17	11 2	4	47:23	35
3. PODVINCI B. K.	17	11 1	5	45:20	34
4. 1 A GEREČJA VAS 17		10 3	4	38:23	33
5. SREDIŠČE	17	6 4	7	31:24	22
6. BOČ	17	5 4	8	18:32	19
7. BUKOVCI	17	5 1	11	22:39	16
8. C. O. ORMOŽ	17	2 4	11	11:43	10
9. HAJDINA	17	2 2	13	15:46	8
10. OPLOTNICA -1	9	2 0	7	8:40	5
BUKOVCI - NS DRAVA PTUJ 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Arsič (63.), 0:2 Antolič (89.)
BUKOVCI: Petrovič, Hrga, Ko-drič, Serdinšek, Meznarič, Roškar, Ostroško, Mar (Kosec), Vajda, Zorko, Habrun. Trener: Boštjan Zemljarič.
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Rumež, Fridl, Horvat, Wagner (Zagoršek), Krajnc, Antolič, Nikollaj, Nežmah, Arsič (Pukšič), Frangež (Hojnik). Trener: Franci Fridl.
HAJDINA - SREDIŠČE 1:1
(0:1)
STRELCA: 0:1 Ivanuša (44.), 1:1
Flajsinger (75.)
HAJDINA: Pšajd, Gaiser, Robar, Črnko, Flajsinger, Boštjan Kurež (Žalar), Cebek (Štumberger), Ge-rečnik, Sarkičevič, Jazbec, Pal, Vrabl. Trener: Igor Vorih.
SREDIŠČE: Kocen, Sakelšek, Panič, Ostroško, Zadravec, Klanj-čar (Vočanec), Krajnčec, B. Borko (Kirič), G. Borko, Lesjak, Ivanuša (Rakovec). Trener: Danilo Žerjav.
BOČ POLJČANE -CARRERA OPTYL ORMOŽ 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Hajšek (39.),1:1 Komljenovič (61.)
BOČ POLJČANE: Mlinar, Stojn-šek, Žnidar, Kralj, Savski (Jer-nejšek), Černoša, Babulč, Kuraj, Volavšek (Stojnšek), M. Hajšek, N. Hajšek. Trener: Bojan Brodnjak
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-javž, Vrbančič (Hriberšek), Plečnik, T. Žinko (Kuhar), Kolarič (A. Žinko), K. Lah, Komljenovič, R. Lah (Ci-merman), Perger, Zlatnik. Trener: Aleš Jurčec.
PODVINCI BETONARNA KUHAR - STOJNCI 3:3
(2:1)
STRELCI: 1:0 Požegar (19.), 2:0 Lah (36.), 2:1 S. Kokot (38.), 3:1 Belšak (51.), 3:2 S. Kokot (65.), 3:3 Horvat (92.)
Nogomet • Mlajše selekcije
1. SML
REZULTATI 21. KROGA: Aluminij - IB Interblock 0:0, Mura 05 - Maribor 0:4, Domžale - Gummi Miral Jarenina 2:1, Jadran Dekani -Olimpija 1:1,Celje - NOGA Triglav 1:0, Bravo Publikum - Krka 2:0,
Rudar Velenje -		HIT Gorica 2:1,			
Koper - Šampion 2:2					
1. KOPER	21 16 1		4	79:17	49
2. HIT GORICA	21 15 1		5	67:22	46
3. MARIBOR	21 14 4		3	56:28	46
4. DOMŽALE	20 13 3		4	49:24	42
5. OLIMPIJA	2'0 10 6		4	34:24	36
6. KRKA	21 10 1		10	35:43	31
7. ALUMINIJ	21	7 6	8	36:40	27
8. MURA 05	21	9 0 12		28:50	27
9. IB INTERBLOCK	21	7 5	9	44:41	26
10. JAD. DEKANI	21	7 4	10	28:45	25
11. B. PUBLIKUM	21	7 3	11	28:39	24
12. NOGA TRIGLAV	20	7 1 12		30:35	22
13. RUDAR VELENJE21		6 3	12	27:40	21
14. ŠAMPION	21	6 2	13	27:43	20
15. CELJE	21	6 2	13	27:45	20
16. G. M. JARENINA 20		4 2	14	19:67	14
1.	LUKA KOPER
2.	DOMŽALE
3.	B. PUBLIKUM
4.	HIT GORICA
5.	IB INTERBLOCK
6.	MARIBOR
7.	NOGA TRIGLAV
8.	CELJE
9.	OLIMPIJA
10.	ALUMINIJ
11.	KRKA
12.	RUDAR VELENJE 21
13.	JAD. DEKANI 21
14.	ŠAMPION 21
15.	N. F. JARENINA 20
16.	MURA 05 20
21 15 4
20	15 3
21	13 1 21 13 0 21 12 3 20 11 4
20	9 6
21	8 5
20 10 21
8	3
7	5
8	0 13 6	4 11 5	6 10 5	5 11 3	0 17 2	1 17
46:14 56:16 33:24 51:24 51:23 39:15 34:26 37:29 25:24 30:31 26:45 22:33 21:35 21:38 14:67 8:63
ALUMINIJ - IB INTERBLOCK 0:0 ALUMINIJ: Cvetič, Kajtna (Gereč-nik), Dvoršak - Špehar, Vindiš, Vr-banec, Planinšek, Damše (Petek), Podbrežnik, Klobučar, Cafuta, Brence. Trener: Bojan Špehonja.
1. SKL
LIGA U-14
REZULTATI 21. KROGA: Aluminij - IB Interblock 3:2, Celje - NOGA Triglav 1:2, Domžale - Nissan
REZULTATI 22. KROGA: NŠ R.
Koren Dravograd - Aluminij 0:2, Maribor - NŠ Poli Drava 8:1, Šam-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši iz Podvincev in Stojncev so si razdelili točke.
PODVINCI BETONRNA KUHAR:
Vesenjak, K. Brumen (Novak), Toplak, Topolovec, Lah, Belšak, Petrovič, Juršek (Orovič), Požegar (Arnuga), Osterc (Mulej), Haupt-man (D. Brumen). Trener: Miran
Ljubec.
STOJNCI: Veselič, Golob, Vinko-vič, Janžekovič, S. Kokot, M. Ko-kot, Horvat, Pernek, Meznarič, Petrovič, Korez. Trener: Boris Klinger.
Danilo Klajnšek
Ferk Jarenina 10:0, Jadran Dekani - Olimpija 0:4, Bravo Publikum - Krka 2:1, Koper - Šampion 2:0, Rudar Velenje - HIT Gorica 2:1
pion - Rudar Velenje 2:1, Mura 05 - Celje 1:3, Farmtech Veržej - Kovinar Tezno 1:3, Železničar - Žalec 1:3, Nissan Ferk Jarenina - Ljuto-
mer 7:2, Pobrežje -			Krško 1:2			
1. MARIBOR	22	19	2	1	147:10	59
2. ALUMINIJ	22	18	4	0	104:15	58
3. MURA 05	22	15	1	6	69:16	46
4. CELJE	22	14	3	5	88:31	45
5. KRŠKO	21	14	3	4	72:28	45
6. ŠAMPION	22	12	3	7	67:43	39
7. RUDAR VELENJE	21	12	2	7	77:25	38
8. NŠ POLI DRAVA	21	10	2	9	40:40	32
9. POBREŽJE	22	9	2	11	37:39	29
10. FARM. VERŽEJ	21	8	3	10	28:38	27
11. DRAVOGRAD	21	8	2	11	37:45	26
12. N. F. JARENINA	20	5	4	11	27:35	19
13. ŽALEC	22	4	1	17	27:82	13
14. KOVINAR TEZNO 21		3	3	15	15:105	12
15. LJUTOMER	21	2	0	19	18:160	6
16.ŽELEZNIČAR	21	0	1	20	9:150	1
NŠ R. KOREN DRAVOGRAD -ALUMINIJ 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Panikvar (50.), 0:2 Petrovič (63. z 11 m)
ALUMINIJ: Ponudič, Pšajd, Bra-čič (Milič), Munda, Lončarič, Ka-isesberger (Hliš), Elšnik, Bohak (Saboti), Krivec, Petrovič, Panikvar. Trener: Borut Kolar.
MARIBOR - NŠ POLI DRAVA 8:1 (4:0)
STRELEC za NŠ Poli Drava je bil Marko Zemljarič v 63. minuti z 11 m.
NŠ POLI DRAVA: Pivko, Ekart (Baranašič), Irgl, Zemljarič, Majcen, Pihler, Kramberger, Mesarič, Vajda (Brumen), Cesar, Furjan (Šo-štarič).
Danilo Klajnšek
ALUMINIJ - IB INTERBLOCK
3:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Tijanič (13.), 1:1 Pintarič (26.), 1:2 Husejinovič (43.), 2:2 Stopajnik (50. z 11 m), 3:2 Ahec (62.)
ALUMINIJ: Pungartnik, Stopaj-nik (Klanjšek), Novačan (Muha-remi), Brodnjak, Rogina, Novak (Krajnc), Ahec, Bela, Zorec, Knez, Pintarič (Hreljič). Trener: Tomislav Grbavac.
Nogomet • Finale mladinskega pokala Z Ptuj
Aha Emmi Bistrica - Aluminij 2:0 (2:0)
STRELEC: 1:0 Boškovič (13.), 2:0 Boškovič (20.)
AHA EMMI BISTRICA: Stegne, Motaln, Zgoznik, Gashi, Korošec, Boškovič, Kos (Kusič). Polegek (Štern), Janžič, Finžgar, Kovačič. Trener: Božo Ornik.
ALUMINIJ: Cvetič, Gerečnik (Kajtna), Dvoršak - Špehar, Vrbanec, Planinšek, Vindiš, Damše, Podbrežnik (Stopajnik), Rogina (Novak), Cafuta (Ahec), Brence. Trener: Bojan Špehonja.
V finalnem mladinskem pokalnem srečanju za področje MNZ Ptuj so mladi nogometaši iz Slovenske Bistrice - nastopajo v 2. SML -vzhod - premagali sovrstnike iz Kidričevega in tako prekinili njihovo dolgoletno prevlado v tem tekmovanju. Odločilnih je bilo prvih dvajset minut tekme, ko je za domačine dva zadetka dosegel Marcel Boškovič. Tako bodo mladinci AHA EMMI Bistrice v četrtfinalu igrali 8. 5. z zmagovalci pokal MNZ Lendava.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci Aluminija in Interblocka so se razšli z remijem.
Šoli tenisa
TK Terme Ptuj je zadnje toplejše dneve izkoristil za pripravo zunanjih igrišč. Tako se začenja poletna sezona, v kateri znova vabijo nove člane vseh starostnih kategorij, da se jim pridružijo. Za informacije so na razpolago na tel. številki: 040 304 897 (Luka).
Smučarski klub Ptuj je uspešno končal smučarsko sezono 2012/13, sedaj pa se že pripravlja na sezono tenisa. Zato vabijo otroke, mladino in odrasle na igranje tenisa v TC Luka v Žabjaku. Informativne ure bodo v petek, 19. 4., na igrišču TC Luka, med 16.30 in 19.30, kjer se bo predstavila ekipa Šole tenisa SK Ptuj. Za informacije so na razpolago na tel. številki: 031 873 902 (Bojan).
Nogomet • 1. SNL
PARI 29. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Olimpija - Rudar; SOBOTA ob 20.00: Luka Koper - Maribor; NEDELJA ob 16.00: Aluminij - Triglav, Celje - Domžale, Mura 05 - Gorica
2.	SNL
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Dravinja Kostroj - Bela krajina, Roltek Dob - Krško; SOBOTA ob 18.00: Zavrč - Kalcer Radomlje; NEDELJA ob 16.00: Garmin Šenčur - Šmartno 1928; NEDELJA ob 16.30: Krka - Šampion
3.	SNL - VZHOD
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 11.00: Šmarje pri Jelšah - Čarda Martijanci; SOBOTA ob 16.30: Farmtech Veržej - Odranci, Kovinar Štore - Malečnik, AHA EMMI Bistrica - Avto Rajh Ljutomer, Koroška Dravograd - Zreče; NEDELJA ob 16.30: Tromejnik G Sukič - Raki-čan, Agroservis Beltinci - Grad.
SUPER LIGA MNZ PTUJ
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 14.00: 1 A Avto Gerečja vas - Hajdina; NEDELJA ob 16.00 NŠ Drava Ptuj - Boč, Stojnci - Bukovci, Podvinci Betonarna Kuhar - Carrera Optyl Ormož
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Markovci - Skorba, Apače - Dornava Vrtnarstvo Kovačec; NEDELJA ob 10.30: Videm - Rogoz-nica; NEDELJA ob 13.00: Podvinci DS Galun - Majšperk, NEDELJA ob 16.00: Gorišnica - Lovrenc
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Hajdoše - Pragersko, Ma-kole - Zgornja Polskava, Cirkulane - Podlehnik, Slovenja vas - Pol-skava Avtoprevozništvo Grobelnik; NEDELJA ob 16.00: Leskovec -Grajena
VETERANI 35
PARI 13. KROGA - PETEK ob 17.30: Pohorje Oplotnica -Apače - Grajena, Skorba - Dornava, Boč - Polskava
Cirkulane,
VETERANI 40
PARI 11. KROGA - PETEK ob 17.30: Gorišnica - Lovrenc, Podvinci - Podlehnik, Pragersko - Zgornja Polskava, Leskovec - Tržec
Rokomet • 1. A SRL (m), od 7.-12. mesta
5. KROG: Istrabenz plini Izola - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00)
1.	B MOŠKA ROKOMETNA LIGA
20. KROG: Velika Nedelj Carrera Optyl - Moškanjci Gorišnica (sobota ob 19.00)
2.	MOŠKA ROKOMETNA LIGA
24. KROG: Drava Ptuj - Ajdovščina (sobota ob 19.00)
Mali nogomet • Pred 4. ligo ŠD As
Leto je spet na okrog in pri Športnem društvu AS so se znova odločili, da še 4. leto zapored organizirajo Poletno ligo ŠD AS v malem nogometu. Liga se bo igrala ob petkih zvečer po 20. uri na osvetljenem igrišču v Vareji 13 v občini Videm pri Ptuju. Predvidoma bo začetek tekmovanja ob koncu aprila (1. krog je predviden 26. 4.), končal pa naj bi se ob koncu junija. Višina prijavnine je 120 EUR in se mora poravnati pred odigravanjem prve tekme posamezne ekipe. Igra se po enokrožnem sistemu, po koncu lige bo odigran turnir za »super pokal« za prehodni pokal (prijavnina všteta v začetnih 120 EUR). Prve tri ekipe in najboljši strelec bodo nagrajeni s pokali, zmagovalna ekipa »super pokala« pa prejme prehodni pokal. V tekmovanje se lahko prijavijo nogometni klubi oziroma društva iz širše okolice. Predviden žreb je v torek, 23. 4. Dodatne informacije in prijave ekip: Bojan Merc (031 219 175) in Primož Pernek (041 589 384).
Mali nogomet • Razpis letne lige malega nogometa
ŠD Ptujska Gora razpisuje letno ligo malega nogometa z denarnim skladom 1000 evrov. Predviden pričetek lige je konec aprila. Denarni sklad se podeli v razpisani višini v primeru udeležbe 10 ekip. Prijavnina po ekipi znaša 200 evrov. Več informacij: 041 587 573 (Peter Kolar).
Nogomet • Treningi za igralce U-12 (letnike 2000 in 2001)
Komisija nogomet za vse (Grassroots) organizira treninge za igralce letnik 2000 in 2001. Treningi bodo potekali ob naslednjih terminih - 24. 4., 15. 5., 29. 5., in 12. 6. - ob 16.00 na igrišču športnega parka v Podvincih. Klubi in trenerji lahko pošljejo svoje igralce na treninge, ki predstavljajo dodatno vadbo v okviru Nogometnega centra MNZ Ptuj. Treningi bodo izvedeni po programu dela za kategorijo U-12 NZS, vodila jih bosta trenerja PRO, profesorja športne vzgoje Gorazd Černila in Drago Prelog. S seboj je treba prinesti vso potrebno opremo za trening: majico, hlačke, nogavice, dokolenke, nogometne čevlje (naravna trava), ščitnike in brisačo. Na treninge so vabljeni tudi trenerji, ki vadijo z omenjeno kategorijo.
Danilo Klajnšek, JM
petek • 19. aprila 2013
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
Štajerski	15
Jadranje • 12. regata Ptujčanka
Dva idealna dneva za jadranje
Ptujčanka je skozi vseh 12 izdaj pridobivala na svoji prepoznavni znamki in je nedvomno zelo atraktivna jadralno-zabavna prireditev. Nekateri ji pravijo tudi največji vsakoletni športni dogodek Ptujčanov izven našega mesta. Takšna je bila tudi dvanajsta izvedba, ki so jo pripravili Hrvaška jadralna zveza, Yacht klub Biograd na morju, BD Ran-ca Ptuj, JŠD Felnar in Euro-nautic Yacht club.
Ekipa organizatorjev se je skozi leta že popolnoma ujela in je tudi letos prepoznala trend jadralnih ekip. Teh je bilo zaradi gospodarske krize nekoliko manj kot v preteklih letih, kljub temu je v treh različnih razredih jadralo 17 posadk (osem jih je bilo iz širšega ptujskega območja). Te so bile glede na tip plovila razvrščene v razrede Bravo, Charlie in Delta. Po prevzemu bark je okrog 120 udeležencev prvi dan pričakal čudovit sončen dan. Idealne so bile tudi vremenske razmere za jadranje, saj je pihal dokaj konstanten veter z močjo med šestimi in desetimi vozli. Ob skoraj »kičastih« pogojih so se posadke odpravile na prvi plov, ki je potekal med Biogradom na morju in otokom Žutom. Jadralci so lovili veter in na približno 12 morskih milj dolgi progi iskali najboljše pogoje za jadranje. Te je najbolje ulovila ekipa Z Team, ki je nastopila na jadrnici Elan 340. V razredu Delta sta ji sledili Duel Sailing Team in lanskoletni zmagovalci, ekipa LPKF. Razlika med najboljšimi
Okrnjena zmagovalna ekipa Z Team
je bila zares minimalna, kar dokazuje mojstrstvo skiperjev omenjenih ekip - to so bili Urška Zule, Dušan Ušeničnik in Boštjan Podobnik. Tudi ostale posadke iz leta v leto jadralno zelo napredujejo, zato so razlike med njimi zelo male, oziroma odločajo malenkostni manevri v vsakem plovu.
V končnem seštevku so največ pokazali in s tem zaslužili zmago naslednje ekipe: v razredu Bravo ekipa Tenzor s ski-perjem Samom Baumanom, v razredu Charlie pa ekipa
Ekipa Euronautic Energija
Jadralci so dva dni jadrali v skoraj idealnih vremenskih pogojih.
Euronautic Nika 1 s skiperjem Darkom Šerugo. Po pristanku večine udeležencev v marini na otoku Žutu so najhrabrej-ši jadralci iz ekipe Odpisani skočili v zelo mrzlo morje. Med junaki, ki so se jim pridružili, je bil tudi naš vrhunski tekmovalec v smučarskem krosu Filip Flisar. Ta se je drugo leto zapored udeležil Ptujčanke in s svojo pozitivno energijo dobesedno »zastrupil« vse prisotne. Odličen smučar si je tik pred pričetkom priprav na olimpijsko sezono vzel še malo čas
d
m
Ekipa Tenzor
za odmor in ga je na sproščen način preživel s prijatelji na jadranju.
In prav prijateljstvo in druženje sta vsako leto posebna atributa Ptujčanke! Dodatni so nedvomno dobra hrana in pijača ter zabava na plesišču, pomolu ali na jadrnici. Na plesišču sta se za zabavo trudila duo Elita, medtem ko so ostale zabave nosile oznako »Off The Record«. Po prežuriranem uvodnem spoznavnem večeru se je drugi dan žal uresničila napoved o premočnem vetru. Tako je glavni sodnik Alen Kustič večkrat prelagal start drugega in tretjega plova, ki pa sta na koncu odpadla. Posadke so ostale na suhem in so dan izkoristile za spoznavanje otoka Žut, druženje, predavanje priznanega jadralca Stipeta Vita-liča in zvečer za zabavo. Tretji dan je bil jadralno najbolj pester. Najprej so se ekipe podale na pot od Žuta do Crvene luke, a ta plov je bil že po dobri uri jadranja zaradi prešibkega vetra prekinjen in se je nadaljeval z novim startom. V spremenljivih vetrovnih razmerah so se
najbolje znašle ekipa Tenzorja (v razredu Bravo), Euronautic Nika 1 (Charlie) in Duel Sail-ling Team (Delta). Glede na razporeditev ostalih jadrnic je o končnem zmagovalcu odločal tretji, zadnji plov, od Crve-ne luke do Biograda na morju. Ta je potekal v zares odličnih vetrovnih razmerah, saj so vse posadke orcale (gre za ostro jadranje), večina jih je uporabila tudi špinaker. Razlike na ciljni liniji so bile ponovno zelo majhne, po razredih pa so zmagali Tenzor (Bravo), Tur-čan (Charlie) in LPKF (Delta).
Po končanih plovih so sodni-
ki še enkrat preverili vse rezultate in potem objavili zmagovalce. Po posameznih razredih so slavili Tenzor, Euronautic Nika 1 in Z Team. Slednji so s skiperko Urško Zule postali tudi skupni zmagovalci 12. Ptujčanke, sledili sta jima ekipi LPKF in Duel Sailing Team. Vsi omenjeni so na svečani podelitvi prejeli medalje, pokale in praktične nagrade, prav tako pa sta bili z medaljami nagrajeni ženski posadki Euronau-tic Energija in Turčan. Gre za tradicionalni ekipi, ki sta se tudi na tej regati izkazali s svojim jadranjem, kot skiperja sta ju usmerjala Rok Kolarič in Peter Ladič. 12. Ptujčanka se je zaključila z zabavo, ki je trajala pozno v noč. Ob jutranjih pozdravih udeležencev so si obljubili, da se prihodnje leto ponovno dobijo na tej izredno dobri športno-zabavni prireditvi, ki je tudi letos odlično uspela. Udeleženci so lahko še posebej uživali v tistih dveh dneh, ko so jadrali v skorajda idealnih vremenskih razmerah.
David Breznik
Ekipa Turčan
Rezultati:
Razred Bravo:
1.	Tenzor
2.	Telem
3.	Swamp Tigers Razred Charlie:
1. Euronautic Energija
2-	Kapljica
3-	Turčan Razred Delta:
1.	Z Team
2.	LPKF
3.	Duel Sailing Team
Skupni vrstni red 12. Ptujčanke:
1.	Z Team
2.	LPKF
3.	Duel Sailing Team
Boris Rogina, predsednik organizacijskega odbora 12. Ptujčanke in direktor Euronautic skupine: »Ptujčanka je skozi leta postala velika tradicionalna jadralna prireditev, ki združuje prijatelje morja in jadranja. Letos nam je v akvatoriju Biograda na morju služilo čudovito vreme. Uspeli smo izpeljati tri plove od predvidenih petih in lahko rečem, da je regata uspela. Predvsem smo zadovoljni tudi s tem, da so vse posadke uspešno zaključile regato in da ni bilo trkov ali kakršnihkoli poškodb jadrnic. Uspel je tudi zabavni del, ljudje so se družili ter veselili. Zaradi vsega tega menim, da je regata dobro uspela in nam daje veliko upanje za naslednje leto, za katero že pripravljamo še boljšo, bolj obsežno in vsebinsko bogato jadralno regato Ptujčanko.«
Drago Ljubec, predsednik regatnega odbora: »12. Ptujčanka je bila vsekakor uspešna, težko pa ocenjujem, ali je bila bolj ali manj uspešna kot prejšnje. Do sedaj so bile vse super in tudi ta je bila takšna, čeprav smo en dan ostali na Žutu zaradi vremenskih razmer. Na koncu smo videli izredno zanimivo tekmo, tako da lahko rečem, da je bilo na Ptujčanki zares krasno.«
Urška Zule, skiperka zmagovalne ekipe Z Team: »Glede na to, da sem ženska skiperka z moško posadko, mi pomeni ta zmaga na Ptujčanki zares ogromno. Veliko dela in truda smo vložili za to zmago in zares sem ponosna na svojo posadko.«
16 Štajerski
Nasveti
petek • 19. aprila 2013
Kuharski nasveti
Banane
Banane so vedno aktualen sadež. Pri nas je najbolj znana sadna banana, katere je malo sort in jo različno imenujejo. So plodovi bananine palme, ki rastejo v obliki velikih grozdov, ki tehtajo tudi do 50 kilogramov in imajo okrog 300 plodov. Banane obirajo nezrele, vendar v zelo kratkem času in brez težav dozorevajo v klimatiziranih skladiščih in transportnih napravah. Sprva trda notranja sredica, bogata s škrobom, postane med zorenjem mehka in sladka, lupina pa sočno porumeni.
Banane so izredno občutljive na nizke temperature in hitro počrnijo. Priporočljivo je, da jih shranjujemo pri 14 °C, obešene s peclji navzgor, ker so zelo občutljive na pritisk in da med njimi neprestano kroži zrak. Banane so cenjene kot energijsko bogata in lahko prebavljiva hrana. V zahodni kuhinji uporabljajo tako imenovano kuhinjsko ali mokasto banano, nekateri pa so jo poimenovali kar zelenjavna banana. Ima zeleno lupino z rjavimi madeži in se sorazmerno težko lupi. Med medenjem se ta banana najprej pobarva v črno in na tržišče ne prihaja v šopih, temveč posamezno.
V zadnjem času imamo na tržišču tudi sorte banan, ki imajo rahlo rdečo ali rožnato lupino in z rahlo rdečo notranjo sredico. Te rdečkaste sorte banan so še posebej primerne za kuhanje. Če za kuhanje in druge toplotne postopke uporabljamo kar navado banano, zmeraj uporabimo čvrsto banano, ker na močni vročini hitro razpadejo. Rahlo pečene ali sautirane banane so lahko odlične priloge, običajno jih lahko ponudimo k tistim jedem, kjer zraven sodijo krompirjeve priloge. Vse pogostejše sladko-slane kombinacije pri pripravi mesa na žaru so več
Pečene banane
kot odlična priložnost, da jih ponudimo zraven pečenega govejega steka na žaru ali pečenega perutninskega fileja. Pri tem pazimo, da jih količinsko ne dodajamo preveč.
Na Karibskih otokih banane močno poškropijo z limoninim sokom, začinijo s poljubnimi slanimi začimbami in pomešajo s kuhanim fižolom, slanino ali gnjatjo. Primerne so tudi za kuhanje, kuhamo jih nekaj minut pod vreliščem oziroma poširamo. Listi bananovca pa so primerni tudi za zavijanje rib, perutnine, kot zaščitna plast pri peki na žaru, dušenju in pečenju v pečici.
Okus banan se posebej dobro ujema tudi s perutnino
in ribami, tako tudi pri nas pripravimo v tej kombinaciji zanimive in okusne uvodne jedi, kot so perutninska solata z bananami in jabolki ter prav tako ribja solata, kateri zraven kuhanih rib in banan dodamo še kuhan krompir in sveže ali kisle kumare. Perutnino lahko tudi pečemo z dodatkom banan, ta med pečenjem razpade, sladkorji, ki so v banani, pa pomagajo, da dobi perutnina še bolj zlato rjavo barvo kot sicer pri pečenju. Razpadla banana pri peki pa pomaga, da nastane okusna gosta omaka. Posebej dobra nastane, če damo na dno pekača nekaj sesekljane čebule in druge jušne zelenjave.
V svetu so znane številne slane in sladke jedi, ki jih pripravljajo iz banan. V Ameriki kokoš pogosto pečejo z bananami ali jih narežejo, panirajo in ocvrejo, panirajo jih s pomočjo sladkih dodatkov, kot so biskvitne drobtine, lešniki, orehi, kokos in jih ponudijo kot sladico ali jih povaljajo v jajcih, jih solijo in ponudijo kot prilogo h mesnim jedem. V Franciji jih narežejo na koleščke, poškropijo takoj z limoninim sokom in češnjevcem ter okrasijo s sladko smetano. Tako pripravljene lahko prelijemo tudi s tekočo sladko smetano, po vrhu potresemo z na lističe narezanimi mandlji in v pečici zapečemo.
Banane lahko pečemo tudi v ponvi na maslu, prilijemo lahko konjak in jih flambiramo. V Mehiki poznajo tudi bananino juho, pečene v testu ali pripravijo iz njih pikanten kolač. Banane se ujemajo s slanino, čebulo, likerjem, rumom, jogurtom, z rdečo papriko in čili-jem, ingverjem, kislo in sladko smetano, cimetom, mandlji, rozinami in drugimi dodatki.
Še večji poznavalci banan in jedi iz banan so v krajih, kjer so banane ene glavnih kultur. Tam sadeže veliko bolj uporabljajo kot zelenjavo, jih sušijo in zmeljejo v moko, iz njih pripravljajo številne pijače in jih prav tako kot mi uživajo tudi surove. Pri nas še vedno banane najpogosteje uporabljamo za pripravo sladkih jedi, kot so kreme, torte, bananine rezine, sadne kupe in podobne jedi. Lahko pa pripravimo tudi bananino pito.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Vzrejni pregledi
Vsako pomlad so vzrejni pregledi pasemskih psov in za pristop k vzrejnemu pregledu morajo imeti psi nekaterih pasem opravljeno rentgensko slikanje kolkov in komolcev. Več pisem z omenjeno tematiko se je nabralo, kjer lastniki psov sprašujejo, ali je to res potrebno in zakaj je treba slikati tudi komolce.
Res je, da je pri vedno več pasmah, predvsem velikih, zapisano v pasemskih določilih, da morajo imeti za pridobitev vzrejnega dovoljenja opravljeno zraven RTG-slikanja kolkov tudi RTG-slikanje komolcev. Katere so te pasme, si zainteresirani lahko ogledajo na spletnih straneh Kinološke zveze Slovenije.
Komolčni sklep je sklep med nadlahtnico in podlah-tnima kostema (koželjnico in komolčnico). Če je karkoli narobe s sklepnimi ploskvami, vezmi in zgoraj omenjenimi kostmi, zelo hitro pride do degenerativnih sprememb v komolčnem sklepu, kar pa ima za posledico bolj ali manj izrazito šepanje živali. Sklepne površine, ki morajo biti gladke, postanejo hrapave in tako povzročajo bolečino. Degenerativne spremembe v sklepu so lahko dedne, kar pomeni, da se dedujejo in ponavljajo v naslednjih generacijah in zaradi tega je vedno več pasemskih
klubov predpisalo obvezno slikanje komolcev. V sklepu lahko pride do najrazličnejših anomalij, predvsem pri odraščajočih živalih, med bolj ogroženimi pasmami so bernski planšarji, bernardinci, nemški ovčarji. Pogost je OCD skle-
pnega hrustanca (osteochondritis dissecans), kar pomeni, da zaradi anatomskih nepravilnosti v sklepu pride do gnetenja sklepnega hrustanca in do večjega ali manjšega propada le-tega. V sklepu se za to pojavijo okruški, ki so del propadajo-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Foto: Emil Senear
čega sklepnega hrustanca. Pri izbiri zdravljenja prizadetega sklepa, v katerem so okruški, je največkrat edina priporočena in uspešna metoda operativni poseg.
Klinični znaki, po katerih bi se lahko lastnik ravnal in posumil, da ima njegov kužek komolčno displazijo, niso tipični. Največkrat opažamo ponavljajoča se šepanja na eno od prednjih nog. Kužek pride k veterinarju, kjer dobi injekcije, po katerih se šepanje izboljša, ker pa sklep ni v redu, se slej ko prej ponovi. Pri kužkih z izrazito displazijo komolčnih sklepov prognoza ni dobra, saj zaradi ponavljajočih se težav sklepi otrdijo in taki kužki zelo trpijo. Prav zato je potrebno in strokovno utemeljeno, da se prepreči parjenje kužkom s ko-
Kmetijska svetovalna služba
Priprava za setev koruze
Lanska jesen je bila precej ugodna za zimsko brazdo, ki je najprimernejša za kakovostno pripravo setvenice, kljub temu pa je veliko njiv ostalo nezora-nih, kar lahko zelo neugodno vpliva na kakovost spomladanske setve. Preko zime se namreč zemlja sesede, velike grude se s pomočjo mraza spremenijo v drobnogrudičasto strukturo, ki je najprimernejša za pripravo setvenice. Vzpostavi se kapilarni sistem, organska gnojila in ostanki rastlin pa skozi zimo deloma strohnijo in služijo kot hranilo naslednji kulturi. Jesensko oranje je najprimernejše tudi, če ga ne moremo opraviti v najprimernejših pogojih (premokra zemlja), vendar moramo paziti, da ne povzročimo plazine (zbite plasti neposredno pod ornico). Zato moramo imeti vedno dovolj ostre lemeže na plugu.
Tistim, ki jeseni ni uspelo preorati njiv zaradi ozelenitev ali drugih razlogov, se postavlja vprašanje, kdaj in kako orati spomladi. Ali orati takoj, ko bo mogoče na njivo, ali počakati na optimalne pogoje, da se zemlja toliko osuši. Po našem mnenju je bolje počakati na to, da je zemlja primerna za oranje, pred tem pa potrositi gnojila ter šele nato preorati površino. Pri spomladanskem oranju je najpomembnejši ukrep, da zemljo poravnamo takoj po oranju. Nikakor ne smemo dopustiti, da se nam grude na površini posušijo. Takšne zemlje več ne moremo pripraviti za setev. Setvena površina, na kateri je veliko debelih grud, ima za posledico slabšo setev zaradi odbijanja sejalnih agregatov, slabši vznik ter slabšo pokritost površine s herbicidom, kar ima za posledico večjo zapleveljenost.
Za setev jarin je letos že prepozno, zato pričakujemo v letošnjem letu več površin, posejanih s koruzo in drugimi okopavina-mi, kot so buče ali krompir.
Koruza je najpomembnejša poljščina za prehrano živali pri nas. Zadnja leta je postala zanimiva kot energent za pridobivanje električne energije (bioplinarne). Tudi cenovno je zanimiva rastlina, saj lahko v našem klimatu, če je ne prizadene suša, dosegamo rekordne pridelke.
Setev
Sejemo jo v plitvo pripravljena tla v globino 3-5 cm. Pomembno je kakovostno seme in dobre pnevmatske sejalnice. Sejemo jo na gostoto 75-90 tisoč semen/ha, kar pomeni pri medvrstni razdalji 70 od 15,5-18,5 cm v vrsti.
Gnojenje
Po analizi tal, če le-te nimamo, 300-400 kg NPK 6:12:24 ali katerega v podobnem razmerju. Čim manj dušika ob setvi, ampak šele pri dognojevanju. Koruza do 8. lista namreč potrebuje le 3 % dušika od celotne potrebe, zato ji je le-tega nujno dogno-jevati po tej fazi.
Zaščita pred pleveli
Absolutno prednost imajo herbicidi, ki jih uporabimo takoj po vzniku plevelov, ker le-ti najbolj učinkovito zatirajo plevele v fazi kličnih listov, takrat so ti najbolj učinkoviti in kljub zmanjšani porabi na hektar takrat najbolj učinkovito delujejo.
Če imamo trajne plevele, pa je najbolje škropiti nekoliko pozneje, ko se razvije plevelna listna masa z enim od sulfanilseč-ninskih preparatov. S poznejšim škropljenjem si povečujemo stroške, in zaradi zadrževanja v rasti zmanjšujemo pridelek, zato je najbolje trajne plevele zatirati v kolobarju, praviloma za žiti, z enim od totalnih herbicidov na bazi glifosata.
Oskrba
Koruza je okopavina, zato jo je nujno okopati. Z okopavanjem uničimo okrog 70 % plevelov. Zrahljamo zgornjo plast - skorjo -in s tem zmanjšamo izgube vode iz tal, prezračimo zgornjo plast zemlje in povečamo sproščanje hranil v fazi hitre rasti, obenem pa dodamo rastlinam dušična gnojila, ki jih bodo v naslednjih rastnih fazah nujno potrebovala za visok pridelek.
Ivan Brodnjak
molčno displazijo, da bolezni ne prenašajo na potomce.
Preverjeni kolki in komolci pri starših so dobro zagotovilo, da bo mladiček zrasel brez bolečin in ponavljajočih se šepanj ter se bo lepo »sprehodil« skozi življenje. Rodovnik je dokument, ki ga ne smemo
zanemarjati, saj so starši kuž-kov z rodovnikom morali skozi omenjene preiskave. Posledice komolčne displazije so prav tako kot posledice kolčne dis-plazije neprijetne in težavne za kužka in prav tako za njegove lastnike.
Emil Senčar, dr. vet. med.
petek • 19. aprila 2013
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
Štajerski	17
Zdravstveni nasvet
Poškodba sprednje križne vezi
Verjetno se še spominjate spektakularnega padca slavne smučarke Lindsey Vonn, pri katerem si je poškodovala kolenske vezi in zato morala predčasno končati letošnjo smučarsko sezono. Vendar pa do poškodb kolenskih vezi ne prihaja samo v smučanju, zelo pogoste so namreč tudi pri drugih športnih aktivnostih. Najpogosteje se pri poškodbi kolena poškoduje sprednja križna vez, zato je dobro vedeti, kako do tega sploh pride, kako ukrepati ob poškodbi, kakšne so možnosti zdravljenja in kakšen je uspeh zdravljenja.
Sprednja križna vez (liga-mentum cruciatum anterius -LCA) je ena izmed štirih glavnih vezi, ki stabilizirajo koleno. Preostale so zadnja križna vez in dve stranski vezi. Osnovna naloga sprednje križne vezi je preprečevanje pomika goleni-ce navzpred glede na stegnenico. Vez koleno stabilizira v popolnem iztegu, preprečuje hiperekstenzijo (preveliko iztegnitev) in preveliko notranjo rotacijo kolena.
Kar 70-75 % poškodb se zgodi pri športih, pri katerih ni kontakta z drugo osebo. Tako se lahko poškodujejo med drugim smučarji, košarkarji, nogometaši, odbojkarji, tenisači in gimnastičarji. Prava epidemija pretrganj sprednjih križnih vezi se je pojavila z
Prejeli smo
uvedbo smučarskih čevljev, ki fiksirajo golen in gleženj in s tem obremenitve prenašajo na koleno. Redkeje pride do poškodbe pri kontaktnih športih, na primer zaradi direktnega udarca na zunanjo stran kolena.
Resnost poškodbe je odvisna od položaja sklepa v trenutku dogodka, smeri delovanja sil in velikosti sile, ki deluje na sklep. Vez se najpogosteje poškoduje pri:
-	siloviti rotaciji kolenskega sklepa v trenutku, ko je stopalo v kontaktu s podlago (pivo-tiranje);
-	doskoku, ko je koleno v hi-perekstenziji (iztegnjeno);
-	nenadni in sunkoviti ustavitvi na eni nogi, ko je koleno v hiperekstenziji (iztegnjeno);
-	pivotiranju v kombinaciji s hitro menjavo ritma ali nenadnim zmanjšanjem hitrosti gibanja.
Ob pretrganju vezi pride do nestabilnosti kolenskega sklepa med gibanjem, kar pa lahko čez čas pripomore k dodatnim poškodbam meniskusov in degenerativnim spremembam sklepnega hrustanca. Zaradi nestabilnosti kolena so onemogočene različne športne aktivnosti, predvsem pa tiste, ki bolj obremenjujejo kolenski sklep.
Ob poškodbi koleno moč-
no oteče, pojavi se huda bolečina, poškodovanec pa kolena ne more obremenjevati in ima občutek, da je nestabilno. Pogosto pride tudi do izliva krvi v kolenski sklep. Ko oteklina nekoliko splahni, lahko poškodovanec hodi, vendar čuti, da koleno ni stabilno, še posebej ko obremeni poškodovano nogo. Treba je poudariti, da je poškodba same sprednje križne vezi redka. Več kot polovico pretrganj le-te spremlja tudi poškodba meniskusov in stranskih vezi. Poškodovani so lahko še zadnja križna vez, hrustanec in kost. "Nesrečna trojica" pravimo kompleksni poškodbi sprednje križne vezi, pri kateri sta poleg nje poškodovana še medialna stranska vez in medialni meniskus.
Dobro je vedeti, kako ukrepati ob poškodbi. Poškodovanega uda ne obremenjujemo. Koleno povijemo z elastičnim povojem, tako da ne povzročamo bolečin in motenj pre-krvavitve, ter ga podložimo, da je dvignjeno nad raven srca. Hladimo z ledom preko tkanine.
Nadaljnje zdravljenje poškodbe lahko poteka konzervativno (neoperacijsko) ali operacijsko.
Neoperacijsko zdravljenje je primerno za poškodovance z nizkimi zahtevami po dobri funkcionalnosti kolena, ki ni-
Operacija poškodovane sprednje križne vezi
majo težav s kolenom pri normalnih dnevnih aktivnostih, in športnike, ki izvajajo takšne športne aktivnosti, kjer ni večjih rotacijskih obremenitev. S pomočjo fizioterapevta se izvajajo vaje za krepitev ste-genske mišice. Prilagoditi je treba tudi fizično aktivnost in se izogibati nadaljnjim poškodbam. S pomočjo dobrih kolenskih štiritočkovnih opornic je možna tudi bolj zahtevna športna aktivnost. Hoja, tek, plavanje, kolesarjenje in lažji športi ter normalne življenjske aktivnosti lahko poškodovanci opravljajo brez težav. Pri dobri rehabilitaciji so rezultati neoperacijskega zdravljenja lahko zelo dobri. Težavo pa večkrat predstavljajo športi, kot so smučanje, košarka, nogomet, rokomet, tenis ... V več kot 50 % se poškodbe kolena ponavljajo, kar povzroči dodatne okvare v kolenskem sklepu.
Mladim športno aktivnim poškodovancem, vrhunskim
športnikom, terenskim delavcem in vsem, pri katerih obstaja velika verjetnost, da bodo pri svojih aktivnostih nepravilno obremenjevali koleno ali da zaradi nestabilnosti kolena določenih aktivnosti ne bodo mogli opravljati, pa se priporoča operacijsko zdravljenje. Danes se lahko zaradi razvoja boljših in enostavnejših operacijskih tehnik operira praktično vse starostne skupine. Operacija se običajno opravi artroskopsko. Med posegom kirurg odstrani ostanke stare vezi, napravijo se kostni kanali na golenici in stegnenici, v katere se nato vpelje presadek, ki nadomesti sprednjo križno vez.
Bistveni del operativnega zdravljenja predstavlja rehabilitacija. Že prvi pooperacijski dan se zmanjšuje oteklino s hlajenjem, s protibolečinski-mi zdravili se lajša bolečino, koleno pa je treba razgibati v polnem obsegu. Z vajami se preprečuje upadanje mišične mase in povečuje moč mišic,
predvsem pa je treba čim prej doseči popolno iztegnitev kolena. Sedmi do deseti dan po posegu je bolnik odpuščen iz bolnišnice in zdravljenje nadaljuje v zdravilišču približno peti teden po operaciji.
Po vrnitvi iz zdravilišča, približno osmi do deveti teden po operaciji, se prične obdobje pozne rehabilitacije. Športnik je pripravljen na su-bmaksimalne obremenitve, ki se izvajajo v okviru vaj zaprte kinetične energije. V tem obdobju športnik pridobiva mišično moč, ki jo je zaradi operacije izgubil. Pri pridobivanju izgubljenih telesnih sposobnosti je potrebna velika mera potrpežljivosti in discipline ter sledenje kratkoročnim in dolgoročnim ciljem. Med 12. in 15. tednom po operaciji je sprednja križna vez zelo občutljiva. Vsak prekomeren stres ali preobremenitev vezi lahko povzroči ponovno poškodbo.
Štiri mesece po operaciji lahko športnik postopoma prične z rahlim tekanjem in ostalimi vajami odprte kinetične verige. Po petem mesecu lahko prične s funkcionalno rehabilitacijo in treningom, ki je specifičen za njegov šport. Osem mesecev po operaciji bi moral biti športnik po uspešni rehabilitaciji pripravljen na maksimalne napore, pred tem pa mora opraviti vsa funkcionalna testiranja, ki so specifična za njegov šport.
Ob dobri kirurški tehniki, dobri rehabilitaciji in sodelovanju poškodovanca je uspešnost operacije kar 90-95 %.
Barbara Frank, dr. med.
Potrošnikove pravice - uveljavljanje stvarne napake na novem telefonskem aparatu
Starši so dne 7. 8. 2012 kupili svoji mladoletni hčerki nov tel. aparat SONY ERICSON in pri pooblaščenem prodajalcu operaterja mobilne telefonije SI.MOBIL, d. o. o., Ljubljana na Ptuju Andreju Bezjaku v Raj-špovi 2 plačali dogovorjenih 100,00 € kot takojšnje plačilo ter se pogodbeno dogovorili še za kasnejše plačilo razlike v okviru mesečne naročnine naslednjih 24 mesecev. Kmalu po nakupu se je pri novem aparatu konstantno izgubljal signal, aparat ni našel omrežja, telefon je prekinjal klice, poslana SMS-sporočila niso bila sprejeta takoj in so prihajala čez čas v večjem številu. Prodajalec je tak aparat dne 26. 11. 2012 poslal na servis firme Distribucijski center TOP TIME, d. o. o., Ljubljana in ga že po 3 dneh »popravljenega« ponudil nazaj kupcu. Takrat je bila ugotovljena dodatna poškodba na aparatu: vidne posledice uporabe (praske, udarci na zaslonu in ohišju). Telefon je bil ponovno poslan istemu serviserju v Ljubljano, ta je po nekaj dneh isti aparat z dodatno ugotovljeno vlago v telefonu poslal nazaj prodajalcu na Ptuj. Po vseh nevšečnostih smo se o zadevi z g. Bezjakom dodatno osebno pogovorili in je pred-
vsem zatrjeval, da je bil aparat dodatno poškodovan na servisu v Ljubljani ali pa s strani mladoletne uporabnice. Ker so se pri telefonu dejansko od nakupa dalje pojavljale številne napake pri delovanju in je bil aparat dejansko neuporaben, sama hčerka pa ga po prepričanju staršev ni poškodovala, smo 14. 1. 2013 prodajalcu priporočeno poslali zahtevo za pisni odgovor zaradi stvarne napake na prodanem blagu.
V skladu z določili Zakona o varstvu potrošnikov - ZVPot-UPB2 namreč mora prodajalec potrošniku izročiti blago v skladu s pogodbo in odgovarja za stvarne in pravne napake svoje izročitve. Če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo, gre za stvarno napako na blagu in potrošnik lahko svoje pravice iz tega naslova uveljavlja, če o napaki obvesti prodajalca v roku 2 mesecev od dneva, ko je bila napaka odkrita. Obvestilo o napaki lahko potrošnik prodajalcu sporoči osebno, o čemer mu prodajalec mora izdati potrdilo, ki pa ga stranka nikoli ni prejela (37. in 37.a člen ZVPot). Prodajalec ne odgovarja za stvarne napake na blagu, ki se pokažejo po tem, ko mineta 2 leti, odkar je
bila stvar izročena, potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o napaki, pa ima pravico od prodajalca zahtevati, da:
-	odpravi napako na blagu ali
-	vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako ali
-	blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom ali
-	vrne plačani znesek.
V vsakem primeru ima potrošnik tudi pravico, da od prodajalca zahteva povrnitev škode, zlasti pa povračilo stroškov materiala, nadomestnih delov, dela, prenosa in prevoza izdelkov, ki nastanejo zaradi neizpolnitve teh obveznosti. Te pravice ugasnejo s potekom 2 let od dneva, ko je o stvarni napaki obvestil prodajalca. V primerih, ko napaka ni sporna, mora podjetje čim prej, vendar najpozneje v roku 8 dni, ugoditi potrošni-kovi zahtevi. Podjetje mora pisno odgovoriti potrošniku na zahtevo najpozneje v 8 dneh po njenem prejemu, če je napaka sporna (37.b, 37.c in 39. člen ZVPot). V skladu z navedenimi zakonskimi določili smo tako najprej prodajalcu predlagali zamenjavo blaga z novim brezhibnim telefonom ali pa vrnitev plačanega zneska skupaj s stroški in razve-
ljavitev pogodbe o sklenitvi naročniškega razmerja z družbo SI.MOBIL.
Prodajalec je potem v 8 dneh sporočil, da bo aparat ponovno poslal na isti servis v Ljubljani, kjer naj bi zamenjali vse potrebne zunanje in notranje dele in ga ustrezno servisirali ter nam tako ponudil odpravo napake na blagu, ki je dejansko nismo zahtevali. Prodajalec je torej stranki že tretjič ponujal vračilo istega telefona, s čimer se nismo strinjali in smo ga obvestili, do bo zadeva zaradi nespo-štovanja veljavne potrošniške zakonodaje posredovana pristojnemu Tržnemu inšpektoratu RS v nadaljnje reševanje. Kasneje smo prodajalcu predlagali še dodatni pogovor, pri katerem smo 2. 2. 2013 prejeli pisno pojasnilo serviserja iz Ljubljane, kjer navaja, da se skrita napaka zaradi očitnih sledi zunanjega vpliva na aparatu ne prizna, servis pa je tudi v celoti zavračal poškodovanje aparata pri serviserju. Prodajalcu smo predlagali ponovno proučitev zadeve in 15. 2. 2013 nas je ponovno povabil v prodajalno in mladi stranki in njihovim staršem brezplačno izročil nov tel. aparat SONY ERICCSON, njegov zadnji model.
Ves čas »pogajanja« je podjetnik Bezjak na SI.MOBILOVEM prodajnem mestu na Ptuju ravnal spoštljivo do potrošnika in večkrat tudi poudaril, da mu je zadovoljstvo potrošnika prva skrb in nam zato želi prisluhniti kljub dejstvu, da je uradni servis iz Ljubljane vso krivdo prevalil nanj kot prodajalca, ki je na koncu pokril tudi vse stroške vmesnega pošiljanja aparata na servis, kjer so ga po vsej verjetnosti tudi poškodovali.
Tak korekten in posloven način rešitve spora v postopku uveljavljanja skrite napake pri nakupu novega tel. aparata je vreden vse pohvale in zagotavlja mlademu podjetniku Andreju Bezjaku iz Ptuja poslovno uspešnost v prihodnje. Izrecno se mu zahvaljujemo za razumevanje in spoštovanje veljavnega Zakona o varstvu potrošnikov, ki na nek način ščiti malega in še precej neo-sveščenega kupca pri nas.
Hvaležen potrošnik Viktor
Duševno zdravje
Prijateljstvo
Bernardo zanima, kako naj ohrani prijateljstvo.
Psihološke raziskave so pokazale, da obstajajo štirje ključni ukrepi za ohranjanje vezi s starimi prijatelji, in to v vseh starostnih obdobjih. To so: komuniciranje, izmenjava osebnih informacij, medsebojna podpora in pozitivnost.
Temelj vsega je ohranjanje kontakta pisno, ustno ali v živo. Nista pomembna čas in kraj, pomembna so srečanja, četudi so ta v virtualnem svetu (zato je tudi Facebook tako priljubljen na globalni ravni). Komunikacija omogoča izmenjavo osebnih informacij, misli in čustev ter nudenje podpore. Prijatelji morajo deliti pomembne stvari iz svojega življenja, po drugi strani pa morajo omogočiti, da so na tekočem o dogajanju in pozorno prisluhniti novostim iz prijateljičinega ali prijateljevega življenja in si seveda morajo nuditi čustveno oporo. Nikakor pa ne smemo pozabiti na pozitivnost, ko izlivamo lastne tegobe, in kadar komentiramo prijateljeve, se moramo izogibati pesimizmu. Ta, ki bo prijatelju vlil pogum in ga spodbujal, mu bo delal uslugo in obenem zagotovil obstoj pristnega odnosa. Večja bo namreč izmenjava prijetnih in pozitivnih sporočil, več energije bomo pripravljeni vložiti v ohranjanje zdravega in živahnega prijateljstva.
Toliko Bernardi v pomoč, da bo lažje ohranjala svoja prijateljstva.
mag. Bojan Šinko
Foto: arhiv
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 19. aprila 2013
Slo glasbene novice
Tradicionalni spomladanski festival sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi bo letos potekal med 28. in 31. majem na vrtu znamenitega ljubljanskega hostla Celica, ki bo v istem obdobju praznoval prvo desetletje delovanja. Z letošnjim osrednjim prizoriščem na letnem vrtu Hostla Celica v Ljubljani želi festival Godibodi na najboljši način - z novo, odlično glasbo - izraziti glasbenipoklon ustvarjalnosti ekipe hostla Celica in KUD Sestava, ki v njem že od začetka skrbita za izvirno kulturno in izobraževalno ponudbo. Na Godibodiju bodo tokrat predstavili ploščo Home in the Zone pevke, intermedijske umetnice in skladateljice Aphre Tesle, projekt uglasbene poezije Pesem o morju, ki ga je s kitaristom Teom Collorijem posnel pevec Metod Banko, in dva nova albuma, ki bosta na otvoritvenem večeru Godibodi 2013 zazvenela v izvedbi legendarnih ustvarjalcev iz slovenske Istre, skupine Vruja in kantavtorja Daria Marušiča.
Konec letošnjega festivala bo pripadel zasedbi Fake Orchestra, ki že od svojega nastanka leta 1998 navdušuje z radoživimi priredbami ljudskih godb od vsepovsod. Na Godibodijevem zaključku bodo predstavili novi album, s katerim so jagodni izbor slovenskih ljudskih napevov pre-drugačili v izjemno plesno zgodbo. Novi stilski usmeritvi so prilagodili tudi zasedbo in standardni postavi pridružili še tričlansko pihalno sekcijo.
•k-k-k
Na javni razpis za sodelovanje na prireditvi Slovenska popevka 2013 je prispelo 62 skladb. Strokovna izborna komisija je izbrala 12 tekmovalnih skladb in eno rezervno. Na Slovenski popevki 2013 bodo nastopili: skupina Tristan, Panda, Katarina Mala, Sara Kobold, Kristina Oberžan, Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Nina Strnad, Manca Špik, Ajda Sti-na Turek, Bilbi in Manuella (Manuela Brečko). Kot rezervne izvajalce so izbrali skupino Flora & Paris.
MZ
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. MARTINA ŠRAJ - LE BODI TU 9. .EVABOTIIPLUS IN MINUS 8. PAPIR &MAJAKEUC - SLUTNJA 7. BIG FOOD MAMA - NOR SIGURNO NE 6. FLORA & PARIS - JUTRANJA ROSA 5. REBEKA DREMELJ - ŽENA POROČENA 4. VLADO KRESLIN - OGLEDALCE, POVEJ 3. NEISHA - SLAB DAN 2. NUDE - NAVIJALA SLOVENIJA 1. ROCK PARTYZANI - MOJ LU
Glasujem za pesem:

Moj predlog za Dese+ico:
_
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Ralčeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Nina Pušlar predstavlja nov koncertni video
Nina Pušlar velja za eno izmed najboljših pevk na slovenski glasbeni sceni. Prikupna rdečelaska je svojo glasbeno pot pričela že v otroških letih. Takrat je večino časa posvetila petju v različnih zborih in se urila v glasbenem nastopanju.
Prepoznala se je v pop glasbi in pričela nastopati v glasbenih skupinah. Prvi mejnik v njeni glasbeni karieri je bila dekliška pop skupina Daylight, kjer se je uspešno preizkusila tudi kot tekstopi-ska. Nadaljevala je kot članica skupine Silencia, se izpopolnjevala v nastopanju, hkrati pa je rasla tudi njena želja po samostojni glasbeni poti. V tem času je končala nižjo glasbeno šolo. Nase je opozorila kot zmagovalka Bitke talentov v oddaji Spet doma na nacionalni televiziji. Odprla so se ji vrata v glasbeni svet, pogodba z založbo Nika records pa ji je prinesla snemanje prvega samostojnega albuma. Prvi single s plošče
- Ni ona - je osvojil srca poslušalcev ter glasbene lestvice. Leta 2006 so jo novinarji in glasbeni uredniki izbrali za pevko leta. Sledilo je obdobje uspešnih nastopov, sodelovanj s priznanimi slovenskimi in tujimi glasbeniki ter glasbenih izobraževanj. Kot samostojna pevka je izdala nato še dva studijska albuma - Slečeno srce in Med vrsticami. Slednji je izšel oktobra lani. Na albumu Med vrsticami je tudi skladba Saj sva skupaj, za katero je Nina minule dni posnela videospot. Pesem Saj sva skupaj je tista, ki je pevki že od snemanja albuma ena najljubših. Na koncertih jo igra na klavir, v sebi pa nosi neznansko pozitivno ener-
Filmski kotiček
Srečen za umret
V filmu Brodolomec se je Tom H anks na koncu vendarle rešil s samotnega otoka, toda naletel je na težavo: sistem ga je v njegovi petletni odsotnosti zavrgel. Ko se je nenadoma pojavil, je bil odveč vsem. Žena se je poročila, službe ni imel več itd. Skratka, njegovo veličastno dejanje je bilo pravzaprav nevšečnost za vse njegove bližnje, saj niso več vedeli, kaj naj z njim.
Film Srečen za umret se začne prav s tem 'problemom' odvečnosti osebe, ki je v odhajanju. V trenutku, ko glavni junak napove, da bo odšel živet v dom, ga mrhovinarji začnejo obirati pri še živem tele-
Srečen za umret
Igrajo: Evgen Car, Milena Zupančič, Vladimir Vlaškalič, Ivo Ban, Janja Majzelj, Juta Kremžar, Dare Valič, Ivo Barišič, Dušan Jovanovic, Jette Ostan Vejrup Režija: Matevž Luzar Scenarij: Matevž Luzar Žanr: komična drama Dolžina: 100 minut Leto: 2013 Država: Slovenija
gijo. »Enostavno je narejena tako, da padeš vanjo. Ponese te do tega, da ti iz srca sije mavrica,« o pesmi pripoveduje simpatična Nina. »Video za skladbo Saj sva skupaj je sestavljen iz koncertnih fotografij in posnetkov, ki jih po koncertih dobivam od svojih oboževalcev. Od fenov smo zbrali že toliko fotografij in videov, da imamo z vseh možnih koncertov že pravi arhiv. Jeseni smo za skladbo Saj sva skupaj na koncertih začeli načrtno novačiti za video-posnetke, ki so se potem po elektronski pošti dobesedno
Foto: Karina Laura
Nina Pušlar je skladbi Saj sva sama dodala video podobo.
usuli. Zbrali smo jih skoraj 50. Vsak posnetek je imel svojo zgodbo, snemali so malo oder, malo sebe, malo okoli, malo mene ... Super! Ko sem pregledovala ves ta material, sem enostavno podoživela vse tiste prelepe občutke, ki jih s publiko delim takrat, ko sem na odru.«
Koncertnim posnetkom, ki so jih poslali oboževalci, je ekipa na čelu z Andrejem Pratnemerjem dodala profesionalni koncertni posnetek z marčevskega koncerta na Polzeli in tako je nastala zanimiva ter barvita mešanica različnih pogledov. »Vedno je bila moja želja imeti koncertni videospot - brez igre, z bendom na odru, ko igramo v živo ... Spoti, posneti na koncertih, so mi osebno najboljši, saj dejansko skoraj »v živo« pokažejo situacijo, ki se dogaja na odru. Predvsem pa sem s tem spotom želela doseči, da publika na ta način še bolj začuti mojo glasbo, samo pesem in vzdušje na koncertu. Ta spot ni samo moj. Je skupen videospot moje ekipe in vseh tistih, ki so bili z mano na koncertih v zadnjem obdobju,« je pojasnila pevka.
MZ
su. Brat mu odnese televizor, snaha pa jasno in glasno kar vpričo njega že načrtuje prenovo hiše, še preden se Ivan odseli. Niti počakajo ne, da bi se 'truplo' ohladilo. S tem je avtor filma lepo podal globlji razlog za občutke tesnobe v starosti: občutek, da si postal nekoristen in breme, ter da je bilo vse tvoje življenjsko delo zaman, nakopičena modrost pa je impotentna, saj mlada generacija pač hoče živeti po svoje. Ko si mlad, si nesmrten in vse možnosti so odprte, toda ta odprtost se z leti oža, dokler na neki točki ne ugotoviš, da nekaterih načrtov ne boš nikdar uresničil. Pot pred tabo, ki je bila v mladosti šestpasovna avtocesta z milijoni razcepišč do vseh kotičkov sveta, se počasi in nevidno oža, dokler se ne zaveš, da si na enopasovnici brez križišč spredaj in zadaj. Cesta počasi postane kolovoz in na koncu pešpot, ki je vedno manj shojena, dokler na neki točki enostavno ne izgine.
Film je tako meditacija o osamljenosti v starosti, ko se v domu za ostarele zaveš, da je to to. Vendar film kljub ne-
koliko morečemu nastavku zavrača biti žalosten. Pristna iskrenost, ki se porodi iz tovrstnega obupa in občutka osamljenosti, film spremeni v tisto grenko-sladko otožnost, ko se človek pravzaprav v vsakem obdobju, v starejšem pa toliko bolj, sprijazni z danimi okoliščinami in si znotraj njih uredi nazor, s katerim je zadovoljen, toliko bolj, če mu ga občasno uspe preseči.
Ravno o takem preseganju govori film Srečen za umret. Režiserjeve vizije o človeku, ki se šele na stara leta odloči polno zaživeti, v filmu vseeno nekako ne zaznamo, zaznamo pa (predvsem skozi glamurozno igro Milene Župančič) nekoliko holivud-sko zastavljeno ljubezensko zgodbo, vključno z obvezno
krizo proti koncu filma, ki pa je dovolj spretno predstavljena, da se zdi povsem zlita z resničnostjo naših domov za starostnike.
Dialogi so kratki, vendar premišljeni in jedrnati, zato bi bili razširjeni čisto preveč, se pa ravno zato zdi, da film traja 200 in ne 100 minut. Film krasi sila prijetna igra vseh igralcev, ki so najbrž z veseljem sodelovali v tem projektu, najbolj ganljiv prizor pa najbrž ni bil načrtovan, namreč tisti, kjer skupaj zaigrata zdaj že pokojni Polde Bibič in Milena Župančič, v katerem je čutiti njuno stanovsko naklonjenost zaradi celotnega življenja, preživetega na odrskih deskah. Meta in Janez za vedno.
Matej Frece

J
^ OVEN (21.3. - 20.4.)
E	Dnevi bodo drveli kot silni veter. rni	Toda drobni trenutki bodo ostali .g	in bodo pripovedovali zgodbo o S	sreči in ljubezni. Nakazano je, da -a	boste imeli v rokah čarobno palčki	ko in tako bo čas v lastnem bistvu 1	zelo prijeten in harmoničen. Naj-1	več priložnosti boste dosegli skozi to, da se boste znali poslušati.
m
BIK 1
(21.4. - 20.5.) *
Čeprav bo v vaši okolici zelo bučno, boste znali poslušati sebe. Od časa do časa se nekoliko osamite in v tišini boste napredovali. V ljubezni boste morali počasi reči bobu bob. Ugodno bo dejstvo, da stvari ne boste delali prehitro, ampak jih znali narediti v pravem trenutku. Sprostila vas bo narava.
wl
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
Zelo so vam bo mudilo in privlačile vas bodo novosti. V vsej naglici ne boste pozabili na neko obljubo, ki ste jo dali prijatelju. Vsekakor bo dovolj priložnosti za smeh in za zabavo. Izpolnila se vam bo srčna želja. Melodija v ljubezni bo donela tako, da se bosta s srčnim izvoljencem veselo vrtela.
¡Sh RAK
W (21.6. - 22.7.)
Na delovnem mestu boste izvedeli veselo novico. Odločno boste šli naprej po svoji poti. Spoznavali boste lepote življenja in napredovali v duhovni modrosti. Preizkušnja vas bo čakala v ljubezni in omenjeno boste uspešno opravili. Zdelo se bo, da si boste morali več časa vzeti zase.

LEV
mm
Wal (23.7. - 22.8.)
Toplo sonce se bo sramežljivo skrivalo, toda imeli boste upanje in svojo pot. Vtem tednu boste morali biti diplomatski in se na pravilen način postaviti zase. Strmeli boste po pohvali in priznanju, toda ne boste jo pridobili tako zlahka. Na mestu vas čaka učenje anje novih znanj.
14 DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Vse se bo razcvetelo in prav tako prijetno bo v vaši duši. Odpravili se boste iskat svojo srečo. Na probleme, ki jih za vas piše življenje, boste pogledali iz drugega zornega kota. V poslovnosti se vam odpira nova ideja. Vaš šef bo navdušen in vam bo dal javno pohvalo. Sledi finančni uspeh.
petek • 19. aprila 2013
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
UDAREC PRI TENISU
DESNI PRITOK SAVE
ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA
MODEL FIATA
STRUNA KOSTI
NADOMESTEK, POVRAČILO (STAR.)
POZIVILNA PIJAČA
VDOLBINA V SKALI, SKALBA
POVOD, RAZLOG, NAGIB
IRANSKO NOMADSKO PLEME
AVSTRIJSKA PISATELJICA (HILDE)
NORVESKI KRALJ
VZVISENA LIRSKA PESEM
MORILEC Z NOZEM
OSVEZILNA PIJAČA
TELESNA POVRHNJICA
IVAN POTRČ
DIALOG
PRITLIKAVO GRMOVJE
ODKLADANJE
MORSKI SESALEC
KALUP
STISNJENA DLAN
OLGA NIKOLIČ
NOVO MESTO
KOSARKAR DANEU
POSTOPNA PRODAJA
DRZAVNI ZBOR
GLEDALISKI REZISER
BIOLOG (MARJAN)
PIKANTNA OMAKA
AMERISKI ALPSKI SMUČAR LIGETY
IGRALEC (ZVONE)
REZINA
BREZROKAVNIK
JOPICA
ZRELO, GRLO
HRV. SLIKAR (JEROLIM)
TROJANSKI KRALJEVIČ
FRANCOSKI DRAMATIK
JOZE STABEJ
MOKA (LJUDSKO)
BORBA
SODOBNA BOLEZEN
SUKANEC
1024 BITOV
AVSTRALSKI KUSČAR
IVO ANDRIC
NARODNO ZABAVNI ANSAMBEL (UST. 1992)
NAS PRAVNIK JURANČIČ
ZELO VISOKO lezečSVET
MADŽARSKO DESERTNO VINO
OČKA
OTEPALEC SNOPOV
UGANKARSKI SLOVARČEK: AGREŽ = slovenski gledališki igralec (Zvone, 1952-), ATAIR = zvezda v ozvezdju Orla, GOJA = gojenje (star.), LESAGE = francoski dramatik (Alain Rene, 1668-1747), LINEA = model fiata, MISE = hrvaški slikar (Jerolim, 1890-1970), ODMENILO = nadomestek, povračilo (star.), REJIC = slovenski biolog (Marjan, 1921-2000), SPIEL = avstrijska pisateljica in gledališka kritičarka (Hilde, 1911-1990).
■gedajo '^aje 'oafe^oi 'babsia 'e[j|
Uodeis 'jegimaiao 1ieqo|!>i 'e|oiu 'sr 'a§ese~| Tau^ 'da>i 'e^us 'zai§v 'p91 'ZO 'efepojdod 'oa| 'iain 'eqopodo 'epe^po 'joaoSoap 'eio^e^o^ 'enjaueg 'eau|| 'jjeiv 'ed|o^ 'useius :ouabjopoa "3>HNVZ|}d>H 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 20. april:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Sport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). NEDELJA, 21. april:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE
(še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Skrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). PONEDELJEK, 22. april:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00,
15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Sport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje. TOREK, 23. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA.
13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). SREDA, 24. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Ka-
rolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 25. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK.
24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). PETEK, 26. april:
5.00 JUTRANJI PROGRAM do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
Minute za rekreacijo.
Vsak petek po 11. uri.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Odločite se in sprejmete salomon-sko odločitev. V tem tednu boste ugotovili, da imate veliko časa in da ga morate aktivno uporabiti. Pomembno bo, da najdete harmonijo in srečo v ljubezni. Odločili se boste in naredili korak naprej na delovnem mestu. Počasi se vendarle daleč pride!
ŠKORPIJONOM STRELEC fi^
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Dobili boste navdih in sledili svoji Kocke usode se bodo v tem tednu
muzi. Našli boste odlične iztočnice na delovnem mestu. V vaše življenje bo posijalo sonce sreče. Pomembno bo, da se odzovete klicu narave. Finančen napredek najdete pri denarju. Harmonija in romantika bosta šli z roko v roki v ljubezni. Srečen dan: sreda.
sestavile tako, da boste imeli dovolj priložnosti za uspeh. V službi se bo pričakovala izvirnost, če ji boste dodali še kanček kreativnosti, boste doživeli harmonijo. V ljubezni bo vladala močna želja po svobodi in ohranjanju tistega, kar je vaše.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Največjo srečo najdete doma in v krogu družine. Tam se odločite in naredite določeno prenovo. Navezani boste na svojo preteklost. V komunikaciji boste imeli več navdiha in možnosti za novo delo. V duhovnem smislu boste morali negovati notranjega otroka. Srečni boste v

VODNAR (21.1. -18.2.)
V tem tednu se boste odločili in naredili prenovo. Odločno stopate nasproti novostim in spremembam. Zelo ponosni boste na svoja dejanja na delovnem mestu. Uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. Sledila bo neka prijetna romanca in tako najdete notranji mir. Izpolnite se v pisanju!
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Zelo boste blesteli v denarnih zadevah. Poslovni uspehi se bodo vrstili in našli boste tisto, kar iščete. Močan pečat vam bo dala varnost in zanesljivost. Vsekakor najdete vez med duhovnim in materialnim svetom. Več boste tudi na poti in med ljudmi. Trenutki sreče bodo nekaj edinstvenega.
20 Štajerski
Po naših občinah
petek • 26. aprila 2013
Iščete svoj stil
KOLEKTIV SALONA
inosKo m ze nsKo
FÍÍ12£KSCV0 2 Slomškova 22 10 % popust v aprilu š
Marjetka v pričakovanju vročega poletja
Marjetka Plošinjak je stara 33 let, doma v Spodnjem Gruškovju, po poklicu šivilja - krojačica, ki zaradi delovne nezgode, v kateri je izgubila tri prste leve roke, ne more opravljati svojega poklica. Upa na prekvalifikacijo in na to, da ji bo kdaj v bodočnosti le uspelo priti do stalne zaposlitve. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila 12-letna hčerka, ima pa še 14-letnega sina. Veliko časa ji vzame lovstvo, tako da ob delu doma nima časa za druge aktivnosti.
Kozmetični salon je gospa Marjetka prvič obiskala. Kozmetičarka Neda Tokalič ji je po površinskem čiščenju, pilingu in nanosu kreme za njeno suho in občutljivo kožo podrobno predstavila postopek nege kože v salonu in doma. Suha in občutljiva koža zahteva izredno skrbno nego in stalno zaščito.
V Frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je za Mar-jetkino novo pričesko poskrbela nosilka dejavnosti. Poudarila je lasni volumen na zadnjem delu, spredaj je lase posnela in na čelu skrajšala resasto. Barvo je obnovila s svetlejšimi prameni. Uporabila je Wella produkte.
Ličenje je vizažistka Minka Fe-guš pričela z nanosom pudra, izenačila je ten kože, nato pa v rožnatem poudarila ličnice. V naravnem tonu, z nekoliko močnejšo obrobo, je poudarila veke, za bolj svež videz pa je dodala še osvetljevalne sence. S črno maskaro je poudarila trepalnice, na ustnice nanesla rožnat odtenek, za lepšo obliko pa jih je predhodno še obrobila.
„Marjetka je še ena naših kandidatk, ki se ni sama prijavila. Izziv je sprejela, mi pa smo poskrbeli, da bo sprememba vidna. Pomlad
je že končno zakorakala ne le v trgovine, temveč tudi povsod okrog nas. Narava se prebuja, sončni žarki skrbijo za pozitivno energijo, ki nam je je kar manjkalo v teh sivih zimskih dneh, ki se kar niso hoteli posloviti. S polic v trgovinah bo treba sedaj pomlad prenesti še na ulice. Naj živijo barve, je prva modna zapoved za pomlad-poletje 2013. Na policah trgovine Modiana je paleta barvnih tonov zelo pestra, tako da se je sprva zdelo, da bo izbira lahka, vendar se je zataknilo pri iskanju ustreznega modela za našo Marjetko in njeno postavo. Na koncu sem izbrala lahkotno pomladno poletno oblekico v aktualnih modnih barvnih tonih, kjer letos nikakor ne sme manjkati rumena barva. Zelo pogosto se pojavlja v kombinaciji s sivo in črno. Na obleki, ki sem jo izbrala za Marjetko, je ob rumeni,
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka prej ...
... in pozneje
bež in sivi dodan še detajl v vijoličasti barvi. Ta detajl kar kliče po dodatkih v vijoličasti barvi, vendar v trgovini Alpina, kjer sem iskala čevlje in torbice, na policah ni bilo najti obutve v vijoličastih tonih. Izbrala sem balerinke in torbico v peščenem odtenku, ki je sicer dokaj klasična kombinacija, vendar se ta barva lahko kombinira skoraj k vsem ostalim barvnim stilom, ki se skrivajo v naših omarah ali na policah trgovin. Marjetka lahko zakoraka v sončno pomlad," je
preobrazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic se je Marjetka odločila za maniku-ro. Naprej se opravi piling s preparatom z mareličnimi pečkami, sledi oblikovanje obnohtne kožice, nato urejanje, krajšanje in polira-nje nohtov. V predel obnohtja se
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka v oblačilih iz Modiane, čevlji in torbica so iz Alpine.
vmasira negovalno olje s citrusi, na roke pa se nanese kremna maska. Sledi masaža rok in zaščita nohtov s podlakom. Profesionalno mani-
kuro je priporočljivo opraviti vsaj enkrat na mesec, je postopek predstavila kozmetičarka Silva Čuš.
MG
Cirkovce • 8. Otroška varnostna olimpiada
Kidričevo • V Revitalu dan odprtih vrat
Da bo vaš balkon cvetel
V podjetju Revital pripravljajo ta konec tedna drugi pomladanski dan odprtih, ki bo namenjen predvsem balkonskemu cvetju, koristnosti sadik in zelenjave ter urejanju okolja.
Zmagala ekipa Mladike
Na prvem predtekmovanju v okviru osme Otroške varnostne olimpiade se je v torek, 16. aprila, ob osnovni šoli Cirkovce pomerilo 21 ekip iz 13 osnovnih šol z območja PP Ptuj; med 210 tekmovalci so se v finale uvrstile ekipe 4. a in 4. b OŠ Mladika ter OŠ Juršinci.
Drugi dnevi odprtih vrat ki-dričevskega podjetja Revital, ki sodi v skupino Talum, bodo potekali v petek, 19.,in v soboto, 20. aprila, ko bodo v rastlinjakih obiskovalcem predstavili svoj letošnji program balkonskega cvetja, zelenjavnih sadik in okrasnih grmovnic ter tudi nekaj novosti na področju storitvene dejavnosti.
Predstavitvene delavnice bodo potekale v petek od 13. do 18. ure in v soboto od 8. do
13.	ure, ko pripravljajo tudi vodene oglede rastlinjakov. Tudi tokrat bodo del aktivnosti namenili otrokom, saj pričakujejo, da jih bo v petek okoli 11. ure obiskalo okoli 100 malčkov iz kidričevskega vrtca, ki bodo lahko zasadili vsak svoj zelenjavni vrtiček. Delavnice s strokovnimi sodelavci Revi-tala bodo potekale v petek od
14.	ure dalje, v soboto pa bo ob 8.30, 9.30 in 10.30 ob pomoči Revitalovih sodelavcev
nekaj svojih bogatih izkušenj predstavila priznana strokovnjakinja Miša Pušenjak, ki bo zagotovo ponudila tudi veliko koristnih in uporabnih informacij s področja zelenjadar-stva in okrasnih cvetlic. Vabijo vse vrtičkarje, ljubitelje cvetja in zelene narave, da jih obiščejo, saj bodo lahko preživeli lep, cvetoč in zelen dan ter se seznanili z mnogimi koristnimi nasveti.
-OM
Foto: M. Ozmec
Na dnevih odprtih vrat bodo sodelavci Revitala obiskovalcem predstavili bogat program balkonskega cvetja, okrasnih rastlin in zelenjave.
Letošnje predtekmovanje otroške varnostne olimpiade na športnem igrišču pred OŠ Cirkovce je bilo v znamenju lepega in sončnega vremena. Prek 210 četrtošolcev, njihove mentorje in policiste z območja PU Maribor je po jutranjem zboru v imenu gostiteljev pozdravila ravnateljica Osnovne šole Cirkovce Ivanka Korez, veliko znanja in športne sreče pa jim je zaželel tudi komandir Policijske postaje Ptuj Boris Železnik, ki je tekmovanje tudi odprl. Kmalu zatem so svoje znanje o varnosti in samozaščitnem ravnanju ter spretnostnih preizkušnjah do 13. ure preverjali pod budnim očesom sodnikov in vodij policijskih okolišev Policijske postaje Maribor I in Maribor II, celoten program in tekmovanje pa sta povezovala Borut Urnaut,vodja policijskega okoliša Rače, in Brigita Žvajkar s Policijske postaje Maribor II.
S po eno ekipo so na tekmovanju sodelovali učenci OŠ Cirkovce, OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, OŠ Destrnik-Trno-vska vas, podružnična šola Trnovska vas, OŠ Juršinci in OŠ Franja Žgeča Dornava, s po dvema ekipama so bili zastopani učenci OŠ Hajdina, OŠ Olge Meglič, OŠ Mladika in OŠ Markovci, s tremi ekipami če-trtošolcev učenci OŠ Breg, s štirimi pa OŠ Ljudski vrt s podružnico na Grajeni. Ob tekmovalnem delu so četrtošolci lahko spoznavali tudi različna
področja policijskega dela. Nekatere splošne policijske naloge so jim predstavili policisti s Policijske postaje Ptuj, sodelovali so tudi policisti s Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov, ki so šolarjem predstavili vlogo psov in konjev v policiji ter jim omogočili tudi prijetno druženje z živalmi. Policisti s Postaje prometne policije so jim predstavili delo z merilniki hitrosti, Policijska postaja za izravnalne ukrepe pa je na ogled pripeljali za svoje delo prirejeno policijsko vozilo schengenbus. Poleg tega so se policistom pridružili še gasilci prostovoljnega gasilskega društva Jablane in predstavili svojo gasilsko tehnično vozilo in opremo.
Zagotovo pa je bilo najbolj napeto ob zaključku tekmovanja, nekaj po 13. uri , ko so ob
razglasitvi rezultatov priznanja za uspešno sodelovanje vsem ekipam podelili ravnateljica OŠ Cirkovce Ivanka Korez, komandir PP Ptuj Boris Železnik in kidričevski župan Anton Leskovar. Na štirih tekmovalnih progah je največ znanja in spretnostni dokazala ekipa 4. a razreda OŠ Mladika, na drugo mesto se je uvrstila ekipa OŠ Juršinci, tretje uvrščena pa je bila ekipa 4. b OŠ Mladika. Vse tri omenjene ekipe so se uvrstile v finalno tekmovanje otroške varnostne olimpiade, ki bo 6. junija v mariborski dvorani Tabor. Nadaljni rezultati: 4. ekipa 4. c OŠ Ljudski vrt, 5. mesto 4. a OŠ Breg, 6. mesto 4. a OŠ Markovci, 7. podružnica Grajene, 8. ekipa 4. b OŠ Markovci, 9. ekipa 4. a OŠ Ljudski vrt, 10. mesto si delita ekipi OŠ Borisa Kidriča in 4. b OŠ Breg itd.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Največ točk in prvo mesto je osvojila ekipa 4. a razreda ptujske OŠ Mladika z mentorico Renato Sužnik.
petek • 19. aprila 2013
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Ptuj • Svet za preventivo in vzgojo v prometu o letošnjih akcijah
Za popularizacijo kolesarjenja in umiritev prometa
Na seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj so v četrtek, 11. aprila, osrednjo pozornosti namenili popularizaciji kolesarjenja ter ureditvi in umiritvi prometa v urbanem okolju.
Predsednik sveta Franc Kozel je člane že kar uvodoma povabil v soboto, 20. aprila, na Destrnik, kjer bo regijsko tekmovanje mladih pod naslovom Kaj veš o prometu. Zmagovalci tega tekmovanja se bodo udeležili državnega tekmovanja 1. junija v Ljubljani.
Mateja Tomašič je člane sveta seznanila z vsebino nedavnega strokovnega srečanja o razvijanju kolesarjenja. V Agenciji za varnost prometa se zavzemajo, da bi za kolesarjenje navdušili čim več oseb, še posebej šolske mladine. Pri tem ne gre le za rekreativno kolesarjenje, ampak za to, da bi se s kolesi pogosteje odpravljali tudi na delo, v šole, v bližnjo vas ali mesto ter na obiske k prijateljem in znancem. Zaradi tega že leta sedajo na kolesa na Nizozemskem, kjer okoli 5 km kolesarjenja ne pomeni nobenih težav. V šolah imajo posebne vzgojne programe, v katerih zelo dobro skrbijo za varnost kolesarjev, saj pri njih čelada ni obvezna. Zato se toliko bolj posvečajo varnosti kolesarjev na cestah in kolesarskih stezah, ki jih imajo na Nizozemskem prek 35.000 km. V Ljubljani so v sodelovanju z veleposlaništvom Kraljevine Nizozemske pripravili predstavitev primerov dobre prakse in izmenjavo izkušenj ter politik na podro-
čju spodbujanja kolesarjenja. Šlo je tudi za izmenjavo mnenj in informacij med posameznimi udeleženci ter seveda za dogovor o nadaljevanju in morebitni izvedbi dodatnih še bolj poglobljenih strokovnih delavnic na to temo. Kot je na posvetu poudaril vršilec dolžnosti direktorja Agencije za varnost prometa Franc Pojbič, je v prihodnje treba pričeti s programskimi usmeritvami in ciljno naravnanostjo, namenjeno kolesarjenju za daljše časovno obdobje, da bi lahko sledili trendom, zastavljenim v nacionalnem programu varnosti cestnega prometa. Vodja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mateja Mar-kl, ki je srečanje organizirala, pa je predstavila tudi celoten program, izhodišča in situacijo glede izkušenj z razvijanjem kolesarjenja med Slovenci.
Sicer pa so na seji SPVCP MO Ptuj prisluhnili Francu Koze-lu, ki jih je seznanil z vsebino zadnjega posveta vodstev občinskih svetov, na katerem so se dogovorili o letošnjih skupnih akcijah in nalogah. Govorili so tudi o izobraževanju učencev 4. in 5. razredov na področju prometne varnosti ter o pripravah na kolesarske izpite. Med drugim so posredovali informacijo o predlogih krajanov za vgraditev naprav
Foto: M. Ozmec
Na popularizacijo kolesarjenja sta opozorila (z leve) Mateja Tomašič in predsednik Franc Kozel.
za umirjanje prometa (ležečih policajev) v Vodovi ulici, pri OŠ Ljudski vrt, v Ulici v terme, v Orešju ter v CMD, kjer je nujen tudi vris novega prehoda za pešce. Analizirali so pobudo za ureditev prometnega režima na ulicah med enoto vrtca Trobentica na Rogoznici in pobudo za ureditev uvoza na parkirni prostor ob Potrčevi cesti. Poleg tega so razpravljali še o načrtovani posodobitvi cestne infrastrukture na območju četrtne skupnosti Breg-Turnišče, kjer si prizadevajo za ureditev pločnika ob Zagrebški cesti, ter za posodobitev ceste med Zadružnim trgom in križiščem s krožnim prometom pri Puhovem mostu, o
V 93- letu je v Kranju umrl nekdanji ptujski zdravnik dr. Ladislav Pirc. V povojnih letih je prišel na Ptuj kot vojaški zdravnik in se s svojo prizadevnostjo, delavnostjo in razumevanjem kot pravi družinski zdravnik kmalu priljubil Ptujčanom in okoličanom. Kljub diplomi na sloviti praški univerzi in dodatnemu izpo-
polnjevanju na Vojno medicinski akademiji v Beogradu je moral za delo med civilnim prebivalstvom opraviti dodatno nostrifikacijo diplome ter staž v bolnišnici. Z dovoljenjem vojaških oblasti je moral preko mnogih ovir, da je smel pomagati tudi bolnim civilistom.
Po demobilizaciji je več let delal v ptujskem Zdravstvenem domu. Bil je med tistimi, ki niso znali odkloniti klica na pomoč. Dneve in tudi veliko noči je najprej s kolesom, kasneje pa z motorjem obiskoval bolnike od Haloz do Slovenskih goric, od Podleh-nika do Cirkulan, Majšperka, Destrnika, Zlatoličja in drugih krajev takrat še razsežne ptujske občine. Deloval je tudi v Rdečem križu, pripravljal preventivna predavanja. Kot
pobudi za spremembo 6. člena zakona o voznikih, o predlogu četrtne skupnosti Panorama za prilagoditev infrastrukture v Cafovi ulici ter o pobudi za ureditev prometnega režima v Ulici Jožefe Lacko, Vodove ulice in Ulice Lackove čete in o spomladanskem izobraževanju traktoristov. Med drugim pa so se dogovorili tudi o pomladnih prometno-preventivnih akcijah, ki bodo v aprilu posvečene varnosti motoristov in kolesarjev ter umiritvi hitrosti vožnje, v maju pa varnosti kolesarjev ter akciji, ki bo uperjena proti uživanju alkohola v prometu.
M. Ozmec
£ p	Televizija
Skupnih Internih Programov
nekdanji, predvojni pilot je bil tudi soustanovitelj Aerokluba Ptuj, kjer je ponovno vzletel in preživel s svojimi tremi sinovi veliko lepih ur. Na Ptuju se mu je rodila tudi toliko želena hči Mojca. Čeprav je imel na Ptuju veliko prijateljev in bil spoštovan, pa počasi ni zmogel ustreči vsem, ki so ga želeli. Preprosto ni znal odreči, svojim bolnikom se je posvečal v celoti, trpela je družina in njegovo zdravje. Na ženino pregovarjanje se je družina preselila v Kranj, kjer je delal v obratni ambulanti in zdravstvenem domu, kasneje pa je našel zahtevnejše, a mirnejše delo v tujini, na kliniki v Bad Stebnu. Velikokrat se mu je to-žilopo Ptuju in Ptujčanih. Bili so časi in ljudje, ki so ga odločilno zaznamovali. Naj ostane tak v našem spominu.
00:00 Vldeo strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:10 ŠKL
10:00 Materinski dan na Selcih 11:00 Utrip Iz Ormnža 12:00 Polka In Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video strani
18:00 Revija 0PZ Čričkov gal v Lenartu 19:35 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip Iz Oimoža 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
00:00 Koncait MoPZ Anton Strafela Maricovcl 10:00 Revija OPZ Čričkov gaj v Lenartu 11:30 ŠKL
12:20 Seja sveta občine Markovcl - ponovitev 15:00 Video strani 18:00 Oddala ŠKL 18:50 Glasbena oddala
20:00 Predavanje o družinskih medsebojnih odnosih 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka Majolka 23:30 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Otroška oddala
9:00 Materinski dan v Skorbi in Diaženclh 10:00 Ptujska kronika 10:30 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 Veselo na Joiefovo - 2. del 13:00 Nastop Okteta Domava z goetl 15:00 Gerišnlca - Iz naših knijev 16:10 ŠKL
17:00 Mesečna kronika Iz občine Destrnik 18:30 Revija 0PZ Čričkov gaj v Lenartu 20:00 Starše - Predavanje Iz CPP v Marjeti 21:00 Glasbena oddala 22:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Vesela na Joiefovo -1. del 9:30 Oddaja ŠKL 10:20 Ptulska kronika 10:40 Ujemi ssnje 12:00 Video strani 18:00 Veselo na Joiefovo - 2. del 20:00 Predavanje o družinskih medsebojnih odnosih 21:30 Koncert MoPZ Anton Štrafela Maikovcl 22:30 Glasbena novičke z Ingrid 23:00 Video strani
Preglejte celotno številko Štajerskega tednika v elektronski obliki
Registrirajte se na www.tednik.si za brezplačni dostop do 3. maja 2013!
Štajerski
glas naše dežele že 65 let
h
www.tednik.si
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 - ZPNačrt-A, 80/10 - ZU-PUDPP (106/10 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNačrt-C) in 35. člena Statuta Občine Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci, št. 7/07, 4/09, 1/11) Občina Juršinci objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta Občine Juršinci
1.
Javno se razgrne dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Juršinci, ki ga je izdelal Urbis, d.o.o., pod številko projekta 2008/OPN-1 78, z datumom april 201 3. V nadaljnjem besedilu se namesto pojma občinski prostorski načrt uporablja kratica OPN.
2.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN Občine Juršinci bo v sejni sobi Občine Juršinci, Juršinci 3/b.
Javna razgrnitev bo od ponedeljka, 29. 4. 2013, do vključno petka, 31. 5. 2013.
3.
V	času javne razgrnitve bo izvedena javna obravnava dopolnjenega osnutka OPN, katera bo v sredo, 15. 5. 2013, s pričetkom ob 16. uri, v sejni sobi Občine Juršinci, Juršinci 3/b.
4.
V	času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku OPN Občine Juršinci. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali se jih pošlje na naslov Občina Juršinci, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve.
5.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski TEDNIK in na spletni strani Občine Juršinci (http://www.jursinci.si).
Številka: 350-0010/2008-18 Datum: 16. 4. 2013
Alojz Kaučič, župan Občine Juršinci
Prireditvenik
Petek, 19. april
15:00 Ptuj, OŠ Mladika: eko tabor, E-transformer za zbiranje E-odpadkov, do 19:00 17:00 Hajdina, trg pred PSC: družabno srečanje občank in občanov ob peki perutnic
in vinu, v počastitev 27. aprila - dneva upora - in 1. maja 17:30 Hajdina, občina: sprejem tekmovalcev enote članic A in B ter članov B iz PGD
Hajdoše, uvrščeni na gasilsko olimpijado 18:00 Ruše, Dom kulture: jubilejni koncert ob 50-letnici MePZ pevskega društva Ruše 19:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: dr. Maja Gašperič, Savanski šimpanzi, opičja
materialna kultura in evolucija človeka 20:00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Pie Peršič, Po slovenski planinski poti v 30 dneh, prehojenih 630 km
Sobota, 20. april
8:00 Ptuj, OŠ Mladika: eko tabor, delavnice o odnosih, likovno ustvarjanje in razstava, piknik
9:00 Hajdina, po vsej občini: čistilna akcija Čisto okolje - naše ogledalo, do 11:30,
zaključek pri Lovskem domu Borisa Kidriča Hajdina 9:00 Markovci: Čistilna akcija, do 13:00 9:00 Ormož, Zdravstveni dom: Dan odprtih vrat, do 12:00 9:00 Podgorci, Kulturna dvorana: Praznik vina Podgorci 2013 - ocenjevanje vina 9:00 Podlehnik, po vsej občini: akcija čiščenja in urejanja občinskih cest, TD Podleh-nik
9:00 Središče ob Dravi: čistilna akcija
13:00 Središče ob Dravi, Sokolana: zaključek pohoda Braniteljev meje
Nedelja, 21. april
8:00 Slovenja vas, pri gasilskem domu: spomladansko preverjanje operativne
sposobnosti gasilcev občine Hajdina 9:30 Župečja vas: jurjevanje v Župečji vasi, srečanje konjenikov podravskih občin in
žegnanje konjev, TD Zelena dolina 10:00 Ormož, Mestna graba: 12. ormoški mali maraton 10:00 Središče ob Dravi, na Strasu: balinanje za pokal občine Središče ob Dravi 14:00 Žamenci, igrišče: 14. pohod Žamenci-Prerad
16:00 Gerečja vas, gasilski dom: koncert MePZ Društva žena in deklet Gerečja vas z gosti
Ponedeljek, 22. april
9:00 Pokoše, ob potoku: svetovni dan Zemlje, proslava pri turistični lipi, TD Zelena dolina
14:00 Ptuj, grand hotel Primus: zaključna konferenca projekta SPRINT, strategija
razvoja podjetništva in spodbujanja inovativnosti, do 16:00 za javnost 17:30 Ptuj, OŠ Ljudski vrt: literarni večer Pesmice in zgodbice so tu!, ob izidu literarnega glasila Čar besede moje 19:00 Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII: stand up komedija Perice Jerkoviča Rojen v Jugi
Torek, 23. april
19:00 Gerečja vas, gasilski dom: predavanje na temo Motnje spanja, Marko Bombej - dr. med., spec. interne medicine
Mestni kino Ptuj
Petek, 19., sobota, 20., in nedelja, 21. april: 17:00 Čudovita bitja; 19:00 Film 43; 21:00 Mama
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Breza v spomin generalu Francu Rozmanu - Stanetu; Smeli načrti Sveta za preventivo v cestnem prometu MO Ptuj; Podelitev priznanj Agencije za varnost prometa; Vabilo na razstavo - Mesto pripoveduje; Razstava slik Marije Gre-gorc; Domoznanski večer 2013 v ptujski knjižnici; Predstavitev topografije rimske Petovione; Poklon spominu dr. Ivi Curk; Zdravstveno predavanje v Koronarnem društvu Ptuj; Ptuj v gibljivi sliki pred tridesetimi leti; Pravljično v Osnovni šoli Ljudski vrt; Koncert ljudskih pevk Jezero.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 19. aprila 2013
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 tjfvafJ ) Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	|
-NOVA VOZILA FORD	f
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD g
-	KREDITI NA POLOŽNICE	f BREZ POLOGA 1
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO	* LEASINGOV & MENJAVE
O O/Hiklauž o.t
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK CENA«		OPR.	BARVA
BMW 3251 AVTOMAna 4 VRATA	21105	1M90J»	TEMPOMAT. XENON, SP- FOVV.	ČRMAKOV.
CfTH0BIC4l.G1EVVTn.SL0	2IW	5190,00	TEMPOMATWRV.KRJKA	ČRKA KOV.
CmiOBI KARA 2JI H« EXCLUSIVE	2002	UM,00	2.LASTNIK. KUHIA, P0TJIAČUNAL	SREBRHAK0V.
DAEWOO« 1.5 SERVO 4 VRATA	19»	540,1«	EL POHIKSTEKH, SERVO VOIAN	SV. ZELENA KOV.
FUT SCUDO WW COMBI HIRGON1J HI	2000	2390,00	MOŽNOST ODBITKA DDV	DBA
FORD CMAX TR9D 1.G, 5 WUT, SLO	29«	5.990,00	KUHA, ALU 000,4 X AIRGAG	SREHRHAKOV.
RHOCMAXlRHOUilDCI	NOVO	OD 16.000,00	TREND PUR PAKEM0D.0PREM	SREBniA,ČnHA,BBA
FORD FIESTA 1^5 TREIB, 5 VRAT, SLO	2D09	MNJIO	AVT.KURRA, POT. RAČ, 1ÍAST.	ZEIENAGQUEEZE KOV.
FORD FIESTA 12SI TITANIUM, 5 VRAT	2012	10.015,00	TESINI10N1R0L PAKET,TEMPOM.	HOT MAGENTA KOV.
FORD FIESTA 133 VRATA	2903	2.000,00	11ASTWIK, LE 109.01s km	OPEČNA KOV.
FORD FIESTA 1.4 COMFORT, 5 VRAT, SLO	21101	5.790,00	11AST, PUTTLSERV.KNJl, OtllMA	MODRAKOV.
FORD FIESTA 1A TREIB, 5 VRAT, SLO	2D«	5.090,00	SERV. KNJIGA P01RJ, HIMA	TANGO ORANGE KOV.
FORD FOCUS M-1,5 VRAT	2003	2190,00	IIASIJUMA, SERVO VOIAN	SRERRNAK0V.
FORD FOCUS URAVAH 1.G 1GV	200T	tJffl,«	DOD. 4 ZIIRSHE GUME NA PtAT.	SREBRNA KOV.
FORD FUSION 1.6 COMFORT	29«	5190,00	ALU PUT., AVT. KUMA, MEGL	temno siva koi.
FORD FUSION 1 Jl EBONV	2911	9.500,00	AVT.KDMAJlEtL,POTOV. RAÍ.	ČRKA KOV.
FOOD GALAXY Z.D T0C1TRBID, SLO	2010	15490,00	ALUPLAT. AVTJOJIHA. MEGLBRKE	SREBRNA KOV.
FORD HAWAII! 1.2	2010	7090,00	ALU PLAT., MEGL, IE 15A09 km	SUMEČA
FORD KU6A TT)9D 2.0 TDC14X2-AXCUA	NOVO	0019.520,00	DOD.OPREMA ZA DOPLAČILO	oba, Erra, uñar kov.
FORD MONDEO 1.8,4 VRATA	2091	1.990,00	MEGL, KIIMA, EL PAKT	TEMNO SIVA KOV.
FORDTRANSIT300S2.0D	2994	5000,00	VLEË.KUUKA, 7 SED.+TOVOR	dba
HONDA ACCORD Z.0 S VRAT	1199	1390,00	USNJE, NAVIGACIJA, AUIPIAT.	ČRRA
MIMSMI2002.50,SU)	19»	6.700,00	R01RAR, VLEČNA KLJURA, KUMA	SUMIA KOV.
OPB MERIVA lil SU	2994	4000,00	KUHA, VLEČNA H APR, 11ASTNK	SREBRNAKOV.
OPEL VECTRA Ulf V, 4 WA	2903	4190,00	AVT.KLIMA, 1.LAST., LE 92.37G Im	MAKOV.
PEUGEOT RCZ COUPE 1.5 SU	2010	19.500,00	OHENON, PARK SBRZORJI	ČRMAKOV.
RENAULT LAGUNA 1.9 DCIRARAVAN	2002	2400,00	AVT.KUMA,MUUMERAPIAT.	TEMR0 SIVA KOV.
RENAULT MODUS 1 j DO, ELAN, 5 VHAT	29«	6390,00	KUHA, MEGL, POT. RAČ.,0BV.K.	SV.MODRAKOV.
SEAT LEON 1.5,5 VRAT, SLO	2903	3.790,00	KINA, AOS, 1. LASTNIK	ZLATAK0V.
VW PASSAT 1.9 TOI KARAVAN, SU)	2994	5.700,00	0.STJINJ,TEMPOMAI,VUČ.NAP.	SV.MODRAKOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A4 2,0 Till DPF BUSINESS LINE	2010	16.280,00	KUMA	KOV. SIVA
AUDI A6AVANT 2,7 V6TDIDPF	2009	17.590,00	KUMA	KOV. SREBRNA
BMW SERUA1:116D CONFORT	2010	11.780,00	KUMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 3:320D	2009	13.950,00	KUMA	KOV. ČRNA
CTTRUEN C31,4 VTT TENDANCE	2010	7.580,00	KUMA	KOV. ZELENA
CTTROEN C31.4 HDI CONFORT	2010	5.790,00	KUMA	BELA
CTTROEN C41,6 HDI COOL	2009	7.280,00	KUMA	BELA
CTTROEN W GRAND PICASS01,6 HDI BUSINESS FAP	2010	10.400,00	PARK SENZORJI	KOV. ČRNA
OPEL ASM KARAVAN 1,3 CDT1 ENJOY	2008	6.180,00	KUMA	BELA
OPELVECTRA KARAVAN ESSENTIA 1,9 CDTT	2006	5.280,00	KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 417 SW CONFORT PACK 1,6 HDI SL0	2009	7.380,00	KUMA	KOV. RJAVA
RENAULT GRAND SCENIC 1,5 DCI ELEG0	2010	10.680,00	7 SEDEŽEV	BELA
Skoda octaviacombi i,9tdi eleganceslo	2009	10.400,00	KUMA	KOV. SIVA
TOYOTA AVENSISWG2.DD4D SOL	2009	12.880,00	KUMA	KOV. SREBRNA
TOYOTA CEUCA 1,8 WH	2005	5.980,00	KUMA	KOV. SREBRNA
TOYOTA VERSO 2,0 D4D DYNAMIC	2010	12.980,00	KUMA	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN PASSAT VARIANT 2,0 TDI DPF C0MF. CD	2009	9.980,00	KUMA	KOV. SREBRNA
ODKUP VOZIL V ENI URI
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
Znamka Letnik			Oprema	Barva
peugeot 2061.41 x-line	2005	3.550,00«	klima	kov. srebrna
renault espace 2.2 dci privilege	2006	5.900.00c	serv. knjiga	kov. srebrna
mercedes- benz b180 cdi	2005	9.490,00 c	klima	kov. črna
microcarmct	2004	4.300,00«	el. stekla	k0v.sv.m0dra
peugeot 3071.616v d-sign	2007	6.300,00«	84.000 prev.	kov. srebrna
peugeot 2061.41 elan	2002	2.450,00«	klima	kov. srebrna
citroen c4 picass01.6 hdi excl.	2011	11.700,00«	serv. knjiga	kov. črna
peugeot 807 2.0 hdi navteq	2008	8.900,00«	serv. knjiga	kov. t. siva
peugeot 3081.616v confort pack	2011	9.800,00«	12.000 prev.	kov. srebrna
renault expression modus 1.2 tce gran d	2010	7.500,00«	62.000 prev.	bela
chevrolet kalos 1.2 se	2005	2.350,00«	klima	kov. srebrna
skoda octavia 2.0tdi 4x4 c0mf.	2007	7.800,00«	serv. knjiga	kov. siva
hyundai i301.4cwt air	2010	7.990,00«	prvi last.	kov. črna
renault megane 1.616vex.pack	2007	5.350,00«	avt. klima	kov. zlata
aixam 400 sl evolution	1998	2.990,00«	aluplat.	kov.bordo
opel astrai.6 gtcsport	2005	5.290,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
renault grand espace 2.0 dci initia. paris	2008	10.900,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
mercedes- benz cabrio 320 clk avantg.	2003	10.900,00«	usnje	kov. srebrna
chevrolet lacetti 1.416v se	2009	4.950,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
chevrolet kalos 1.2 direct	2006	3.090,00«	klima	kov. sv.zelena
Do konca februarja -20% gotovinski popust ■ pred nakupom vozila možen preventivni tehnični pregled.
r
PTUJSKA TELEVIZIJA

.4.
9:00 Dnevnik TV Maribor - r. 9:20 Kuhinjica - por. 9:55 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon 10:20 Modro-pon. 10:50 Info kanal 12:00 Ren IV Ormož 13:00 Info kanal 15:35 Kuhinjica 16:00 Info Itanal 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:25 Jana-Raziskava r,!!
Slovencev 1. del 17:55 Info kanal 19:30 Gosjiodje Ptujski - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptuiske odrske deske - 8. oddaja - pon. 20:45ipot(no) -16. oddaja - pon. 21:15 Cista umetnost -18. oddaja - pon. 21:40 Motoscena -19. oddaja - pon. 22:00 Regi TV Gorišnica - pon.
: »obota 20.4.
9:1 Ptujska kronika - pon 1:20 Info kanal 0:25 Modro - pon. 0:55 Info kanal
1:30 Zemlja In ml -16. oddaja - pon. 1:55 Info kanal
K Ptujska kronika Povabilo na kavo - pon. 3:00 Pregled tedna 3:20 Resi TV Ormož-pon. 4:20 Info kanal 5:15 Kuhinjica - pon. 5:40 Info kanal 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:20 Info kanal
17:30 Jana - Raziskava življenjskega sloga
l.del-pon. 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Cista umetnost -18. oddaja - pon.
19=05 info lanal11113 101 19:30 Butan -dežela grmečega zaMion. 20:00 Ptujska kronika - pon 20:2u Zemlja in ml-16. odd 21:00 Povabilo na kavo - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. .»a. tu.w
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 21.4.
10 Ptujska kronika -pon 9:20 Kuhinjica 10:10 Info kanal
11:00 Cista umetnost -18. oddaja - pon. 11:25 Info kanal 13:00 Pregled tedna-non. 13:20 Zemlja in mi -16. oddaja - pon. 14:00 Sport(no) -16. oddaja - pon. 14:30 Info kanal
15:15 Gostilna pr Francet - 26. oddaja
16:15 Info kanal
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:20 Info kanal
19.35 - Povabilo na kavo-pon.
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Povabilo na Barko - pogovor z
Filipom Fliserjem ¿foin
■mM
21:45 Cista umetnost -18. oddaja - pon.
20:30Jnfo kanaM ■¡50Sport(no) - lEToon^H Motoscena - 20. oddaja - pon.
pon.
22:10 Info kanal onedeljtk 22
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Modro - pon. 10:15 Info kanal 10:45 Pregled tedna - pon. 11:05 Infolianal 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 16:05 Info kanal 17:00 Povabilo na kavo - pon 17:25 Pregled tedna - pon. 18:00 Info kanal
19:25 Jana o zdravju - Raziskava življenjskega
sloga 2. del 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Motoscena - 20. oddaja - pon.
ep zflpyioi
BF
20:40iport(no) -16. oddaja -pon. 21:10 Cista umetnost -18. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
www.petv.tv
Spiemljate nas lahke tu4i na 12 in SI0LIV
PETKOV VEČER
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.rndio-tednilcsi
Iztok Erjavec s.p. Formin 52, Gorišnica Tel. OZ 740 40 14 Gsm 041 568 887
Usodno, poceni in kvalitetno opravljamo: '
•	vsa notranja in zunanja slikopleskarska dela
•	strokovno izvajamo toplotno-izolacijske fasadne sisteme z možnostjo sofinanciranje prek EKO sklada
[ TOP ' JAVTOMOBILI
vozila z garancijo
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
■ :Mi|PldJII! IfAVJ I MtIJ 3 M I f«1
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK	CENA(	OPR.	EJSJE^H
F0RDC-MAX1.6TDCI	2005	5.490	AVT. KUMA	KOV. MODRA
CTTROEN XSARA PICASSO 2.0 Hdl	2005	4490	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT PARTNER 1.6 Hdi	2011	10.490	AVT. KUMA	KOV. RDEČA
BMW 520 d	2011	33.990	VSA OPREMA	KOV. MODRA
CTTROEN C4 GRAND PICASS01.6 Hdi	2010	10.990	AVT. KUMA	BISERNO BELA
OPELASTRA KARAVAN 1.7 CDTT	2006	5.990	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDU 2010		13.490	VSA OPREMA	BISERNO BELA
OPEL CORSA 1.7 CDU	2004	3.890	KUMA	KOV. SREBRNA
SEAT LEONI.9 Tdi	2007	7.490	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
LANCIA DELTA 1.6 Tdi	2009	8.990	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
BMW318d UMUZINA	2008	12.990	NAVIGACIJA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 307 KARAVAN 2.0 Hdl	2003	2.990	AVT. KUMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.9 Dci	2005	4.490	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
BMW318dT0URING	2009	14.890	VSA OPREMA	KOV. ČRNA
F0RDC-MAX1.6TDCi	2009	8.990	1. LASTNIK	BISERNO BELA
0PELVECTRA1.9CDT1	2005	5.490	COSMO	KOV. MODRA
PEUGEOT 206 CC 1.4	2001	2.990	KUMA	KOV. SREBRNA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mosliček, proteze in bela zalivfca s popustom najcenejši na Ptuju.
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
RADIOPTUJ
89,8<>98,2»ICH3 www. ra d ¡o-ptu ¡. si
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
NAJEM VSEH VRST PLOVIL
PRO CHARTER. Si
Naročite
Štajers,
z brezplačno prilogo

Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
www.tednik.si
torek • 23. aprila 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
amnosek
Boštjan ZEMLJAKs.p.
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584965
PE DELAVNICA- LANCOVA VAS 2 b
r
spomeniki police stopnice
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
POUČEVANJE DIATONICNE harmonike in baritona na vašem domu ali po dogovoru. Marjan Feguš, s. p., tel. 051 338 611.
ROLETARSTVO ARNUŠ, PVC-okna, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www. roletarstvo-arnus.si /info@role-tarstvo.arnus.si.
iPoiluIajtz nai na iuiloumm ijiLlu!
RADIOPTUJ
KO. ¿fitetu www.radio-ptuj.si
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
KAKOVOSTNE avtoservisne storitve po pošteni ceni. Bencin, d. o. o., Ob Dravi 3 a, gsm: 070 611 111.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667 170._
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
PRODAM ladijski pod, opaž ter brune. Tel. 051 890 761._
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 100 do 160 kg, ugodno prodamo, po dogovoru jih tud očistimo. Tel. 041 978 309._
PRODAM hondo mio standard F - Y 620 s priključki: snežna freza, vrtna freza, kosa, plug z železnimi kolesi. Tel. 070 412 013 in 02 751 38 01.
PURANE IN PURICE, 7-tedenske, težke od 2,5 do 3 kg, prodajamo po zelo ugodni ceni. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
BELE KOKOŠI, 4 KG, po 4 € za žival, naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM 18-tonski traktorski sekalec za drva in še nerabljen, traktorski mulčar, tudi še nerabljen. Tel. 051 264 246.
PRODAM kravji hlevski gnoj iz listja. Tel. 041 513 621.
SLAMO v okroglih balah in dve traktorski gumi 1 2,4/36, prodamo. Tel. 041 521 863.
TRAKTOR torpedo 4506, letnik 1989, prodam. Tel. 041 644 634.
SEMENSKI krompir prodamo. Tel. 790 72 21.
PREDSETVENIK širine 2,40 m z dvojnimi valji, obračalnik pajek na štiri vretna prodam. Tel. 031 887 247.
PRODAM ječmen in koruzo v manjših količinah. Tel. 041 958 051.
PRODAM koruzo v zrnju. Tel. 041 571 708.
UGODNO prodam traktor IMT 542 s priključki. Gsm 041 436 505.
PRODAM pelete, brikete in bukova drva, vezena na 25 ali 33, z možnostjo dostave. Telefon 041 723 957.
NEPREMIČNINE
MESTNI VRH parcelo 8000 m2 z lepo brunarico za 10 000€ in parcelo 4400 m2 za 1500 € prodamo. Tel. 070 270 130.
Minilo je leto grenke bolečine, brezupnega čakanja, da se vrneš domov. Dragi mož, oče in dedi, žalostno je spoznanje, da te nikoli več ne bo. Vemo pa, da nas čakaš v nebesih.
SPOMIN Anton Zelenko
rojen 15. 5. 1940, umrl 18. 4. 2012
IZ DORNAVE 112
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Tvoji najdražji, ki te neizmerno pogrešamo.
Slišiš uro, tiho bije, to človeško je srce. Bog za sproti jo navije, dnevi mimo nas hite. Pa pride dan, ko se izbije vsa vsebina ure te; duša pri bogu se spočije, On ne loči se od nje.
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in tašča
Katarina Kozoderc
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 26
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje, za svete maše in darove za cerkev. Hvala govornici gospe Hedviki za besede slovesa in molitev v vežici ter govorniku gospodu Gojku za poslovilne misli. Hvala gospodu župniku Karlu za opravljen cerkveni obred in pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Mir in godbeniku za odigrano Tišino.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, hčerke, babice, prababice in sestre
Martine Lipavšek
IZ RIMSKE ULICE 1, PTUJ
se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Ptuj, kjer so nesebično in z veliko I požrtvovalnostjo lajšali zadnje trenutke njenega življenja. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sokrajanom, ki ste se od nje poslovili in na zadnje slovo prinesli cvetje, ki ga je imela tako rada, sveče, darovali za sv. maše, za cerkev in jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se žalnima govornikoma g. Šeguli in ge. Marjani, društvoma upokojencev Ivana Rudolfa Breg in Hajdina, hvala nosilcem državnega, verskega in društvenega simbola, pevcem za odpete žalostinke, patru Mirku za opravljen obred in darovano sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Mož Alojz in hčerka Slavka z družino
RADIO m
www.radio-tednik.si
PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bojo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Hajdina.
DRUŽINSKO hišo, 250 m2, s 14 ari zemljišča na odlični lokaciji na Ptuju prodam za 189.000 €. Tel. 040 300 555.
DOM STANOVANJE
V	CENTRU Maribora oddam garsonjero, najemnina + stroški je 250 €. Tel. 070 217 198.
OBČINSKO dvosobno stanovanje na Ptuju, menjam za večje. Tel. 041 411 971.
V	NAJEM dam opremljeno stanovanje velikosti 60 m2 v okolici Ptuja. Gsm 031 623 079.
MOTORNA VOZILA
SKUTER, 125 kubikov, znamke BA-UTJAN in osovino, 6-tonsko, z gumami, prodam ali menjam za nekaj drugega. Tel. 070 826 526.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Oči zaprem,
v spominu vedno znova tebe uzrem, nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel.
SPOMIN
17. aprila je minilo trinajsto žalostno leto, ko je nehalo biti tvoje plemenito srce, dragi mož, stric, svak, boter, prijatelj
Franc Sauer
*27. 1. 1940 t 17. 4. 2000
ULICA 5. PREKOMORSKE 18, PTUJ
Solza žalosti in bolečine te ni zbudila, zdaj tiha, nema tvoja je gomila.
Hvala vsem, ki s postankom ob njegovem grobu, s svečko ali cvetko obudite spomin nanj.
Z ljubeznijo in praznino v srcu: žena Anica in vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo
Prišla je snežno-deževna pomlad, z njo pa dogodek bolezni sad. Vrtnice v bolniški sobi so ovenele, ustavilo se je tvoje nežno srce. Še nebo se je nad žaro razjokalo, ker ga tvoje oko več ne bo občudovalo.
ZAHVALA
Po skriti in hudi bolezni nas je v 80. letu zapustila draga žena, mama in babica
Jožefa- Ju Markovič
Z ZG. HAJDINE 180 - preko proge
Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili v petek, 12. 4. 2013, na hajdinskem pokopališču. Srčna hvala za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se govorniku, pevcem, godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: mož Viktor, sin Milan z družino in vsi, ki smo jo imeli radi
Babi Ju, za vedno boš ostala med nami.
Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni. Čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi.
ZAHVALA
ob izgubi svakinje in tete
Tilike Krajnc
IZ LANCOVE VASI 40
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter sv. maše. Lepa hvala g. župniku za opravljen pogreb, govorniku in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: svakinja Milka ter nečak Jože z družino
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
PRODAM cisterno za kurilno olje, 2000 l. Tel 041 968 047.
Odšel si, ostala je velika praznina. Vsi, ki smo te imeli radi, te sedaj iščemo, a tebe ni, ostali pa so prelepi spomini in sad tvoje brezmejne ljubezni ter dobrote.
ZAHVALA
ob boleči izgubi najdražjega moža, ata, tasta, starega ata in pradedka
Janeza Slatiča
IZ DRAVCEV 2 A
roj. 16. 11. 1928, umrl 9. 4. 2013
Iskreno se zahvaljujemo vsakomur posebej, ki nam je v teh težkih in bolečih trenutkih stal ob strani in pomagal, nam izrekel sožalje, daroval sveče, cvetje in za svete maše. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in društvom, vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala pogrebnemu podjetju Mir Videm za opravljene pogrebne storitve, gospodoma župnikoma za opravljen pogrebni obred, mašo in molitve, govorniku gospodu Janku Kozelu za besede slovesa, pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino in zastavonoši Društva upokojencev Videm. Posebna zahvala vsakomur, ki mu je pomagal v času njegove težke bolezni, in vsakomur, ki se je spomnil nanj in na njegovo slovo. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Cecilija, sin Mirko z ženo Danico, hčerka Milena z možem Janezom, vnuki Tjaša, Sabina, Robi in Darja z družinama ter pravnuki Tiana, Luka in Katja
Ptuj • Medobčinsko društvo invalidov
Darilni bazar z izdelki invalidov
Poslovno-stanovanjski objekt v Ulici heroja Lacka 4 na Ptuju naj bi že kmalu imel novega uporabnika, Medobčinsko društvo invalidov Ptuj. Ptujsko mestno jedro bo s tem dobilo novo kakovost, ko bo končno omogočilo nakup številnih kakovostnih izdelkov invalidskih in drugih organizacij, ki so jih ljudje doslej lahko občudovali le na priložnostnih razstavah.
Z realizacijo projekta Darilni bazar, v katerem bo MO Ptuj aktivno vključena s tem, ko bo omogočila brezplačno uporabo poslovnega prostora, lokalna skupnost uresničuje svoje poslanstvo na področju izboljšanja kakovosti življenja in dela invalidov, prevzeto z listino Občina po meri invalidov in s sprejetim Akcijskim načrtom za neodvisno življenje invalidov 2011/2015.
Medobčinsko društvo invalidov Ptuj ima status invalidske organizacije in je vpisano v register invalidskih organizacij, po določbah zakona o društvih pa ima tudi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva. To pa so pogoji,
ki omogočajo, da mestni svetniki lahko odločijo o brezplačni uporabi poslovnega prostora za največ pet let.
V Medobčinskem društvu invalidov Ptuj si prizadevajo, da bi bila kakovost življenja invalidov čim večja, za enakovredno vključitev v življenje in delo, za njihovo čim večjo neodvisnost. S pridobitvijo listine Občina po meri invalidov v letu 2012 se je MO Ptuj vključila med tista lokalna okolja v Sloveniji, ki so se zavezala, da bodo z načrtnimi in trajnimi aktivnostmi naredila kar se da največ za večjo kakovost življenja invalidov, ustvarjanje možnosti za njihovo socialno vključenost in za aktivno udeležbo v družbenem življenju občine.
Zdenka Ornik: „Zelo se veselimo novega prostora za zar."
Foto: Črtomir Goznik
darilni ba-
Darilni bazar, za izvedbo katerega Medobčinsko društvo invalidov Ptuj potrebuje poslovni prostor, predstavlja enega od konkretnih projektov v okviru izboljšanja položaja, kakovosti bivanja in vloge invalidov v lokalni skupnosti. Njegov cilj je zagotavljanje novih delovnih mest, primernih za invalide, promocija izdelkov in dejavnosti invalidskih in drugih društev v širšem okolju, oživitev tradicionalne obrtne dejavnosti in omogočiti trženje izdelkov invalidskih društev in organizacij ter promovirati socialno podjetništvo v lokalnem okolju.
Kot je povedala predsednica Medobčinskega društva invalidov Ptuj Zdenka Ornik, ki vodi Svet za invalide v MO Ptuj, pričakujejo pozitivno odločitev mestnih svetnikov o brezplačni uporabi poslovnega prostora, ki pomeni začetek uresničevanja projekta Darilni bazar; ta ni pomemben samo za tiste, ki bodo aktivno vključeni vanj, temveč za celotno skupnost.
MG
Ormož • Podpisana pogodba z gasilci
Ob podpisu vsi zadovoljni
Župan občine Ormož Alojz Sok, predsednik Gasilske zveze Ormož Dejan Jurkovič ter predstavniki vseh prostovoljnih gasilskih društev GZ Ormož so v torek v prostorih občine podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe v občini Ormož za leto 2013.
Kot je povedal župan Alojz Sok, podpis pogodbe po finančni plati ni veliko dejanje, a je zelo pomembno, saj občina z njim kaže privrženost in skrb za gasilska društva, s katerimi želi sodelovati, gasilci pa pripadnost lokalni skupnosti ter pripravljenost posredovati v vsakem trenutku, ko so potrebni. Župan je v kratkem nagovoru spomnil na lanske poplave, ki v občini na srečo niso bile tako katastrofalne kot drugod: „Pred Dravo nas ščiti odvodni kanal HE Formin, kjer je nastala velika škoda. Usposobljen je bil v tolikšni meri, da omogoča zadostne količine vode za naše črpališče, ki je odvisno od vode v kanalu. V poplavah smo utrpeli precejšnjo škodo na črpališču in namakalnem
sistemu." Opozoril je tudi na številne plaze, ki so se sprožili po vsej občini in jih je verjetno nad 100.
Finančni okvir pogodbe je predstavil Mirko Šerod iz občinske uprave: „Vrednost pogodbe je 218.265 evrov, h katerim je treba prišteti še 1.430 evrov za sredstva za refundacijo plač, ko se gasilci udeležijo izobraževanj. Občina ima še posebne pogodbe z društvi za vlaganja v gasilske domove v višini 86.000 evrov. V občinskem proračunu je tako letos za gasilstvo skupno namenjenih 305.695 evrov, kar je za 20 % več kot lani. Za delovanje GZ Ormož se namenja 36.730 evrov, v katere so vštete posamezne dejavnosti, za katere društvom potem
sredstva nakazuje zveza, kot so zdravniški pregledi in podobno. Za delovanje gasilskih društev se namenja 37.700
evrov, za izobraževanje gasilcev 10.380, za zavarovanje gasilcev in premoženja 20.050, za vzdrževanje gasilskih vozil
Foto: Viki Ivanuša
Ob podpisu pogodbe sta bila zadovoljna tako župan Alojz Sok kot tudi predsednik zveze Dejan Jurkovič.
in opreme 12.110 evrov in za vlaganja v vozila in opremo skupno 101.295 evrov. Po petletnem planu nabave je na vrsti nakup vozila za PGD Ormož (30.000) in nadgradnja vozila za PGD Trgovišče (45.000), 26.295 evrov pa je namenjenih za opremo."
Dejan Jurkovič se je prav tako ukvarjal s številkami in je izračunal, da letno občina nameni za delovanje posameznega društva I. kategorije z direktnimi nakazili in tistimi, ki se financirajo preko zveze, povprečno 7.000 evrov, za društva II. kategorije pa okoli 9.800 evrov: „Sredstva niso majhna, pa tudi velika ne, so pa v tem trenutku realna in vsi skupaj si želimo, da takšen odnos in finančni znesek za gasilstvo občina ohrani tudi v naprej." Na koncu je županu zagotovil, da lahko mirno spi, saj so gasilci operativno pripravljeni in ves čas na preži, da ob vsakem trenutku priskočijo na pomoč v primeru naravne nesreče ali požara.
Viki Ivanuša
Črna kronika
Ukradena kipa pred cerkvijo sv. Jurija
Neznani storilec je v nočnem času med 15. in 16. pristopil do betonskih nosilcev, na katerih sta bila pritrjena medeninasta doprsna kipa pred cerkvijo Sv. Jurija na Ptuju. Kipa je s silo telesa odtrgal in ju odtujil. Premoženjska škoda znaša 10.000 evrov.
Trčil v vozilo pred seboj
Na Ormoški cesti na Ptuju se je 16. aprila ob 19.55 zgodila prometna nesreča. Zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji je 49-letni voznik osebnega vozila trčil v voznika, ki je vozil pred njim. Povzročitelj se je v nesreči hudo telesno poškodoval, drugi voznik pa je dobil lahko telesno poškodbo. Alkotest je pri povzročitelju pokazal vsebnost 0,80 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Zoper njega bo podan obdolžilni predlog, izrečena pa mu je bil tudi globa.
Vlomi, tatvine
Neznani storilec je v nočnem času med 13. in 14. aprilom iz stanovanjske hiše na Ptuju odtujil več kosov zlatnine in ročnih ur različnih znamk. Premoženjska škoda znaša okoli 5.000 evrov.
Romun z ukradenim avtomobilom
Policisti PP IU Maribor so 15. aprila ob 23.10 na avtocesti A5 izven naselja Lenart ustavili voznika osebnega avtomobila znamke BMW, tip X6. Pri kontroli so ugotovili, da državljan Romunije vozi vozilo, ki je bilo istega dne ukradeno v Italiji. Policisti so vozniku odvzeli prostost in vozilo zasegli. Po vseh zbranih obvestilih bodo zoper državljana Romunije na pristojno okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo.
Osumljen
proizvodnje
marihuane
12. aprila ob 12.15 se je na mejni prehod Gruškovje z osebnim avtomobilom pripeljal 27-letni državljan Bolgarije. Policisti so pri pregledu vozila našli posušene rastlinske delce, za katere se sumi, da je prepovedana droga marihuana (25 komadov cigaretnih zavitkov s posušeno snovjo). V avtomobilu so našli tudi predmete, ki se jih lahko uporabili za vzgajanje prepovedane droge konoplje (luči za osvetljevanje prostora, semena za posaditev, gnojilo v foliji, merilec temperature in vlažnosti zraka). Tujec je osumljen storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo v južni polovici države dokaj sončno, drugod pa se bo oblačnost od severa povečala. Sredi dneva in popoldne bodo predvsem v severnih in severozahodnih krajih nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne pa večinoma od 18 do 23 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno. Tu in tam bo možna kakšna kratkotrajna ploha. Nekoliko hladneje bo. Pihal bo vzhodni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja.