—    5    —
Dopisi.
Kaj je  storil  Ornig  za  okraj ?  Kmet iz ' ptujskega okraja nam piše : Ornig je gospodaril na ptujskem okrajnem zastopu nad 12 let   Pa on ni gospodaril,   paševal je pravza-I prav, kajti njegovemu ukazu se je moralo vse 1 pokoriti;   kdor   mu   ni pokoril in mu udano j brez   ugovora   služil,   tega  je   preganjal.   Iz i tega   vidika je   umevno, zakaj so se kmečki j ljudje   Orniga  tako bali in mu bili pokorni. j On je   gromadil   krivico   nad krivico svojim I nasprotnikom, naj so  bili ti politični nasprot-! niki ali ne. Svojim privržencem, katere si je j iskal   vsepovsod   in  jih   žalibog tudi mnogo našel,   tem   pa je šel povsem na roko, pote-I goval se za nje in   njihove   koristi,   če   tudi j je to bilo na škodo drugih in okraja. Ptujski \ „Štajerc",   katerega je gmotno podpiral, mu S je   hvalo   pel   v  vsaki številki za to ali ono I storjeno in nestorjeno delo, naj si bo v prid j njegovih privržencev alj njemu samemu. Zasukal pa je stvar tako, kakor da bi  delal le j na občo korist in   on   sam   poleg tega trpel ! škode.  Pa   ravno nasprotno je bilo res : vse si je znal pripraviti   tako,  da je služilo tudi njegovemu namenu in njegovim koristim. Od česa   pa   si  je   nagromadil   tako   velikansko premoženje, od zgube gotovo ne! Le poglej-| mo malce krog sebe in vidimo takoj: V Ptuju j samem je dijaški   in   dekliški dom.   Oboje je '¦ zalagal,   bil je   liferant   okrajnega   zastopa. Ceste,      ki      so    peljale    k    njegovim    prijateljem in povržencem so bile kmalu in lepo
_    4    —
napravljone, za druge se ni brigal. K svoje-mu posestvu v Halozah si je dal napraviti lepo cesto in k drugim svojim posestvom ravnotako. Ce so pa drugi obcani prosili za kakSno ce-»to, je bila ta proSnja bob v steno. Vsako leto so bile postavljene velike svote v proraeun za ceste, denar pa se je drugod po-rabil. Ce se ze ni mogel izogniti vednim proSnjam, je dal zgraditi katero cesto, potem pa se je hvalil: Glejte, toliko in toliko kilo-metrov nove ceste sem napravil! Pa kako so bile te nove ceste zgrajene, se vpraSaino. Z zemljo in prod cem nasipane, drugega pa nic\ Nove ceste je treba tlakovati, da so bolj obstojece, a tega ni storil, to ni bilo po nje-govern okusu. — Ce je bilo oddati voznjo za prodec ali kaj drugega in zaalu&iti, tedaj je bil on prvi, potem njegovi privrzenci, mi drugi pa nic ! — Za eaaa vojske pa je sploh vse ceste tako zanemaril, da se bo treba mnogoletnega truda in tezkega dela, predno se bodo spravile v boljsi stan. Prej bi zado-stovalo malo dela in stroSkov, sedaj pa stane popravilo ogromae svote. Mostovi, kakSni so? Nekatere je treba takoj in z velikimi stroSki popraviti, da je promet po njih mogo6. Ce se pogleda most na Borlu 6ez Dravo, tedaj se vidi, kako je zanemarjen. Popravilo bo stalo letos nad K 80000-— beri osemdeset-tisoc kron. Mostovi cez Posnico in Dravinjo sploh niso ve6 popravila vredai. Je bilo torej njogovo delo res koristno za okraj ? Ne ! V casu, ko se je podpisovalo vojno posojilo, je nakopal okraju potom okrajnega zastopa Sest miljonov vojnega posojila. Ker ni bilo denarja za vplacilo, napravil Se je drugi dolg pri koinunalno kreditnern zavodu za 1200000-— Kmiljon dvestotisoc kron. Kdo bo to placal ? Prebivalci ptuj-skega okraja se bodo branili na vse kriplje. Naj placa ta dolg Ornig in ptujski bogatasi, njegovi ljubljenci. Ce je dobil za kmetake zuije „zlat krizec" in druga odlikovanja, naj pa se nosi tudi dolgove in bremena ! Saj je postal baje dvakratni milijonar, tedaj bo ze lahko placal; koliko pa bodo presegali dol-govi njegovo premozenje, pa naj krijejo drugi njegovi priatasi, saj jib. imel veliko in celo jako bogate ! Jako mi je leialo na srcu, po-vedati to ljudem ptujakega okraja, da bodo uvideli, kdo nam je Skodoval! Slovence je hodil tozit na Dunaj in klical Karlu: trd bodi, neizprosen proti slovenskemu ljudstvu ; sedaj pa jaz kliCem naSi vladi: „Bodi trda in neizprosna, kadar treba braniti naSe ko-risti proti bivSim trinogom !
Kmetovalec iz ptujskega okraja.
Miadika in dijaSki dom v Ptuju. V „Mla-diki" dobe stanovanje, hrano, vestno nadzor-stvo in vsakovrstno izobrazbo ucenke gospo-dinjske sole, dekliske trgovske sole in dekli-Ske meScanake Sole, katere Solo so vse v istem poslopju, ter liospitantke gimnazijo. — DijaSki dom sprejema gimnazijce in u6en-ce I. razreda nove deSke meScanske Sole. Oba zavoda sta v javni mestni upravi pod vodatvom prvovrstnih pedagoSkih strokovnja-kov. Kdor zeli natan6nejSih podatkov, naj si naroci tozadevni proapekt od vodstva ,,Mla-dike", oziroma „DijaSkega doma" v Ptuju.
Sprejem v gimnazijo. Na ptujski gimnaziji je napravilo sprejemni izpit za I. razred 40 ucencev. ViSji Solski svet je odredil, da uci-telji v prehodni dobi naj prizanesljivo pre-sojajo take u6ence, ki ne obvladajo dovolj slovenScine, ako stariSi in uoenci kazejo dovolj dobro voljo.
Dama, ki je pozabila svoje rokovice na cvetlicni dan v I. nadstropju magietrat-nega poslopja v Ptuju, lahko pride po nje med uradnimi urami k vodju mestnega urada.
HiSni posestniki v Ptuju. Vaakemu je znano, da spada naSe mesto med najstarejSe rimske naselbine. Brez dvoma pa so danaSnji ptujski hrami stavljeni deloma v naSem srednjem veku, ko so se obrtniki in trgovci naseljevali krog bivahSc bogatih plemicev (tu Herber-steina) in visokih cerkvenih dostojanstvenikov, deloma pozneje. Mnogo stavb je modernih, sezidanih v zadnji dobi. Z vsem skupaj pa napravlja naS Ptuj s svojimi ozkimi temnimi ulicami utis kakor kako lasko mestece. Vob&e
so hiSe razmeroma majhne, imajo mnogo ozkih hodnikov in majhnih sob in sobic. Tudi to dela italijanaki utis. Zal so hiSe na zunaj razmeroma zanemarjene in temno barvane. Zunanji utis posameznih hi§, ulic in celego mesta bi se zboljsal, ako bi se vse hide pobarvale v svetlih barvah. Valed tega po-zivam hiSne pesestnike, da posvetijo vecjo pozornost zunanjoati svojih hiS ter jih dajo okuano pobeliti.
Iz Ptuja. Kulturni Skandal. Danes smo zvedeli, da placuje tvrdka Leposcha nekemu svojemu trgovskemu pomocniku 60 kron me-se6no in nic druzega. Ako je to res, smo prepricani, da bo mestni urad poklical tvrd-ko na odgovor. Takih kulturnih Skandalov v Jugoalaviji ne smemo trpeti.
Sv. Barbara v HaUzah. Navidezno vlada na zunaj mir v nasi obcini. V resnici se vrSi tih boj med posamezniki. Imen ne imenuje-mo, pravimo pa naalednje : Kdor ae ne cuti v resnici narodnjaka, naj ne opravlja javnin poalov, ki jih smejo opravljati le poSteni, znafiajni rnozje cistih rok. Nadalje naj se vzame za nacelo, da mora vsakdo vpo^tevati dobro stvar narodne in drzavne koristi, ter njej na ljubo zapostaviti osebne koristi, veliko domisljavost, nadutoat i. t. d. Samo ne-sebicno pozrtvovalno skupno delo pravih moz more imeti vecje uapehe med ljudatvom in uresniciti pesnikove besede: „Sveto slu-zimo sveti domovini!" Se li razumemo ? !
0d SV. Urbana. NaSa Solska stavba je vsled nem.ske komande v ranjki Avstriji v svojem ogrodju sezidana v nemSkem Svicar-skem slogu. A ni dokoncana. Vojna je zmo-tila stavbenika. Sedaj se cuje razveseljivo novico, da se bo v dogledni dobi krajni Sol-aki svet locil od prejSojega stavbenika, ter potem nadaljeval stavbo.
Od Velike Nedelje. V nedeljo dne 13. ju-lija t. 1. po rani aluzbi bozji je predaval okrajni zivinozdravnik g. Josip Serbec iz Or-moza v velikonedeljski Soli o svinjskih kuz-nih boleznih, zlaati o svinjski rdecici in kugi. Obcinstvo, katerega se je zbralo toliko, da je bila prostorna Solska soba pretesna, je z ve-likim zanimanjem sledilo poljudnim izvaja-njem g. predavatelja. Njegov trud ne bo oatal brez uapeha. Zeleti bi bilo, da bi se taka in enaka predavanja vrSila veckrat in v raznih krajih naSega okraja.
Sredl'Sce. Dne 12. popoldan smo imeli straSno nevihto z to&o. Krasno polje, vrti in sadonosniki so unifteni, vsi trudi in upi kmetovalcev pokopani.
Sredi&Ss. Dodatao k poroCilu v „Ptuj-skem listu" z dne 6. julija se naznanja, da se je izrocila bivSemu zupanu g. Josipu Sinko na prav slovesen na5in caatna diploma. Na-znanilo se mu je na njegovem doom, da je imenovan castnim trzanom in zupanom sta-rosta v hvalezno priznanje njegovih izrednih zaslug, katere si je pridobil za casa Sfojega 21 letnega zupanovanja v prid in blagor ob-cine. Te slavnosti so se udelezili vsi povab-ljeni, ki znajo ceniti zasluge moza, kakor je g. Sinko. Obcinski odbor je bil zastopan sko-raj polnoStevilno. Na vabilo zupanatva se je odzval tudi g. okrajni glavar, kateri je slav-ljencu v ginljivih besedah cestital k temu odlikovanju. Povdarjal je, da je to naj-vefije odlikovanje, katerega sploh more do-biti. Zastopniki vaeh tukaj5n,jih korporacij in druStev so povdarjali, da je bil med njiho-vimi ustanovniki in podporniki, ter so mu tudi v imenu druStev iskreno caatitali k nje-govemu odlikovanju. Cestitamo pa mu na tern mestu tudi vsi trzani in mu klicemo: Se na mnogo leta! Diplomo je izdelal g. J. Bencan, tajnik juz. Staj. hranilnice v Celju, katera je krasno umetniSko delo.
Hudourje S toco. Kar ze nad 15 let ne, to smo videli in 6utili preteklo soboto. Te-kom pol ure so se zbrali nad Mariborom in Pohorjem temni oblaki. Okoli druge ure po-poldne so pridrveli na Dravsko polje. Nastal je vihar,   lilo je kakor iz Skafa, in potem se
ije vsula toca, debela in gosta, da je na mah pokrila zemljo, pomandrala in pobila pod seboj vse, kar je pognala narava in pridelala pridna   cloreSka   roka.  Zacela  jo padati pri
Sv. Marjeti na Gornjem Dr. p., se Sirila na cirkovSko faro na eni sttani, na drugi strani pa 6ez Dravo proti Vurberku. V tej obsez-nosti je potem aio naprej po Dravakem polju navzdol do Velike Nedelje in Zavr6a ob Dravi. Okolico Ptuja je toca tako mocno pobila, da je zgledalo polje kakor nekultivirana ravnina — raztrgana in razmetana na vse strani. Naliv vode je bil tako mocan, da je tekom pol ure napolnil vse jarke in vodutuke. Dezevnica je izstopila iz teh na ceete, trav-nike in njive. Ceste je razorala, odnesla pro-dec in valila kamenje pred seboj. Na VurberSki cesti je spodjedla meter deoel zid in ga zvalila na okrajno cesto. Ulice so bile polne vode, prehod za peSca je postal nemugoc. Vinogradi so tokrat oatali nepoSkodovani. V Halozah niti dezja niso imeh. To je Se areea za uboge Halozane, ki nimajo drugega pri-delka kakor vino. Ce bi ta toca pridrvela nad nje, unicila bi jim vinograde za vec let.