Hralf angleškili flhofapcev. V banki v Belgiji je naloženih 30 milijonov Din, ki so last kralja tihotapcev. Omenjeni milijoni pa nikakor niso njegovo celotno premoženje, ampak tvorijo le obratni kapital v vedno pripravljeni gotovini. Treba pomisliti, da je bil ta mož pred osmimi leti brez vseh sredstev in je živel iz roke v usta. Z zaslužkom je pričel na Finskem, kjer je tihotapil žganje iz Estonske in je pri tem poslu lepo zaslužil. Ko ga je izsledil lepega dne finan.no kontrolni čoln, je prestavil svoj tihotapski delokrog na Norveško, kjer je sicer zaslužil nekoliko manj, pa dobiček se je še vedno izplačal. Tvikaj je pred vsem proučeval mednarodno veljavne carinske zakone, opazoval navade policije, in je postal v tihotapski stroki res — strokovnjak. Lansko leto je osre.il ta mož s svojo navzočnostjo Anglijo in je tihotapil parfeme in destilirani alkohol. V čolnih je pustil pripeljati dragocen tovor v zapuščeni obalni kraj pri Holleslev. Ko so bili njegovi pomagači z blagom na dogovorjenem mestu, jih je že čakal tamkaj kralj tihotapcev z avtomobilom, na katerem je spravil pripeljano v London in je prepovedane in brez carine uvožene dišave ter alkohol dobro prodal. Vsak sodček, ki je vseboval 10 litrov, je kupil po 10 šilingov, prodal ga je pa po 3 funte. Od zaslužka je moral plačati seve tudi sodelavce in pomagače. Način, kako je spravljal utihotapljeno blago na Angleško, je bil tamkaj s privoljenjem tihotapskega kralja splošno znan. En mesec za tem, ko se mu je posreČilo prvo podjetje s tihotapljenjem, je otvoril v Londonu svojo lastno trgovino, v kateri je bilo blago pravilno zacarinjeno. Še le počasi je za.cl mešati ocarinjene in vtihotapljene predmete. Celo brodovje motornih čolnov mu je vozilo blago na angleško obal. Med tem, ko je iskal odjemalce za .vercano blago in to seve take, ki niso povpraševali, odkod da je in jim je bila glavno nizka ccna, je zadel kralj tihotapc.v na moža, iki je prevzel proti dobremu plačilu nase vso odgovornost za slučaj, da bi prišla enkrat nečedna zadeva oblasti na ušesa. Švercarski vladar se je obdal od vseh strani s popolno varnostjo. Njegovo največje podjetje je »tobačna družba«, ki mu nese tedensko 500 funtov. Rodila se mu je misel, da bi prodajal na Angleškem angleške cigarete. Pustil je pripeljati na parnikih v belgijsko luko Antverpen velike tovore tobaka, da bi jih odpeljal od tamkaj na vzhod. Iz Antverpena pa tovori niso romali prof" vzhodu, ampak so jili spravili v gledt vode neprodirne zaboje, zaboji so prišli v ogromne mreže in na ta način so bili izkrcani brez carine in davka na Angleškem. Ako bi pa bila izsledila finančna oblast tihotapske ladje, bi bile te spustile tobak v zabojih in v mrežah v morje. Tobačne zaloge pa bi bilo mogoče po končani preiskavi še vedno dvigniti. Angleški kralj švercarjev zaposluje celo armado špijonov, ki mu pošiljajo pravočasna svarila, da se lahko vnaprej zavaruje napram vsaki nevarni izsleditvi.