»T»dnik« Izhaj« p?m3 tem slcrtjSa- nim imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog Občmskih odborov ?ZDL Ptui in Ormož - -Izdaja zavod »Tednik« Ptuj - Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj, Lac- kova 8 — Tel. 156 — St tek ra- <^una: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1250 za inozemstvo 2500 din Šl. 16 PTUJ, 23. aprila 1965 Din 25 Letnik XVIII. SEDEM D\I PRIJATELJSKEGA OBISKA i\ RAZGOVOROV PREDSEDNIKA TITA Skupno poročilo -dokument prifateljstva Obisk predsednika Tita pri- jateljski Alžiriji je končan. Ju- goslovanski visoki gost si je v Času od 15. do 22. aprila ogle- dal lep del alžirske zemlje. V večjih mestih (Alžiru, Constan- tine in Oranu) je celo govoril pred zbrano množico, ki je spontano vzklikala jugoslovan- sko-alžirskemu prijateljstvu in bratstvu. Proklamacija predsed- nika Tita za častnega doktorja pravnih in gospodarskih ved na alžirski univerzi pa pomeni še eno priznanje več za njegovo politično družbeno vlogo doma in v svetu. Razgovori, ki sta jih imela predsednika Ben Bela in Tito, so poglobili in utrdili medse- bojno sodelovanje dveh dežel, ki gradita socializem vsaka na podlagi specifičnih pogojev. Iz- kušnje obeh dežel na vseh pod- ročjih so bile, kot pravi uradno poročilo o razgovorih, podlaga za bogato izmenjavo mnenj. Obe delegaciji sta ugotovili pre- cejšnje podobnosti med alžir- sko in jugoslovansko revoluci- jo, posebno kar zadeva ljudsko naravo boja za osvoboditev ter proces gospodarske in družbe- ne preobrazbe po socialističnih načelih. Obe delegaciji poudarjata, da postaja socializem vsesplošen sistem, vendar so poti vanj po- gojene s posebnimi pogoji vsa- ke dežele. Zato je treba tudi alžirske in jugoslovanske izkuš- nje ocenjevati po posebnih po- gojih. In prav s tem alžirsko in jugoslovansko ljudstvo dajeta svoj delež nesporno izvirnim iz- kušnjam. Obe delegaciji opozarjata na nevarnost kolonializma in neo- kolonializma in na herojski od- por narodov v Angoli. Mozam- biku, Kongu in dmgod. Ugodno ocenjujeta prizadevanja organi- zacije afriške enotnosti za kre- pitev afriške enotnosti in zbli- žanje stališč. Obe delegaciji trdno izražata svojo privrženost politiki neve- zanosti. Bistvo te politike pred- j stavi j a odločen boj proti im- periahzmu, neokolonializmu in vsem oblikam neenakosti med velikimi in malimi državami. Ta politika nasprotuje pritisku in vmešavanju v notranje za- deve drugih držav, zavrača upo- rabo sile pri reševanju medna- rodnih vprašanj in se zavzema za razvijanje mednarodnega so- delovanja, za aktivno in miro- ljubno koeksistenco med drža- vami z različnimi družbenimi sistemi in za ohranitev miru na svetu. Delegaciji opozarjata na res- ne probleme, ki izhajajo iz go- spodarske neenotnosti narodov in delitev sveta na bogate in revne. Tako stanje tudi povzro- ča spopade in trenja v svetu. Dalje sodita, da je treba nor- malizirati dejavnost Združenih narodov, ki so navzlic določe- nim slabostim nenadomestljivi instrument miru. Seveda bi morala OZN uresničiti vsa na- čela univerzalnosti. To terja tudi revizijo ustanovne listine, ustave OZN. Na obeh straneh ugotavljajo napredek v dvostranskem so- delovanju. Mešani alžirsko-ju- goslovanski odbor naj pred svojim prihodnjim zasedanjem skrbno prouči vse konkretne predloge, ki jih bosta dali obe vladi. Obe delegaciji sta tudi ugotovili prijateljske odnose med fronto nacionalne osvobo;- ditve Alžirije in Zvezo komuni- stov Jugoslavije. Predsednik Ben Bela je tudi dal predsedni- ku Titu priznanje alžirskega ljudstva in vlade za prizadeva- . nja, ki jih je prijateljska Jugo- . slavi j a vložila v učinkovito med« . sebojno sodelovanje. Največ jih je volilo že dopoldne z neposrednimi volitvami ito- slancev v nedeljo 18. aprila 1965 v zvezni in republiški zbor so končne letošnje skupščinske vo- litve. Neposredne volitve po- slancev so bile ta dan po vsej Jugoslaviji in sicer volitve tistih poslanskih kandidatov za zve- zni in republiški zbor, ki so jih izvolile občinske skupščine 4. aprila 19(55. V ptuj.ski občini smo volili v nedeljo, 18. aprila 1965 poslan- skega kandidata za zvezni zbor Zorana Poliča, v 111. volilni enoti Borisa Kocjančiča in v 113. volilni enoli Anico Kuharje- vo, oba za republiški zbor. Po podatkih občinske volilne komisije je glasovalo v nedeljo 18. aprila na volitvah poslanca zveznega zbora 94,3 % volilnih upravičencev. Od tega je glaso- valo za kandidata 90 % voliv- cev. Za poslanca republiškega zbora je glasovalo v 111. volilni enoti 92,8 volivcev, od tega za kandidata Borisa Kocjančiča .82,2% in v 113. volilni enoti 94,9 ®/o volivcev, od tega za kan- didata Anico Kuharjevo 89,5 Podatki o izidu volitev kaže- jo, da so bili izvoljeni vsi trije kandidati in da je glasovala pre- težna večina volivcev za pred- lagane poslanske kandidate. Glede na ugodno oceno ne- deljskih volitev lahko trdimo, 'da so volilci tudi tokrat z ude- ležbo na volitvah in z oddamim glasom za kandidata zavestno podprli naša skupna prizade- vanja za kvaliteten sestav in za vspešno delovanje naših skup- šanskih teles. Večina volilcev v občini je uveljavila svojo volilno pravico v nedeljo že predpoldne, ko je glasovalo za zvezni zbor 82 "/o volilcev in za republiški zbor pa 76,9 o/o volilcev v 113. volilni enoti in 69 »/o v 111. volilni enoti. Do 12. ure je bilo konec volitev na 35 voliščih, do 15. ure na 83 voliščih od skupnega števila ?.80 volišč v občani. Na nekaterih voliščih so končali z volitvami že do 9. ure. Volilci so prihajali na volišča v večjih skupinah že v prvih urah volitev in so kmalu dosegli na nekaterih voliščih v 111. in v 113. volilni enoti 70 "/o udeležbo. Izredno so pohiteli z volitvami na voliščih na Ptuj- skem polju (Markovci, Bukovci, Prvenci, Sobetinci, Spuhlja), v Slovenskih goricah (Pacinje, Ve- lovlak, Levanijci) in drugod in na občinski volilni komisiji v Ptuju so z veseljem beležili raz- veseljiva poročila z vseh tak.šnih volišč, kjer je bil dosežen visok odstotek udeležbe že do 12. ure. Za volitve občinskih odborni- kov in za poslanske volitve je bilo precej priprav, skrbnih in pravočasnih, še posebej pa za poslanske volitve, zlasti kjer so 28. marca volili odbornike v ob- činski zbor In v kmetijsko pod- skupino zbora delovnih skupno- sti občinske skupščine. Vse priznanje za uspešne pri- prave in za uspešno izvedbo vo- htev zaslužijo predvsem kra- jevni in občinski aktivi SZDL, ki so požrtvovalno in pravočas- no opravili vse svoje predvolil- ne In volilne naloge. Prav tako zaslužijo vse priznanje člani vo- lilnih odborov, ki so uspešno opravili dolžnosti, ki so odpadle nanje. Tateo so najboljše prispe- vali k temu, da so volitve po- tekle uspešno in nemoteno. F. R. Klfub sSademu vremenu dobro razpoloženje na voliščih Po Ptuju so že v soboto vi- hrale zastave. Vsakdo se je ta- koj spomnil, da jih nc vidimo samo ob praznikih, temveč tudi ob volitvah. Občinska volilna komisija in krajevni ter občin- ski aktivi SZDL, pa tudi volilni odbori so še opravili, kar je bi- lo potrebno, da bi v nedeljo zjutraj nemoteno sedli za mize na voliščih in pripravljeni ča- kali prve volilce in volilke. Radio Ljubljana, Maribor in Ptuj so že navsezgodaj skrbeli za prijetnp razpoloženje, vsi pripravljeni tudi ta dan na svojo informativno nalogo, da bi vedela domovina in tudi po- slušalci v zamejstvu, da konču- jemo letošnje poslanske volitve. Radio Ptuj je še enkrat objavil kraje vseh volišč po občini, da bi vsakdo vedel, kam naj gre in čim prej. Zarad čemernega vremena in dežja se je mars'kdo drugače pripravil na pot na voLišče in šel pozneje zdoma kot bi se si- cer, ko nista pred njim voda in blato. Praznično oblečeni so prišli na volišča bližnji in od- daljeni. Volilne komisije so jih povsod prijazno sprejele, pogle- dale v volilne sezname in vsa- kemu vanje zarisale kroge v znak, da so že volili. Skoraj na vseh voliščih so poslušali radio, ponekod še gramofon ali ma- gnetofon, kar, je pač bilo kje na razpolago. Na sedežu občinske volilne komisije v Ptuju so se odpra- vili po 9. uri člani te komisije in drugi po poročilih z volišč z avtomobili na razne strani po občini. Predsednik volilne komi- sije Vladimir Ban se je odpe- ljal s spremsvom proti Ormožu, pi-edsednica občinske skupščine Lojzka Stropnikova proti Že- talam in predsednik občinskega odbora ZSDL Franc Rebemak proti Slovenskim goricam. Ne- kateri so se pravkar vrnili z obhoda, drugih pa še ni bilo na- zaj. Snemalec RTV Boštjan Pire je že obiskal nekaj krajev na ptujskem polju in se je na se- dežu občinske komisije dogo- varjal, kako bo spravil posnet- ke za TV dnevnik pravočasno v Ljubljano. Imel sem najprej priliko obi- skaiti Desternik. Na voliščih v zadružni pisarni in v krajevnem uradu so Imeli že do 9. ure 50 % udeležbo. Obe volišči so lepo okrasili. Vsi člani volilne ko- misije, med njimi tudi članice, so bili praznično oblečeni ter vsi skupaj zelo vljudni Pravkar se je od njih poslavljal snema- lec za radio Ptuj. Ce bi bilo ta dan sončno bi pomenil tovrsten obisk volišč obenem krasen iz- let. S poti na Desternik je bilo tudi v slabem vremenu lepo po- gledati na neštete cvetoče češ- nje in slive, ki jih je menda naj- več okrog Desternika ali pa tu- kaj najprej cvete jo. Na drugi vožnji v Slovenske gorice skupno s Francem Re- bernakom obisk v Borovcih ni bil potreben. Kostanjevec in njegova soseda blizu gasil- skega doma, sta nam poveda- la, da so že ob 8, uri končali z volitvami, za seboj pospravili, zaprli volišče in po odpravi vo- lilnega materiala v Ptuj vsi pri volitvah zaposleni odšli domov. Na volišču Domavi sta se rav- no pomenkovala z volilno komi- sijo občinska aktivista Jože Stropnik in dr. Aleksander Poz- nik. Do našega obiska okrog 10,30 ure jih je od 577 volilo že 376. Vedeli so povedati, da so dosegli do 10. ure visok odsto- tek udeležbe že v Pacinju, Ve- lovlaku in Mezgovdh. Fičo je razganjal od Dornave do Polenšaka mlake s ceste in se izogibal prevelikim larkom in skipelim kupom. Povsod po cestah iz Dornave so sledovi tež- kega avtomobilskega prometa po teh krajih in ni čudno, če te ceste brez prave podlage seda- njega vrveža ne vzdržijo. Po- gled na Pesnico v novi strugi in na vodo v odtočnem jarku izpod vzpenjajočih se Sloven- skih goric kaže na veliko delo- višče, na katerega bomo čez nekaj let z veseljem gledali, ko bo vse splanirano in obrastlo. V gasilskem domu na Polen- šaku so tudi čakali zaostale. Od vseh volivcev je bila tukaj že večima in komisija je skoraj toč- no vedela povedati po seznamu, ta bo prišel sedaj, ta čez 1 uro, tega bomo morali obiskati itd. Vsi so bili dobre volje in so zagotavljali, da ne bo potrebno čakati do 19. ure zvečer. Tudi cesto iz Gabemika v Juršince je fičo krepko občutil. V Gaberniku pri Cučevih je bi- lo do 11. ure na volišču že nad 100 volivcev. Aktivist Janko Grdiša iz Ptuja in člani volilne komisije so že imeli za vsako uro načrt dela, za stik s posa- mei2snimi volivci, ki jih še ni bi- lo. Tudi oni bi radi čimprej končali. Za veselo razpoloženje na volišču jim je skrbel fant, ki je izbiral gramofonske plošče. Tudi v šoli v Juršincih je že volila večina volivcev; ne bo jim potrebno čakati do zadnje ure. V razredu je bilo lepo okrašeno. Enako je bilo tudi pri prijaznih Toževih v Grlincih, kjer smo našli olčinskega aktivista An- dreja Mršeka med člani volilne komiisije ob rezultatu 78 % ude- ležbe. Skoraj povsod je dopodd- ne volilo več volilk kot moških, ki so pač prišli pozneje, ko so se žene vrnile. Bilo pa je pone- kod tudi obratno. Kljub izredno slabi poti smo se podali še v Vitomarce. Ob cesti nas je spremljal na novo skopan globok zbiralni jarek in kjer se cesta dvigne, smo lahko videli delovišče na Pesnici, V šoli v Vitomarcih smo našli vo- lilno komisijo ob rezultatu 62 Volilna komisija je prelistala volilni imenik in nam raztol- mačila, kdo navadno pride ta- koj dopoldne, kdo nekaj časa pozneje in koga morajo najdalje čakati. Tokrat ni bilo vse tako. Vsi skupaj so pohiteli in voli- tev je bilo prej konec. Razveseljivo je bilo ugotav- ljati na vseh voliščih dobro raz- položenje članov volilnih odbo- rov in aktivistov, navzočih vo- lilcev in razmeroma visok od- stotek udeležbe kljub velikonoč- nemu prazniku in deževnemu vremenu. Manj razveseljiv pa je bil po- gled na obupno stanji cest. jar- kov in na koncu zime dvignejo podlago cesto Ni čudno, če so marsikie prilično gla.sno vpra- šali našega vozača, kako se po- čuti njegov fičo na tej »preiz- kusni* vožnji po njihovih cestah. To je važen gospodarski pro- blem v občini in o njem bodo novoizvoljeni poslanci prav go- tovo veliko slišali v svoji man- datni dobi. VJ ORMOŽ POVSOD SO VOLEI V JUTRANJIH URAH Nedeljske volitve smo priča- kali v prijetnem razpoloženju. V občini Ormož so se na volitve temeljito pripravili, to prikazuje tudi visok odstotek volilne ude- ležbe. V soboto, dan pred vo- litvami, je bro precej dela in skrbi. Predsedniki volilnih komisij in njihovi namestniki so prevzeli volilni material in ga odne?li na volišča. Tega so še istega dne pripravili za volitve, mladina pa je poskrbela za okrasitev volišč. Kot na prejšnjih volitvah, tako so se tudi na zadnjih izkazali mladinci. Volišča so lepo okra- sil: z zelenjem, razobesili zasta- ve, postavili slavoloke, nalepili plakate in drugo. V predvolilnem obdobju so odborniki krajevnih organizacij SZDL izročili slehernemu volilcu vabilo za volitve in se z njim pomenili o važnejših težavah in problemih. Na območju krajevne skupno- sti Velika Nedelja je bilo 11 vo- lišč in volitve so v glavnem končali v dopoldanskem času. l^Gžurno volišče je ostalo v pi- sarni krajevnega urada, člani osfalih volilnih komisij pa so odšli na svoje domove. Na voli- šču na Lunovcu, ki je bilo v le- Po urejeni zasebni hiši Ivana Moravca, so končali z volitvami že ob osmi uri. Največje težave imajo v tem kraju zaradi neurejenih cest in bo treba v tem pogledu nekaj ukreniti. Tudi v Sardinju razme- re glede cest in vode niso bolj- še. Tamkajšnji delovni ljudje si prizadevajo izboljšati razmere, vendar bi tudi občina morala v tem pogledu več storiti in po- skrbeti za širšo cesto, ki bi omo- gočila dovoz z motornimi vozili. V Sardinju, na Strmcu, v Hajnd- lu, na Drakšlu in drugod so bile volitve končane v jutranjih urah. Člani volilnih komisij so si vse- stransko prizadevali opraviti vo- litve v čim krajšem času. Na Strmcu je bila predsednica volilne komisije prijazna Silva Kuharičeva, v Sardinju Stanko Dovečar, v Drakšlu pa Ivan Ma- rin. Na dan volitev je bil za ob- močje krajevne skupnosti Veli- ka Nedelja zadolžen Matija Ra- tek, ki je z ostalimi člani kra- jevnega štaba redno obiskoval volišča. Lepo okrašena volišča so bila tudi v Trgovišču, v Mihov- cih, pri Veliki Nedelji v šoli, v Vičancih in drugod. Muhasto vreme je na dan volitev volil- cem povzročilo precej težav. Uničeno cnretfe na sadnem dreviu Veliko škodo bo povEroCll novi sneg povsod, kjer sa^no drevje že cveti. Kaže, da letos zii^odnjih če- šenj, breskev in marelic ne bo. Vinko Moran. kmetijski inženir mariborskega Kmetijskega zavo- da, nam je zaskrbljeno de.ial: •»Kmetovalci bi morali takoj od- straniti sneg z vej. Moker Je in težak- Ostali dogodki WASHINGTON ZAVRAČA PREDLOG Ali je tako muhasto tudi do- gajanje v svetu? Menda najbolj muhasto ozračje se še vedno zadržuje nad Vietnamom. Že zadnjič smo omenili severno- vietnamski predlog ameriški vladi, po katerem naj bi v duhu ženevskih sklepov sedli za ze- leno mizo. V torek je ameriški zunanji minister Rusk odgovo- ril na predlog. Njegove izjave ocenjujejo kot uradno mnenje. Minister se sklicuje na izjavo predsednika Johnsona, da so ZDA pripravljene sestati se za mizo, vendar brez vsakršnih po- gojev. Severni Vietnam pa po- stavlja pogoj in sicer v tem, naj bi vzeli stališča južnoviet- namske osvobodilne fronte kot podlago pri razgovorih in naj bi se ameriške čete kot tuje če- te umaknile, kot to zahtevajo že ženevski sporazumi. Rusk še dalje vztraja pri za- htevi, naj bi Južni Vietnam ostal branik proti »širjenju ko- munizma«, kar po domače po- meni razširitev vpliva sociali- stičnih dežel v Aziji. Pri tem pripominja, da ameriška vlada ne bo spremenila svojega sta- lišča »navzlic kitajskim grož- njam« o posredovanju. Kakor kaže, je namenoma (ali pa tudi ne) »pozabil«, da so »grožnje« za posredovanje izrekli tudi v Moskvi (po prostovoljcih) in da bodo temu sledile verjetno še druge socialistične dežele. Nevarnost, da se kriza v Vietnamu še bolj razširi, je to- rej velika. Na to opozarjajo ameriško vlado tudi treznejši ameriški krogi, ki jih ni presle- pila vztrajna propaganda o »ko- munistični nevarnosti«. UŽALJENA INDIJA IN PAKISTAN Po predvidenem programu bi morala indijski premier šastri in pakistanski predsednik Ajub kan letos obiskati Washington. Te dni pa so uradno sporočili, da bodo morali obisk preložiti, ker je »predsednik Johnson jreveč zaposlen z vietnamsko crizo.« Na drugi strani pa bo mogel ameriško prestolnico obiskati brez vseh omejitev juž- nokorejski predsednik Pak. Ali ne gre za odkrito diskri- minacijo, se sprašujejo indijski in pakistanski kro^. Nekateri celo groze, da bodo problem načeli v skupščini. Za spremlje- valce svetovnih dogajanj pa je odločitev VVashingtona razum- ljiva, četudi je hudo nenavadna v mednarodnih odnosih. Indija se v vietnamski krizi zavzerna za mirno rešitev s pogajanji, oziroma za novo ženevsko kon- ferenco. Pakistanski predsed- nik, ki so ga vse dotlej imeli za ameriškega prijatelja, pa sc je pred dnevi »spozabil« in je napadel ameriško ravnanje v Severnem Vietnamu. S takimi stališči, ki naspro- tujejo ameriškim, si predsed- nik ZDA ne more kaj pomagati. Ljubši mu je juznokorejski predsednik, ki je privolil, da so poslali nekaj iužnokorejskih čet v Južni Vietnam in tako vsaj skušali intemacionalizirati vietnamski problem. V Pekingu so ustavili gonjo proti SZ in še posebno gonjo o tem, češ da v Moskvi niso prjfjLravlieni pomagati napade- nemu Vietnamu — socialistični državi. Vendar sovjetska vlada še ni opustila misli o pogaja- njih. To je sedaj vsekakor bolj odvisno od Američanov. Na to tudi opozarjajo trezni Ameri- čani svojo vlado. Vsem sodelujočim na prireditvah ob IV. tednu medobčinskega sodelovanja od 23. aprila do 16. maja 1965, v Ptuju In ptufski občini, vsem cenjenim gostom iz sosednih občin in Vsem udeležencem prireditev kličemo — dobrodošli! Pokrovitelj prireditev Občinska skupščina Ptuj stran 1 »TEDNIK« — pefek, 2"?. aprila Stran 2 PO DNEVU ŽELEZNIČARJEV nekaj o službi za vzdrževanje proge Dan železničarjev, dan ki ga slavi vsako leto v naši domovini čez 120.000 delavcev in usluž- bencev železnice, na območju mariborskega transportnega pod- jetja pa 5200 železničarjev, je za nami. O pomenu tega dne je bi- lo že dovolj napisanega, mnogo manj pa o službi za vzdrževanje proge. O našem delu se v javnosti malo sliši. Mogoče smo pre- skromni. Je pa ta služba zraven strokovnega dela tudi odgovorna za varnost prometa na železnici. Na območju ptujske občinp nas je zaposlenih pri delih za vzdrževanje proge okrog 120 ljudi. Na progi Pragersko—Or- mož sta dva progovna odseka, Ptuj I in Ptuj II. Upravo in sa- moupravne organe imamo v Ma- riboru, zato smo na terenu bolj neopazni, ker nimamo tukaj vo- dilnega osebja, kot ga imajo dru- ge gospodarske organizacije. V delavskem svetu progovne sek- cije v Mariboru ima vs'ak pro- govni. odsek po dva člana delav- skega sveta. Upravni odbor se- stavljajo tovariši iz Maribora in iz bližnjih nadzorstev oziroma progovnih odsekov. Delavski svet sekcije za vzdr- ževanje proge Maribor šteje 25 članov, upravni odbor pa 7. V centralnem delavskem svetu pri ŽTP Maribor je zastopano ob- močje cele sekcije s 7 člani, ta- ko da obstaja dobra povezava med organi samoupravljanja 2TP in sekcije. Na zasedanja delavskega sve- ta sekcije sta vedno vabljena tu- di predsednik sindikata in se- kretar osnovne organizacije ZK sekcije. Tak način povezovanja vseh forumov v sekciji lahko uspešno premaga določene prob- leme, ki se pojavljajo v kolek- tivu. Vsako nadzorništvo ima sindi- kalno podružnico. Vsi zaposleni smo člani sindikata. Uvodoma sem napisal, da se od nas Iz progovne službe malo sliši, česar smo seveda de- loma sami krivi, ker nas je ma- lo pri kulturno-prosvetnem in športnem udejstvovanju. Ne bi želel zagovarjati naše pasivnosti na tem področju, saj bodo tisti, ki jim je znana situacija na že- leznici, predvsem v službi za vzdrževanje proge, to razumeli. Delovišča so raztresena od Pra- gerskega do Ormoža. Člani ko- lektiva stanujejo na tem območ- ju, nekateri celo v sosedni re- publiki. Večina se vozi z vlaki in s kolesi, zadnji čas pa tudi z mopedi. Večina izmed njih ima doma krpico zemlje in izrabi prosti čas za delo na njej. Nji- hova povprečna starost je 45 let. Večji del mladine gre v že- lezniško šolo in na tečaje za zavirače in kretnike, ker ima v prometni službi boljše perspek- tive. Doma ostajajo sicer pošte- ni, delavoljni ljudje, vendar sta- rejši. Tekom let si pridobijo pra^ vico do naziva polkvalificiran ali kvalificiran progar. Je pač drugačna situacija gle- de kulturnega in športnega udej- stvovanja tam, kjer je strnjen kolektiv z mladimi kvalificirani- mi delavci. Ti stanujejo večino- ma bliže centra ali v njem sa- mem. To sicer ni opravičilo, je pa stvarnost. Precej članov ko- lektiva je v gd^silskih vrstah v kraju bivališča. Nekateri so se izkazali kot prav požrtvovalni pri zadnjih poplavah v okolici Osluševec in Velike Nedelje. Sedaj pa še na kratko o delu na progi. 90 "/o dela opravimo po učinku. Proga Pragersko—Cako- vec (Trst—Budimpešta) je bila predana v promet leta 1860 in je torej stara 105 let. Ker je že- leznica odvajala prva leta po osvoboditvi velika sredstva za izgradnjo bazične industrije, ni bilo sredstev za redno in po- trebno obnavljanje. Okupator je med letom 1941 in 1945 naše proge samo izkoriščal, ni pa jih obnavljal. Le na odseku Pragej- sko—Središče je zamenjal trač- nice z dvajsetmetrskimi, ko jih je, že rabljene, privlekel iz Fran- cije brez podložnih plošč. V letih 1963 in 1964 je bila proga remontirana in usposob- ljena za 18-tonski osni pritisk in hitrost 70 km na uro, kar je glede na mednarodni promet ve- iike važnosti. Istočasno z re- montom je bil urejen tudi spod- nji ustroj, predvsem jarki za od- tok vode ter posamezni .objekti, to je propusti in mostovi, ki so tudi usposobljeni za IB-tonski osni priti,sk. Samo v letu 1964 je bilo vloženih za remont proga in spodnji ustroj 225.000 normnih ur dela in porabljenih za strojno regulacijo skupno 360 milij. di- narjev finančnih sredstev. Pro- ga je sedaj dobra do Središča oziroma do republiške meje, od te do Cakovca pa je še vedno v slabem stanju. V sosedni repub- liki so začeli malo več misliti na ta odsek šele v letu 1964. . V slabem stanju so še neka- teri odseki opornega zidovja med Veliko Nedeljo in Ormo- žem. To bo popravljeno v na- slednjih nekaj letih. Na progi je skupno 36 čuvaj- nic, ki so večji del v zelo slabem stanju. Malo je sredstev za vzdr- ževanje, zato popravljamo le najnujnejše. Čuvajnice izven po- stajnega območja in službenih mest lahko kupijo železničarji, ki v njih stanujejo. Ti podatki naj prikažejo jav- nosti železniško službo, s katero ne pridejo potniki na železnici v stik in se tudi ne zavedajo pomena dela pri vzdrževanju železniške proge. Franc Vauda OSPEŠflO OPRAVLJENE VOLITVE V REPUBLSŠK^ iN ZVEZNI ZBOR VISOKA VOLILNA UDELEŽBA JE ODRAZ POLITIČNE ZA- VESTI OBCANOV. SZDL, OBČINSKA POLITIČNA KOMISIJA, KRAJEVNE POLITIČNE KOMISIJE, POLITIČNE ORGANIZACIJE, MLADINA IN DRUSTVA SO V CELOTI OPRAVILE NALOGE. POLITIČNO AKTIVNOST OBCANOV JE TREBA OBDRŽATL ZA POSLANCA REPUBLIŠKEGA ZBORA JE BIL IZVOLJEN ZLATKO KOVACIC, ZA POSLANCA ZVEZNE SKUPŠČINE PA ZORAN POLIC. VOLILNA UDELEŽBA PRI VOLITVAH POSLANCA ZVEZ- NEGA ZBORA JE 96,74 ODSTOTNA, V REPUBLIŠKI ZBOR PA JE VOLILO OD 7097 VOLILNIH UPRAVIČENCEV 6787 VOLIL- CEV. Prejšnjo nedeljo so prebivalci ca v republiški zbor SRS ZLAT- KA KOVACiCA, v zvezni zbor Zvezne skupščine pa ZORANA občine Ormož izvolili za poslan- POLICA. Volitve zveznega po- slanca so bile na celotnem ob- močju občine, republiškega pa na območju volilne enote 109. Visoka volilna udeležba v ob- čini je potrdila, da so bile pri- prave na volitve temeljite. Od predzadnjih volitev so v občini politično vzdušje stopnjevali. Po- nekod so se pomenili z volilcl o teh ali onih problemih in so za volitve teren tako temeljito pri- pravili volivcem so bila namreč pojasnjena vsa nejasna vpraša- nja. V predvolilnem obdobju in na dan samih volitev smo ponov- no pokazali svojo politično od- ločnost in privrženost naši dru- žbeni skupnosti. Na dan pred volitvami je mla- dina poskrbela za okrafeitev vo- lišč. Volišča so lepo okrasili z zelenjem, razobesili so zastave, napravili slavoloke in drugo. Na predvečer in na dan volitev so na vseh voliščih, zgradbah pod- jetij, ustanov in zavodov, na blo- kih in na mnogih stanovanjih vi- hrale zastave. Nekaj dni pred vo- litvami so bili razobešeni števil- ni plakati in napisane parole, ki so opozarjale na pomemben do- godek. Volitve v zvezni zbor Zvezne skupščine so bile v občini na 71 voliščih, v republiški zbor pa na 39. Na dan volitev so volilci v zgodnjih jutranjih urah v skupi- nah prihajali na volišča. V zvezni zbor je volilo 12.061 volilcev od 12.570 volilnih upra- vičencev. Volitve so bile najprej končane na volišču na Kogu ob 7.45 zjutraj. Do osme ure so kon- čali na LUNOVCU in drugod. V glavnem so bile volitve končane v dopoldanskem času. Do dva- najste ure je bila v občini 92 od- stotna volilna udeležba in do 15. ure so volitve v občini končali s povprečno 95-odstotno volilno udeležbo. Abstinentov je bilo ze- lo malo. Volilna udeležba je pre- segla vsa pričakovanja. Program za 4. teden medobčinskega sodelovanja od 23. IV. do 16. V. 1965 (spremembe upoštevane) V PTUJU: 23. aprila 1965 ob 8. uri Otvoritev razstave dokumentov o sodelovanju medf občina- mi: Cakovec, Ormož, Ptuj in Varaždin od 1961—leta. Razstava je v Sindikalni šoli »Franca Krambergerja«, Ormo- ška cesta 2, in bo dnevno odprta od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. ob 16. uri Komemoracija na mestnem pokopališču v Ptuju, kjer bodo delegacije občin Cakovec, Ormož, Ptuj in Varaždin ter de- lovnih kolektivov položili vence na grobnico padlih borcev NOV. Govoril bo podpredsednik Občinskega odbora ZZB NOV Ptuj tovariš Ivo Rau. Sodelujeta moški pevski zbor in godba na pihala DPD »Svoboda« Ptuj. ob 17. uri - Tekmovanje občinskih reprezentanc Cakovec, Ormož, Ptuj in Varaždin ter JLA v malem rokometu — moške ekipe na stadionu »Drava«. Pokrovitelj srečanja v rokometu je Kme- tijski kombinat Ptuj. 24. aprila 1965 ob 16. uri Otvoritev likovne razstave akademskih slikarjev in kipar- jev iz Cakovca, Ptuja in Varaždma v dvorani na magistratu. Trg mladmskih brigad l/III. Razstavljali bodo: Iz Cakovca: Akademski slikarji PRISKA KULCAR, KRALJ-MEDIMUREC LADISLAV, MACA-JOSIPA VO.ITJEHOVSKI in akademska kiparja LUJO BEZEREDI in ALEKSANDER SCHULTEIS. Iz Varaždina: Akademski slikarji GAŠPAR BOLKOVIC-PIK, JULIJE MER- LIC m VERA KtJNTNER. Iz Ptuja: Akademski slikarji JANEZ MEŽAN, JAN OELTJEN in AL- BIN LUGARIC. Likovna razstava bo dnevno odprta od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. / ob 18. uri OtvoMtcv likovne razstave pionirjev iz Cakovca, Ormoža, Ptuja' in Varaždma. Razstava bo v sejni sobi Sindikalne šole »Franca Krambergerja«, Ormoška cesta 2, in bo odprta dnevno od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. 25. aprila 1965 ob 9. uri Tekmovanje občinskih reprezentanc Cakovec Ormož, Ptuj in Varaždin in JLA v šahu v dvorani Narodnega doma v Ptuju, Vošnjakova ulica. Pokrovitelj trgovsko podjetje »Merkur« Ptuj. PTUJSKA GORA: Nedelja, 25. aprila 1965, ob 15. uri v prosvetni dvorani osnov- ne šole Ptujska gora NARODNE PESMI IN GLASBA Gostuje DKUD »Svoboda« iz Varaždina, z zabavnim an- samblom in tamburaškim zborom. MARKOVCI PRI PTUJU: Nedelja, 25. aprila 1965, ob 15. uri v kino dvorani PESMI IN PLESI JUGOSLOVANSKIH NARODOV Gostuje tamburaški zbor DKUD »Ivo Mikac« iz Varaždina. B O R L : Sobota, 24. aprila 1965, ob 18. uri v restavraciji letovišča »Grad Bori« PRVO TURISTIČNO SREČANJE Igra znani ansambel DPD »Svobode« iz Ormoža. Sodelujeta znana humorista iz Maribora. Rezervacije sporočite upravi letovišča na Boriu, telefon Cirkulane 1. ŽETALE: Nedelja, 25. aprila 1965, ob 15. uri: gostuje dramska skupi- na Donji Vidovec pri Cakovcu z dramo »Dva ducata rdečih rož. Občtine ptujske občine vabimo, naj se polnošie- vilno udeleže kuitumili prireditev, razstav in športnili srečanj, na katerih se bomo prisrčno po- zdravili z dragimi gosti iz bratske republike Hr- vatske, ki nam bodo posredovali bogastvo iz kul- turne in športne zakladnice lirvaiskegn ljudstva Vsa ostala gostovanja v dneh od 30. aprila in do 16. maja pa bomo objavili v naslednji številki Tednika in prek Radio oddajne postaje Ptuj. Občani lahko dobijo vse potrebne intor- macije v zvezi s prireditvami na sedežu Medobčinskega odbora na Občinskem sindikalnem svetu Ptuj, telefon 45, na podeželju pa pri krajevnih odborih SZDL. NA PRIREDITVE VABI ODBOR IV. TEDNA BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA PTUJ ob 16. url Turistično srečanje v grajski restavraciji na gradu. Igral bo znani ansambel »Ivan Baraoija«. 27. aprila 1965 ob 19. uri Koncert glasbenih šol Cakovca, Ormoža, Ptuja in Varaždina v dvorani Glasbene šole Ptuj. 28. aprila 1965 ob 16. uri Tekmovanje občinskih reprezentanc Cakovca, Ormoža, Ptu- ja in Varaždina v malem rokometu — ženske ekipe, na sta- dionu »Drava« Ptuj. Pokrovitelj Kmetijski kombinat Ptuj. 30. aprila 1965 ob 19. uri PRVOMAJSKA PROSLAVA v dvorani Mestnega kina Ptuj. Bogat program pripravlja DPD »Svoboda« Ptuj. PRIREDITVE IZVEN PTUJA CIRKOVCE: Nedelja, 25. aprila 1965, ob 15. uri v prosvetni dvorani: PESMI IN PLESI IZ MEDIMURJA Gostuje folklorna sekcija »Seljačke sloge« iz Nedelišča, občina Cakovec. GRAJENA: Nedelja, 25. aprila 1965, ob 15. uri v dvorani osnovne šolo Grajena ZABAVNA GLASBA IN PESMI Gostuje zabavni ansambel »Galeb« DPD Svoboda Ptuj. stran 1 »TEDNIK« — pefek, 2"?. aprila Stran 3 KIDRIČEV O Tudi v druge počitniške domove Kot vsako leto je tudi letos pS TGA omoqdčil članom de- lovnega kolektiva preživeti svoj ]etni dopust v počitniških do- movih drugih delovnih organi- zacij, ker bodo tudi v tem pri- meru prejeli regres v višini 500 dinarjev za dan, kot če bi kori- stili usluge počitniškega doma podjetja. Glede nekaterih počit- niških domov pa je sploh dogo- vorjena možnost zamenjave go- stov; gre za počitniški dom »im- pola« v Vel. Lošinju, počitniški dom tovarne dušika Ruše v No- vem Vinodolskem, ter za počit- niški dom tovarne železniških vozil »Boris Kidrič« Maribor, ki ima svoja doma v Kaštelu Gomi- lici pri Splitu in v Piranu. Tako imajo člani kolektiva TGA letos lepo izbiro krajev, v katerih lahko preživijo del svojega let- nega dopusta. Dvorana je, toda... o mrtvilu na področju kultur- no prosvetne dejavnosti v Kidri- čevem je bilo že mnogc/ razprav. Od razsula nekdaj agilnega DPD »Svobode« pa se je stanje še po- slabšalo. Vedno je bilo odprto vprašanje prostorov za priredit- ve. Po sklepu organov uprav- ljanja so lani* začeli adaptirati dvorano v restavraciji ter v to vložili nad 70 milijonov din. Ta sredstva so bila torej namenje- na za poživitev kulturno-pro- svetne dejavnosti. Dvorana, o kateri je bilo izrečenih dovolj besed, je v glavnem končana, vse drugo pa je ostalo pri sta- rem. V minulem tednu sta bili iz- vedeni dve drami obakrat v ki- nodvorani, kjer je menda pri- jetnejše, pa tudi oder verjetno bolj ustreza kot v novi adapti- rani dvorani restavracije. Zakaj sta bili predstavi v kinodvorani, ko pa za vse ostalo, od plesov do konferenc ustreza le nova dvorana? Tako imamo torej novo dvorano, toda kaj pomaga, če pa ne služi svojemu glavnemu namenu. Nekateri sicer trdijo, da bo to kmalu urejeno in da bodo predstave v novi dvorani, kolikor jih pač bo. Rnaliza minulih volitev Prejšnji petek, 16. aprila 1965, je OO ZK glinice med drugim razpravljala tudi o minulih vo- litvah in o pripravah na volitve novih samoupravnih organov v TGA, ki bodo 10. in il. maja letos. Ob analizi volitev v DE glinice je bilo ugotovljeno, da je predvolilna akcija potekala v redu, kar so pokazale tudi vo- litve, ki se jih je udeležilo pre- ko 94 odstotkov volivcev. Po- sebno pozorno so obravnavali bližnje volitve v organe samo- upravljania. Že ob predpripravah je treba skrbno paziti na to, da bo akcija dobro pripravljena, da bodo člani kolektiva predlagali v te organe res dobre in sposob- ne kandidate, ker bo od njih od- visno, kakšno bo bodoče delo organov samoupravljanja. Vse- kakor je nujno potrebno, da bo- do po sestavi ustrezali sveti proizvajalcev, ki so najbolj ne- posredni upravljalci. Letna skupščina TOS v maju Pred nedavnim smo poročali o občnih zborih sindikalnih po- družnic in o bližnji letni skup- ščini tovarniškega odbora sin- dikata, ki bi naj" bila pred kon- cem tega meseca. Toda s to skupščino v tem mesecu ne bo nič, ker bo šele konec maja. Skupščina je prestavljena zaradi volitev samoupravnih organov in priprav na proslavo delav- skega praznika, predvsem pa še zaradi priprav na proslavo ob dnevu zmage v okviru 20-letnice osvoboditve. Prvi rezultati že vidni Priprave programa za uredi- tev naselja Kidričevo so bile že nekaj let v ospredju razprav v vseh forumih družbeno-politič- nih organizacij in na zborih vo- livcev. Tako smo končno doča- kali tudi to akcijo, ki se je že začela in so že vidni tudi prvi rezultati. Tako je naselje v mar- sičem spremenilo svoje lice. Ob cestah so zrasla nova okrasna drevesa, urejajo cestno razsvet- ljavo pri četverčkih, tu in tam urejajo tudi zelene pasove itd. in vse to bo v marsičem spremenilo naselje v privlačen kraj. Vseka- kor bo mnogo odvisno od star- šev, ali bodo znali svoje otroke poučiti o pomembnosti teh na- sadov in zelenih pasov, da jih ne bodo uničevali. Več pozornosti proizvodnji Na današnji seji delavskega sveta bodo organi upravljanja največ razpravljali o finančnem planu podjetja za leto 1965. Pred časom so o njem razpravljali tudi že vsi sveti proizvajalcev delovnih enot in jih sprejeli. Ker je finančni plan za nadaljnje poslovanje podjetja velikega pomena, bi moral biti z njim se- znanjen sleherni proizvajalec. Lani so v TGA pripravljali re- organizacijo dela, ko je bila osvojena res moderna koncep- cija organizacije dela po načelu, da proizvodni obr'kti uresniču- jejo proizvodni proces po točno vnaprej določenem postopku, ki ga vodi poseben oddelek. Ta mora namreč neprest^ano delati za na- daljnji razvoj podjetja, za moder- nizacijo proizvodnih naprav in tehnološkega postopka, ker so dosedanje analize pokazale mno- no nepravilnosti. Cesto so ukre- pali šele takrat, ko je bilo prob- lemov že mnogo, kar je vplivalo na nizko proizvodnost. To je pokazala tudi razprava na seji SP DE glinice, ko so sprejemali finančni plan, ker je bilo največ pomislekov prav s te strani. Svet proizvajalcev je sklenil, da je v bodoče treba bolj zasledovati proizvodno problematiko in tako preprečiti razne izpade. Tudi delavski svet se bo moral bolj odločno zavzeti za to, da bo ta služba posvečala proizvodnji v bodoče mnogo več pozornosti, kot do sedaj. Nihče ne trdi, da ni bilo nič storjenega, vendar pa je tega mnogo premalo, če ho- čemo v redu izpolniti svojo ob- vezo do plana. V zadnjem času se je stahje v proizvodnji gli- nice občufno' popravilo, vendar s tem ne bi smeli zavajati sami sebe, ampak odločno zahtevati, da se delo pri tem pospeši. Ko „Panoiiija'' Ptuj se pripravlja na volitve delavskega sveta v torek, 20. aprila 1965, Je bil zbor delovnih ljudi Trgovske- ga podjetja »Panonlja« Ptuj, ki je Imel namen seznaniti kolektiv s problemi poslovanja podjetja po analizah in poročilih uprave pod- jetja in organov upravljanja. Zbranemu zboru sta poročala direktor podjetja Janko Vogrinec, predsednik delavskega sveta Maks Fi- lipič in predsednik upravnega odbora Dragica Began. Poleg tega je imel zbor namen izbrati kandidate za volitve v delavski svet, ki bodo 29. aprila 1965. Polovici članov delavskega sveta je po- tekla mandatna doba in je potrebno na njihovo mesto izvoliti nove člane. Zbor Je predlagal za kandidate 13 članov kolektiva, od katerih bo izvoljenih 11 kandidatov. Med kandidati Je 5 žensk in 8 moških, ki so se že doslej izkazali v podjetju z marljivim delom v podjetju in v organizacijah podjetja ter z zanimanjem za vse probleme podjetja in kolektiva. Iz vseh poročil so lahko po- vzeli vsi udeleženci zbora, da bo- do letošnji gospodarski ukrepi tudi v trgovini zahtevali od vseh trgovskih podjetij, tudi v Ptuju in od vseh članov kolektiva na vo- dilnih in ostalih mestih, striktno izvajanje predpisov in navodil uprave podjetja ter organov upravljanja, še posebej pa vseh zakonitih določil. Na resnost iz- vajanja vseh predpisov kažejo med drugim tudi zakonita dolo- čila o sankcijah ob odstopanjih od izvajanja predpisov tako za podjetje kot za člane delovnega kolektiva. Trgovsko podjetje »Panonija« Ptuj se je že pri se- danjem poslovanju ravnalo po normativih zakonitega trgovske- ga poslovanja, zato mu ti novi predpisi ne bodo predstavljali nikakršnih posebnih težav razen pri izvajanju določil novejšega izvora, ki globoko sežejo v ne- katera področja trgovine. Direktor podjetja Janko Vogri- nec je s poročilom posebej po- kazal na sledeče: Primerjava razdelitve celot- nega dohodka za leto 1964 na- pram letu 1963 kaže porast i>o- sameznib elementov v strukturi razdelitve. Indeks faikturiiraine realizacije celotnega dohodka in dohodka za leto 1964 napram letu 1963 jc 125, kar pomeni, da so se vs« tri kategorije v letu 1964 ena- ko zvišale. Poslovni stroški so naprarr 1963 porastu za 42 %. Zvišane stroške pa nadomestuje zmanj- šana vrednost prodainega blaga ki znaša 123 napram letu 1964 Prometni davek je zaradi dru- gačne strukture tudi višji na- pram celotnemu dohodku. (128) Porast kupcev (dolžnikov) \ letu 1964 napram letu 1963 (135) to je za cca. 40 milijonov, je ute- meljen s splošnimi kreditnim: omejitvami. VUšina prispevka iz dohodka varira okoli samega dohodka ker se osnova prispevka iz do- hodka spreminja zaradi razmer- ja fakturirane realizacije s pro- metom z živili in ostalega bla- ga. Razlog, da je prispevek v Re- zervni sklad višji, so višja pov- prečna obratna sredstva v le- tu 1964. Porast osebnih dohodkov na- pram letu'1963 (132) utemeljuje- mo s povečanjem osebnih do- hodkov v letu 1964 zaradi pove- čanja življenjskih stroškov. Bru- to osebni dohodek je povišain zapadi uvedbe prispevka za Skopje v višini 1 %. Veliko slabši pa je pokazatelj povprečndih zalog (127), ki kaže, da so se zaloge povečale balj kol realizacija. Tudi indeks obračanja zalog je za 1964 (98), kar nalaga pod- jetju skrb, da se zaloge v letu 1965 morajo zmanjšati. Zaradi večjih zalog so primanjkovala med letom žiro-r^ačunska sred- stva in niso bili koriščeni vsi skonti (119), a dani skonti kup- cem (124). V poslovnem letu je podj.etje tožilo svoje odjemalce za nepravočasno poravnane ob- veznosti v 36 primerih za 15,493.577 din. Samo podjetje pa je bilo to- ženo v 28 primerih za 14,670.963 dinarjev Kot že uvodoma povedano, j^ podjetje v letu 1964 uspešno končalo poslovno leto in tako iz- polnilo od družbe postavljeno nalogo. Dosežen dohodek podjetja za 25 «/o napram letu 1963 s cca. 3 »/o povečano delovno silo opraviču- je izplačani osebni dohodek v celoti, saj je ta v dejansko izpla- čani vsoti znašal 27,2 % več kot 1963 leta. Zavedati se moramo, da je uspeh podjetja odvisen od vlo- ženega dela slehernega člana de- lovnega kolektiva, ne glede na to, kje dela. Vsak prihranek pri materialnih stroških pomeni več- čje čisti dohodek, od katerega so odvisni osebni dohodki. Zato je težiti za tem, da v po- slovnem letu 1965 usmerimo vso skrb dobremu gospodarjenju. Težave in problemi, ki so nasta- li z ukrepi ZIS v zamrzovanju cen in kreditni politiki, nam to še tembolj nakazujejo. Odveč bi bilo govoriti o težavah, ki v zvezi s tem nastajajo, težave je treba premagovati. Ce je kdaj prišlo bolj do izraza načelo vsakemu po opravljenem delu, se bo to načelo izvajalo ob teh ukrepih. Osebni dohodki bodo odvisni od ustvarjenega dohodka, ne pa od povišanja cen, česar marsikdo nd hotel do sedaj verjeti, oziroma razumeti. Podjetje se je tega na- čela v celoti držalo. Pravilniki 0 delitvi čistega dohodka in oseb- nih dohodkov so postavljeni na teh načelih, potrebno jih je sa- mo dosledno izvajati. Iz poročil organov upravljania pa je zbor tudi lahko povzel, da čakajo organe upravljanja »Pa- nonije« v bodoče resne naloge, ki pa jih bo sposoben v celoti izvršiti, če bo imel oporo celot- nega kolektiva. Predsednik delavskega sveta Maks Filipič je med drugim de- jal: V nekaj dneh poteče mandat- na doba tistim članom delav- skega sveta, ki so bili na lan- skih volitvah izvoljeni za dobo 1 leta. Za uspešno sodelovanje se jim najlepše zahvaljujem, obenem pa pozivam današnji zbor delovne skupnosti, da si izmed članov kolektiva izbere najboljše ter tako dopolni de- lavski svet. Dosedanji delavski svet je bil izvoljen 13. junija 1964 in šteje 23 članov, do tega 8 žensk in | 15 moških, po sestavu je v i njem 21 delavcev in 2 usluž- benca. Za dobo 2 let je bilo iz- voljenih 12 in za dobo 1 leta 11 tovarišev. Te pa bodo na vo- litvah dne 29. 4. 1965 zamenjali novi tovariši. Do danes je imel delavski svet 8 zasedanj. Na njih je ob- ravnaval gradivo, ki so ga pri- pravili upravni odbor ter ko- misije. Delavski svet je budno sprem- ljal vsa poslovna dogajanja v podjetju, dajal smernice za bo- doče in tekoče delo. Problema- tiko podjetja je reševal v mejah danih možnosti, t. j. odpravljal jiajnujnejše nedostatke, med- tem ko še cela vrsta problemov čaka na rešitev. Problemi, ki čakajo na rešitev, in ki so za naš obstoj življenjske važnosti, so: preureditev nekaterih trgo- vin, gradnja garaž in gradnja skladišč. Sicer je res, da v da- našnji situaciji ne moremo na rešitev teh problemov preveč optimistično gledati, vendar te- ga iz vidika ne smemo izpustiti, če hočemo izboljšati pogoje de- la, podjetju pa zagotoviti na- predek, od katerega bo imela korist tako skupnost, kakor tu- di kolektiv. Ena izmed najvažnejših na- log, ki jih je delavski svet opra- vil, je sprejetje dopolnil in sprememb pravilnika o delitvi čistega dohodka in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki sta dana kolektivu v razpravo. Pravilnika stojita na načelih, da mora biti delitev spodbud- na in da je vsak lideležen v njej po vloženem delu ter da ob povečanju čistega dohodka skladi hitreje naraščajo kot osebni dohodki. Tu bi pripomnil, da je pove- čanje osebnih dolTodkov odvis- no od povečanja dohodka, t. j. prometa, ob tem povečanju pa morajo skladno naraščati vsi '(Nadaljevanje na 5. strani) Slavka Belša k V svojem 79, letu je umrla Slavka Belšak, roj. Herg, upo- kojena učiteljica, doma iz Sredi- šča. Opoldne je še prebirala čas- nik, dve uri pozneje je omahnila v smrt. Še pod Avstro-Ogrsko je končala učiteljišče in potem službovala v glavnem le pri To- mažu nad Ormožem in pri Ve- liki Nedelji. Pri Tomažu se je spoznala s stanovskim in poz- nejšim življenjskim tovarišem Ljudevitom Belšakom, s kate- rim sta vzgojila in izšolala dva otroka, učiteljico Nado in in- ženirja Danila. Mož ji je umrl že pred nekaj leti, kar jo je hu- do prizadelo. Danes so nam časi v stari Avstriji, kjer sta bila skoraj edina ženska poklica le poštarica in učiteljica, že pre- cej odmaknjeni. V Avstriji je nekaj časa veljal celo celibat; če se je učiteljica poročila, je izgu- bila službo. Tudi v večjih kra- jih našega podeželja so bili šol- ski razredi prenapolnjeni: v raz- redu se je gnetlo vedno po 70, 80 otrok. Nič posebnega ni bilo niti 100 do 120 otrok. Kako se poučuje v takem razredu, vemo le starejši učitelji. Tudi Slavka je to izkusila. 'Bile so težave tu- di s prehrano. V podeželskih krčmah nisotuiskem pokopališču, kjer bo >očivala ob svojem možu. Po- greba so se udeležili tudi nieni lekdanji velikonedeljski nf'p>-nri. rovarišica Slavka, mirno p^^i^aj iT domaČ: zemlji! V. K. Priprave na štafeto mladosti v Ormožu Prejšnji torek je bila razširje- na seja izvršnega odbora Občin- skega odbora SZDL Ormož, na kateri so razpravljali o pripra- vah na Titovo štafeto. Namen seje je bil pripraviti program štafete, ki bo tekla 12. maja skozi Ormož. Letos bo, kot vsa- ko leto, šla skozi Ormož repub- liška štafeta, ki jo bodo prebi- valci občine Ormož sprejeli v Zerovincih in jo bodo ponesli do Gorišnice. V Gorišnici bodo šta- fetno palico sprejeli mladinci iz ptujske občine. Ko bodo lokalne in republiška štafeta prišle v Ormož, bo na Mestnem trgu proslava, ki se bo pričela ob pol deveti uri. Orga- nizirali bodo lokalne štafete, ki bodo prišle iz tistih krajev, sko- zi katere ne bo tekla republiška štafeta. Lokalne štafete bodo prišle iz Središča, Koga, Miklav- ža in Tomaža. Razen tega bodo pionirji osnovnih šol Rumeč in Hum prinesli samostojno štafet- np palico. Letos bodo prebivalci občine Ormož poslali tovarišu Titu iskrene čestitke ob njegovem 73. rojstnem dnevu. Ta prireditev bo ena izmed proslav 20. obletnice osvobodit- ve, zato bo na proslavi sodelo- vala mladina, gasilci, člani de- lovnih kolektivov, godba na pi- hala, pevski zbor ormoške šole in recitatorji. Pri Občinskem komiteju ZMS Ormož bodo ustanovili štab, ki bo izdelal podrobnosti programa štafete. Razen tega bosta avtomoto društvi poskrbeli za spremstvo štafete mledosti od Zerovinc do Gorišnice. Nekateri člani Avto- moto društva Ormož bodo šta- fetno palico spremljali v vozilih iz Zerovinc do Gorišnice, člani Avtomoto društva Središče pa od Središča do Gorišnice. V TOVARNI »JOŽE KERENČIČ« V ORMOŽU serijsko proizvajajo izdelke iz plastične mase KOLEKTIV TOVARNE »J02E KERENClC« V 0RM02U JE LANI NABAVIL NOVI STROJ IZ VZHODNE NEMČIJE ZA PROIZVODNJO IZDELKOV IZ PLASTIČNIH MAS. PRED KRAT- KIM SO PRIČELI S STROJEM SERIJSKO PROIZVAJATI. Tovarna »Jože Kerenčič'< v Ormožu, ki predstavlja središče industrijske proizvodnje v obči- ni, se hitro razvija. Iz nerazvi- tega invalidskega podjetja se je pred leti razvila tovarna z za- starelimi in dotrajanimi stroji, s kadrovskimi in drugimi težava- mi. Marljive roke delovnega ko- lektiva pa so z dobro organiza- cijo dela omogočile, da so se hi- treje pričeli večati skladi pod- jetja. Tako se je pričela tovarna gospodarsko 1n kadrovsko krepi- ti in je v zadnjih letih kolektiv dosegel precejšen napredek. Eden izmed pomembnih uspe- hov je bil dosežen lani, ko si je kolektiv nabavil iz Vzhodne Nemčije nov stroj za brizganje plastične mase. Stroj so posta- vili v novozgrajeni hali in so pričeli z njim pred kratkim s serijsko proizvodnjo. Stroj je v celoti avtomatiziran in je težak 15.800 kg. Njegova zmogljivost je precejšnja in lahko izdeluje vse izdelke iz plastične mase od 250 do 1800 Jramov. S strojem izdelujejo predvsem •azne plastične izdelke za potre- be avtomobilske industrije in •Udi izdelke za široko potrošnjo. Tovarna je v sodelovanju z "azvitimi tovrstnimi tovarnami ^AM. TEP in TAP. V sodelova- nju dosega pomembne gospo- darske uspehe. PRIPRAVE NA SERIJSKO PROIZVODNJO OPREME ZA PODVODNI RIBOLOV strojne delavnice Ptuj se pripravljajo za serijsko proiz- vodnjo opreme za podvodni ri- bolov, predvsem plavuti, mask in ustnikov. Pobudo za to je našlo podjetje v svojih možno- stih za to proizvodnjo, ker ima- jo oddelek oziroma specializira- ni obrat za izdelavo tehnične »ume. Poleg lega pa je za opre- mo za podvodni ribolov na do- načem in tuicm trgu precejšnje povpraševanje. Podjetje si priza'dGT^, da bi 3alo že letos na trg čimveč iz- ielkov, saj jih začne izdelovati serijsko že koncem tega mese- ca. Tako bo po svoje prispevalo C razvoju podvodnega ribolava naših obmorskih krajih. Ved- lo več je namreč turistov iz do- novine in iz zamejstva, ki jih :anima podvodni ribolov. Z nožnostjo nabave opreme za >odvodni ribolov se bo zanima- ije za ta šport še povečalo. Da bodo izdelki res prvovrst- ni, je podjetje uFK>števalo vsa )riporoči!la institutov za raziska- ^•o morskega dna v Portorožu in iportniih društev ■ ter podjetij, d oskrbujejo ribiče z opremo. VZMETARNA STROJNIH DELAVNIC IMA MNOGO DELA Vzmetarna Strojnih delavnic 'tuj. ki je bila januarja 1965 nočno poškodovana s požarom, ;ormalno dela že od druge polo- ice februarja 1965 dalje. Glav- li izdelki so še vedno listne in navojne vzmeti za a^iomob^l- ko in poljedelsko industrijo, za lektroindustrijo ter za industri- 0 za splošno strojegradnjo. Posebnost vzmeti tega pod- etja je v tem. da odgovarjajo ■SPim tehničnim zahtevam po materialu, izdelavi in lastnostih. Sedanjih koristnikov vzmeti te izdelave je najmanj 150, ki jim jih podjetje stalno dobavlja v večjem številu, vsaj 1500 pa je občasnih odjemalcev .Tovar- na Litostroj v Ljubljani je bi- la med prvimi naročniki, ki je postavila zahteve za kvaliteto izdelkov in za ugotavljanje me- hanskih lastnosti. Te zahteve so narekovale nabavo primerne opreme in specializiran j a kadra v podjetju. V IZDELAVI TUDI GUMIJASTE VZMETI strojne delavnice Ptuj so za- ložile avtomobilsko industrijo s tehnično gumo. Največ je tes- nil. skoznikov, podlog in izdel- kov, pri katerih je guma nalep- ljena na kovino. V preteklem letu se je lotilo podjetje tudi iz- delave gumijastih vzmeti, ki jih je največ za avtomobilsko in elektroindustrijo. Izdelani so vsi ti izdelki iz specialne gume, ki odgovarja vsem tehničnim zahtevam kot n, pr. odpornosti proti kislini, proti atmosferskim vplivom, temperaturnim spremembam in odpornosti proti obrabi. Tudi oddelek za izdelavo teh- nične gume je bilo mogoče raz- širiti v prostore bivše tekstilne tovarne v Rajšpovi ulici 13, kjer je bilo dovolj prostora tudi za ostale oddelke strojnih delav- nic. Nekatere prostore je podjet- je predelalo in jih prilagodilo tehnološlclm zahtevam. Celotna proizvodnja je sedaj v teh prostorih, v prejšnjih pro- storih pa so servisne delavnice, ki jih je tudi bilo mogoče raz- širiti. Te možnosti razširitve od- delkov ugodno vplivajo na de- javnost podjetja, produktivnost in ekonomičnost. PRVI IZVOLILI NOVE ČLANE DELAVSKEGA SVETA Polovici članov delavskeg sveta Strojnih delavnic Ptuj j potekla v začetku aprila 196 mandatna doba. Volitve novil članov so bile 10. aprila 1965. Delavski svet šteje 20 članom od tega je 7 sodelavk. Na prv seji je bil izvoljen novi uprav ni odbor in bile so dO'polniln volitve v stalne komisije delav Skega sveta. Njihov mandat j dvoleten. Med najvažnejšin nalogami, ki čakajo ta delavsl? svet, je nedvomno uskladite gospodarske politike podjetja novimi gospodarskimi ukrep Tudi naloge dosedanjih delav ;kih svetov podjetja - niso bil lahke, saj je moralo podjetje do bro gospodariti, ker je hoteli povečat isvoje obi-ate in prila goditi svojo proizvodnjo in ser dsno dejavnost zahtevam trži sča in koristnikov uslug. Istočasno kot delavski- sve je bila izvoljena tudi polovic Manov svetov delovnih enol 3 sveti štejejo skupno 18 članov :d katerih je bilo potrebno ' članov na novo izvoliti. Skupn ! delavskim svetom bodo moral 5veti delovnih enot skrbeti zi Dravilno poslovanje delo'^7nil ?not skladno s celotnim podjet lem in s politiko v njem. S temeljitimi analizami v pod' etju bo mogoče ugotoviti mož losti za prehod na skrajšani de. ovni čas, na 42-urni delovni te^ len. Podjetje računa na prehoc lanj v začetku 1966. leta. KUMB TEŽAVAM PRESEŽEN PLAN Za ige."?. leto .ie imelo podietjf »trojne delavnice Ptuj v plani iroizvodnjo v vrednosti naf" 50 milijonov dinarjev, ki b! jc loseglo predvsem z vzmetarnr ti gumarno. potem pa še z uslnž- lostnimi obrati ter s strojnim ddelkom. V lanskem letu je imelo pod- etje plan 720 milijonov realiza- ije. v 1963. letu pa 360 milijonov ie te številke povedo, za kolike e je povečala proizvodnja v •odjetju in za koliko so se spre- menile razmere na domačem rgu glede na realizacijo. V letošnjih prvih treh mese- ih je doseglo podjetje kljub aznim novim težavam nad 237 lilijonov dinarjev realizacije, ar pomeni da je četrtletni plan oseglo in da je podjetje izpol- ilo vsa pričakovanja skupno- tL Situacija se je marca 1965 slo izboljšala pri proizvodnji zmeti in gumarskih izdelkov, a tudi pri servisni dejavnosti, i se iz meseca v mesec širi in ;boljšuje. stran 1 _»TEDNIK« — pefek, 2"?. aprila _ __Stran 4 Povabljeni smo v gleda- lišče v Varaždin Ob raznih razgovorih s pred- stavniki gledališča »A, CESA- REC« v Varaždinu je bilo do- govorjeno, da bomo seznanjali naše bralce, zlasti tiste, ki imajo osebne avtomobile in možnost vožnje v Varaždin, o predstavah v gl^ališču v tem mestu. Enako je bilo dogovorjeno z gledali- ščem v Mariboru, vendar od njih ne dobivamo programa pri- reditev. Glede na pVednje je zagotovil predsednik Turističnega društva Ptuj, da bo tudi Turistično društ- vo Ptuj organiziralo obisk gle- dališča v Varaždinu, ko bo za to dovolj prijavljenih v Turističnem biroju Ptuj. V tem primeru bodo tudi • telefonično rezervirali vstopnice za predstave. Vstop- nina je od i200 do 400 din na osebo. Program predstav od 24. do 28. IV. 1965 24. IV. 1965, sobota, ob 19.30: gostovanje Opere Hrvatskog narodnog kazališta Zagreb: B. Smetana — PRODANA NEVE- STA. Mala opera. Vstopnice v prosti prodaji. 27. IV. 1965, torek, ob 19.30: gostovanje Opere Hrvatskog narodnog kazališta Zagreb: B. Smetana — PRODANA NEVE- STA. Mala opera. Vstopnice v prosti prodaji. Skupine oziroma osebe, ki bi se želele abonirati na predstave OPERE ali DRAME v Varaždinu, naj to sporočijo pravočasno upravi gledališča v Varaždinu, da jim bo zagotovila vstopnice m jim dala potrebna pojasnila glede celotnega programa. Obvezna cepljenja vršimo v Jugoslaviji razen proti ko- zam še proti tuberkulozi, davici, tetanusu, oslovskemu ka- šlju in otroški paralizi. Bistvo cepljenja: ko prebolevamo določeno bolezen, se v telesu ustvarijo gotove snovi kot protistrupi za dotično bolezen, kri preprečujejo ponovno obolenje. Vsem je zna- no, da za gotovimi boleznimi moreš zboleti samo enkrat in si potem odporen — imun proti ponovni okužbi. Vsem cepljenjem je cilj izzvati ustvarjanje čimveč takih proti- strupov v telesu, ne da bi človeka izpostavljali nevarno- sti.pravega obolenja. Tehnika cepiva in načinov ter rokov cepljenj se v nenehnem znanstvenem delu iz leta v leto izpopolnjuje. Za vsako od šestih bolezni proti katerim obvezno cepimo je drug način najučinkovitejši, za vse pa velja, da je zaželeno zajeti posameznika-čimprej, da mora za uspešno zaščito sprejeti cepivo tolikokrat in v tistih razdobjih, kot je po izkušnjah najhpljše in zato tudi obvezno po koledarju cepljenj in zadnjič, da je zajet z cepljenjem čimvečji odstotek obveznikov, da n§ bo v kolektivni za- ščiti vrzeli in bi nam obolenja necepljenih še vedno pre- prečevala zatiranje bolezni v celoti. Vesti iz Ptuja Občinski odbor združenja bor- cev NOV občine Ptuj je pripravil za danes, 23. aprila 1965 ob 16. uri v okviru 20-letnice osvobo- ditve in za začetek IV. tedna medobčinskega sodelovanja ko- memoracijo, ki bo pri spomeniku padlih borcev NOV na ptujskem pokopališču. Komemoracije se bodo udele- žili občani in delegacije iz ob- čine Ptuj ter iz sosednih občin Cakovec, Ormož in Varaždin. V spomin na padle borce bodo po- loženi pred spomenik venci or- ganizacij Združenja borcev NOV, občin in gospodarskih organiza- cij. V soboto, dne 8. maja 1965, bo v kinodvorani v Ptuju proslava 20-letnice osvoboditve. Kulturni del proslave pripravljata »Svo- boda« iz Ptuja in iz Varaždina, katerih pevska zbora bosta za- pela več partizanskih in narod- nih pesmi. Proslava je namenjena mladini in odraslim za 20-letnico osvo- boditve, pa tudi za teden prire- ditev med sosednimi občinami. Na nedeljo, letošnji 9. ma] 1965 — praznik osvoboditve, se Ptuj posebno pripravlja. Glavno skrb za te priprave je prevzelo predsedstvo občinskega združe- nja borcev NOV, ker ne bo Ptuj sam proslavljal ta praznik, tem- več bo imel v gosteh delegacije iz Arandjelovca Iz Srbije, iz Ca- kovca in Varaždina iz sosedne Hrvatske ter iz občine Ormož. Posebna patrpla mladincev in borcev NOV bo že dan prej od- šla do občini do oartizanskih do- teh. Tam jim bodo razloženi voj- ni dogodki s posameznih obmo- čij. Najprej bo 9. maja ob 9. uri na Trgu mladinskih delovnih brigad sprejem gostov iz brat- skih republik ter sprejem patro- le, ki se bo vrnila po enodnev- nem pohodu s partizanskih poti. Po slavnostnem govoru o po- menu 20-letnice bo ob 11. uri slavnostna seja Združenja bor- cev NOV občine Ptuj. Tudi tej bodo prisostvovali gostje in domači predstavniki in funkcionarji združenja. Popoldne tega dne ob 16. uri bo v Novi vasi pri Ptuju odkritje spomin- ske plošče na rojstni hiši To- neta Znidariča, potem pa še krajši program pevcev in drugih. Ponedeljek, 10. maja 1965, je namenjen snidenju kurirčkov iz sosednih občin s kurirčki iz ptujske občine. Pionirji bodo na pohodu po partizanskih poteh tega dne obiskali vse važnejše partizanske postojanke. Med pot- jo bodo prevzemali kurirčkovo pošto ter jo bodo nesli naprej d^ naslednjih prevzemnikov po- šte. I V tem dnevu bodo obiskali partizanski kurirčki vse bližnje partizanske hiše, kjer jim bo vodja pohoda raztolmačil zgodo- vinske posebnosti kraja in revo- lucionarnosti ljudstva ter njego- vih žrtev v boju za svobodo. Kurirčkova pošta bo potovala če? območje Gorišnice, Marko- vec, Leskovca, Rodnega vrha, Podlehnika, Zetal, Majšperka, Ptujske qore. NarapeM Lovren- ca in Kidričevega, Hajdine ter Brega in dalje še Grajene in De- sternika. Tega dne popoldne ob 15. uri bo v Ptuju sprejem pionirjev kot ob sprejemu Titove štafete. Predstavnik Združenja borcev NOV občine Ptuj bo prevzel vso pošto kurirjev in bo govoril o razvoju narodnoosvobodilnega jibanja v ptujski občini. V. Z. Zgodovinske turistične znamenitosti NA ORMOŠKEM OBMOČJU Ob pričetku letošnje turistič- ne sezone se moramo vprašati, kaj vse smo v občini Ormož storiili za pospešen razvoj turiz- ma in kaj vse lahko storimo v bodoče? Pritegniti je'treba čim- več turistov in jim nuditi \'se potrebno. Turiste pritegne ta ali ona zgodovinska znamenitost, na- ravna lepota, urejene ceste, pri- vlačni parki, urejeno mesto, so- lidna in hitra postrežba gostin- cev in trgovcev, okusno priprav- ljene jedi, dobra kapljica vina, prijazna beseda, razne, zabavne in kulturne prireditve in drugo. , Nameravam obravnavati le spomenisKi iona na oomocju občine, ki je odločilne važnosti pri razvijanju turizma. Ponekod je ta v slabem stanju in za ureditev spomeniškega fonda večkrat primanjkuje denarja. To vprašanje je precej pereče tudi v ostalih občinah, pred- vsem gospodarsko manj razvi- tih. Te nimajo sredstev v te namene, saj s težavo krijejo ostale .^obveznosti. Veljati mora načelo, da je treba zgodovin- skim znamenitostim posvečati več skrbi. Sp>omeniški fond raz- pada in s tem izgublja svojo vrednost. Tu mislim predvsem na gradova pri Veliki Nedelji in v Ormožu. Cerkve so še ne- kako vzdrževane, v nekoliko slabšem stanju sta le cerkvici t- Središču in v Jeruzalemu. Po tej se imenuje kraj in je tipična zgodnje-baročna stavba iz le- ba 1652, ki slovi po svoji drago- :;eni opravi iz 17. in 18. stoletja. GJradova pri Veliki Nedelji in v Ormožu bi bilo mogoče s pri- dom uporabiti za turistično go- stinske ali splošno kulturne na- nene, saj oba odlikuje dobra arhitektura (baročno predelane srednjeveške zasnove) in pred- vsem ix>kraiinska lega. V veli- konedeljskem gradu je zgodo- irinski studenec na koLo. Njego- ve prostore uporabljajo za sta- novanja, precejšen del ormoške- ga gradu pa je urejen v sejno dvorano, glasbeno dvorano, v gradu je tudi občinska matična Icnjižnica in nekaj stanovanj. Tudi gradič Temnar ie oo svo- je zanimiv. Je fevdelna gospo- darskega pristava iz 18. .stolet- ja, je redno vzdrževan in služi prvotnemu namenu. Doživel je nekatere adaptacijske posege, ki njegovi dokumentarnosti niso v korist. Izmed kapvei in znamenj so vredne posebne pozornosti stavbe v Ivanjkovcih, Litmer- ku, v Lešnici, v Veličanah, na Kogu, v Kozarščaku, v Središču in drugod. Lani je bila kapelica na Gomili samovoljno podrta. Večina kapel je iz konca 19. in prve polovice 20. stoletja, brez umetnostne ali zgodovinske vrednosti in zato spomeniško- vao?stvene niso zaščitene in so na splošno boljše vzdrževane od vrednejših. Izmed domov velikih mož je treba opozoriti na Vrazov dom v Cerovcu, ki je v zelo zanemar- jenem stanju, kar še posebno velja za memorialno sobo. Dom je sedanji lastnik samovoljno predelal. Med grobovi je vreden poseb- ne nege grob Velikonedeljskega dekana Petra Danjka, ki je umrl leta 1873. Bil je znani kro- nist, slovničar in reformator pisave .Zavzemal se je za uved- bo danjčice in s tem doprine- sel svoj delež pri oblikovanju slovenskega pravopisa. Glede etnografskih objektov je opozoriti na vrsto tipsko za- nimivih domov na celotnem ob- močju občine, posebno pa v Mi- hovcih, v Vuzmetincih, v Vo- drancih, na Kogu, na Pavlov- skem vrhu, v Brebrovniku, v Litmerku; na Kajžarju je ba-. ročna zidanica iz leta 1747 in drugje. Žalostno je, da se te znamenitosti hitro umikajo no- vogradnjam in adaptacijam ter zgubljajo vso etnografsko vred- nost. Take zgradbe obnavljajo z novimi vrati in okni, včasih spreminjajo uučiii kritja. Na splošno se lahko trdi, da je »cimpranih« kmečkih hiš vedno manj in da jih nadomeščajo blatnjače in zidane hiše. Na območju občine je precej spominskih plošč In spomenikov iz prve in druge svetovne vojne. V vsakem krajevnem centru v občini je spominska plošča ali spomenik žrtev fašističnega na-> silja. V občini sta živela dva FKJznejša narodna heroja: Jože Kerenčič in Vinko Megla. Na rojstni hiši Vinka Megle je spo- minska plošča. Spominske plo- šče pe-sniku Božidarju Flegeriču še vedno niso vzidali na njeno mesto v Vodrancih, kjer je bila odstranjena po nalogu okupator- ske oblasti. Za razvoj turizma so pred- vsem zanimive turistično zgo- dovinske znamenitosti. Teh je precej na območju občine, ven- dar turistom niso znane. Pri raz- vijanju turizma moramo bolj skrbeti za turistično propagando ki v občini še ni dosegla zaželje- nega cilja. Tu mislim predvsem na turistično in olepševalno dru- štvo, ki je sicer nekaj v tem po- gledu naredilo, vendar ne toliko, kot je potrebno, da bi po- spešili razvoj turizma. Za uspeš- no razvijanje turizma so med ostalim potrebne lepo^ urejene gostilne, ki imajo za turiste ve- dno pripravljene razne speciali- tete. Med pomembne turistične točke v občini spadajo Jeruza- lem, Tomaž, Vinski vrh. Gomi- la z razglednim stolpom in dru- gi kraji. IZKUŠNJE Z NOVIM ODPIRALNIM ČASOM Trgovsko podjetje »Merkur« Ptuj je prilagodilo svoje poslo- vanje novemu odpiralnemu času ptujskih trgovskih podjetij. Do 1. aprila 1965 so bile v Ptuju trgovine odprte od 7.30 do 12. ure in od 15. do l8. ure. Po 1. aprilu pa odprejo trgovine ob 7.30 in ostanejo odprte do 12. ure, potem pa jih odprejo zopet ob 16.30 in so odprte do 19. ure. S tem so želela trgovska pod- jetja v Ptuju »Panonija«, »Iz- bira« in »Merkur« doseči trojni namen, in sicer vzdrževati ži- vahnost Ptuja do poznejših ur, kot je to v vseh vetjih mestih, kjer imajo ljudje možnost raznih nakupov po vrnitvi z dela. Na drugi strani so želela podjetja ustreči željam strank, da si lah- ko nakupijo vse potrebno po vr- nitvi z dela in da se lahko za- držijo po trgovinah do začetka raznih prireditev. Končno so že- lela doseči s svojim kadrom obli- ko tako imenovanega turistične- ga trgovanja, ki jo pozna že ves napredni svet, čeprav je kader z deljenim delovnim časom za svoje družbeno ude].«;tvovainje močno prizadet. Najboli to ob- čutijo matere manjših otrok. »IDEAL« z gospodinj- skimi potrebščinami Trgovsko podjetje »Merkur« Ptuj je odprlo 1. aprila 1965 »vo- io poslovalnico »Ideal« v prosto- •u (prej ZID) zraven Narodne )anke na Titovem trgu. V tej poslovalnici so na prodaj ^se gospodinjske potrebščine I2 >lastičnega in kovinskega mate- riala in večinoma domače, delo- na pa tudi uvožene proizvodnje Podjetje se je odločilo za tc lovo poslovalnico glede na po- Tebe po vedno večji specializa- :iji prodaje. Tako ima sedaj specializirane Tgovine za pohištvo in opreme »Oprema«), elektrotehnične, av- omobilske, kolesne in športne »rtikle »(Tehnika«), za gospo- linjske potrebščine (»Ideal«) in :a žensko in otroško perilo (»Bi- ;erka«), za manufakturo in kon- ekcijo (»Dom«), za manufaktu- ■o in konfekcijo dve posloval- lici, in sicer »Zvezdo« in »Vele- )lagovnico«. Ta je specializira- la po oddelkih. V njej lahko iobijo stranke vse od šivalne gle do najlepše preproge, od rozmetike do krznenih in dru- gih plaščev. Ko bo imelo pod- etje gotove prostore v novi po- lovno-stanovanjski zgradbi med rrstenjakovo in Lackovo ulico, )o imelo še eno specializirano rgovino, in sicer drogerijo, ga- anterijo in kozmetiko ter pro- lajo turističnih spominkov. Ure- litev te poslovalnice bo omogo- dila ureditev oddelka za otroško n žensko konfekcijo, ki bo v I. nadstropju veleblagovnice. MNOGO LJUDI KUPUJE NA OBROKE Trgovsko podjetje »Merkur« 'tuj si je s hitrim poslovanjem :reditnega oddelka pridobilo nad .000 stalnih kupcev na potroš- liške kredite za vse vrste blaga. Ima svoj kredi4;ni oddelek, ki akoj ureja vse potrebno, da lah- :o kupijo stranke z nakazilom e isti dan, kar potrebujejo. Tudi plačevamje obveznosti v edu poteka; skoraj ni primerov, la bi morali poroki plačevati voja jamstva. SPROTI NABAVLJENO IN SPROTI PRODANO z začetkom novih gospodar- kih ukrepov je nastopilo med lotrošniki močno vznemirjenje i bojazni, da bo zmanjkalo kva- itetnega blaga. Trgovsko podjetje »Merkur« *tuj pa je s svojimi zalogami mahi to bojazen omililo, ker m a še vedno v zalogi v vseh vojih poslovalnicah primemo alogo raznega kvalitetnega bla- a. Izbira kamgamov je sicer res ekojiko manjša, vendar je šfe edno zadovoljiiva izbira za spo- li a dne in poletne obleke. Podjetje si prizadei^a, da bi ihko zadovoljilo stranke s kva- blagom tudi za jesen in imo. Pionirska tribuna 2elje Peruti bi imel, da bi lahko zletel, zletel v daljini svet in se povrnil v domovino spet. Tam bi videl mesta, vasi, hribe in doline, a srce vendar vedno vprašalo bi; »Kje so sedaj mesta moje do- movine?« Kje mamica, očka in moji vsi, v majhnem mestecu Ptuju?« Nazaj srček moj tožno želel bi, tja perutke zopet bi zaplule. Povsod res lepo je v deželah daljnih, a najepše je v domačih krajih. Filip Flajšman, 3. a, Ptuj Očka pripoveduje Nekega dne sem naprosila očka naj mi pripoveduje, kako je izgu- bil oko. Očka mi je povedal, da je bil v partizanih. Nemci so napadi njihovo četo. Metali so mine bombe in drugo. Očka se je skri za drevo. V, drevo je priletek mina. Očka je dobil drobec mine v oko. Nič več ni videl. Cez ne- kaj časa je prišla pomoč. Odpe- ljali Sio ga v bolnišnico. Tam se je zdravil tri tedne. Nato je šel spet v partizane. Končno je mi- nila vojna. Po vojni je očka šel v Ljubljano in dobil stekleno oko. NADA KARO, 5. c — Kidričevo Moj očka - partizanski kurirček Med vojno je bil moj očka par- tizanski kurirček. Star je bil ko- maj deset let. Partizansko pošto je moral prenesti mimo nemških zased. Mama mu je dala pismo v pas pod srajco. Junaško je šel nato na pot. Cesta, po kateri je Sel, je bila nekaj časa prosta Nemcev. Nato je moral prek moč- no zastraženega mosta. Srce mu je začelo naglo utripati, a naredil se je pravega junaka in junaško stopal mimo nemških zased. Pot ga je nato peljala po strmem hri- bu navzgor. V gozdu ga je čaka- la partizanska kurirka! Z vese- ljem ji je oddal pismo. Ves srečen se je nato vračal domov, ker je izpalnil svojo na- logo. VLADIMIRA AVGUŠTIN, 3. raz. Sela pri Ptuju Pionirski literarni kotiček Novoletna pravljica Na okno je priletela velika, le pa kristalna snežinka. Tovarišice ki 60 priletele z njo, so se tako spremenile v vodne kapljice, li kristalna snežinka se ni. To nam reč ni bila navadna snežinka. Bi la je vUa. ki se je spremenila snežinko. Rada bL videla, kaj j( dobil za Novo leto siromašni Jo žek, ki je prebival s svojo ma mo v še bolj siromašni slamnat koči. Zato se je ustavila na okni in zrla skozenj. Kmalu je v sobo prišla drobna suhljata žena, Jožkova mati. Pri' nesla je majhno darilo za svoje- ga sina. V vrečki je bilo samo to kar je najbolj pKrtreboval: roka- vice, nogavice in na dnu drobns rumena pomaranča. To je bil< vse, kar je mogla kupiti revni žena svojemu sinu. Se tako ji j t manjkalo nekaj denarja, da jo j« skopi trgovec napisal med dolž- nike. 2ena je poklicala sina in po- kazala novoletno darilo. Jožek sc je razveselil darila, posebno po- maranče, saj je še nikoli ni je- del. Prav tedaj pa je po poti mi- mo snežinklnega okna prišla srta- ra beračica. Opirajoč se na palic< Je potrkala na vrata. Jožek je od- prl vrata. Zagledal je staro, boln< ženo ter jo povabil v hišo. Z ma- terjo ženi nista imela kaj dati kruh sta že davno pojedla. Zenž je z la"čnim pogledom blodila pc izbi. Pogled ji je obstal na poma- ranči. ki" je gledala iz vrečke. Jo- žek je opazil, kam gleda žena urno je skočil k mizi. vzel poma- rančo ter jo s težkim srcem po- tisnil ženi v nagubano roko. Snežinki vili je od ginjenost: zdrknila težka solza po lepem obrazu. Beračica je Jožka pobo- žala z uvelo roko po obrazu, se zahvalila in odšla. Mati se je na- smehnila dobremu sinovemu srcu, Ko je ura odbila polnoč, sta se sin in mati poljubila in si zaže- lela še mnoso zdravih dni. Nenadoma je Jožek presenečen vzkliknil: «-Mati! Poglej!-« Materin pogled je od začudenja obstal na mizi, kjer je bil zavoj- ček, poln pomaranč, v kotu pa so se svetile lepe nove smuči. Nobeden od njiju pa ni videl, da je to delo sne-^inke vile, ki je sedaj že v svoji ivi podobi pla-. vala protj goran Anurej MLAKAR, VI. razred, Miklavž pri Ormožu V soboto popoldne na ulici Otroci, danes je sobota, hitro torbe vsak iz svojga kotal Ha j d na ulice in ceste! Kaj se obotavljate? Ali še ne greste? Uh, kako na cesti je živahno, avti drve mimo nas nalahno. i' Tone pazi, da ga ne povozi,' 1 prečka cesto ves v nervozi. Vsi ljudje na moč hiliijo,, ■ se že nedeljskega počitka vese- lijo. Branko Joha, 7. a razred NOVE KNJIGE | v Mladinski knjižnici v Kremp- ljev! ulici 2 Seliškar Tone: Otroci partizan- skega rodu. Mihailovič Zivorad: Abeceda smrti. Nasibov Aleksander: Asker. Pavlin Mile: Čigav si? Pinto Oreste: Lovec na vohune. Bor Matej: Gazimo gazimo. Destovnik Kajuh Karel: Pesmi. Minatti Ivan: Veter poje. . Na Primorskem so izkopali pu- ške. Vse navedene knjige je izdal zavod Borec. Novice iz ptujske ,,Oelte" rolovici članov delavskega sveta »Delte«, tovarne perila in konfekcije v Ptuju, jpoteče sedaj enoletni mandat. Volitve novih članov bodo imeli 28. aprila 1965. Na sestanku koipktiva 10. 3. je bilo predlaganih za kandida- te 23 novih članov, izvoljenih pa bo 12 novih članov. Delavski svet šteje v celoti 21 članov. ¥ Izobraževalni center tovarne perila in konfekcije »Delta« Ptuj se je odločil za izobraževanje članstva svojega kolektiva s ci- klusom predavanj predavateljev iz kolektiva in zunanjih preda- vateljev. Posebnost predavanj v ciklu- sih je v tem, da so predavanja za vse člane kolektiva in da so teme tako izbrane, da morajo zanimati vsakega člana kolek- tiva. Do sedaj so imeli od 6. 1. do 2. 4. 196.5 že 2 ciklusa s po tremi predavanji. Prvo predavanje je bilo o problematiki podjetja in produktivnosti, naslednje pa o finančnem poslovanju in plani- ranju podjetja. Ker ni mogoče imeti preda- vanj istočasno za celotni ko- lektiv, so bila predavanja o vsa- ki temi za vsak oddelek, kar po- meni. da je bilo o vsaki temi 8 predavanj. S posebnim zanima- njem so poslu.šale članice kolek- tiva predavanja dr. Stojana Franka o osebni higieni in po- klicnih boleznih. V nadaljnjih ciklusih bodo še predavanja o organizaciji proiz- vodnje, o statutu in pravilnikih. o požarni varnosti in drugem, v kolikor še niso bila v katerem oddelku. ★ Prvotni stiki društev in orga- nizacij med občinami Ptuj, Or- mož. Varaždin in Cakovec so privedli tudi do gospodarskih, rovarna perila in konfekcije »Delta« Ptuj ,ie v poslovnem so- ilelovanju z Medžimursko triko- tažo Cakovec in z Varaždlnsko industrijo svile. Izpodbudo za te stike je dala »Delta« s svojo potrebo po ma- terialih za konfekcijo, ki sta ga navedeni firmi »Delti« sposobni nuditi. Obe tovarni v redu izvršujeta vsa »Deltina« naročila. To so- Jelovanje je dobilo solidno pod- lago in se tudi širi na srečanja tned kolektivi. ★ I Strokovni kader tovarne peri- I la in konfekcije »Delta« Ptuj aostaja vedno glasnejša zahteva Droizvodnje. Zato je povečalo jodjetje lani število štipendij n ima sedai 6 članov kiloUtiva la Višji ekonomsko komercialni ioli, 1 člana na Višji tehnirni vonfekcijski šoli 1 na Višji iravni šoli. 3 na M|>dno mode- arski šoli. Iz strokovnih šol je vzela »Delta« doslej v službo .5 absol- ventov Tehnične tekstilne šole n 3 absolvente Ekonomske sred- ije šole. Ostali štipendisti bodo lastopili službe l^to^ in prihod- i,ie leto. Mod niimi lanov ki poleg ricla zredno študirajo. Velika Nedelja bi lahko bila pomembna turistična postojanka stran 5 »TEDNIK« — prirk, 23. npriln 1%'? Strnn ^ Spuhlia (poskus zemljepisno zgodovinskega orisa) Sputilja je stara vaška naselbi- ^ na dravski terasi, komaj 3,5 vjiometra oddalj^-na od Ptuja. Po gtetju 31. marta 1964 ima 140 tli"!, gjeje pa prebivalcev, od teh ie 304 moških in 358 žensk. Go- spodinjstev je 172. Aktivnega pre- tjivalstva je 297, od teh se jih 42 ukvarja s kmetijstvom. Vzdrževa- nih je 68 in en preužitkar. Vas leži na 280 m nadmorske vi- gine ob ceati II. reda Ptuj—Va- raždin, ki se v vasi odcepi proti Ormožu. Cesta je v tem predelu yasi zelo nevarna, ker pelje po 2eio ostrih in nepreglednih ovin- j^ih. Na enem izmed njih ko se * pripetile že štiri smrtne nesreče. 2;ato ga vaščani imenujejo ^kri- ži.^če smrtih. Tukajšnji prebivalci delijo vas jia več delov: na zgornji in spod- nji del Spuhlje ter Siget in Ko- fe. Ime Koče izvira iz besede ko- ča (to je hiša), ker so v starih časih vaščani imenovali kočarje prebivalce koč. Tako so jih ime- novali, ker niso imeli nobenega premoženja, ampak so hodili ga- rat h kmetom, da so se lahko preživljali. Podnebje v severovzhodnem de- lu slovenskega ozemlja, kjer se razprostirajo Slovenske gorice in Haloze ter Dravsko in Ptujsko polje, je izrazito panonsko. Ozna- čuje ga sorazmerno močna kon- tinentalnost. Zime so mrzle in snežene, poletja pa suha, sonč- na in vroča. Letno pade približ- no 1000 mm padavin, ki ustvar- jajo ugodne pogoje za razvoj po- ljedelstva. V preteklih desetletjih se je prebivalsitvo v večini ukvarjalo s poljedelstvom, ker pokriva zem- ljo rodovitna plast humusa. Pred- vsem so gojili: oves, ječmen, pše- nico, rž, koruzo, krompir in fižol. Vas je zelo znana pod imenom Lukarija, ker kmetje v veliki me- ri gojijo in prodajajo čebulo. Če- bula je tudi priljubljena domača jed, saj pravijo ljudje: >»Ce nega luka in kriiha, nega kaj na mizo djati, če botra pridejo,- ali »Luk pa kriih in je jiižna tU.« Razvida se je tudi obrt, pred- vsem krojaška, čevljarska, kolar- eka in kovaška. Vse te obrti so še danes, bodo pa menda propadle, ker so domači izdelki predragi in jih ni mogoče prodati. Tudi mla- dega nara-ščaja, ki bi se holel uči- li obrti, ni, ker se raje zaposli v industrijskih podjetjih. Po letu 1980 stopajo kmetje v ^'fliki meri v kooperacijo z bliž- njimi kmetijskimi zadrugami, predvsem s kmetijsko zadrugo »Jože Lacko*.. Ta jim da v rejo 15 do 20 kg težke prašiče, ki jih v petih mesecih zredijo do mini- malno določene teže 100 kg. Po- tem jih vrnejo zadrugi in ta jim izplača domenjeno vsoto denarja ali pa se obveže, da bo opravila zanje usluge s traktorji ali s kom- ^bajnom. Vsako leto je en dan namenjen pustu. Vaščani Spuhlje in bližnje okolice ga praznujejo kar dva dni — kot. mali in veiiki pust. Najznačilnejša pustna maska je kurent, ki preganja zimo in s svo- jimi zvonci naznanja pomlad. Ku- rent je oblečen v dolg ovčji ko- žuh, ki mu po navadi sega sko- raj do pet. Na glavi nosi na po- seben način narejeno masko, nje- na hrbtna stran je prav tako iz ovčjega kožuhs. Na usnjenem obrazu ima našemljena usta, oči, dolg nos, obrvi, fižolove zobe in dolg u.«;njen jezik, ki mu sega do r«su. Na vrhu maske so prilep- ljeni raznobarvni trakovi iz papir- ja. Kurent drži v roki palico, ki je izdelana iz trdega le.sa in ima na koncu pritrjeno bodičasto ježevo kožo, s katero draži mladež. Okrog pasu so obešeni železni, močno doneči zvonci in robci, ki jih je dobil od vaških deklet. Ce jih ima Veliko, ie to znak, da ga imajo dekleta rada. Poleg kurenta so znane tudi ^fupe maske: piceki, ruše, orači, Gd vedi in gostij vanje. PP^GLED Slovensko kmpčko naselje Spuh- sc je razvilo ob stari rimski ^G^sti. ki je vodila iz Poetovie pro- ■f' vzhodu in .se je prav v vasi ce- pila^ v dve .smeri: proti Ormožu Slovenskim goricam ter pro+i RotIu in nanrej na Hrvatsko. Pr- Vo^Tia naselbina io imela samo ^'pm celih kmeti i. dva strelska dvorca in ie snaHala pod oblast ^ilzbur^ke nadškofii^kr cerkve, ki imela veliko z-^mlii.ško posest Severovzhodno od Ptuja in v Slo- ^f^n^kih goricah. Iz starih li=;tin in urbariev vo- ^ zgodovini va'-i naslednie: nr- naletimo na /^'-n^^mho Smilil 1p iz leta 1204, kn postane ^^■zbjrškj nadškof Kenrad la-J+n^k dvorca Snubi j i Ta^rat- ime va=:i ie Pnhr^ij (po rodo- zemlri puMjici?). ^ Kmetle iz vasi so bili podložni- ' tituiskepa rrra-iu. T.e^a 1321 po- "'^li TipHfkof Fnderik km-fMi " Pmihlii v fev-i ne- "^^^itru. V nrrVinini leti 1:^00 omeniajn v, JT!,". nieeo^-i bratio -for j FT-icl, "r: C-O ^'Vnnr'^ imel i ^liko v-rc^z*: 5 v^of;^ ria Hit^u. i ^'^'-■^ii-O v r,er-r|ic-Ti -R-pl-v-ii- ^^ P^iiT^-n nc celn 12 kme^ii. f^-i-r"" v SrviihlH! - last salzburških nadško- i fov. Vsaka kmetija je dajala za davek pol mere pšenice, «tin me- re ovsa in 20 denarjev odkupnino za ko.šnjo. Ena mera je držala pri- bližno 160 litrov. Tako lahko izra- čunamo, da je veaka kmetija da- la letno po 80 litrov ovsa. Iz tega razmerja tudi spoznamo, da so kmetje v tedanjem času (v sred- njem veku) sejali le malo pšenice in mnogo ovsa. Razen dajatev v žitu so podlož- niki dajali zemljiškemu gospodu še tako imenovane male dajatve: jajca, kokoši in celo hlebe belega kruha. Zal nimamo podatkov, v kakšni količini so kmetje v Spuh- Iji dajali te dajatve. Razen dajatev v naravi so mo- rali plačevati podložnikl tudi zem- ljiški davek ali činž In še razne druge občasne davke, ki bi jih si- cer moral plačati graščak, a jih je vedno prenesel na podložnike. Spuhlja je bila kot ravninska vas pred Ptujem skozi dolga sto- letja izpostavljena vsem napadom sovražnikov, ki so se bližali Ptu- iu od vzhoda. To .so bili v 12. in 13. stoletju divji Ogri ali Madža- ri, v 15. in 16. stoletju pa Turki. Ob takih nesrečah so nudila vaš- kim prebivalcem in njihovi živini dobrodošlo zavetje gosta in zara- sla obrežja Drave, Skromna sta- novanjska in gospodarska poslop- ja z živežem in kmečkim orod- jem pa so pogosto postala žrtev ognja in roparskih navad divjih sovražnikov, V Unrestovl kroniki beremo za leto 1477 o Spuhlji sledeči zapi- sek: »V Spuhlji je osem kmetij z županom. Kmetij Ogri niso za- žgali. Kmetje so živino skrili pred sovražnikom, ki je lahko oropal samo nekaj obleke In hiš- ne opreme.« Iz urbtrrja za leto 1495 Število kmetij se je zmanjšalo za eno. Od nekdanjih dveh .strel- skih dvorcev je ostal samo še eden. Tedanji kmečki priimki so: Mikec, Majhen, Antolič, Sarf, Kainach ter imena: Štefan, Jakob. Jurij, Rudolf Dajatve zemljiški gospodi so za kmetije iste: po dva kvartala pšenice (to je 80 1) in po 16 kvar- talov ovsa (to je 640 1). Graščin- skemu oskrbniku je morala pose- bej dajati vsaka kmetija po dva kvartala ovsa (1601). dva korca pšenice (801), štiri kokoši in 20 jajc. Vsaka kmetija je opravila lemo 4 dni splošne tlake, vsa vas skupaj pa dva dni orne tlake Ze močno zdelan urbar v Her- bersteinovem arhivu na ptujskem gradu nam o razmerah v Spuhlji okrog leta 1600 daje naslednjo sliko: V vasi je devet gospodarstev, od teh je sedem celih kmetij, tri po- lovične in en strelski dvorec. Od cele kmetije znašajo dajatve v denarju po 5 šilingov in 20 denar- jev, v naravi pa tri korce pšeni- ce (100 1) in 32 korcev ovsa (1000 1). Obveznost ročne tlake znaša 4 dni na leto. Polovična kmetija je dajala v denarjih po dva šilinga in 20 de- narjev ter po poldrugi korec pše- nice (501) in 16 korcev ovsa (okrog 500 1) Celotna vas opravi letno dva dni tlake, štiri prevoze lesa in štiri vožnje gnoja. Tlako lahko poravnajo tudi v denarju. Kmetje so v urbarju navedeni tru- di s priimki: Oprešnik (kot žu- pan), Horvat, Muhič, Muček. Ker- njak, Zunko, Zatler, Kušica. V 25. letih do Izdaje urbarja Iz leta 1622, se splošno stanje v Spuhlji nI mnogo spremenilo. Go- spodarstev je še vedno deset, de- narne in ostale dajatve so ostale v isti višini, pač pa se je sestav prebivalcev močno spremenil. Na nekdanji polovični kmetiji župana Oprešnika je sedaj Mihael Lukec, na Zelterjevi pa Pavel Hrovat. Matej Hrovat je ostal na obeh polovičnih kmetijah, povsod dru- god pa so nastale spremembe. Michaela Lovrenčevega zamenla Gregor Clzerle, Tomaža Muhiča Peter Sumko, Mateja Mučeka Jernej Iljuš. Jurija Kernjaka Lovrenc Lacko, Mateja Zunka pa Jurij Petrov, Spuhlja v urbarju iz leta 1677 Tudi po 50 letih je ostalo po- sestno stanje v Spuhlji neizpre- menjeno. Prejšnjim desetim go- spodarstvom se je pridružil skro- men domek, ki si ga je postavil Gregor Pfelfer. Dve polovični kmetiji sta združeni pod enim gospodarjem Lovrencom Cizer- lom, strelski dvorec pa je razde- ljen na dve nolovici. Od starih rodbin sta ostali samo družini Cizerl in Hrovat. Slednja se je močno razširila, saj zaseda štiri cele In eno polovično kmetijo. Polovico gospodarstev imajo to- rej v rokah priseljenci, verjetno iz sosednie Hrvatske. Od tod tudi imena: Horvat, Hrovat. Krobat. Na prehodu v 19. stoletje nam nudi poučen vpogled v posestno stanie in agrarne odnose v Spuh- lji stara zemljiška knjiga. V 2. po- lovici 19 stoletia so se 7 reforma- mi cesarice Marije Terezije v mnogočem spremenile tudi raz- mere v slovenskih vaseh. Starim kmečkim gospodarstvom se pri- družijo v velikem številu kočarji, ki si kot predstavniki kmečke revščine postavijo na srenjskem svetu svoja borna bivališča. Vas se tako močno razširi, zlasti ob cesti proti Markovcem. Po podatkih iz leta 1823 je te- danja občina Spuhlja zajemala skoraj 690 oralov zemlje, od tega 354 oralov njiv, 121 oralov prelo- gov (krčen gozd, gramozna zem- lja), 97 oralov travnikov in 118 oralov pašnikov, V 70 hišah je prebivalo 83 družin. Skupno šte- vilo prebivalstva je znašalo 370, od tega 200 žena. Tudi gospodarstvo Je bilo lepo razvito, saj poročilo navaja, da so kmetje v Spuhlji imeli tedaj 64 konj in 88 krav. Po statističnih podatkih iz leta 1890 je imela vas že 114 hiš in 622 prebivalcev, ki so se razen treh vsi priznavali za Slovence. Podatki Iz stare Jugoslavije, iz leta 1937, torej malo pred izbru- hom druge svetovne vojne, pa nam povedo, da Je Imela Spuhlja 700 prebivalcev v 131 hišah, kjer je živelo 96 posestnikov, 21 ko- čarjev in 14 najemnikov. Podrobne raziskave bi nedvom- no lahko ugotovile današnje po- sestnike, ki so lastniki nekdanjih starih osmih kmetij. Po sedanjih ugotovitvah so to domačije Ku- harjevih, Zelenikovih, Bolcarje- vih, Arnuševih In še nekatere. Na mestu nekdanjega strelskega dvorca sta nastali domačiji Riž- narjevih in Bezjakovih. Spuhlja v NOB Dne 6. decembra 1944 so padli Bezjak Alojz, Kosec Franc, Jan- žekovič Franc, Strafela Stanko, partizanski kurirji, ki so se v zgodnjih urah vračali iz Brstja skozi Spuhlje v Markovce. Mladi fantje so pozabili na čas okupa- cije, bili so veseli v pričakovanju bližajoče se svobode in so peli slovenske pesmi, kar pa Je bilo usodno. Kosec Franc, ki je bil samo obstreljen, se je zavlekel v hlev Tementovih. Nemci so ga iz- sledili in tudi njega ustrelili. Ne- ki kmet je moral vse odpeljati na rogozniško pokopališče. Smrt šti- rih mladih slovenskih zavednih kurirjev je močno odjeknila v srcih Spuhljanov. Med njimi ni bilo izdajalcev, vedno so pomaga- li NOV. Po osvoboditvi so ustreljene ku- rirje prepeljali v Markovce in jih pokopali v skupni grob, kjer jim je Zveza borcev Markove! posta- vila sDomenik. Ob 20. obletnici osvoboditve je v načrtu postaviti spomenik tem hrabrim fantom tudi v Spuhlji. Viri: Pri sestavi zgodovinskega dela naloge sem si pomagal z urbarji in starimi listinami, ki sem Jih dobil v Zgodovinskem arhivu me- sta Ptuja, Cvetko Jože Dosedaiife In bodoče delo gasilcev REORGANIZACMA GASILSKIH DRUŠTEV V OBCINI OR- MOŽ V OSPRED,Ti;. BRODARSKO DRUSTVO V ORMOZU POTREBUJE MOTORNI COLN. LANI JE BILO NA OBMOCJU OBČINE 1.3 POŽAROV. Na letošnjem občnem zboru Občinske gasilske zveze Ormož so navz6či temeljito in vsestran- sko razpravljali o problemih in o delu gasilstva v '>bčini. Po poročilih predsednika Franca Pučka, poveljnika Edija Stropni- ka in blagajnika Občinske gasil- ske zveze so navzoči razpravljali o problemih in uspehih gasilstva v občini in nakazali smer na- daljnjega dela. Naloga požarno varnostne službe je, da zavaruje življenje in premoženje pred požari, da preventivno prepreči vzroke po- žarov, Varstvo pred požarom in elementarnimi nesreCafni orga- nizira občinska skupščina, ukre- pe pa izvajajo gasilska društva, )bča.ni in delovne organizacije. 3-ašenje požarov in pomoč pri odstranjevanju posledic nesreč ie naloga gasilskih društev. Na- loga občinske gasilske zveze je precejšnja in zelo odgovorna. Skrbi za organizaci.jo in stro- kovno pripravljenost gasilskih ?not, vsklajuje delo gasilskih jruštev, popularizira ideje in :ilje gasilstva, sodeluje in pri- reja razine tečaje in predavanja ;a strokovno in idejno politično izobraževanje gasilcev, pomaga ;>ri nabavljan.ju gasilske opre- ne in orodja ter drugo. Iz občnega zbora občinske gasilske zveze povzemamo, da je gasilstvo v občini v celoti rešilo svojo nalogo. Lani je bilo na >bmočju občine 13 požarov. S pravočasnim nastopom so ga- silci obvarovali skupnosti nad .0 milijonov dinarjev. Gasilcem ;e jo pri vseh požarih posrečilo ih kmalu po izbruhu lokalizi- •ati in tako preprečiti večjo ikodo. Pri vseh požarih so sode- ovali 203 gasilci, ki so za to po- •abili 694 delovnih ur. Gasilci o se tudi zelo požrtvovalne iz- kazali lanske pomladi pri reše- vanju živine in Iju^i iz poplav- jenih območij v Cvetkovcih in v ^rankovcih. Na občnem zboru občinske ga- ilske zveze so navzoči poudarili, ia je treba več ra7umevan.]a za azvoj gasilstva v občini, pred- 'sem pa je treba sodobno opre- miti gasilsko društvo Ormož, da bo sposobno nastopiti v primeru poplav. Na zboru so se zavzeli za nakup motornega čolna. Mnenje navzočih je bilo, da bi naj tudi krajevne skupnosti v pogledu požarno varnostne pre- ventive več storile. Nekatere krajevne skupnosti v občini še vedno nimajo dovolj razumeva- nja za ureditev vodnih razmer na območju svoje krajevne rkup- nasti. Za gašenje požarov bi naj krajevne skupnosti v hribovitih področjih uredile posebne mlake ali zgradile cisterne, v katerih bi se zbirala voda za gašenje. Tudi slabe, preozke in neur.^jene ceste so problem, ker onemogo- čajo gasilcem, da bi prišli hitro s svoiimi pripravami na kraj ne- sreče. Na območju občine je 22 ga- silskih dru.štev, ki štejejo 1.'520 gasilcev. Od tega števila je 47S aktivnih gasilcev in 106 mladin- cev ter 114 pionirjev Na zboru je bilo ugotovljeno, da od 12 ga- silskih častnikov v občini dela- jo le trije. To ka?e, da bo tre- ba dosedanja gasilska vodstva boli zainteresirati in jih aktivno vključiti v začrtano delo. V občini je 24 motornih brv- galn. od katerih jih je potrebno generalno popraviti 18. Tudi ostala oprema in orodje je zast.-i- relo in dotrajano. V občini je devet gaisilskih avtomobilov, vendar so od teh samo tri vozila brezhibna. Gasilska dru.^tva ima- jo 140 metrov sesalnih cevi, 1700 metrov B in 4970 metrov C revi z ustreznimi spKnkami. Večina cevi je dotrajanih, zato ob pri- mernem pritisku pokajo, kar povzroča precej težav. Gasilska društva imajo 22 ga- silskih domov, ki jih popravljajo in urejujejo s prostovoljnim de- lom. Gasilci aktivno delajo tudi v raznih drugih društvih in druž- beno-političnih organizacijah. Obdobje od zadnjega občnega zbora do sedanjega so bili tudi v gasilstvu doseženi precejšnji uspehi. Strokovno so u?sr>osob!li precej gasilcev in uvrstili lepo število mladincev v gasilske ' vrste. V gasilskih društvih je treba hitreje uveljavljati klub- sko življenje in gojiti tovarištvo ter družabnost. Naloga gasilskih društev v ob- čini je povečati število gasilcev in pritegniti čimveč mladine, predvsem pa deklet in pionirjev v gasilske vrste. Poleg tega pa gasilska društva ne smejo po- zabiti na vzgojo kadrov, saj je samo od strokovne vzgoje odvis- no. ali bodo gasilska društva sposobna prevzeti odgovorno in zahtevno delo. Lani je Občinskk gasilska zveza podelila zasluž- nim gasilcem 128 diplom in značk. To je bilo le skromno pri- znanje za njihov trud in priza- devanje. Občinska gasilska zveza je v prihodnjem petletnem obdobju predvidela obnovo in večja po- pravila gasilskega doma v Or- možu. Gasilsko društvo Ormož proslavlja letos 80-letnico obsto- ja. Obvestilo Obveščamo starše, da bo dru- go obvezno cepljenje otrok proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju in otroški paralizi po sle- dečem razporedu: v šoli Polenšak — 26. aprila 1965 ob 8. uri J v šoli Juršlnci — 26. aprila 1965 ob 10. uri; v šoli Vitomarci — 26. aprila 1965 ob 13. uri; v šoli Trnovska vas — 27. aprila 1965 ob 9. uri; v šoli Desternik — 27. aprila 1965 ob 11. uri, v posvetovalnici Janežovci — 27. aprila 1965 ob 13.30; v ambulanti Gorišnica — 27. aprila 1965 ob 13. uri; v šoli Leskovec — 28. aprila 1965 ob 8. uri; v šoli Videm — 28. aprila 1965 3b 10. uri, v šoli Sela — 28. aprila 1965 >b 13. uri; v postaji prve pomoči Stojnci - 28. aprila 1965 ob 13. uri; v šoli Markovci — 29. aprila .965 ob 8. uri; v šoli Zavrč — 29. aprila 1965 )b 10.30; v šoli Cirkulane — 29. aprila 965 ob 12.30; v ambulanti Podlehnik — 30. iprila 1965 ob 8. uri; v šoli Gruškovje — 30. aprila 1965 ob 11. uri; v šoli Rodni vrh — 30. aprila 1965 ob 12. uri. Sočasno bo cepljenje za vse zamudnike, ki niso bili cepljeni prvič v mesecu marcu letos. HIGIENSKA POSTAJA PTUJ Cepljenje proti kozam poznamo, odkar poznamo to bo- lezen. Ljudje niso vedeli o vzrokih in načinih okužbe mno- go, vedeli pa so, da ponovno za kozami ne zboliš. Na Kitajskem, v Indiji in drugod, kjer so koze že od pamtiveka razsajale, so poskušali zavarovati otroke z umetno okužbo s pravimi kozami; pod kožo ali v nos so jim vcepljali gnoj iz izpuščajev kozavih bolnikov, ki so bili bolni za lažjo obliko koz in na ta način rajši sami okuževali svoje naj- dražje v 'ipu, da bodo tako tudi oni preboleli bolezen v blažji obi k., kot pa da bi čakali na neminovno okužbo, ki bi znala biti mnogo nevarnejša. Kolikor smemo verjeti takratnim podatkom, je bila smrtnost med tako cepljenimi otroki 2 na sto, kar je vendar mnogo boljše kot 10 dc> 15 mrtvih od sto otrok pri naravni okužbi. Ko so prinesli oku- ženi zavojevalci, križarji in drugi bolezen na zapad v Evropo in tudi Ameriko, je nastala ista situacija tudi tu Samo v Evropi smatrajo, da je v 17. stoletju umrlo za kozami 60 milijonov ljudi. Nekozav obraz je bil redkost, Neprecenljiva zasluga angleškega zdravnika dr. Jenerja je, da je našel način, kako cepiti proti kozam učinkovito in vendar ne nevarno. Bilo je pomladi 1796 leta, ko je po- skusil okužiti osemletnega fantička s kravjimi kozami. Ta kravja bolezen je bila takrat na angleškem močno raz- širjena, krave so dobivale na vimenu izpuščaje prav po- dobne kot pri človeških kozah, pa so se hitro posušili in tisti ljudje, večinoma kravarji in molzarji, ki bi se okužili od krav z njihovimi kozami večinoma na koži rok, so postali varni proti obolenju za pravimi črnimi kozami. Oku- ženi fantiček je na mestu okužbe na rami dobil koze, ki jih je z lahkoto v dveh tednih prebolel, vendar je ostalo nedokazano ali je res postal na ta način odporen proti okužbi s pravimi kozami. Tako je zdravnik pristopil k dru- gemu nevarnejšemu delu poskusa: julija istega leta je okužil fanta s pravimi kozami in v strahu čakal, kaj bo; minevali so dnevi — fant ni zbolel. Od tistih dni je preteklo že 170 let, cepljenje s kravjimi kozami za zaščito pred pravimi opravljamo še danes. Čeprav se je način prido- bivanja cepiva itd, izpopolnil, je bistvo ostalo isto. Z za- jetjem vedno večjega števila ljudi s cepljenjem so bile koze vedno redkejše v Evropi, vendar še morijo po drugih kontinentih. „Panoiiija^^ Ptuj se pripravlja na voHtve delavskega sveta (Nadaljevanje s 3. strani) ostali elementi, ki vplivajo na povečanje ali zmanjšanje čiste- ga dohodka. Tu bi hotel pove- dati, da se je delavski svet tru- dil, da bi bil kolektiv o vseh dogajanjih v podjetju vedno sproti seznanjen, to velja po- sebno o rezultatih poslovanja in delitve dohodka ter osebnega dohodka po obračunskih eno- tah, vendar nam to ni uspelo, ker še računovodstvo nima pol- ne zasedbe. V bližnji bodočno- sti pa se bo tudi v tem pogledu izboljšalo, kar bo imelo na ko- lektiv pozitivne posledice. Končno bi hotel povedati še tudi to, da bi bilo delo delav- skega sveta veliko lažje, če bi bilo več razumevanja in zani- manja nekaterih članov delav- skega sveta do reševanja pro- blemov podjetja. Nekateri čla- ni delavskega sveta kažejo neza- interesiranost že v tem, ker ne prihajajo na zasedanja, to pa je skrajno nedisciplinirano. Za- to priporočamo današnjemu zboru, da izmed svoje srede iz- bere take tovariše, ki se za do- gajanja v podjetju zanimajo in ki so voljni v organih upravlja- nja sodelovati. Prav zanimivo je bilo še poro- čilo predsednice upravnega od- bora Dragice Began in sicer zla- sti glede na naslednje: Ker so o rezultatih poslovne- ga uspeha poročali drugi orga- ni, bi hotela samo poudariti, da bi bil naš poslovni uspeh v lan- skem letu še veliko boljši, če ne bi poslovni stroški tako močno porastli. Povečali so se predvsem zaradi povečanih stroškov tujih storitev, razsvet- ljave, najemnine, raznih taks, obresti na obratna sredstva, od kreditov za osnovna sredstva itd. Od leta 1963 pa so stroški narastii za 42%, dohodek pod- jetja pa samo za 25 %. Pa tudi zaloga blaga se je povečala za 27 %. Od povečanja zalog pa plačujemo tudi večje obresti. Priporočamo celotnemu ko- lektivu, da prispeva s svojim delom k večjemu uspehu pod- jetja, s tem da zmanjša poslov- ne stroške do minimuma. Končno. priporočam več di- scipline na delovnih mestih, kajti nediscipliniranost ima kvarne posledice, in to posebno pri današnji situaciji ob stabi- liziranju cen na našem tržišču. Ce bomo znali uskladiti na- še delo s cilji in stremljenji na- še skupnosti, bomo z zadovolj- stvom in ponosom gledali na naš uspeh, zato naj pri tem so- deluje celoten kolektiv. V diskusiji, ki je sledila vsem poročilom, so pojasnili člani ko- lektiva, da jim je v večini znana vsebina novih gospodarskih ukrepov iz dnevnega tiska, pa tu- di iz pismenih in ustnih opozoril podjetja in da se njihove vsebi- ne dobro zavedajo. Po vseh svo- jih močeh in sposobnostih si bo- do prizadevali, da bo podjetje brez posebnih težav prebrodilo prehod na nekatere nove gospo- darske normative v naši skup- nosti. Celotni kolektiv je zainte- resiran za to, da ne bi trpelo ma- terialne škode podjetje, niti skupnost, še manj pa potrošniki. Vse delo kolektiva je usmerjeno na intenzivno delo in najvestnej- še gospodarjenje, za katerega si je tekom vseh let obstoja pod- jetja pridobil kolektiv dragocene progresivne izkušnje. Po diskusiji je zbor potrdil po- ročila in sprejel potrebne sklepe za bodoče delo. Uspešno ga je vodil predsednik zbora Ludvik Pernat. Zbor zaseda vsaj 2-krat letno. V zvezi s kandidati za delav- ski svet ni bilo posebne diskusi- je, ker je vsak udeleženec zbora dobro premislil in tudi pravilno utemeljil, zakaj predlaga tega ali drugega člana kolektiva za kan- didata. Zbor je trajal 3 ure in se ga je udeležilo nad 150 članov kolekti- va. Z, V. ROJSTVA. POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ RODILE SO: Antonija Pišek, Zlatoličje 105 — Ivana; Erika Lepej, Muzejski trg 1 — Leo; Marija Lamber- ger, Dragonja vas 27 — Mileno; Kosi Terezija, Hum 8 — Draga; Marija Torič, Vrazova 10, Ormož — Mirana; Angela Horvpt, Pon- gerce 13 — Zdenka; Ana Bede- nik, Podlože 107 — Slavico; Margareta Kelemina, Dobrava 4 — Smiljana; Danica Pofak, Vi- čanci 51 — Marijo; Anica Po- štrak, Cezarjevci 53, Ljutomer — Bojana; Jožefa Erjavec, Krčevina 6 — Bojana; Marija Semnički, Sp. Velovlak 29 — Slavka; Eli- zabeta Tomanič, Hajdoše 58 — Jožefa; Karlina Mlinarič, Nova vas 71 — dečka; Štefanija Sa- kelšek, Krčevina 51 — Majdoj Neža Strelec, Markovci 34 — Milana; Matilda Hebar, Vel. Ne- delja 11 — Lidijo; Jelena Smo- diš, Podgradje 18, Ljutomer — Slavka; Marija Kristovič, Borov- ci 27 — Zvonka; Rozina Kme- tec, Lancova vas 18 — Srečka; Katarina Ugrin, Koper, Pohreška 6 — Nadjo; Terezija Podlesnik, Ljutomerska 3 — Janka; Kata- rina Soršak, Pragersko 150 — deklico; Ana Toplak, Sp. Velo- vlak 10 — dečka; Terezija Duh, Majski vrh 47 — deklico. POROKE: Slavko Cižič, Dravinjski vrh 5, in Ana Petek, Poljska c. 4; Ru- dolf Mlakar, Stanošina 32, m Marija Koderman, Aškerčeva 8, Ptuj. UMRLI SO: Marija Viličnj.«k, Stara cesta 30, Cezanjevci, roj. 1915, umrla 16. 4. 1965, Stran h »T K D \ I K« — ppfrk. 2"». nprlla Stran 6 1. Iz pregleda je razvidno, da je bilo v volilni enoti št. 111 vpi- sanih 7.902 volilnih upravičen- cev. Od tega je glasovalo 7.334 volilnih upravičencev ali 92,8 Za kandidata je glasovalo 6.496 volilnih upravičencev ali 82,2 Neveljavnih glasovnic je bilo 842 ali 11,5%. 2. V volilni enoti št. 113 je 1m- lo vpisanih 8.616 volilnih upra- vičencev. Od tega je glasovalo 8.179 volilnih upravičencev ali 94,9 96. Za kandidata je glasovalo 7.708 volilnih upravičencev ali 89,5 %. Neveljavnih glasovnic ie bilo 471 ali 5,8 %. Po navedenem izvidu je ugo- tovljeno, da ie 7. absolutno ve- čino v smislu 1. odstavka 126. člena zakona o volitvah poslan- cev skupščine SRS izvoljen za poslanca republi.škega zbora: a) v volilni enoti št. 111 — KOtlJANCIC BORIS, Ljublja- na, Valvazorfeva 7; b) v volilni enoti št. 113 — KI HAR ANICA, Maribor, Ašker- čeva 4. I LllMR V DEŽJU Na igrišču RK Drave je bil 18. aprila košarkarski turnir KK »Drave« v počastitev 1. ma- ja. Udeležile so se ga ekipe iz Slov. Bistrice, MTT Maribor ter članska ekipa KK Drava Ptuj. Manjkala je le ekipa KK Mari- bora, ki verjetno ni prišla zaradi slabega vremena. V prvi tekmi sta se srečali moštvi MTT Maribor in SI. Bi- strica, ki pa zaradi močnejših naisprotnikov, košarkarjev MTT ni bila zanimiva, saj so jih pre- magali z visokim rezultatom 89:39. V drugi tekmi sta se srečali zmagovalni ekipi MTT in do- mača KK Drava. V prvem delu igre so se košarkarji Drave uspešno upirali rutinirani ekipi MTT, ki igra v slovenski ligi. Zal jim je v nadaljevanju zmanjkalo moči in so se morali povsem prepustiti gostom. Takoj po tej izgubi so doma- čini igrali z ekipo SI. Bistrice, ki £0 se jim le v začetku uspešno upirali. Poznala se jim je utru- jenost in tako so morali prepu- stiti iniciativo gostom. Prav gotovo bi bil ta turnir zanimivejši ob lepem vremenu, kajti prav vsi igralci so bili mo- kri, kar jih je oviralo in onemo- gočalo hitrejšo, dinamionejšo igro. Najuspešnejši domačin je bil Klavora, ki je s svojo igro nav- dušil in obdržal gledalce vse do konca turnirja na igrišču RK Drave. LESTVICA : 1. MTT Maribor 2 2 4 149: 76 2. SI. Bistrica 2 1 2 69:109 3. KK »Drava« 2 0 0 57: 9? SPENT SI .IE OGLEDALO 850 PTIMCANOV Zanimivo je, da v Ptuju ni kluba ali sekcije, ki bi načrtno vadila namizni tenis, in vendar je med našo mladino in občani veliko zanimanje za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Samo v Puju je bilo prodanih 850 vstopnic in tako lahko skle- pamo. da si je SPENT ogledalo najmanj toliko naJih občanov. Največ zanimanja je pokazal sindikat pri Socialnem zavaro- vanju Ptuj, čigar precejšnje število pristašev te športne pa- noge si bo ogledalo najzanimi- vejša srečanja v zadnjih dneh. KONČNO LE ... V četrtek, 15. t. m., se je končal seminar za nogometne sodnike z zaključnim izpitom. Izpiti so bili pismeni in usitmeni. Komisijo so sestavljali predstavniki iz Mari- bora, med njimi tudi nekdanja zvezna sodnika Janežič in Gla- vič. Naziv nogometnega sodnika je dobilo kar sedem Ptujčanov. To so po večini nekateri znani igralci, ki so začasno prenehali z aktivnim udejstvovanjem. Iz- pit so opravili: Vogrinčič, Ko- larič, Kekec, Klarič, Ivančevič, Petrovič in Musič. Vsi imajo pra- \'ico soditi nogometne tekme v občinski in okrajni ligi. Morda je med njimi tudi kandidiJt, ki se bo potegoval čez leta za zvez- nega ali celo mednarodnega sodnika. ROKOMETNI SODNIKI Prejšnji teden so imeli roko- metni sodniki svoj redni občni zbor, ki se ga. je udeležil pred- sednik rokometnih sodnikov iz Maribora Musič. Kjub malošte- vilnim sodnikom je uspelo kon- stituirati odbor, ki ga čakajo tež- ke naloge. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Bedrač, tajnik Zupane, bagajnik Jelinek, do- čim bodo sestavljali disciplinski Na ObZTK Ptuj vse bolj načrtno Na občinski zvezi za telesno kulturo Ptuj obstaja več komi- sij za vse vrste športa, ki uspeš- no delujejo po svojih močeh in sposobnostih. Od 13. in 14. t. m. je v spisku komisij za rokomet in nogomet tudi ZBOR SODNI- KOV za rokomet in nogomet. Tako bo delo v odborih pote- kalo povsem načrtneje Brez so- dniškega zbora si ne moremo predstavljati dela po načrtih. Uspehe je zabeležila komisija /:a ZIMSKI ŠPORT, ki je bila formirana tik pred sezono. Uspe- lo ji je organizirati tečaj, ki je imel namen predelati snov »'OSNOVNA ŠOLA SMUČA- NJA«, Ob koncu tečaja so morali tečajniki pokazati svoje sposob- nosti na skrbno pripravljenih progah. Ljubitelji KOŠARKE sa usta- novili KI^ »DRAVA«, ki razpo- laga s člansko ekipo. Upravni odbor in ljubitelje dinamične ko- šarke zelo načrtno rešujejo pro- bleme, ki nastajajo ob ustanovi- tvi kluba. Odbor ses'tavlja:joigral ci.y Probleme rešujejo sproti s pomočjo nekaterih starejših skupno s predsednikom Slano. O atletiki v ptujski občini ni živčnih razprav. Za atletiko — KRALJICO ŠPORTA — še ve- dno ni dovolj zanimanja, da bi uspelo ustamoviti klub. Sicer imajo redno vadbo pod strakov- jim uspelo ustanoviti klub. Sicer tem se ne smemo zadovoljiti in prepustiti te športne panoge sa- mo nekaj ljudem, ki žrtvujejo svoj prosti čas, da bi pridobili kar največ ljubiteljev te športne panoge. Prepričani smo, da je v ptujski občini nešteto skritih talentov iz vrst mladine, pa tudi tistih, ki bi mladini pomagali reševati probleme, ki se pojavljajo pri sleherni organizaciji ob ustano- vitvi. Mislimo, da ne bo dolgo, ko bomo tudi v Ptuju na sk- dionu »Drave« gledali atlete iz sosednih klubov in društev. Tu- di naši domačini se bodo lahko predstavili gledalcem, postavili nove rekorde Ptuja. Ljubitelji atletike^ pridružite se skupini atletov, skupno z njo se vam obeta mnogo uspeha, predvsem pa mnogo športnih užitkov. Zal ne moremo pohvaliti vseh komisij pri ObZTK Ptuj. Na ža- lost nekatere životarijo, druge so na papirju, so pa tudi izjeme, ki resnično delujejo in koristijo razvoju športa v ptujski občini. O aktivnosti novih komisij in ob poživitvi vseh, ki so bile le na papirju, poteka delo vse bolj in bolj načrtno. Obvestilo kmetom - boreem! Po zakonu o zdravstvenem varstvu kmetov-borcev narod- noosvobodilne vojne in njihovih družinskih članov (Ur. 1. SRS, št. 10-84/65) imajo kmetje-borci NOV in njihovi družinski člani zagotovljeno pravico do zdrav- stvenega varstva v enakem ob- segu kot zaposleni delavci. Za kmete-borce se po citi- ranem zakonu štejejo udeležen- ci NOV, ki imajo pravico do dvojnega štetja dobe udeležbe v NOV, ali organiziranega dela v NOV. Zahtevke kmetov-borcev za dvojno štetje dobe udeležbe v NOV ali organiziranega dela v NOV bodo pristojni organi ob- ravnavali kot nujne primere, ker imajo kmetje-borci in njiho- vi družinski člani že od 1. aprila 1965 dalje zagotovljeno zdrav- stveno varstvo v enakem obse- gu kot delavci v delovnem raz- merju. Kmetje-borci pridobijo pravi- co po tem zakonu — če so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, (Ur. 1. SRS, št. 30-263/61) in — če jim je priznano svoj- stvo kmeta-borca NOV (dvojno štetje dobe v NOV po določbah 69. čl. temeljnega zakona o po- kojninskem zavarovanju (Ur. 1. SFRJ. št.51-704/64) ali ' — če jim je priznano invalid- sko svojstvo iz NOV po zakonu o vojaških vojnih invalidih ter — vdova in otroci umrlega kmeta-borca. če je zanj ugotov- ljeno svojstvo kmeta-borca PCOV, odnosno, če so jim priznane pra- vice po zakonu o vojaških voj- nih invalidih, in sicer otroci do izpolnjenega 15. leta starosti oz. do konca rednega šolanja, a največ do izpolnjenega 26. leta starosti, če so popolnoma ne- zmožni za delo. dokler ta ne- zmožnost traja. Udeležba v NOV ni vezana na pogoj sodelovanja pred. 9. sep- tembrom 1943 kot pri ostalih pravicah borcev, ampak zadostu- je, da mu je bila neprekinjena dvojna doba priznana ne glede na dolžino trajanja do 15. maja 1945. Kmet-borec, ki še nima odloč- be občinske komisije o dvojnem štetju dobe udeležbe v NOV, vlo- ži zahtevek za izdajo odločbe pri upravnem organu skupščine ob- čine, ki je pristojen za delo in delovna razmerja. K zahtevlcu mora priložiti ustrezne dokaze o udeležbi v NOV. Postopek pri upravnem organu se lahko zač- ne tudi na predlog združenja borcev NOV. Kmetje-borci. ki bodo uvelja- vili priznanje dvojne dobe šele po 1. januarju 1966, bodo upra- vičemi do polnega zdravstvenega varstva od dneva uvedbe po- stopka za priznanje dvojine do- be. Kmete-borce vabimo, da čim- prej uveljavijo to svoje pravice in pravočasno vložijo zahtevke. Vsa pojasnila daje občinska skupščina Ptuj — sprejemna pi- sarna. Srbski trg 1 ali pa Zdni- ženje ZB NOV občine Ptuj. Skupščina občine Ptuj odd. za upravno pravne zadeve točko dnevnega reda je postal^^ najživahnejše. Na dnevnem red^ od.bor vsi sodniki. Med tretj so bile bodoče naloge, katerijjl so se lotili takoj. Zadolžili so vsakogar za določeno skrb in j, tako pričakovati, da bo delo po, tekalo po načrtu, ki je priprav, Ijen. ZASTOPALI NAS BODO GZS V petek, 24. 4. 1965, odpotujejo najboljši ptujski telovadci državno prvenstvo GZJ. Nasto. pili bodo v vrsti najboljših še, stih telovadcev Slovenije. V vr, stii članov drugega razreda bo, sta nastopila dva in sicer ME, SARIC OTO in VIDOVIC ADOLF, v vrstah mladincev pg MRŠEK JANEZ. To dokazuje, da so se telovadci načrtno in sj^ stematično pripravljali, še večji uspeii pa je za sam Ptuj. kjet je tudi ta naporna športna p?., noga zaživela. Tekmovalcem že, limo vso srečo v Slavonskem Brodu na prvenstvu GZJ. ga Rabljen les za drva poceni pro- dam. Alojz Marin, Savci 10 pri Tomažu. Prodam rabljeno kuhinjsko kre- denco. Irma Pirš, Ptuj, Trste- njakova 5. Rabljeno spalnico v dobrem sta- nju ugodno prodam. Stane Šprah, Znidaričevo nabrežje 2 (pri klavnici). Prodam okna 140X90. Vprašajte v Zg. Hajdini 75. DVE STAVBNI PARCELI z lokacijo prodam ob Ljutomerski cesti, Ptuj. Naslov v upravi. PRODAM dobro ohranjeno ku- hinjsko pohištvo. Lenart, Ptuj Srbski trg 8 Kupim stare stenske, namizne in žepne ure. Ludvik Trop, Ptuj, Murkova 1. STANOVANJE Upokojenki nudim stanovanje in hrano za pomoč v gospodinj- stvu. Vprašajte pri L^jh«, ISJ Tratah 10, Ptuj. Gospodinjsko pomočnico ali goi spodinjo, lahko starejšo, takoj sprejme in dobro plača Mariji Vidic, Radeče (konfekcija), VAJENCA za kleparsko stro- ko z dokončano osemletko sprej- mem. Smdgoc Alojz, Prešernova 7, Ptuj ČESTITKA Dragemu sinu Rudiju Serdin- šku, VP 5429/7, Valjevo, želijo za minuli praznik vse najboljše in veselo snidenje mama, sestra Štefka in brat Marjan. Mestni kino Ptuj predvaja 23. aprila poljski film »MORILEC IN GOSPODIČNA«, 24. in 25. aprila ameriški barvni vistavisionski film »ZAJTRK PRI TIFANIJU«; 25. aprila ob 10. uri italijansko- francoski barvni kinemaskopski film »BELE SENCE 26. in 27. aprila ameriški film »ANA KA- RENINA«; 28. aprila jugoslovan- ski film »NARODNI POSLA- NEC«. Upravni odbor OBRTNEGA PODJETJA DRAVINJA. KIDRIČEVO razpisuje prosto delovuo mesto < RAČUNOVODJA i Pogoj: srednješolska izobrazba s prakso. i (Osebni dohodek i)o pravilniku o OD podjetja. lUizpis velja do zasedbe delovnega mesta. Občinski sindikalni svet in Občinski liunuU /".riK^ občine Ormož razpisujeta prosto delovno mesto tehnične sekretarke. Pogoj: končana dvoletna administrativna šola. Prednost imajo kandi- datkinje, ki imajo veselje do družbeno političnega dela. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. PRVOVRSTNE LONC \RJE iščem za svojo dclaviiico na Dunaju. V delavnici govorimo tudi slovenski. Plačam dobro. Zaposleni lahko vsak mesec obiščejo svoje domove. Terra — Nigra — mannfaktur Franz Kukowetz, Andergasse 38 Wien ICoina zvezdam aH svojim sposobnostim? OVEN Z zanimivimi znanci boste v bodoče v tes- 21.3.--20.4. nejših stikih. Po prestanih težavah nekaj zelo prijetnih doživljajev. Ljubezen zahteva od vas mnogo obzirnosti, ki pa vas bo sčasoma minila. BIK Za nove odgovornosti, ki ste jih radi sprc- 21.4. —20.5. jeli, boste žrtvovali mnogo' dragocenega časa. Imate mnogo želja; potrebnega vam je nekaj več poguma, pa se vam bodo izpolnile. Poklic vam je v veselje, zlasti odkar ga opravljate med prijetnimi sodelavci DVOJČKA ^ Vaši novi načrti so zelo spremenili vaš na- 21.5. —22.6. cm življenja. Mnogih nejasnosti je konec. Radi se spopadate s problemi, ki vam vsiljujejo več nepotrebnih skrbi. RAK Oddih po intenzivnem javnem delu izrabite 23.6.-22.7. za nadaljnje izobraževanje. Stari znanci vam radi zaupajo tudi svoje skrbi. Radi pomagate soljudem v stiski in večina vam je za to hva- ležna. LE^^ Cez prvotne nevšečnosti se je vaša ljubezen 23. 7. — 22.8. razvila v ljubezen z lepo bodočnostjo. Vse želje se vam ne bodo izpolnile, pač pa vsaj tiste, ki vam bodo prinesle srečo. V denarnih težavah vas bo bližnji sorodnik nresenctil z vrednostnim ' pismom. DEVIC-.A Vaše službene skrbi ne bodo vedno tako raz- KOZOROG V srčnih zadevah se vreme hitro soreminii- 21.12.-20.1. največkrat je sončno Vaše poslovnV^rosob-- v službi vedno bolj cenijo. Priljubljenost med znanci vam je v tolažbo, ko slišite pritožbe o razprtijah. VODNAR Vaš srečen dan je največkrat sobota. Samote zi. 1. —19.2. SI zazeJite samo po veseli družbi. Letošnje leto vas bo spominjalo na mnogo prijetnih dožive- tij. Novi načrti vam bodo prinesli mnogo ve- selja. RIBI Stari problemi bodo končno ugodno rešeni 20.2.— 20.3. V ljubezni ste deležni večje pozornosti kot ste jo pričakovali Potrpljenje s sodelavci vas na- grajuje z njihovim zaupanjem. Povabljeni ste na daijnji obisk in boste odootovali