Edini slovenski dnevnik ▼ Zedinjenih državah. :-■ ■ ■ Veli« za m leto. . . $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA List slovenskih delavcev r Ameriki WJUrOH FHA1HB: 4687 CORTLANDT. ■literal m Seoond-Class Matter, September ti. 190S. li Um Fort Ofiot aft Mew York, V. Y% th« Art of Oongress of March S, 1879. NO. 50. — ŠTEV. 50. NEW YORK, MONDAY, MARCH 2. 1914. — PONEDELJEK, 2. MARCA, 1914. YOLUM1 tin M UT1V1L Z2ZL Velikanski viharji v okolici New Yorka. Del kovinske strehe je padel na cesto in ubil dve osebi. Ustavljen promet. PASANTI V NEVARNOSTI. Konec Monroe-doktrine. Evropska prorokovanja. Evropejski diplomati pravijo, da je politika predsednika Wilsona vzrok temu. CARRANZA IN VILLA. Nezgcde na morju. Velika jadr- j Bryan je vprašal angleškega po-nica se je rasbila na kose. Eden slanika, kaj naj odgovori gene-utonil. | ralu Carranzi. Agitatorjem iz Južne Afrike so priredili navdušen sprejem. Delavske unije. London, Anglija, 1. marca. — Danes dopoldan s • je zbrala v Jlj'de-parku velikanska množica ljudi in navdušeno pozdravila on«' delavsko voditelje, ki so bili deportirani iz Južne Afrike. De-inonstraeijo je vprizoril "Trades riiion < "on*rress'"; zastopane so bile vse unije in več uglednih delavskih voditeljev. Ljudstvo je v velikih množica 11 drlo v park. ki j«1 bil icmalo napolnjen di Zini- lo postavljeno par govorniških tribun za deportirane, ki so imeli \ raj j.- divjal oi» -» vero j Washington. D. < .. 1 marca, v,hodni ..bali t»k vihar, kakor-j V-Jed d-jstva, da kljubuje gene- njegU kotička. Sredi parka je bi-m»«-an prebivalci ze r, do pet o- nih držav, je postala situacija navdušene govore in pozivali na-\ N,u J..,-s,v j,- tnnajst tako kritična da sta imela včeraj j VZOČP k trajnosti in solidarno-Krajev i-htn i/ohranili in Inez predsednik Wilson in državni tajnik lSrvan dolgo posvetovanje. Znano je, da se boji predsed- vsake razsvetljave. Po mestu je takorekoč ves telefonski in železniški promet ustavljen. Šest vla- kov, ki vozijo med Albany in New I nik dati dovoljenje za ekspedi-Vorkom, je obtičalo blizu Pecks- eijo. ki naj bi preiskala truplo kilta % snegu.^ (ustreljenega Angleža Bentonu, S hiše 1727 Amsterdam Ave., j dokler vstraja Carranza pri svoje padel kos železne strehe na jih zahtevah. enajstletnega Keymonda Polan-| Pozno zvečer se je odposlal« da in kotla rja Kdwarda Shorta. brzojavke konzulu Letcherju v Pat.-r Cark ki je -el slučajno mi-j v Chihuahni ter podkonzulu Sem-mo, je podelil obema sv. olje, na- piehu v Nogales. V teh brzojav-kar so ju odpeljali v Washing- kah so vprašanja, katera se bo ton Heights Hospital, kjer sta j predložilo ustaškima generaloma -korajgotovo že podlegla težkim | Carranzi in Villi in na koja bo-poškodUam. Ambulance so imele -ta morala odgovoriti. Vprašanja eel dan obilo dela. Par ljudi si so sledeča: .j- pri padcu zlomilo nogo. ozira-1 Prvič: Ali zagotovi Carranza ma zadobilo druge lahki- poikod-1 vlaku, ki bo vozil mednarodno N odstvo cestne železnice je j preiskovalno komisijo, isto var-torilo vse potrebno, da bi se pro-1st vo, katero je obljubil general met redno vršil, toila vse zastonj.! Villa ? Viharje poLrgal na več mestih j Drugič: Ali je izpremenil ge-eb ktrične Žice. vsled česar so scjneral Villa svoje mnenje ter svo-i! hajali ljudje v veliki nevarno- je zagotovilo vspričo stališča, kasti. S hiše št v. 21b. zap. 30. cesta terega zavzema v te: j«' padel 20 čevljev visok dimnik j general Carranza? na sosednje poslopje in napravil j V vladnih krogih se domneva, trebi veliko luknjo. da ne bodo odšli preiskovalni ko- misarji na liee mesta, a ko se ne bo povsem jasno odgovorilo na ?m vprašanju Wakefield, K. J.. 1. marca. -— Pri lilaek Island je nasedla jadrnica "Jacob S. Winslow" in se okoli poldneva razbila na kose. Sreča, da je odšla razen nekega črnca, vsa posadka pravočasno n suho; črnec je utonil. Narragansett, R. I., 1. marca. Vihar j.- raztrgal več streli in po-popoluoma porušil veliko skladi >če za žito, ki je last tvrdke I C. Tueker. Vihar v Washingtonu. Washington, D. C., 1. marca. Takega viharja kot danes, ni bilo v /veznem glavnem mestu že od leta 181)4. Veter, ki je pihal s hitrostjo G0 milj na uro. je trgal električne žiee, razbijal okna in 'i j' precej poškodoval. Po-vihar nekoliko pojenjal. vprašanja ter da se bo izdelalo čisto nov načrt za ta slučaj. Generalu Caranza se ni ničesar odgovorilo na njegovo izjavo. v kateri kljubuje Združenim iržavam. Ker se nista mogla predsednik in državni tajnik zediniti glede oblike, sta se obrnila na ngleškega poslanika za svet. Podanik pa ni hotel vzeti nase odgovornosti ter se je obrnil na angleškega ministra za zunanje zadeve, Greva. V 24 urah ni pričakovati odgovora iz Londona. A ko se postavi Anglija na stališče Carranze, bo s tem ustvarjen precedenčen slučaj, ki bo delal vladi Združenih držav še velike težkoče. sti. Na shodu je bila sprejeta resolucija. v kater' se ostro napada vlado, ker je dala voditelje deportirati iz Južne Afrike. Deportirani so se izjavili, tla se bodo pri prvi priložnosti vrnili nazaj v Afriko in poskušali dokončati začeto delo. Tja je že odšlo nekaj drugih angleških delavskih voditeljev, ki bodo deportirane v vseh stvareh zastopali. Eden izmed govornikov se je izrazil, da so jih poslali nazaj pod pretvezo, ker so baje pozivali ljudstvo k nemirom, kar se pa v resnici ni zgodilo. Proti špijonaži. Protest proti inšpekcijski klavzuli v Burnett-predlogi. — Italijanski poslanik. Washington, D. C., 1. marca.— Glede naselniške predloge je postalo v senatnem komiteju vse tiho. Videti je. da se ne ve zagotovo, naj naj bi se storilo. Člani komiteja so s par izjemami vsi za hišno predlogo, vendar se pa dvo- Na dvoru ruskega čara Nikolaja II. —o— "Grof Vazilij'' je izdal svoje spomine. Ruski car je silno brutalen človek in bojasljivec. ŠPIRITIST. Svoj čas je bil prepričan, da bo v rusko-japonski vojni zmagala Rusija. V zalogi John Lane & Co. je izšh knjiga "Moji spomini", katero je spisal "grot" Vazilij". To ime je gotovo psevdonim nekega človeka, ki j ■ živel dolgo časa na ruskem dvoru in pozna izvrstno vse razmere. Pisatelj pravi, da je bil oče sedanjega čara dober človek in se je v vseh lastnostih zelo razlikoval od svojega sina. Car in carica sta velika "špiritista." Za časa rusko-japonske vojne, je bil ear prepričan, da bo zmagala lJusija, ker so mu rekli špiritisti. da se bo tako zgodilo. Ruski vladar ni mož posebno velikih duševnih zmožnosti, pri vsem tem je pa skrajno okruten človek. Sam ničesar ne sklene, ampak dela pod uplivom svojih sorodnikov in državnikov. Bad bi videl, da bi se ga vse balo, toda ne zna odločno nastopati. V jezi je nasilen, zmožen vsakega zločina. Ko so mu sporočili o strahoviti katastrofi pri Tsushima, je igral ravno tenis v Carskojem selu. Pri čitanju brzojavke se ni spremenila niti najmanjša poteza v njegovem obrazu. — Nikdar v zgodovini — pravi pisatelj — ni potreboval noben car toliko božje pomoči, kot jo potrebuje Nikolaj II. avtokrat yseh Rusov. Carevič je bil že od rojstva precej slaboten in si poročila o njegovi bolezni precej nasprotu-1 jejo. Kot triletni otrok je bil dvakrat operiran. Ker je po naravi aroganten in nima dobre vzgoje, Veder za gospode. Pikantna prireditev je našla nepričakovan kcnec. — Orijental-ski plesi. Da je treba biti pri izberi atrakcij zelo previden ter predvsem paziti, da se ne pride v dotiko s policijo, ako je na programu plesalka, proti kateri je bila rajna Šaloma prava spokornica, so izvedeli prireditelji neke zabave, katero se je priredilo v prid nekega podpornega društva. Včeraj so stali pred policijskim sodnikom gospodje prireditelji ter obe ženski atrakciji. Zagovarjati « ± » • • . J Danes je umrl tukaj Saul pasa so se morah raditega, ker so a- ranžirali nemoralne plese. Said paša umrl. Bomba v cerkvi. Smrt prejšnjega turškega velikega vezirja. Brata-zrakoplovca sta se penesrečila. $200,000 UKRADENIH. Eksplozijo v Westminsteru so po-' vzročile sufragetke. Škoda je ogromna. Carigrad, Turčija, 1. marca. — Policija je namreč izvedela, da se bo v neki dvorani na 1. Ave. priredilo "gosposki večer" z ja-ko pikantnim programom. Štirim prejšnji veliki vezir. 31 ož je bil eden izmed prvih turških državnikov. liil je devetkrat šef Visoke Porte in je parkrat rešil državo iz velikih zadreg. Leta li?'J5. , , , .. . . . se je zatekel v angleško poslaui- uetektivom se je naročilo, nai si ztx.n i , .rl •• st%° v arigradu, ker so ga so- auii- Meseca i, o • r* i i - • i ' aPri,a 19oy je bil Said paša pred- ka Susie Dale. ki je zapela par i „1WVV , - , - • • , j , , ' m * setlnik narodne skupscine. ki je jako dvomljivih kupletov. To so 1 J st Ko White ter se pričela producirati, je bilo s potrpežljivostjo detektivov pri kraju. Lepa Jessie je baje svoje naravne čare tako odkrito kazala, da so morali detektivi sramežljivo pobesiti oči. Naenkrat pa so se spomnili svoje v _ ^ v stVQ y c.u. adu kor s ogledajo to prireditev. Ustop Jim ^ - \ je bil dovoljen proti plačilu 50 du iu mu je .,a gm centov. Prva atrakcija je bila ne- „_ 1r !'i, k« r je imel s takimi pred-; gori Weisshorn se je odtrgal plaz • ti /e večkrat opravka. Polici-J in pokopal pod seboj tri Švicar- mi glede klavzule o naobrazbi, bo jako slab vladar, bo prišel ker se ne ve. kako stališče bo za- vzel predsednik Wilson. Komitej si ni nadalje na jasnem glede inšpekcijske klavzule, ki določa, da bi se nahajali na prekooceanskih parnikih, ki imajo na krovu izseljence, ameriški inšpektorji in matroue. Državni department se je izrazil proti tej klavzuli, ker so inozemske vlade že protestirale. Ve se nadalje,, da se posebno italijanska vlada zanima za to zadevo, ker bi bila predvsem Italija prizadeta vsled te klavzule. Proti taki določbi pa je tudi nemška vlada. Ugotavlja se, da bi se s tem kršilo suverenske pravice posameznih držav. Raditega se ne ve, kaj je treba pravzaprav storiti. Najbrž se bo klavzulo črtalo ali jo pa zelo izpremenilo, in sicer na način, da bodo zadovoljne tuje države. na prestol. Deček pretepa svoje sestre, tirariizira služabništvo, če mu pa kedo kaj očita, je ostro kaznovan. aretirala njegovo ženo. ker isli, da je ona v zvezi s celo za IVO, ske turiste, ki so se nahajali že v višini 5000 čevljev. Trupla so baje že dobili. asa krasni in brzl pomik (Avstro-American prog«) Kaiser Franz Josef I. Wplije ▼ sobott die 7. marca ▼afaja do Trata lama 13 int. do Trata ali Roka - - $25.00 Cono vornih Iktkor: do UMjmxm - - - $26.16 doZagraba : . • . $26.08 Zft MHbM kabiac (wMelak mmi IL la UL r—xm&mm) Han rmtrnfm tiUodrMl>, m troke polo-rlc*. Ta•ddtklek pMbat Vate)« Urtk« )• tetoiti pri VX BAKSKB, M Cortland* St., F«v York. Iz delavskega sveta. Boston, Mass., 1. marca. — Jutri bo izplačala bostonska železniška družba svojim uslužbencem $400,000 na zaostalih plačah. Nekateri bodo dobili kar po $130 na enkrat. Sodišče je namreč dognalo, da bi morala družba zvišati plače že 1. maja 1933. Proti hinavcem. Pittsburgh, Pa., 1. marca. — Pi-vovarniški delavci so priredili v Victoria Theatre na Liberty Ave. veliko zborovanje, ki je zelo pomenljivo v boju za prohibicijo in proti. Na zborovanje so bili povabljeni vsi organizirani delavci. V vabilu lia zborovanje se je glasilo, naj slišijo vsi pošteno misleči ljudje pivovarniške uslužbenee ter naj si nato ustvarijo svoje lastno mnenje, Prohibicijo se je pobijalo iz dveh važnih razlogov. Prvič, da oropa prohibicija zmernega pivca njegove pravice, da dobi pijačo. Drugič, da bi na tisoče uslužbencev, ki so sedaj zaposleni v pivovarnah in gostilnah, izgubilo mesta. Zborovanje je bilo kljub neugodnemu vremenu prav dobro obiskano. Konečno se je sprejelo protestno resolucijo. Indija - dežela čudes. Še do danes se ni moglo premostiti nasprotja in globokega sovraštva Indijcev. Prejšnji predsednik Taft. Baltimore, Md., 1. marca. — Sedaj sem delavec — je rekel včeraj prejšnji predsednik Taft ,na obedu pri "SVilliamu Marburv. — Mislil sem, da se bom malo odpočil, toda kot profesor imam skoraj ravno toliko dela kakor kot predsednik. .Glavna stvar je, da sem popolnoma zadovoljen. "Grof" Markarov. Washington, D. C., 1. marca. Oblasti v Philadelphiji zaman poizvedujejo po nekem, "grofu'1 Markarovu, ki je obdolžen zako-nolomstva. Izdajal se je za atašeja tukajšnjega ruskega poslaništva in izvršil več prefriganih sleparij. Delo v hišah. Philadelphia, Pa., 1 marca. — Inšpektorji državnega delavskega department a, so naleteli v dolenjem mestu na 200 stanovanj, katera se je izpremenilo v šivalnice ter da se v takih majhnih prostorih najema tudi tuje moči. Državni zakon iz leta 1905 dovoljuje sicer delo na domu, a prepoveduje najemanje tujih moči. Indija, dežela čudežev. Tam kjer teče skrivnostni Ganges kjer stoje mesta s tisočletno zgodovino in kjer je mati narava delila darove z največjo razsipnostjo, živi narod, čisto poseben, kojega duše se ni moglo proučiti do danes. Dežela čudes je to, a tudi dežela krvi. Tla so prepojena s človeško krvjo, prelito v brezštevilnih bojih za ta zemeljski raj. V zadnjih dveh stoletij so vladarji dežele Angleži, ki vzdržujejo svoje gospodstvo le s kruto silo. Povsem naravno je. da sovraži narod svoje tuje gospodarje, ki so zagospodarili nad njim. Prišlo je že do krvave strašne ustaje leta 1857, katero so zatrli Angleži z brezprimerno krutostjo. Ujete u-staše so privezali pred kanone ter jih razstrelili na atome. Seveda so imeli za to vzrok, ker so Indijci preje brez pardona morili in onečaščali žene in hčerke angleških častnikov. To sovraštvo Indijcev do svojih gospodarjev slika krasna povest "Beguni", ki je priobčena v letošnjem Sloven-sko-Amerikanskem Koledarju. Rojake, ki še nimajo Koledar ja, opozarjamo, naj si ga naroče, dokler zaloga ne poide. Cena je samo 25 centov. Naročilo naslovite: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. vez s svojim novim enokrilnikom j v zrak. Par sto čevljev visoko se tje motor nekaj pokvaril, zrako-plovca sta padla na tla in obležala na mestu mrtva. London, Anglija. 1. marca. — Danes zvečer je pol ure po božji službi eksplodirala v St. Tohn's Church, Westminster, bomba. Eksplozija jd napravila velikansko škodo; nekatere slike, ki so skoraj neprecenljive vrednosti, so več ali manj poškodovane. Cerkev stoji nasproti hiše, v koji stanuje državni tajnik za notranje zadeve. Bombo so položile sufragetke. Pariz, Francija, 1. marca. — Včeraj je bilo ukradenih iz nekega poštnega avtomobila $200 000. Danes so našli blizu nekega stav-bišča v predmestju zavoj v katerem se je nahajala svota. O storilcih nimajo nobenega sledu. Iz Avstro-Ogrske. Atentatorja prijeta. Škofu Miklossj-u so poslali Busi zavoj dinamita. Albanska depu-tacija pri cesarju. HUDA KAZEN. Policija je aretirala dijaka Ka-taran-a in ruskega mornarja Teo-dorova v Bukareštu. Budimpešta, Ogrsko, 1. marca, Tukajšnje časopisje naznanja, da je v Bukareštu aretirala policija ruskega dijaka Katarana in ruskega mornarja 'IVodorova, ki sta obdolžena. da sta s pomočjo drugih vprizorila atentat na grško-katoliškega škofa v Debreczinu. Nadalje se je razširila med prebivalstvom govorica, da je pravi povzročitelj ruski grof Bobrinski, kateri je pred kratkim prišel z Ruskega na Ogrsko in nastopil kot priča v procesu proti 92 Ru-sinom, ohdolženih veleizdaje. Kot se čuje, so se oni čas, ko je bil odposlan zavoj, mudili Kata-ran, Teodorov in Bobrinski v Cernovicah. Atentatorja - bo Ru-munija skorajgotovo deportirala. Pri eksploziji je bilo šest oseb nsmrčenih in osem težko ranjenih; škof je ostal nepoškodovan. Dunaj, Avstrija, 1. marca. —■ Cesar Franc Jožef je sprejel danes v avdienci albansko deputa-eijo. Med drugim jim je rekel: — Cel narod mora složno delovati in bodočnost Albanije je zagotovljena. Tukajšnje porotno sodišče je obsodilo špiona Aleksandra Jan-driča na štiri in tričetrtletno ječo. Svoj čas je bil pri vojakih degradiran, ker je pisal svoji nevesti anonimna pisma razžaljive vsebine. Njegov brat Cedomil je bil pred par dnevi obsojen na de-vetnajstletno ječo. Brata sta vohunila v prid Rusiji. V Olomucu na Moravskem so aretirali nekega vojaškega zdravnika in štiri podčastnike ker so sprejemali od rekrutov denar in jih oprošeali vojaške službe. Predsednik Zamor. Washington, D. C., 1. marca. Državni tajnik Bryan se je izrazil. da bodo Združene države takoj pripoznale generala Oreste Zamora kot predsednika republike Haiti. Nova vlada ima taktično kontrolo nad vsemi krogi republike. Pennsylvania železnica. Pittsburgh, Pa., 1. marca. — Ravnateljstvo Pennsylvania železnice je danes izjavilo, da bo prenehalo voziti enajst lokalnih osebnih vlakov. Razen tega se črtata z voznega reda dva eks-presna vlaka med Chicago in Fittsburgpm. Redka prilika. Najlepša prilika se nad! sedaj rojakom sa potovanje v staro domovino* ker so vse parobrodne družbe znatno znižale cene prevoznih' listkov. Sedaj se lahko dospe po vsaki progi ZA SAMO $22.00—$25.00 PREKO MOBJA. Pilite nam glede kretauja par. ulkov takoj; kajti te ugodne oe» ue so veljavne FRANK 8AKER, 83 £gr tlapd* »L, He* Xfltib Kapitalisti naj plačajo. Sacramento, C al.. 1. marca. — Nekateri kapitalisti v Californiji so se znali izogniti stroškom, ki so nastali vsled nove delavske za-varovalninske postave, na ta način, da so zavarovalnino čisto pri-prosto odtegnili od plače delavcev. Industrijelna zavarovalna komisija pa je odloČila, da je tako ravnanje nepostavno. V poročilu se glasi: "Osnovni stavek zavarovalninske postave je, da se prenese težo oškodovanega delavca na industrijo. Najboljša metoda za delodajalce bo ta, ako bo prištel zavarovalnino k svojim rednim stroškom.'* Zagovorniki postave zagotavljajo, da se bo uvedlo še bolj drastične zakone, ako bi delodajalci nadaljevali z njihovo dosedanjo politiko. Tennessee je postala prohibicij-ska država. Nashville, Tenn., 1. marca. — V soboto so se po celi državi zaprle gostilne in pivovarne, ker je stopila v veljavo prohibicijska postava. Najbolj prizadeto je mesto Memphis. V Nashville je tudi lekarnarjem prepovedano prodajati opojne pijače. m . JL JL. - ■ -M.- ------> J J. 1 I 1 J 1 J Denarje v staro domovino Rinoceros napadel paznika. Pazniku Willfamu Snyderu v menežariji newyorskega Central Parka bi kmalo slaba predla, ko se je podal v kletko rinocerosa "Old Smilesa." Žival je skočila nanj in bi ga gotovo raztrgala, če bi ga ne rešili drugi pazniki. Prejšnji večer je dal rinoceroeu dva kvarta žganja, ker se je nekoliko prehladi!. K. $ g. $ 1.10 180.... 26.65 io.... 9.15 140.... 28.70 15____ 3.16 160.... 30.76 20.... 4.90 180.... 92.80 25.... 6.90 170.... 34.86 §0.... 6.25 180.... 36.90 35.... 7.30 190.... 38.95 40.... 8.90 900.... 41.00 45.... 9.35 960.... 51.25 60.... 10.36 300.... 61.60 55 ... U 36 350.... 71.75 60.... 12 40 400.... 82.00 66.... 13.40 460.... 92.26 70.... 14.46 500.... 109.50 75.... 16.45 600.... 123.00 8t.... 16.50 700.... 143.50 66:... 17-50 800.... 164.00 90.... 18.60 »00____ 184 00 100... 90.50 1000.... 204.00 110.... 92.66 9000.... 408.00 120.... 94 60 6000.... 1018.00 Pottarima je vfteta pri teh zv*> tah. Doma se nakasao« svote p* polmoma izplačajo brez vinarji odbitka. Nale denarne poUljatve razp* iilja na zadnje poite e. k. poitni hraailniSni urad na Dunaj* v na} kraj Sem jSasau Denarje nam poda« 0« Mfeft ličneje do $50.09 v getovin! v pit poročenem alt registriran— fie na, ve$)e »teke pa pe Postal Money Ordev ali pa M Men JMI Bank Draft. 8S Bortlandt 81 New York, H, ft HM H. «ib Avena* IL & ----M-i GLAS NARODA, 2. MARCA, 1914. "GLAS NARODA" (S! ovcnic Daily.) Own« 1 tnJ published by the SIovcr»!c Publishing Co. (a corporation.) FRAJHt JIAKSER, Pwrrfent. JANKO PLESXO, Secretary. LC V C :x DIK, Treasurer. Dopisi. i ni zi Ampak brez denarja nI nič. | Jii zmogel dalje. Bog sam znaj. v j Evropa, oziroma šest velesil, ki koliko bi se mu bila izpolnila že-;se s suverenskim preziranjem l,i;i z njegovo eneržijo, da ni lla-geogi*afije imenujejo Evropa, uva- leševie obraeunil s^svojo Irmo. sv Frančiška Sera finskega št. 4(J žuJe> P™*™ argumente, pa so On je bil trdno uverjen. da hee-.1 i.- priredilo dne ?11Prav^ene investirati to milijo- rina Ijubav je priprost sen mla- nov v albansko podjetje. Grof, dosti. "D-kle je treba vzbuditi!'' Berehtold vriska, čisto po tihem,rekel dalje trgovec in jo poslal New Ycrk, N. Y. — Društvo Place »2 Co i corporation and (■ oliicer3 i orouffh of Man-City, N. Y. K. S. K. .1. .]< I febr. veselico, ki je bila jako dobro obiskana. Izžrebala se je stenska ura-kukaviea. katero je dobil rojak Fran Cerar s št. 17-">. Hvala vsem, ki so se udeležili veselice. da se ne izda: ampak vriska — vsaj v srcu. Vendar enkrat uspeh. v svet n;> daljno potovanje, da lako pozabi na Hanibala. '"Prvi ko je zapisoval doslej skoraj vsak; pasji zarod se meče v vodo — ta- , • i • i- dan kakšen ti;i>ko v svoj dnevnik. I ko tudi in-ve snubce ie o-ovoril posebno pa onim. ki so prodajali ... , . , . _ I "u » ,vt • Za a list za. Ameriko in $3.00 ' 1. ta....................... 1.50 " leto za mettA New York ....... 4.(.0 ** r»«>l k ta z-i dv sto New York ... 2.(0 " tvroj>o^a v e let^...........4.50 (trt leta 2.55 1.70 "GLAS N VLiODA" frhija v?ak dan _izvzemaj n- Jtrlj in praznikov. **G]LAS N VRODA" ("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00, Ad»ertUcment on agreement Dopisi brez podpi-a in osobnosti sene pnobčnjejo. Denar naj se blagovoli počil jati po — Money Order. Pri spremembi kmj* naročnikov prosimo, da r.ara tudi prejšnje bivališč« naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pL .iljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" «2 Portland t St., New York CTty. razgled nice in srečke za dobitek. Fran Kavčič, tajnik. Clarysville, Pa. — Pust je prešel kakor ponavadi. Nekateri so stopili v zakonski jarem, drugi smo pa pri družinah, da nam kuhajo in perejo. Stara pesem se glasi: — Naj bo stara al" pa mlada. .. pri nas je pa ravno narobe. Deklice so mlade, lepe kot rožiee. | fantje pa bolj postarni in se ne brigajo dosti zanje. — Z delom j se ne morem nič kaj pohvaliti. Tisti, ki imajo delo, delajo dobro, če pa pride kedo od kje drugje sem. ne dobi dela. pa makar da se na glavo postavi. Sem ne svetu 'em nikomur hoditi, ker je veliko število brezposelni h. 1'ri nas gospodarita samo kramp in lopa-, ta. drugega dela pa ni za dobiti. Pozdrav! — F. Poženel. ____ Telefon 46*7 Oortlandt- ^^^^»socMr/j Albanski obrat je zagotovljen: denar se investira potom albanske državne banke, ta banka pride v avstrijske in italijanske roke in kdor ima banko, ima politični vpliv. Tako se pride do davno zaželjcnega cilja in naposled je vse v redu. Ali zdaj pravijo velesile: Ne! Če damo denar, hočemo imeti tudi v banki svoje prste. lianka se mora internaeionalizirati. Naših 7~) milijonov je fond perdu, izgubljen denar. Tako neumni -vendar nismo. d;i bi pričakovali povračilo. Kaj pa ima Albanija, ua bi nam mogla odplačati tako svo-to.\'.. To milijonov bo dolžna država. ki nima niti enega milijona prebivalcev. N::j tor«-j vsaj ve, komu Jih jc dolžna. Tako naj to , ve, da bo čutila svoj dolg, njena državna banka pa bodi naša zastopnica. Princ Wied je mož moderne dobe. Kneževska čast inn je vprašanje kupčije. On ni princ iz operete. ampak zdi se. da bo — princ iz marionetnega gledališča. Šest. velesil se konstituira kot delniška v svoji priprostosti. dobro vedoč. da prva ljubezen navadno izhla-peva. Ko je Hanibal zaznal, da je lrina odšla, odpotoval je tudi on nekam daleč. Še le čez leto dni se ;e doznalo iz novin. da klatari nekod po Afriki ter da je zašlo-kakor lovec na leve. — Dolgo — dolgu se je mudil tam. a medtem so se Maiesevičevi načrti izpolnili, luna je poročila njegovega nečaka. Ko jo je Hanibal pred tremi ali štirimi leti zazrl kakor gospo, bila sta oba ž-1 tako umirjena, da se jej ni mogel on pokloniti z nekoliko komplimenti, a ona da ga je za m ogla poslušati kakor kogarkoli. Seveda dolgo se ni ustavljal v Pazarincih nikoli. Pred pol-1: tiini letom se je vrnil v Afriko un cinilj ni mu lov na love. Njemu e bilo. kakor da <_ra je jačila kri one najaristokraličneje zveri. Vračal v-" jtr iz Afrike s«-le v jeseni o priliki, ko .i«1 Jurkica potovala ž njim. 3Iedtcni, ko je *::iiljani«; pripovedoval Jurkiei Hanibalove do-gmlke. sn v dvorani že dolgo ple- £5® Predsednik Wilson o pri-seljeunju. v l bo Zdi '■dsednik Wilson se bo moral a! k m odločiti, kako stališče iv/.el napram priseljevanju v lžeiie države. Ako misli pred-ik Wilson tako, kot je mislil m d:-i>.ki kandidat Wilson, iii ne bo podpisal predloge. >i zelo otežkoeala priseljeva- Kneževina na puf. —o— 4'Viljema 1.", doslej še bolj priprost o imenovanega zu Wied. | vdcsil se kaastimira kot delniška sali. Bila >ta tu v tretji ali četrti so zaceli nekateri ljudje ze sma-|dru£h|l^ ustanavlja albansko kne- sobi od dvorane. Tik je bila soba trati za nekakšnega operetnega ževiBO iu nastavlja prinea Wieda1 za buffet: v tej je imel v krogu princa; pruska gardna uniforma za fcVojega prokurista. Šest vele- domače gospode glavno besedo mu lepo pristoja, gladko je poče- sil pa bo ilnek) 1Ja yrvici in uaj.! 1Iupredlt ki je vedno tolmačil, san. vse se na njem sveti govori silnejfl bo? C.e bodo vlekle ene na p0 kakem redu nai se jedo Saško* nos in očarljivo je bedast! to fJru„e pa na drugo stran. 1 eherieve speci jaliteti-. i pri tem Kadar pride mah. bolj V leta. bo fcati je pHjetno. če se človek lah- praznili buteljke eno za drugo, pravi <*Serenissimns \ .. |ko m£e kakor ga je volja pa Kaj še! Princ Wred m figura ?0(je šest muzikantov, vsak dru-za rajnega Offenbaeha, ampak ei- go mel0dij0? pa je treba plesati slo pameten fant. sin naše dobe. vaic.ek in tango, polonezo in ga- realinti'no misleč in celo vpošte- lop obenem, bi si sam hudič lahk< vajoč zgodovinski materijalizem. p0]umil noge. in Albanija bo tako Krasna prilika se mu ponuja za j»lcsižče "Zarja romantiko. Iz zatišja, o katerem Takratni go v erne r WTilson je rekel dne 4. septembra 11)12 deh.--gaciji tujijtzieuih časnikarjev: ''.Moj interes glede priseljevanja ■ • giba v smeri, da se priseljenca pravilno informira, da se ga obvaruje pred sleparijami v s' i \ -"»t, naj si bo potom vlade ali kateregakoli drugega, da se L?a k on cen o spravi na mesto, kjer ho najlažje dosegel namen, radi ko'» ^a je bil prišel semkaj." N< kemu državljanu italijanske na;, inosti, ki stanuje v Connecticut u, pa je pisal governer Wilson : "Demokratična stranka se ne inore zavzemati za nobeno drugo kot liberalno politiko glede pri-seljevauja, ako noče pozabiti na svoj izvor. Skoro bi se lahko reklo da ima stranka svoj izvor v o-po/. iji napram postavam proti tujerodeeiu, s katerimi je hotela federalistična stranka faktično o-nernogočiti naturalizacijo ter spraviti do molka kritiko našega naroda erlede politike vlade. Amerika je bila od nekdaj ponosna na to, da j'- odprla vrtita vsakemu, ki I jibi prostost in ki išče prilike, da si pomore naprej. In dokler bo demokratična stranka na krmilu, se ne bo nikdar krenilo v drugo smer. S celim srcem soglašam s starimi nazori in navadami stranke, ki me je počastila z nominacijo za predsednika Združenih držav." Dr. Cyrus Adler-ju iz Philadel-phije je pisal governer Wilson sledeče: '"Mislim, da mora dati naša dežela vsakemu možkemu in vsaki ženski, ki je moralno in telesno zdrav in ki pride semkaj, da posveti svoje moči gotovi nalogi. pr: . to. Vsled tega bi si tudi zelo natančno ogledal vsa omejevanja. ki bi v praksi omejevala ta princip.*' Nevvvorškemu listu "Wahr-heit pa je pisal governer Wilson : "Kot drugi demokrati sem tudi jaz g>\jil vedno zelo liberalne nazore glede priseljevanja. Čutim, da bi se ne skladalo z našim narodnim značajem, ako bi prav prisrčno ne sprejeli vsakega moškega in vsako žensko, ki pridf* semkaj r> poštenim namenom, da si poiš.e tu novo domovino." Mož. ki je pred poldrugim letom tako pisal in tako mislil, ne more podpisati predloge, ki določuje med drugim, da ne sme nihče v deželo, ki ne zna pisati in brati in naj je še tako zdrav in $e tako neoporečnega značaja. je širni svet tako malo vedel kakor o n ego vem prebivalcu, ga , vabijo na tron. Kaj ni že to kakor pravljica In tron stoji v romantični deželi, še tako nepreiskani kakor Tibet. V oblake štrle vrhovi katerih se še ni dotaknila evropska noga. morje pljuska ob pečine in buči skrivnostno pesem o lupili starih Ilireev. Šege iz davnih, davnih časov vladajo v deželi Skipetarov, tph sinov pri-rode, primitivnih, trdih kot njih ;-kale, bojevitih kakor zveri njihovih planin, strastnih kakor morsko valovje ob jugu. Kakšna poezija veje okrog takega trona! Koliko preteklosti, koliko zgodovine spi pod temi peščinami. pozabljene in vendar slave vredne! Sem so (irki prihajali s svojo antično kulturo, tukaj je rimski meč prepeval svojo krvavo pesem... Kdove koliko filozofov je dala Albanija starim Ile-lenom (Grkom), koliko junakov starim Rimljanom. Nista bila Fi-, lip macedonski in Aleksander i Veliki Albanca? Ni li mogoče i vsaj trditi, da sta bila ? Če se mo-re mladi Konstantin v Atenah (imenovati naslednika Konstantina Velikega, zakaj se ne bi mogel kne/. albanski smatrati za naslednika Kastriote, Skander bega, pa tndi za naslednika Aleksandra i In v to kraljestvo romantike naj prinese princ Wied svoje že-zlo. Kakor čarovnik s svojo palico se z njim dotakne dremajoče preteklosti, da jo zbudi v novo slavo kot pravljični princ Trnul-čico; in tla starodavne bajke naj oplodi s kulturo dvajsetega stoletja, s civilizacijo Evrope! Kakšne krasne prokiaiuacije bi se dale pisati in kako bubile lahko polne zanosa, poleta, pa tudi mehke sentimentalnosti! Ali zmotili so se s princem Wie- taro v dvajsetem stoletju, v dobi kapitalizma ? Tudi princi morajo korakati s čaaom, če nočejo ostati zgolj dekorativni predmeti. In princ Wied presoja »voio kneževino s povsem modernega stališča. Dandanašnji je vse podjetje. In da uspeva, mora biti podjetje financirano. Torej — denarja srni! Princ AVied ne misli na kra- Jurkica Agičeva. — Pov«*t. — Spisal Keaver Žandor-Gjalski, (Dalje.) V kakih desetih letih je Bea-trika izplačala ves dolg. Henrik 31aleševie je namreč kupil od nje velike gozde in tako se jej je posrečilo, da je dosegla svoj cilj ter izročila Ilanibalu, ko je postal polnoleten, veliko posestvo povsem čisto. A ravno ta Henrik Maleševič je zanesel v njeno življenj e dramatičen dogodek. Hanibal se je namreč strastno zaiju-bil v njegovo Irmo. 8 v est si je bil, da jo poroči. Beatrika je sedela sedaj med dvema stoloma. Ali da iz ljubezni do sina dovoli to poroko ter j v j ne stavlja ovir, ali da' se odreče svojemu cilju, ker ji bila trdno prepričana, da bi po tej ženitvi silno trpeli ugled, sijaj in ime. "Uvajati v drugič v hišo neplernkinjo — je isto, kakor ne biti plemič!" je rekla ter se odločila proti istej. Prišlo je uo burnih prizorov med materjo in sinom. V svoji to-goti jej je .sin za klica!, da obžaluje samo sebe: opravičiti bi mogel mater, ki bi bila iz hiše Draško-vičev, Erdodvjev ali Pejaeevičev. a nie. ki se jej pretaka po žilah plebejska kri. ne more pojmiti. razen, ako se spominja na narodno prislovico: "da je poturica hujši od Turčina!" — liavno zato. ker nisem ne Draškovičeva. ne Erdodvjeva, ampak samo navadna Tatalovič-ka. — ravno zato ne smem privoliti v tak zakon. Misliš-li, da je tvoj aristokratski svet park, v A kolikor so se tudi zanimali za jed iM pijačo, vendar rso motrili is i Jurkieo, kakor tudi Smilja-ui.'n. ter -izbijali svoje šale. Ali. i li j:- ona srečna mladost, v o-•e.-m tihem kotiču. želo jezila, o-mrazila se jim, a zavidali so jo. Ne Jurkica. ne SmiljaniG nista opazila teh pogledov. Obadva sta popolnoma pozabila na neposredno svojo okolico. Ona je bila še vedno pod vtisom Hanibalove po-esli: vsaka malenkost jo je zanimala : Hanibal je pri njej zasijal \ ! i o v i liliji: in ne znajoea sama. zakaj, se je zelo navdušila i zanj, i< na divnili ličicih se je či-rla v-a notranjost njene čisti duše. Lesketajoči očesi sta ,j<-j zrli v daljavo, na obrazu se jej .j - zibal krasen, blažen smešek, a pri-jemši s. z roko za glavo, so se jej prstiči igrali s šopi las po belem, krasnem vratu. < K kako je bila krasna! JSmiljanie jo je gledal venomer, — čutil se je srečnega, kakor ni-kali še v slojem življenju. Veselila ga je iij na bližina, omamljal 1:1 je von j mladega in lepega života njenega, navduševala ga je krasota njenega obraza, blaženega ga je delala njena zaupnost. — to odkritosrčno dušno bližanje. V tem hipu ni mogel več dvomiti. dom ! Kaj bi s to staro gledališko^ katerega se sme vstopati brez do- voljenja .' Misliš-li. da bi se kedo drugi, razen tvojega očeta, čutil srečnega ob moji strani V Njemu ni bilo mari. da so ga, dasi ože-njenega, brez soproge vabili na dvor. da je moral neprestano bivati v Pazarincih. ako ni hotel, da ga užalijo do zadnje kaplje krvi s tem, da mu vsaj milostno vsprejemajo soprogo 1 Jaz znam tnarijo. Velik obrat ali pa nič. 75 najbolje, da še danes nisem, pa milijonov za tvrdko "albanska tudi ne občutim, da sem v tvojih kneževina", 20 milijonov takoj v aristokratičnili krogih kakor do-štetem denarju, za ostalo zanes- ma. Ali ne pričajo tvoje besede ljive garancije; če se izpolni ta najjasneje, da celo tebe.— sina pogoj. &c upa gospod princ spu- mojega — ločuje velik prepad od tvojo matere, ker ni Draškovičeva. niti Erdiidvjeva, ki bi se nio-Izet paše. Pravijo, da zahtevajo gla ponašati z isto nepregledno Albanci na vsak način mohame- j vrstjo stavnih imen. kakor jih danskega kneza. Tudi to je ro- morejo imenovati Radmanoviei - tega se je Smiljanie prav nalašč mautika. Če prinese protestant dalmatinski patriciji in knezi. i^ncrJbni r^TVtre A* bi in siW»n1 milijone, inohamedanec pa ne, bo-1 "Mati, jaz nisem mislil tako!" mo že videli, kdo jim bo ljubši!3je kriknil žalostno in ni besedice stit i v io špekulacijo. Tako se nemara premaga tudi konkurenca da ljubi — ljubi silno in goreče. Seveda — se je tega zavedal že davno. A povedati ne bi mogel, kedaj je občutil prvikrat to ljubezen. <>d onega časa. ko sta skupaj potovala, nosi on v svoji duši vso to malo, drago carovuico in vse srce mu gori za njo. Vse to mu je v tem hipu zopet prešinilo notranjost. Spoznal je. kako orjaško se bori proti čutstvu iu glasil srca. Menil je. da. on. ki nosi v sebi kal strašne bolezni — spši-ee. nu sme niti pomisliti na to. Pa ga je zopet obvladala misel, da bi negovanje od strani tako dobre ženice za branil o daljni razvoj te bolezni in v takih trenotkih se ni branil krasnih prizorov in slik, ki mu jih je preočevala domišljija njegove zaljubljene duše. A pla-iiost njegova in njegov ponos. — vse to je stavljalo na pot sto in .>to zaprek. "Ali bi niogla ona ljubiti — mene, takega člo\*eka se je vprašal tel* se pogledaval v zrcalo, iz katerega je odseval njegov krasni, a malce upadli obraz in ozke prsi. Iu žalostnega obraza se je sramoval ter občutil veliko bol. uverjen. da mu deklica ne bi mogla vračati njegove ljubezni. To ga je delalo plahega ; zato je bil o prilikah, ko se je sestajal z njo, tako hladen, da bi težko pogodilo tudi najbistrejše oko, da v prsih tega človeka tie in planite silni občutki ljubezni, kamo-li da bi mogla Jurkica pogoditi kaj takega. Zato jej nikoli ni prihajalo na um. da bi moglo kaj njene srčne občutke vezati z onimi Smi-ljaničevimij niti tedaj, kadar jo je Lisička dražila s tem. A poleg izogibal prilike, da bi jo srečal. Predobro je poznal fantazijo ma-loiuešeanov. Znal je dobro, kako jim je nelogična laž prav prava notranja potreba: kako povečava-jo vsako malenkost; kako v tej potrebi radi navadne vsakdanjosti — z dušo, ki so jej neznani vsi nazori in pojmi plemenitosti in dostojnosti, — vsako ueznatnejšo malenkost iz življenja svojega' bližnjega razširjajo v groznih dimenzijah. Znal je, kako se malo-meščan na svojem bližnjem izmišlja naj debelejšo laž, ker je ta slučajno takrat oblekel boljšo suknjo, ali si naročil onega dne boljo hrano, kako jo druga družba malomeščanov. lačna novosti, željno pograblja ter jo razširja dalje, v svesti si. da laže. a ne lini« vajoča. da bi se poštenje moralo upreti laži. Doživel je po malih mestih cele romane, četudi ni 1 ubil. "Kaj pa bi bilo šele sedaj, ko ljubi. — ali!" in ni se drznil razpresti take misli dalje, ker se j" bal, da daje že ono skupno potovanje dovolj povodu, da iz-bruhne vihar med pazarinskimi jeziki. In to je njegovo plašlji-vost, njegovo strašljivost povečavah) še bolj. In danes, po treh mesecih skrite ljubezni, ne iuore~deklica niti slutili, da se on zanima zanjo vl-č. nego bi zanimal za kateiokoli drugo znanko. Niti da-• ies jej r.i pripovedoval blaženih.! sladkih povesti lastnega srca. —i pripovedoval jej povest Hani j balovo. Ali čim je samo pomislil.; da se izjavi, zaplela se mu je sko j raj beseda v pripovedovanju one-j ga. ki s,- ni tikalo njegovega srca.' Kako bi pa bilo šele tedaj, ko bi j /ačei pripovedovati o samem se-j bi! A pri tem mu je mineval ča->j tako ugodno, da se j<- bal i/posta j viti ga nevarnosti, da izgine, —I morda da se celo izpreineni v naj-j večjo bedo. i — On še vedno ljubi, on ljubi, verujte mi. — je rekla Jurkica naposled in pogledala Smiljaniea. — Ilesnieno. on ljubi. — zato Tudi ne mere dolgo vzdržati v Pa-zaiineih. zato se ni šc oženil. — -ni-li res.' i Smiljanie se je moral dobrohotno nasmejati mali fantastkinji, ki je, kakor prava ženska, takoj našla v Hanibalovi povesti cel tragičen roman nesrečne ljubezni, (hi jej je začel dokazovati proti vn o. — Mislite-li resno? — In Jur-l kiča ga je pogledala z jasnimi oč-! .ni in — znaj Bog. zakaj — vesel. , radosten posmeh jej je oblil liči- m. Tedaj je sklenila roki nad koleni. zazibala z zgornjim životom, a pogled jej je obtičal naperjen tja v kot. do kamor je segal po podu dolg. svetel žarek odseva iz-za nasprotnega zrcala. — Oho. oho! In mi iščemo go-spico po vsej hiši, a nji- ni nikjer. Pa evo je tu, — a jaz že gorim želje. da bi plesal z vami. Smem-li prositi, ali motim / — In Žunie je I pogledal po strani Smiljaniea. ki j je bil v očitni zadregi ter občutil, j kako da ni niti v tej družbi gotov. da ne bodo prišivali ljudje še kake krpice. Zunie ga je še enkrat premeril od nog do glave in izgip.il mu je dvom. da ta mladenič v resnici ljubi Jurkieo. (Pride še.; Izgredi pri pogrebu. V Radovieah na ruskem Poljskem se je obesil dijak Popil -vsled bede. Cerkvene oblasti so dovolile cerkven pogreb, kar je , pa kmete silno razjarilo. Pogreb j se je vršil ob asistenci orožnikov. Kmetje so napadli orožnike in jih pognali v beg. Nato so kmetje zdrobili krsto, potegnili truplo iz nje in je napodili. Šele ko je prišla cela četa orožnikov, je nastal mir in so lahko pokopali dijaka. Več kmetov so aretirali. Po Hopfovem vzorcu. V Cam bray ju je zastrupila 31-letna žena Oktavija Lecomte z arzenikom svojega GO-letnega o-četa in ;»3-lctnega brata. Pravijo, da jo je dovedlo k zločinu čita-nje Hopfovega .procesa v Franko-brodu. / Dva Rusa. ustrelila dva avstrijska policija. Iz Katovice poročajo, da sta hotela ar tirati dva avstrijska policaja dva Rusa. Rusa sta se postaviia policiji v bran in sta ustrelila dva policaja. Nato sta zbežala zopet čez mejo na Rusko. Stavka. V Petrogradu stavka po uradnih poročilih 110.6(H) delavcev. Vsled razgrajanja in 7»etja revo-lucijonnrnili pesmi je l>ilo aretiranih 134 delavcev. StavkujeČi so trikrat napadli polieijo, da bi »tavkujoče oprostili. Toda zaman. Policija je rabila orožje. Ranjenih je bilo več oseb. Dtlavd, ki delaj* na prostem, izpostavljeni mrazu in vlagi, se 1 ko izognejo dolgotrajnim bolečina vsled reumatizma in nevralgije ak rabijo dr. *iohter-jev "PAIN E PBLLEE" kakor hitro začntij prve bolečine. To sredstvo ima aa seboj 431e no zgodovino. Uporablja se ga po eelem sveJ ter ga je dobiti v vseh lekarn Združenih držav, za 25 in 50 cento steklenica. Rabite ga tndi, ako ai Irvine mišice, iklepe, kadar čutite bolečin v bokih, sklepih in tilniku; kada vas boli glava, vas trga po ušes' aii vaa prime kr5 v ieiodcu. Popol no navodilo v slovenskem jezita vsakem zavoju. Bodi pazljiv ter se izogibaj po-nitred'i. Pristni Pain-Expeller je dobiti le ▼ zavojih ket je naslikan rakaj. Man.ufscts.Yftd by F. AcL Richter, 74—80 Washington Kew York. Avstrijski vehun v Petrogradu. Kjv PetroiM-ad^ka 1 <»!i"i.ia .i - uv« d-! p, ia liiAiio preiskavo pri /'stopniku avstrijskega koi\>pond v s enega urada. Roestierju. Preiskav;« se i.' uvedla na razne ovadbe, ki tr- o, iin •if je Ko: stl« 1*. ki dve leti v Petrogradu in ki preje dodeljen avstrijsk /•: naitjemu ministrstvu, j >«-.-;. 1 dalj č':sa / vohunstvom v prit! Avstrije. T speli hišne preiskav« se ni znan. l? moj brat AN DR K-r l'.A-li'.' Doma j» iz < 'irknh'e ]»ri Rakeku. Pra\ rad bi zved-1 za njega, zato prosim cenjene ri>- j;-ke. «la nu k'lo ja\ i njegov naslov, ali pa naj se sam oglasi. Louis Baje. ol:_)-; sebnega. — J. K., 15408 Daniel j Ave.. N. E., Collimvood, Cleveland, O. (2G-2—I-3)i Edina znloga Družinskih in Blaznikovih PRATIK a d bi zvedel za svojega brata PETRA KRANJC. Doma je iz vasi Ceples, občina Cerkno na Primorskem. Pred enim letom je bil v Oglesby. 111. Prosim cenjene rojake. Če kdo ve za nje- 100 iztlSOV Stane gov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — An-drew Kra nje, R. 1% D. 2. Box 140. Irwin. Pa. za leto 1914. 1 iztis stane . . . 10c. 50 iztisov stane . $2.75 . $5.00 Cene Blaznikove. pratike so iste. V zalogi: UPRAVNIŠTVA "GL\S NARODA", 82 Cortlandt St. New York ft.'i pr.: 6104 St. Clair Are., N. E.C'.tTtlani 0 Za en dolar dobite dnevnik; "Glas Naroda" SKOZI J6TIP.I MESECE. "Glas Naroda" izhaja v šestih ROJAKI, POZOR! Izvanredno ugodna prilika! Na prodaj je d'» marca t. 1.' v St. J ur ju pod Kurilom pri dečali ua Dolenjskem lepo posestvo tik župne cerkve. Posestvo obstoji iz hiše. devet gospodar-; skih poslopij, popolnoma nove ledenice i:i tehtnice za vozove; d;i-}je je več gozda, njiv iu dovo 1 j dneh na straneh. V njem naj-l ravnikov. Poslopje je vse pre- važne je vesti vsakega dne, novljeno in v jako dobrem stanju ! vesti iz stare domovine u& lslju-V hiši ob glavni cesti je že nad povesti. Tu let obstoječa ter najbolj ob- Vae osobje lista je organizirano in iskana gostilna, trgovina in tra- spada v strokovne nnij«. tika ter z dobrim prometom na-----— ■ - ■ -— novo vpeljana zaloga piva. V teni: jfjpr- Tigut— i slatiijso kraju se obeta tudi lepa bodočnost. kadar se prične v kratkem j obsežni rudokop bakrene rude. Komtir je ta kraj znan iti ima veselje do obrti, naj ne zamudi te lepe prilike. Cena je izredno nizka. Xekaj kupnine ostane lahko vknjižene na posestvu. — tančuejša pojasnila daje: IVAN ZUPAN, 62 Cortlandt St., New York City. (28-2—3-3) M FOGOMLS. Si X. Madiios IV — &:«« 2111, Ohips^o III iMUtH>«tt.«MM ' ^ t rš i Koledarjev imamo ▼ zalogi le ie nekaj sto in, ^ kdor rojakov ga še nima, naj se 5 podviza zanj. Letošnji Koledarje » zanimiv in bolj obsežen kot drugi letniki. Cena mu je a poštnino vred 2o centov. Slovenie Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City.1 12 spevov zastonj. Da spravimo naprej svojo veliko j? zalogo finih gramofonov in plošt, 5 importiranih iz Ljubljane. # Transatlantic Co- Z72 Cortlandt St- New York. N. Y.|_ \ B d JagtslovtMkt # a Kalil, JedMta GLAS NAHODA. 2. MABCA, 1914, lakorporinna doe 24. janaarj* 1901 v državi Miooeaott, Sedež t ELY, MINNESOTA- etAVNf OVtAONIBlJ rr»—»toik: JOHlf OJBK. Bos IT. |H■Minil, Pa. I- l^intedmk: MJCB. KLOBDCSA8. 11*—7 th at, "tTitU Ml«k. n. »odpradMdal*: JOdOU BALUtT, lil Starling At«., Barbartaa. O. Otovnl tajnik: O BO L. BROZICH, Box 424. Ely, Mina. : JOHN OOUZS, Bti 10». Ely. Mfctau iOOll KifTIUC, »HUI, VRHOVNI ZDRAVNIKI sr. Kimi r (vse m« r. cfciMfB at jdu«, m. NASZOVtffffcTi ■m RUNIC*, Ul-Ttl St. Calumet MKIl PKTKa iPBHAJB, Ut N. 4 »k St.. ICrmu CltJ, UM. JOHN VCXJRICH, 444—€lh Bt. La KaUi. IU. jok nt Arm»c tal M»tu n*niu4, o. JOHN rnZmMK. Boa in, Kurdlne, r» POROTN/KIj rkAN jTjarm, itm m. «tth at-, Lorvin. o. JOaWl'H PWHLAJt »o«—4th St. Rortt Sprlr.r«, Wrl ooa roil!NT4, Boa 791, Black Diamond, VhI. POMOŽNI ODBOR; aOSRTEU od društva ter. 1. Ely. Main, r UAH PA. ud iiniStw» žt«»». 2. fry, Minn. KOVAČU, ud ilruitra lev. 114. Ely. Mton. liiiki.r r . i: d. r.:iM.« l>ut>iljatvt; riilj prilo/.b.-' 1,1 pivJtM'inika purut- . t tanov s?'.* iitbode oziralo. DruitTrao z!asfla; **QLAS NARODA' vdrla noter. u nista našla nič de-Umrl je v Rajhcnburgu dne 11. narja. ampak samo obleke za 600 r jetnik, ki je bil ž njim v isti cr-jf^^' lici zaprt, pri čemur gru je hotel » m m febr. ob 5. zjutraj c. kr. poštar in kron, kar jim seveda ni veliko po- jWultseli zadaviti. Med pretepomSLOVENSKO ZAVETIŠČE. dfi^ ^ posestnik Fran Kaejan po dolgi, magalo. Med tem časom je prišlo je prišel ječar. ki je nasilneža f ^ mučni bolezni na želodcu. Bil je tudi drugih ljudi veliko, ki so z spravil v drugo popolnoma praz-l^^ daleč po dm*»viui znan kot vrl orožniki vred oblegali tatova in uo eelieo. , i narodnjak. Zapušča ženo z '2 otro- čakali, da se prikažeta. Tatova Nezgoda v Žihpolju. lllupee Jo koma. !$&koK ki gasilci so ga spre- sta se zelo prestrašila, ko jih je žef Štrukelj je nosil v žepu naba-1 mili k zadnjemu )K»čitku. zunaj pozdravilo lajanje psov. samokres, ki se je sprožil. aedevodftsctletaica. Iz Trbovelj nakar sta zopet izginila. Ker. pa Krogi ja mu je levo roko nevarno poročajo: Din* U. sveesma je ob- so jima orožniki grozili, da bodo ranila. liajal svojo sedemdesetinieo roj- streljali nanje, sta se rajši podala I Ponesrečen vojak. Pred krat-! stva tukajšnji trgovec Josip Moli prostovoljno, nakar so jih zvezali smo poročali da sia zmrznili; st. Bil je soustanovitelj Gasilnega in prepeljali v Trst, kjer sta bila nekemu vojaku celovškega peš-društva. Pevskega in tambura- oddana zidovju uliee Tigor. i polka št. IT pri vajah v Glinah škega društva Zvon in Posojilni-! Umor v Trrtu; maščevanje kaz-' !>r- Borovljah obe nogi. Vojaka GLAVNI ODEOR: I 'i"f'Lscdnik: Fni»iii Sak.--.-r, «2 Cortla.ul .Si. N. iVnlprvdscdritk: l*aul t=c!iiielWr, CaJuim-t. Mi<-1-T.ijnik*: Frank Ktrž.-. 2711 S. Millar a Av«-1 -IrsgrajnSk: L,. Krožit h, Kly, Minn ■i DIREKTORU: tnr«-ktoi-ij ui.^toji i,: j. di.«-gra. zastopnik.' <->•! nrK.tiiizucij, «'•: \seh S!f.vttiskih !i«'f»v it> ...I v>. ,j > 2711 S. Millard Ave.. Chicago. !!L T-i«l; - S4 •ann Kerie. N.ii-.; ki ■k ki ju' j> sk:!. iNOVICE IZ STAKE DOMOVINE. KRANJSKO. Poročil j,- tmnik. adjnnkt •uibe kranjski-, moti v Vrlini k nj* poškodbe, da je moral iskati ku.va zaradi "velcizdaje".' pomoči \ deželni bolnišnici, i ki "Slovnski NarodNtsreče na Dolenjskem. Fran-hJ i lo ><• jr mkaj nečuve- "'iiku Kuustck. posest n i kovemu i- iin.u 'I i, ;nerji \ a je pt>- >inii >, IViovega sela pri Litiji, je vt.jn . minisJistvo ovadbo -I imorezniea odrezala na desni Mleizdajr. t^ga je roki tik dlani kazalec, sredinec in i/A cm!i> v L tibljani pnftastet*. — Na saneh se je vozil r«'iskavo in iit-kaj zaslišanj mizarski mojster Vinko Sitar iz l neki oficir na t'eskeni ee- Tržiača nil in si zlomil levo nogo v kole-iVbi. Alojzij mi. — Mihi Oštir iz Bušeče vasi kr. kmetijske prj Krškem sta se »plašila napre-ffdč. Angelica /ena vola: prišel je pod sani, si j /lomil ključnico in si poškodoval Umrla je dm- i. iVbr. ob L\ /ju-'desno nogo. — Jožetu Kmet. po-ij na Ravnih 121 pri Livku go-1 sestnikovemn sinu v Podgozdu tif*tič v Dturosti 7H let |/ri Žužemberku, je pri vrtenju 1<» febr. \ Dobu kro- . kamenja odletela šibra od jekle-uik Frau Hribar, po- liefpa svedra, nakar je nastalo, močno krvavenje in podplutba v vratu. Peljali so ga v kandijsko bolnišnico, kjer .so mu operacij« *kim potom odstranili globoko v vratu tičečo šibro. Le malo je j radi uslavljali v 'manjkalo, da mu šibra ni prese-nu>r jih j.- vabila kala žile "karotis * in bi bil hipo-a Ijube/.njivost in nia izkrvavel. Kila je vzgledu a i Sncvit ode. Dne 11. IV-b. zvečer iju ter priljubi je j,- na Tržaški eesrti v hiši štev. 24 v Ljubljani stanujoči brezposelni *t ian pri Bledu ključaiski pomočnik Karel Gtitz /ara ii neke malenkosti v zapr-tm stanovanju svojo (iletuo ličer- Cl* v Trbovljah. 'nevanega delavca. Dn.> 12. febr. ,so popeljali v celovško blonišni Poročil se je v Petrovčah zidan- je umoril delavec Zanier v Štabi-'e0- ponesrečenca je silno I moški posestnik in tovarnar Jos. limento teenieo v Trstu ravnate-1 varno, mož bo izgubil bržkotne' Tabor z gdč. Justino Verk iz Ija zavoda inženirja Pielilerja. C-jKakšno odškodnino bo Šmarja pri Jelšah. 'streli! je nanj dvakrat m ga sinrt- daliL vojaškst uprava ponesrečen-' Zmrznjenega »o našli v Zabu-^io ranil. Pichler je umrl na poti ^ ?ot«vo. gotovo pa .it-, da kox^ju kmečkega fanta Ivana »pa- J v bolnišnico. Zadeva se je vršila1 dobil, če tlrugega it«-. lajno. -iz florice. sledeče: Inženir P ud oil* Pichler. i katero bode nabiral mile da row j Pcnezrečil sc je mariljorski doma iz Dnuaja. star iti let. ne-j «k>vk„pJa«"vvalecv. ' sprevodnik Henrik streieber v oženje«, je bil znan kot jako strog1 ^^ v 1'avli.Vvi uiiei v Trstu. Padel je s stopnjie pri že- vodja in pri delavstvu radi svoj.- lovcu .i'- vlomil neki neznanee\ v lezniškem vozu tako nesi-eeno. da strogosti in nasilnosti zelo nepri-' J1,1ko prodajalno perila in odit..-s( { je dobil po obrazu in rokah pre- ljubljen. Bil je v tova^ii že dve do m) K cejšnje rane. | leti kot vodja in je povzročil že! Vlcm. V gostilni Haider v c.-. Srečo je imel bivši župau v veliko iicj>rilik delavcem, kakor !,»vški okolit-i je vlomil neznani Nemški Bistrici nad Gradcem, tudi tovarni sami. Prišel je vTrst"tat v predalo gramofona in odne-Zadel je v državni loteriji glavni iz jn_ke- nemške tovarne, iz kate- scl T»ribHžno -tO K drobiža, dobitek v /nesku 200.000 K. Piše re je moral iti tudi za/adi preti- 0b zasutem grobu na ne- se /a Wagner j a in je uradnik gro- rane strogosti in šikaniranja de- kein pokopališču na Koroškem je; fa Palffvjji v Sttibiiigu. j laveev. Ni davno tega, ko so ga ' P»vori! nagrobni govor sosed sv o -1 V konkurz je prišel trgovec boleli napasti delavci, ko se je pe- i^11 umrlemu sosedu, vrlemu Marko Enis v Gradcu. x električno cestno železnico. | prijatelju. 31ož je govoril po do j Požar. V Krni in u je pogorela Takrat se je Pichlerjn posrečilo.! i;fko lrpo in je izvabil mar-' i rinatlsiropna biša posestniee Ane da je ušel maščevanju razburje!i»ikako solzo na lice. Vrgel je ko Pet t a rin. Ogenj je nastal v stano- nega delavstva. rPb dni je kazno-! m'čno lopatico pi-sti v grob svoje-vanju gospodinje. Skcdo cenijo vaF Pichler nekesra Zauiera. ki je!=a Prijatelja in zaključil svoj uro 1 70.000 kron. __ na Zdrav kraj je Podlaga na Vi-pavskem, ki šteje .">00 probivaleev, pa od 4. avgusta 191 -5 do danes, torej nad pol leta, niso imeli mrliča. — Po dolgotrajni hudi burji imajo zdaj na Vipavskem že nekoliko dni tako krasno vreme, da si lepšega ne morejo želeti. . __ . . Tango. Splitski škof Gjivojc je pri .Mokronogu, se prevr- i/cJal pastirsko pismo> v katerem prepov«*duie svojim vernikom •a An Umrl Umrh intinček. a Brodnik. ir*H«t SO k: dobi 74 Toplicah Dosegla Topliški •ba. od n Umrl 7A nune, občinski taj-i«-r. Star t*^ let. Pu-1 »to n uavdu- ko le-usiiiljeiio pretepa val. Di a na« •1:1 Umrl uri Vrhniki Luka darski mojster in n»sti i"^ let, oče stavb, luojtftra v Pol La- ki iea je klicala na pomoč. V hiši stanujoče stranke so prihitele /.raven in poklicale policijskega stražiiika. kateri je deklico rešil iz cučiu ga fioložaja. Neusmilje- Umrli .!'• liil !. IsGG .m/ n,- bo moral zagovarjati pri tot četo vodja, soduiji. jani: Marija! Pnjet vlomilec. Ko se je dne 6. Milan škerlj. trgovec s čevlji v Ljubljani, vračal domov, zapazil j»- pri vbodu v hišo med vra-itui njegove prodajalne skritega Marija! »kega delavca.; i gatiu, čevljar - -Marija Siti — Marija *a. vdova po tnali lastnice ta rem trgu v bil rpjen leta leta 1S80 v Trstu. !vor »^deče: Tako. prijatelji, po-zaradi neke malenkosti na denar- j kopali smo ga. sedaj vas- pa po-lio globo. Zanier je proti temu1 va,)'m v domačo gostilno, kjer protestiral, nakar ga je Pichler. dobimo mastno goveje meso in iz-j zapodil za 14 dni od dela. Zauier j vrstno prašičevo pečenko, katero je prišel zjutraj v piserno Pich- j zalijemo z dobrim vinom ali sve-lerjevo s prošnjo, da bi se mu ka-'^ni pivom. Naj v miru počiva zeit pregledala. V pisarni je bil,'^asi mož! navzoč samo delovodja Zaffero.1 Neznan tat je v Starem dvoru Zanier se je začel z njim prepi-' ukradel pri posestniku Knapiču rati. Med prepirom je pri»el Pieb- uslužbeneinu Simonu Steinerju 7:i ler in vprašal, kaj je. Zaffero mu kron denarja in dve posojilni pis-plesati tango. Obenem pravi škof|j,. povedal, kaj hoče Zanier. Pich- mi za K. v te mpisniu. da pravi verniki te-j ler se za Zanierovo prošnjo ni Ncpad z neži. Pri Sv. Štefanu ga plesa niti gledati ne smejo, j zmenil in ga je napodil. V tem l»vi Volšpcrku sta napadla brata jlrenotkrt pa je potegnil Zanier re-! Ignac in Ludvik Greilach župana PRIMORSKO. [volver in ustrelil trikrat na Pich- Sehoberja. ker jima ni botel dati Z goriškega kolodvora. Dne ti.j Nadeli sta ga dve kroglji.' 3>odpore. ker sta sirovo in pre- febr. ob pol 4. zjutraj je na drž. I11 -i(Jer v P!'si- druga v ledja, drzno nastopala. Brata sta napad-kolodvoru v Gorici pri premika- izstrelil Zanier na hi župana, njegovo ženo in sina z nju podrl voz kontrolnega čuvaja Zaffero in ga težko ranil na roki. no/i. Med pretepom sta ranila žu-Ivana LuWja ter mu zmečkal po- Xato so prihiteli delavci. Umira- pana precej nevarno, ženo pa po-; [Mlinoma eno nogo v stopalu. Nje- j0(}e£il inženirja in težko ranjene- lahko. Sin je poklical orožnike, ki. govi navzoči tovariši so takoj ne- Zaffero so odpeljali na rešilno sta napadalca aretirali. Dognalo srečo opazili ter ga nesli na po- P^ajo. Zanierju pa se je posre-j se je. da sta brata Greilah silno stajo, da bi ga za silo. dokler ne 1111 pobegnil. Pichler je u- nevarna in nasilna tatova ter go [»ride zdravnik, obvezali, jia v ve- mrl uiei1 vožnjo, Zaffero [»a se je l.jufa. katera /.- dalj času išče j... liko začudenje so zapazili, da niti kl"filu zavedel in povedal, kako5 obveze nimajo! ,Je slučaj pripetiL Med dela v-1 Jruz.iv. Mati in hči v Ognju. Dne 8. teb. Mvohl napravilo to dejstvo raz- j Kojak FKANK KltAŠ()VK( zvečer se je v ulici Cologna št. 23 v Trstu izvršil pretresljiv dogodek. 20letni Josipini Cioppa se je prevrnila in razbila svetilka s petrolejem. ki je začel goreti in pri tem zažgal obleko omenjene. Ne-srečnica je imela v naročju 3me-sečno hčerko, s katero je v divjem kriku objeta takoj s plamenom stekla iz stanovanja na hodnik. kjer se je zgrudila na tla. Sostanovalci iste hiše so ji iztrgali CanjaaliR s!oT«udk1in In hrrstsklm pod to mt at in pavaktm drattva» >e toplo pri poročam ta obilo naročil. — V talopi initrc ve« kar potreti o }»)• pod-' porr« •!! rawk« drcit^a. — V»r« pošilja« t>ObUii i© ptosx*: FiSite ponj. V xalogi imam tndi veakoTfstne ure, verilic«, prstane, medaijone, rapcetni-, ca, t na k«, broikt, uhane itd. M«? t»»a*ni ••»!*« ta: LOOT »6X S2S lične vtiske. Priljubljen Pichler. j bivajoč pod naslovom: T*. O. Se-kot smo že omenili, ni bil. Delav-I gundo, Colo., naj nam naznani seči so pustili delo, nakar je vod-i da nji naslov, da ga obvestimo u stvo odredilo, da se ustavi delo neki zadevi iz starega kraja, do 14. febr. Pielilerja so pokopali! Prank Sakser. na stroške podjetja. O pobeglem; S2 Cortlandt St., New York City Zanierju nimajo še nobene sledi.' Zanimiva aretacija, v Trstu se! širi vest, da je policija aretirala1 ti: mestne gasilce in enega drž.' redarja, ker so kradli v gostilni Bona vi u v času, ko je v gostilni Izšla je knjiga JOHANCA ALi VODIŠKI ČUDEŽI. Knjiga jo jako zanimiva in opremljena 7. mnogimi slikami. V knjigi je natančno popisano vaue Ltideže je tieiaia Jo-hanca na "cki in Vodicah, kako j - t4Svicala" in ^ako je denar izvabljala iz vernega Ijud?tvn ze • kdo ji ie «el n»»roko pri teh sleparijah. Knjiga je deioma v |:rn~j, doloma pa v pesmih; tudi MIKE CEGARE ji je posveti poseben siavo?p >v. Cena a poštnino vred jt ie 25 cer.ijv. Pet Johanc za >1.00. Prava rudeča škofova tuTAŠirrtv "Žeo^om In Nevestaua pc-ik zs raken", spisal Ant. Bonaventuba, ^kof 'iublj^rskj. Znižan« cena 40c. Tri škofove brošure za $1.00. Tri Johance in eno škofovo brošuro skupaj za $1.00. Denar pošljite v rekomat diranem pismu, jx Money Order ali pa v znamkah in takoj odf ošijeu., kar bode &do naroči!. Ludwig Benedik, 2302 Catalpa Are., Brt akiyn, New York. mggim POZOR ROJAKI2 MU . . . i/, rok otroka in pogasili ogenj, a g<>ivl<). o katerem pozam smo že /alibože ste obe tako opečeni, da ju bi> težko oteti smrti poročali. Nesreča. — ' "O- Uls^I I Skalovje se je udrlo' Svedrovci v Istri. Dne i>. febr.;"1 težko poškodovalo dninarja so neznanci vdrli v hrvatsko poni«./a. ki j.- ravno poizkušal z vi-!soii,nico v Višnjami in odnesli iz trihom vlomiti v prodajalno. pri.|Wagajiie 11AR) K in nekaj papirje! -a j< in izročil policiji. Vlo -'ev- mileč žc ob v Zdravstveno stanje ie ljubljanski. (»d 1. febr. do 7. br. j<- bilo lil novorojenih, utur-jilt je lo. izmed teh H) domači-iv. ['mrli so :i za jetiko (2 tuj-l vsled nirtvooda in 11 za /-In-uimi bole/nimi. Obolela sta m ošpicami in 2 za vratico Samomcr. \* ^r, ■m si- je ustrelil 4^ let ni kamuo-k Josip (irile. rtHlom Kraujc. I »vejša poročila veuiovatli ključavničarski pomočnik Fr. Ravnikar iz Suhora. občina Stara Loka. Novomeško porotno zasedanje. l*rv» t o-let ne zasedanje novomeški porote je letos izjemoma skli-eano že za lt>. febr. To zasedanje /.a vratico. ibo tr*ialo samo dva dui in bo po >zdu pri Ljub- J izrtdito malem številu porotnih slučajev »no najkrajših tekom zadnjih let. Kolikor znano, doslej k ž«- zadnjič omenjenim slučajem ni bilo nobenega prira&tka. Iz sodne ah&be. Okrajni sodnik in sodni preehrtojnik v Idriji Jakob Axttlogn je premeščen v isti lastnosti v Logatec. Od Južne železnice. Umirov-Ijen je revident Adolf Se Ima bi v L i ubijali i (kurilnica). Asistent Alojzij Miehitsch je iz Tržiča pre-stuvljon v Ljubljano. Potres. Dne 11. febr. ob 1.25 zjutraj se je čutil v Ložu precejšnji, par sekund trajajoč potresni sunek. — Iz Ilirske Bistrice. Dne 11. febr. se je čutil ob 1.22 zjutraj močan potresni sunek, trajajoč nevzdržema 6 sekund v smeri vzhoda proti zapadu. Ljubljančan dr. Karel Hinter-lechner, c. kr. geolog na c. kr. državnem geološkem zavodu na Dunaju, jc predaval 10. febr. isto-tam v elitnem zboru avstrijskih geologov o uspehih svojih študij na Češkem, Moravskem in Egor-njem ter Nižje Avstrijskem. Janeza Pavšlerja iz Tivbuše. sta-jfT« rega 51 let. ki je šel ravno v hipu nesreče preko hriba. Nesrečnika so prepeljali v goriško bolnišnico. KOROŠKO. Zmešalo se mu. Neki egiptovski Abdul llamid T. je 9. febr. s svojim očetom in nekim drugim go-1 Izročitev poslanca. Deželno so-spodom ložiral v hotelu Balkan v dišee r Celovcu zahteva izročitev Frank Sakser Trstu. Nenadoma se mu je zmešala pamet, da je začel razbijati pohištvo. zrcala itd. in pri tem napravil za 1000 K škode. Odpeljali so ga v bolnišnico. Oblegana tatova. Malokje se jc že izvršilo toliko tatvin kot ravno v Trstu in okolici. Zlasti v zadnjem času nikakor ne morejo priti pravim zlikoveem na sled. Večjo srečo je imela v tem oziru žan-darmerija na Opčini. Dne 10. feb. zvečer prideta dva neznana Hrva- so e i alno-demo kratic ne^ra poslancu tretjega volilnega okraja splošnega volilnega razreda (Beljak' in okolica') Viljema Eieha. v Beljaku, m sicer zat*adi kride. "Kmetski Btrah"— ustrojen? (iraška *' Tagespost'? beleži vest, da je neki lovec šentpavelskega samostana na lilaskoglu ustrelil takozvani ^kmetski strahZrer je baj*?:ai«icriška puma, velika kakor leopard. Vest še ni potrjena. V VotSperkn in Št. Andražu še 9. febr. niso ničesar vedeli, da bi bil kmetsko stru- U: ta v gostilno na Opčini, kjer sta ostala do polnoči, nakar sta odšla kdft.ajas ustrelil baje proti Trstu. Ker sta se tujca žilo;'. < navzočim orožnikom sumljiva I U«ri j© 41 febr. v Beljaku višji zdela, so jih le ti zasledovali.. In ofifcij»B$c.rfctajnik^^kuajiiega res. Hrvata se nista obrnila proti ( giavaiatva Emil Labieh. Trstu, ampak proti vili Gilda, ka-| , V ttpon poizkusfl saigetl jc v tere lastnik je inženir Josip Gia-,— 11 " chetti.- Tu sta splezala čez zid f ^ i i Glavni urad r 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice naXfcmaju; hitro in ceno. Podružnica: 6i04 St- Clair Ave., CLEVELAND, a Prodaja v PAROBRODNE LISTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev ste vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. ^|Iieo WnTtsch, a to je preprečil Podružnice - Spt|itf Trti, SinliTi, Birtei, Cil'i -!q"Bndiž. m ljubljanska kreditna banka vLjubljani Stritarjeve ulice 2 sprejem« ?loge na ter je ia 41% ■ Bm# ia prndeja'irse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. • Na* AepbnS^^a ^jefHnJene države je tvrdka SfelNew Y6A. - Podružnice - Spijet, Ciie^c, Trst, ■ Sarijiyi, fisrlei, Ctl)r 1» Sradež fond K. l.OOO.OOO. GLtAS NAiROD A, 2. MARCA, 1914. « « i Skrivnosti Pariza. Slika iz nižin življenja. » * » i •pisal licem* Ses. - Za "Glas luoda" prtitdU Z N, (Nadaljevanje.) — "Da", de Martial. Spri sem se z Nikolajem. Toda bilo je t e manj kot nič. Sploh pa me zelo veseli, da sta še pokonci. Povedati iinain vamu veselo novico." — "Nama, brat!?T — "Bi-li hotela it: odtu kam daleč proč? ' — "Da, brat'", odgovorita otroka hkrati. — "No, čez dva ali tri dni pojdemo vsi trije z otoka — — "Kakšna areca!" vzklikne Amandina ter ploskne radostno z rokami. — "Kam pojdemo?*' vpraša Frane. — "Boš že videl. V tak kraj pojdemo, da se lahko izučiš rokodelstva, s katerim se boš preživljal pošteno in dostojno. Toliko je zasedaj gotovo." — "Ali ne bom ribaril s Teboj?" — "Ne. bratec. Dam T«- mizarju ali ključavničarju. Aločan si in gibčtu. Ce boš delal pridno, si prislužiš tekom enega leta že nekaj. No, zdi se mi, da nisi prav posebno zadovoljen s tem mojim načrtom?" . . .. — "Jaz — jaz — brat — — "No, le govori —" —- "Najrajše bi ostal pri Tebi, ribaril s Teboj ter popravljal Tvoj« mreže." — "Zares?" — "Cel dan biti zaprt v delavnici je pifžalostno. In potem biti vajenec je predolgočasno." Martial je skomiznil z ramami. — "Kaj ne. boljše je lenuhariti in pohajkovati, dokler se ne privadi krasti", de Martial resno in strogo. — "Ne, brat. Rad bi živel kod rugod s Teboj tako, kakor tukaj, in dragega nič." — "Da. rad bi samo jedel, pil. «pal in za zabavo poribaril tu-pataui, kaj?" — "Da, to bi mi bilo zelo všeč —" — "Razumem. Toda kaj drngega Ti bo tudi všeč. Vidiš, ubogi Franc, skrajni čas je, da Te odpeljem odtu. Sčasoma postaneš ravno tako slab, kakor so drugi. Mati ima popolnoma prav. Bojim se, da si zc okužen. In Ti, Amandina, ali bi se Ti rada učila kakšnega dela?" — "O, da, brat. Vse storim, samo da gremo proč odtod!" — "Kaj pa imaš na glavi, deklica?" jo vpraša Martial opaziv-hi krasno ruto na Amandinini glavi. — "To mi je podaril Nikolaj." — "Tudi nn ni je dal nekaj takega ", de ponosno Frane. — "Odkod imata robca? Dvomim, da ju je kupil Nikolaj za vaju." Oba otroka povesita glavo, ne da bi kaj odgovorila. Cez eno sekundo pa i spregovori Prane odločno: — "Nikolaj ju je dal nama. Midva ne veva. "kje ju je dobil, kaj ne, Amandma?" — "Ni, ne. brat' , pristavi Amadina jecljajo ter se zardi prav do temen. — "Nikar ne lazita!" vzklikne resno Martial. —- "Saj ne laževu odgovori Frane predrzno. — "Amandina. povej Ti resnico!" nadaljuje Martial narahlo — "I>a povem resnieo, izvej, da atii ta dva robca iz zaboja, katerega je pripeljal Nikolaj nocoj na svojem čolnu domov", odgovori deklica. — "In ta zaboj je ukradelf" — "Mislim, brat." - "Vidiš. Frane, Ti si se zlagal", de Martiai. Deček povesi spet glavo brez vsake besede. — "Daj sem ruto". Amandina, iu Ti, Frane tudi!" Deklica vzame ruto z glave ter jo izroči s pridušenim vzdih- ljajem Martialu. Franc je storil islotako. - "Jutri zjutraj ju vrnem Nikolaju . meni Martial. "Ne bi-1; bi jih smela vzeti, otroka moja. Kdor rabi ukradene reči, je rav no tak kakor tat sam." — "Saj nisi hud, brat?' ga vpraša Amandina proseče. -- "Ne, otrok moj. — iSuj nista kriva vidva. Pri slabih ljudeh stanujeta in delata kakor ti ljudje. In ko bosta stanovala pri po Menih ljudeh, bosta delala kakor ti. In to se mora zgoditi kmalu, ali pa me naj vzame hudič! Lahko noč!" — "Lahko noč, brat!" Martial poljubi otroka v slovo. In ostala sta sama. — "Kaj Ti je. Frane.' C emu si tako žalosten?" ga vpraša Amandina. "Krat mi je vzel lepo ruto iu potem, ali nisi slišala — —- "' Kaj 1'' — Seboj vzame naju ter naju du učit rokodelstva!" — "Kaj se ne veseliš tega."' — "Zares ne". — "Torej hočeš biti rajši vse dni pretepali?" — "Tepen sem sicer, ali deiani pa tudi ne. Ves božji dan sem ■ olnu, ali pa lovim ribe, se igrani in strežem gostom, ki mi tu- ;ntam dajo napitnino, kako»- debeli Ilromec. In to je veliko zabavnejše, kakor pa biti zaprt v delavnic- od zore do mraka in delati kakor pes." — "Ali pa nisi slikal brata, ki je rekel, da bova slaba človeka. ako ostaneva še dalj časa tukaj?" — "To je meni popolnoma vseeno. Drugi otroci naju že itak zmerjajo Z majhnima tatovima iu naina pravijo mala obglavljene«." • — "Ali tu naju vedno pretepajo." — "Pretepa se naju, ker poslušuva rajše Martiala kakor drugi;. — "Tako dober je nama!" — "Da, dober je, dober. Tudi jaz ga ljubim. Ob njegovi navzočnosti nama ne »me nikdo storiti nič zalega. Izpreliajat se tudi greva z njim. To je pa tudi vsi-. Nikoli pa še nama ni dal niee- m — "Saj nima ničesar. Ves svoj zaslužek da materi za hrano." •— "Nikolaj pa ima. Ce bi poslušala njega in mater, bi nama n«- bilo tako hudo. Lepih reci bi imela na izbero iu vrhtega še nekaj denarja kakor mali Hromeč." — "Toda. moj Bog, potem bi morala vendar krasti. To bi pa užalilo najinega brata Martiala!" — "Tem «l®bše." — "Oh, Franc, in če bi naju zalotili, bi morala v zapore." "To nič nc de. Saj je isto, če sem zaprt v ječi, ali pa v delavnici. In debeli Hromeč tudi pravi, da je v ječi prijetno —" — "Ali ne pomisliš, kako bi bil potem užaljen najin brat Martiai TJEaradi naju se je povrnil semkaj, in le zaradi naju je tu." — "Seboj naj vzame naju v gozd", de Franc. "To bi bilo uajboljie. Rad bi bil potem pri njem, saj ga imam rad." Ta otro&ki pogovor je umolknil. Vrata njune sobe so se za- — "Zaklenili so naju!" vzklikne Frane. — "Moj Bog, zakaj, brat? Kaj hočejo početi z namat^ " — "Morda je bil Martial —" — "Pst, poslušaj, kako laja njegov pes!" reče Amandina pri-sluškaje. — "Tako je, kako bi kdo tolkel s kladivom na njegova vrata. Morebiti hoče kdo ulomiti k njemu —" — "Da. da, njegov pes laja Še dalje", izpregovori Amandina preplašeno. "Cuj, Franc! Zdi se mi, kakor bi kdo pribijal nekaj. O Bog! Tako se bojim! Kaj neki hočejo najinem bratu ? Njegov pes kar rohni sedaj!" — "Amandina, zdaj je utihnilo vse", nadaljuje Frane bliža je se k vratom. Otroka sta si upala komaj dihati prisluškovaje v velikem strahu. — "Zdaj gredo od brata", pripomni Frane natiho. "Koraki se čujejo po hodniku." — "Pojdiva v posteljo! Mati naju ubije, ako naju najde še pokonci", reče Amandina prestrašeno. (Dalje prihodnjič-) 441 ptniktf 1,417.710 toe. flambirg-Amerika črta NajveCi« p**»^rod iHtl Ia '»wrgg tu m ■ M «ML I>«rne M« a__ k iwii »i i>m«ipMi* ' nauk ta v e datk nhhMiHl t ♦ # >—*—«—* t ^ BO JAKI NABOCAJTB SB NA 'GLAS NABODA", NAJVBCJI SLOVENSKI DNEVNIK X ZDB ORXAVAH. H • ♦ 1T-*—S S s S PoŠta! _ "CHICAGO" 'tiA TOUKAA" "B0CHARBIAU' Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK; (•mi Psarl St., Cksssbrsefli Balldlsf. it 57 N. B Ekspresai psraiki odpliqejo vedno ob sredah iz pristanišča Postni paniki odplajejo ob sobotah. •LA PROVENCE 4. mar. 1914 •LA SAVOIE dne 11. mar. 1914. •LA LORRAINE 18. mar. 1914. t FRANCE •LA TOURAINE 25. mar. •LA PROVENCE 1. apr. dne 8. apr. POSEBNA FLOVXTBA V HAVBB: tROCHAMBEAU 28. feb. 1914. »NIAGARA 21. •CHICAGO dne 14. mar. 1914. fROCILUIBEAU 28. Putlki s itiiIi iiiiimtuI Ima)« r« Sta rt|aka. m* >• MM TijkkaJ mar. mar. 1914. 1914. 1914. 1914. 1914. ifstro-Amerikanska cfrta f preje bratje Cosullch) • NaJpripravMjU ii naltuijSi panlndia (rta za Slivince Ja Hrvata. Novi parnlk m dva vijaka "Marvba Wabhinqvoe"i ] Regularna vožnja med New .\orkom, Trstom in Reko. / j) Ccaa Tožnik listkov n New Yorkalia DLIraxredXta T *2 ZVONKO kateri je pooblaščen pobirati ročnino za "Glas Naroda" in sa to izdajati pravo vel javna potrdila. Obenem pa prosimo cenjene rojake, da mu gredo na roko, kakor ao vedno bili naklonjeni na-fcim prejšnjim potnikom, 8 spoštovanjem Upravniitvo Glaa Naroda.. fs| spodaj navedeni »ovl teodi na dva vijaka imtji knifiini brsojav liAUUL WASmNQSKaC ABGENTINA, _OCEANIA« nem rans rMTA w BL K1KEEW I* UKEt Martha Washington In Hl.it. ind m u dQ UMI, 125.04 $26.18 <25.00 026.08 $26-21 Kma M g Phdps Bras Sl Co»'Gen. Agenti, s Wnahintto. sm, new tork,