Duhovniki, ki so ostali v Titovini, imajo zelo težko stališče.
C e hožejo po vesti vršiti dušnopastirsko službo, naletijo povsodi na
grožnje in zafrkovanja. 6e pa duhovnik svojih dolžnosti ne sme vršiti,
slasti 6e ne sme ljudi užiti in pridigati, 6emu potom je? Kako zelo pa¬
zijo komunisti na vsako duhovnikovo besedo, dokazuje članek v L j.pr,, z
dne 10. julija pod naslovom; "Nevarna pridiga" •

— V svoji nedeljski pridigi med deseto mažo je Vižnjegorski

župnik Franc Vidmar, govoril med drugim_tudi naslednje;

"Po svetu hodijo- dandanes lažnjivi. preroki, Na debelo razgla¬
šajo razne lepe obljube, ljudem obetajo vsemogoče in nemogoče stvari in
povrhu že " nekakšno svobodo". To so lažnjivi preroki, pazite se jih in
ne verujte njihovim lepim besedam.

Vsi veste, za prigodbo o volku, ki si je nadel ovčjo kožo ter
šel nagovarjat ovce pred stajo, -j pridejo ven. Ko ovce le niso preveč
zaupale njegovemu vabljivemu glasu, jih je volk v ovčjem kožuhu pričel
vabiti iz staje z vsemi mogočimi obljubami. Ih ko so ga ovce le ubogale u
je volk planil in naivne ovce razstrgal ter.podavil.

Vidite - je dejal župnik Vidmar, rojak iz znanega Ajdovca -
strašno nevarno je* zaupati takšnim krivim prerokom, ki obetajo nebesa na
zemlji. To je posebno nevarno za mladino. Starši, pazite na svojo mladino
da ne bi zapadala obljubam takšnih krivih prerokov!"

In tako dalje.

Takšne pridige niso nevarne za poštene in razumne ljudi. Niti
najmanj niso nevarne za našo demokratično oblast, ne za naše ljudske mno¬
žice. Nevarne utegnejo postati za župnika samega. Minili so namreč časi,
ko si lahko v talar zavil največjo laž in jo prodajal kot čisto resnico,
ljudstvo pa ti je verjelo. Naš narod je v tej vojni spoznal, kdo je
pošten, kdo pa lažnjivec. Zato ga ne bo nihče mogel za-peljati s svojimi
l pridigami o volku, v ovčjem kožuhu, nihče ga.ne bo mogel zapeljati z raz¬
ličnimi molitvami za en pravičen mir" kot to poskuša župnik Vidmar. Naj
župnik Vidmar govori kar hoče. Toda naj bo previden. Kaj bo, če bo narod
prav v njem spoznal tistega volka v ovčjem kožuhu. Zato so take pridige
nevarne, ne za našo oblast, ampak za pridigarje, pa naj bodo odeti v ta¬
lar ali pa oblečeni v spodobno meščansko obleko!'

Pripomnili bi samo še to, da smatrajo komunisti - po zadnjih
besedah sodeč - talar za "nespodobno obleko".

_SE_ENA_PRICA._

' i

Te dni je prišel iz Titovine biv. domobranec, ki nam je pri¬
povedoval sledeče;

" Iz Vetrinja so nas poslali s transportom gorenjskih domo¬
brancev 28. V. 45. v Titovino. Ko so nas prevzeli partizani, so nam naj¬
prej pobrali obleko. Pripeljali so nas v Škof.Loko, kjer smo izstopili.
Med stalnim pretepanjem so nas uvrstili v kolono po šest. Peljali so nas
v’ grad. Od kolodvora do gradu smo hodili od štirih popoldne do trde teme,
ker so nas med potjo stalno -ustavljali, zasramovali, tepli in pljuvali.

V gradu so nas natrpali približno 130 v sobo, kjer je bilo prostora za
MO ljudi. Tu sm§ ostali približno štiri tedne.

V tem času so nas neprestano zasliševali, k nam so hodili te-

renči in pretepali znane domobrance, zanimali so se za posamezno postojanke
in poveljnike. Tako so prišli n,pr, domačini s Kovorja in odpeljali s se-
boj vso kovorsko postojanko v drugo sobo, od koder smo malo nato slišali
grozno pretepanje,domobrancev pa nismo več videli. Poveljnika postojanke
Brezje Vidmarja in enajst drugih častnikov so ustrelili takoj drugi dan. 0-
stali oficirji so bili zaprti posebej zvezani v bunkerju. Moršla med naši"
mi fanti je bila ves čas na višku. Izpraševali so nas za posamezne ošstnike :
pa celo za desetarje, vendar ni nihče nikogar izdal. Ko so nas .pretepali,
so zahtevali, da glasno vpijemo; "Rupnik, usmili se nas J Rupnik, reši nas4

Približno 24■•■VI. so nas po skupinah ca.100 ljudi odpeljali peš
v St. Vid. Zaprli so nas na dvorišče Škofovih zavodov, kjer smo ostali se¬
dem do 10 dni popolnoma pod milim nebom na soncu in dežju, po-dnevi in
po-noči brez odeje, nekateri celo v samih srajcah. Štiri tedne se nismo
mogli ne umiti, ne briti. Jesti nismo dobili tri dni popolnoma nič, četrti
dan pa so le nekateri dobili nekaj -tople nezabeljene zelene vode. Sestra¬
dani smo bili tako, da je nekdo pobiral celo fižol* iz stranišča.

Poleg nas je bilo v .Škofovih zavodih zaprtih še ca.4..000 Hrva¬
tov, Remcev, raznih civilistov, žensk in celo otrok. V treh dneh je pomrle
27 Hrvatov, Ko smo kopali jame za mrliče In smo enega prinesli iz kleti h
grobu sem ga nafskrivaj odgrnil ter sem videl še vsa penasta usta, do6im n”
hrbtu ni bilo niti koščka cele kože, tako zelo je bil pretepen. Za razlike
od nas pa so partizani z Remci zelo lepo postopali. Ko sem prosil partizan
ki nas je stražil za košček kruha, me je grdo nahrulil in poklical nekega
Remca ter je dal njemu kruh. Najboljši so še srbski in dalmatinski parti¬
zani, najslabši pa Slovenci. Koncem julija so odbrali Hrvate, za katerega
sem se tudi jaz izdal. Odpeljali so nas na delo v Logatec in kasneje v
ae-dvode, kjer smo nalagali moko in živila. Rekli so nam, da smo "Hrvat je"
po posebni Titovi amnestiji,deležni te prednosti, da gremo lahko na delo.
Slovenci niso mogli biti dodeljeni na delo. Vsa živila, ki smo jih nalagal
so bila še nemškega izvora, nikjer nisem videl kakih drugih živil. Po dveh
dneh dela v Logatcu smo odšli v Medvode.

Ko smo se vozili skozi Ljubljano, sem videl, da je polovica tx,-
vin in gostiln zaprta.Ruševine na kolodvoru čistijo hrvaški ujetniki, stre
žijo jih naši železničarji, ter selo grdo postopajo z njimi.

V Medvodah sem delal tri dni nakar se mi je posrečilo pobegnit:'
Hodil sem ves čas po gozdovih in hribih preko Kovc na Koroško, skrbno sem
se izogibal vsakega naselja in hiše. Zato nisem imel nobenega stika^z ljub
Preko meje sem lahko prišel ker na meji ni bilo nobene straže.

DOMOBRANSKEGA KURATA PISATELJA KUN¬
STLJA FRANCETA so komunisti nečlo¬
veško mučili. Med tem, ko je dajal
umirajočim domobrancem odvezo in jih
zadnjič blagoslavljal, so mu roki v
zapestju odsekali. On paljč še naprej
dajal vesoljno odvezo in umirajoče
blagoslavljal. Nato so mu dali na
glavo krono iz bodeče žice in toliko
časa bili po njem, da je umrl.

DOMOBRANCE IZ ROVT so skoro vse
postrelili. Po številu okrog 160.

DA BI NAS ZVABILI NA LIMANICE.
Tito je poslal na Koroško svoje ljudi
ki naj delajo med političnimi begunci
tako po taboriščih kot zunaj njih čim
uspešnejšo propagando, s katero naj
begunce pregovorijo, da se čimpreje
vrnejo, ker, da se jim ne bo nič
zgodilo. Pazimo na te Titove agente.

VEDNO BOLJ SE POTRJUJEJO VESTI,
da so komunisti večino domobrancev,
ki so jih dobili v roke pobili.

NA ZAHTEVO ANGLOAMERISKE KOMI¬

SIJE so komunisti v Sloveniji izpusta
li na prosto vse domobrance izpod
18 let - kar jih je bilo še živih.

IZ BELGRADA JE POBEGNIL IN PPJ-M
SEL NA KOROŠKO nekdanji narednik v
kraljevi gardi Ljubomir M.Kecman. Bi¬
je štiri leta v ujetništvu Koosburga
kjer so ga Amerikanci osvobodili in
13. julija s transportom poslali v
Titovino. 22. julija je transport
prispel v Belgrad. Bivši ujetniki so
piičakovali, da jih bodo spustili na
domove, a so jih deloma pozaprli v
,ječe, deloma pa v taborišča. Taka tu
borišča imajo v Zemunu in v Pančevu-
Le kakih 5 °/°  so jih izpustili. Samo _
v Pančevem je zaprtih nad 5*000 vej.
ujetnikov. Kecmanu se je posrečilo
uiti in priti v inozemstvo, kjer zdaj
ne more dovolj povdarjati svojega
razočaranja nad Titovino.

CE HOČETE,DA BODO DOMAČI GLASOVI
ZANIMIVI, pošiljajte uredništvu poro¬
čila t