ieto XXV.
TRGOVSKI UST
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za 'it leta 35 lir, za V* leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lit.
Plača in toži se v Ljubljani
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicM di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Časopis za trgovino. Industrijo, obrt te deni",/
Številka 38.
tštvo: Ljubljana, '7' jčeva ulica 23. Tel. 2ft-i. Jprava: Gregoričeva ul. 27. Tel. 47-61. fi/ikopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 11.953.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA LASE Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaromi 10.
fvhaia vsak torek ■	in	petek
Uubfiana, petek 15. maža 1942-XX
CenafSST 0*60
Prijava površin, posejanih ali zasajenih z žiti, krompirjem, fižolom in lanom
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo ua-redbo:
Cien 1. — Do vštetega 31. maja 1!M2-XX morajo vsi obdelovalci zemljišč prijaviti površine, ki so jih v letu 1941/42-XX posejali ali zasadili s pšenico, ržjo, soržico, ječmenom, koruzo, ovsom, krompirjem, fižolom in lanom.
Prijave, ki jih je izpolniti na posebnih obrazcih, kateri se dobijo pri občinskih uradih, se morajo vložiti pri občini, kjer je kmetijsko gospodarstvo.
Člen 2. — Zbrane prijave morajo poslati občine Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu do vštetega 15. junija 1942-XX.
Člen 3. — Kdor bi se ne pokoraval predpisom te naredbe ali bi oddal neresnično ali pomanjkljivo izpolnjeno prijavo, se kaznuje, če ni dejanje huje kaznivo, upravno po posebnem postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev.
Clen 4. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: JjmiUo Grazioli
Predpisi o poseku določenih
gozdnih pasov
Sodelovanje evropske industrije konserv
Zaradi skupnih interesov in tudi zaradi ovir, ki jih je povzročila vojna doba, se v zadnjem času večkrat sestajajo predstavniki enakih industrijskih panog iz raznih evropskih držav in ustanavljajo se tudi evropske zveze posameznih industrijskih skupin. Nedavno je bilo v Braunschweigu posvetovanja industrije konserv, na katero je 18 dežel poslalo svoje zastopnike. To je bilo drugo mednarodno posvetovanje konservne industrije, ki se udejstvuje že nad 100 let. Prvo tako posvetovanje so leta 1937. organizirali Francozi in takrat je bil ustanovljen stalni odbor mednarodne konservne industrije. Ker ta odbor v zadnjih dveh letih ni več posloval, so sklicali novo posvetovanje Nemci in ustanovljen je bil nov stalni odbor konservne industrije, ki ima svoj sedež v Berlinu.
Vojni velesejem v Budimpešti
Namesto vzorčnega velesejma, ki bi moral biti v Budimpešti od
1.	do 11. maja, bo v tednu sv. Štefana, t. j. v dneh od 14. do 24. avgusta, manjši velesejem, ki bo prirejen čisto v znaku vojnega časa. Velesejem bo organiziran v manjšem obsegu, ker bo že na zunaj poudaril potrebo varčevanja. Zato ne bo blago razstavljeno v paviljonih, temveč bo velesejem na prostem, v mestnem parku. A tudi razstava sama bo organizirana z ozirom na vojne potrebe. Predvsem bo pokazala uspehe madžarske industrije ter posebej opozorila na doseženo privarčevan je materiala, pogonskih sredstev ter na uporabo raznih domačih in umetnih nadomestil za iz inozemstva uvažane surovine. Madžarska tekstilna industrija pa bo pokazala svoje izdelke za zimo, zlasti nova enotna oblačila.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal
smatrajoč iz vojaških razlogov in radi javne varnosti za potrebno predpisati začasno obveznost poseka na zemljiških pasovih vzdolž prometnih poti Ljubljanske pokrajine, na pasovih ležečih ob meji pokrajine, ki sovpada z državno mejo, in na površinah okrog vojaških objektov po vsem ozemlju pokrajine, in
upoštevajoč mnenje vojaške oblasti, naslednjo naredbo:
Člen 1. — Na zemljiščih vzdolž prometnih poti Ljubljanske pokrajine, ob meji pokrajine, ki sovpada z državno mejo, in okrog vojaških objektov po vsem ozemlju pokrajine se predpisuje začasna obveznost poseka, ki se izvede v obsegu in na način, predpisana v tej na-redbi.
Clen 2. — Na zemljiških pasovih v globini 150 m, ležečih ob straneh cest in železnic Ljubljanske pokrajine, na razdelili in krajih kakor so navedeni v členu 5., se mora posekati morebitno gozdno rastlinje do tal in popolnoma, tako da je mogoča popolna preglednost.
V posebnih primerih sme določiti gozdna milica na zahtevo vojaškega oblastva večjo globino poseka.
Clen 3. — Obveznost iz prednjega člena se nalaga lastnikom in posestnikom drevja ali njih zakonitim zastopnikom, ki morajo začeti sekati v 10 dneh od dne, ko stopi ta naredba v veljavo.
V 60 dneh, računši od istega dne, se mora posek dokončati, in se mora z vse poseke pospraviti posekani les.
Člen 4. — Občine morajo v 10 dneh iz prvega odstavka prednjega člena sporočiti prizadetim last nikom z navedbo katastrskih po datkov natančno zemljiško povr šino, ki se mora po tej nared bi izsekati.
Lastniki pa morajo začeti sekati v predpisanem roku, tudi če ne bi v tem roku prejeli od občin omenjenega sporočila.
5.	člen nato podrobno določa, za katere kraje velja obveznost poseka, in sicer vzdolž železniške proge Postojna—Metlika, ceste Ljubljana—Postojna ter oest Rakek—Cerknica, Grahovo—Velike Bloke, Grahovo—Bločice, Bloška Polica—Lož, Ljubljana—Višnja gora in Višnja gora—Novo mesto.
Clen 6. — Če bi se posek in sle deči odvoz gradiva ne pričela ali dokončala v določenih rokih, opravijo sečnjo in odvoz v obsegu lastnikom sporočenih površin uradoma krajevno pristojne občine.
Državna gozdna milica sme namesto občin neposredno z vojaško delovno silo ali po kakem podjetju izvršiti sečnjo, če bi občine same s prekasnim začetkom dela ali zaradi nedostatka orodja očitno ne mogle izvesti tega dela v pred pisanem roku.
Clen 7. — Iz razloga dokazanih ovir se sme dovoliti odlog, ne daljši od 30 dni po roku, določenem v členu 3. Tak odlog dovolju je krajevno pristojno okrajno na čelstvo na prošnjo prizadetih in po dobljenem mnenju državne gozdne milice in krajevno pristoj nih vojaških poveljništev.
Člen 8. — Ob uporabi te naredbe izsekane površine, ki se dajo oceniti kot relativno gozdno zemljišče, se ne smejo obdelati za drugo vrsto kulture brez odobritve oblastev, pristojnih po členu 9. veljajočega zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929.
Obdelovanje izključno gozdnega zemljišča pa je vobče prepovedano.
Člen 9. — Morebitne škode, ki se povzroče s predpisom obveznega poseka iz člena 1., dajo lahko pravico do odškodnine, ki se plača prizadetim ob pogojih in v obsegu, določenih po veljajočih predpisih o vojni škodi.
Na prošnjo prizadetih, vloženo v mesecu januarju vsakega leta pri okrajnem načelstvu, se lahko dovoli oprostitev od zemljiškega davka glede tistega dela, ki se nanaša na površino izsekanega zem-
ljišča, na katerem se več ne goji gozdno rastlinje.
Člen 10. — Do nikakršne odškodnine ali davčne oprostitve nimajo pravice lastniki, ki niso spolnili dolžnosti iz člena 1,
Člen 11. — Ko preneha obveznost izsekavanja, se morajo izsekana gozdna zemljišča v naslednjih treh letih zopet pogozditi po predpisih veljajočega zakona o gozdih.
Člen 12. — Kršitelji določb te naredbe, kolikor zadeva opuščeni posek, se kaznujejo upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z zaporom do 2 mesecev in v denarju do 5000 lir. Odredi se tudi zaplemba lesa, ki se ni ukoristil ali odpeljal.
Ta naredba je stopila 13. maja v veljavo.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Einilio Grazioli
Konjunktura za stare
parnike
Ze kmalu po izbruhu sedanje vojne se je moglo opaziti, kako je začela rasti cena starih parnikov. Stari dobri časi, ko so velike ladijske družbe prodajale svoje zastarele, toda za morsko vožnjo še vedno docela sposobne ladje, da bi izkupiček za stare parnike porabile za izgradnjo novih in z vsem tehničnim napredkom opremljenih ladij, so minuli. Danes povpraševanje po starih parnikih neprestano raste in stare parnike ne kupujejo samo vojskujoče se države, temveč tudi nevtralne', ker so prisiljene, da same uvedejo redne p orske zveze v nadomestilo za zveze, ki so jih vojskujoče se države opustile. Pri tem splošnem in rastočem povpraševanju po starih parnikih ni čuda, če njih cena naravnost neverjetno raste. Tudi parniki, ki bi se v normalnih časih prodali le kot staro železo, imajo danes dobro ceno, če le še količkaj morejo voziti. Kako silno je narasla cena za stare parnike, par primerov.
V	poletju 1939 je dosegel parnik z 8300 brutto tonami ceno
24.000	funtov, (nov, enake velikosti pa bi dosegel tedaj okoli 110 do do 120 tisoč funtov), pred kratkim pa je leta 1919. zgrajeni parnik s skoraj enako velikostjo dosegel ceno 750.000 funtov, torej skoraj sedemkrat višjo ceno kakor bi veljal nov parnik. L. 1921. zgrajeni švedski parnik je bil pred kratkim prodan za ‘2,250.000 švedskih kron, torej za vsoto, ki je v normalnih časih ne bi nikdar dosegel.
V	dobi svetovne gospodarske krize 1. 1932. je bil prodan skoraj nov tovorni parnik s 7500 tonami nosno-st: za 32.000 funtov, v 1. 1937., ki je bilo za ladijske lastnike posebno ugodno, je dosegel ceno 100.000 funtov, pred izbruhom sedanje vojne pa je padla njegova cena na 85.000 funtov. Danes pa se plačujejo stare ladje, ki imajo samo 2000 do 4000 ton, s j>o 300.000 in tudi več funti. Tako visoka konjunktura vlada danes za stare parnike. Nobenega dvoma ni, da bo trajala ta konjunktura tudi še precej let po vojni, ker število potopljenih ladij še vedno raste.
kakor pa bo imela transevropska cesta odcepek od Budimpešte do Bukarešte in Konstance.
V	Bolgariji preurejujejo že 5 let cestno omrežje po načrtih mednarodnega avtomobilskega prometa in so popravljene tudi okrog 150 km dolge proge, ki pridejo v poštev pri transevropski cesti. Tudi Turčija je opravila najvažnejša dela na svojem sektorju transevropske ceste.
Cesta od Ostenda do Carigrada bo imela velik pomen v evropskem prometu tudi zaradi številnih prečnih zvez. Poleg že omenjene odcepitve od Budimpešte v Bukarešto in Konstanco, ki bo v višini 1040 metrov prekoračila Karpate, je v načrtu tudi trans-balkanska cesta, ki bo v zvezi s stransko cestno progo Budimpešta—Bukarešta—Konstanca po prehodu Donave pri Turn-Severinu izpeljana po srbskem in hrvat-skem ozemlju do Triesta ali do Fiume. V zvezi s cestami skozi Dalmacijo in Albanijo v Grčijo bo tako ustvarjena dobra zveza med Adrijo in Črnim morjem.
Evropski kontinentalni promet pa ne bo imel zadnje postaje v Carigradu. Turška vlada je izdelala velike načrte za nove ceste, med katerimi je tudi nad 950 km dolga avtomobilska cesta, usmerjena v Tabris čez važno turško pristanišče Trapecunt ob Črnem morju.
Nažrt transevropske
teste
Ze pred dolgimi leti so se avtomobilski klubi raznih držav zavzeli za načrte transevropske ceste in da bi se ta načrt uresničil, so leta 1929. ustanovili »Alli-ance Internationale de Tourisme«. Ta zveza je prevzela nalogo, posvetiti vse sile ideji velike avtomobilske ceste, ki bi vezala skrajni točki zapada in jugo-vzhoda Evrope. Zgraditev transevropske ceste od Ostenda do Carigrada je bila sklenjena leta 1935., prej pa so že v zvezi včlanjene države določile svoj© deleže pri novi evropski cesti, ki naj vodi čez Bruselj, Kolu, Frankfurt, Nurnberg, Linz, Dunaj, ob Donavi v Budimpešto, potem pa čez Beograd in Sofijo v Carigrad na razdaljo okrog tri tisoč kilometrov.
Nemški delež (1100 km) trans-
evropske ceste je identičen z novimi državnimi avtomobilskimi cestami, madžarski del (830 km) pa vodi od Gy5ra v Budimpešto, potem pa čez Szeged v Novi Sad. Na srbsko ozemlje pride okrog 577 km ceste od Šabca čez Beograd v Niš in od tam do bivše jugoslovanske meje (Caribrod).
Romunija je edina južno-vzhodna držaVa, ki leta 1929. in pozneje pri načrtih transevropske ceste ni bila upoštevana. Po letu 1935. je bilo predlagano, naj bi se transevropska cesta trasirala čez Bukarešto do Črnega morja. Ker predstavlja ta predlog velik ovinek, ni bilo zanj nikdar posebnega navdušenja, potem je pa vojna prekrižala vse stare in nove načrte. Morda pride v bodočnosti romunski predlog do večje veljave, vse-
Proizvodnja sladkorja v; Turčiji
Iz poročila zveze turških sladkornih tovarn je razvidno, da so štiri tovarne predelale lani 558.000 ton sladkorne repe. Proizvodnja sladkorja je bila rekordna ter je znašala 87.000 ton. Potrošnja sladkorja v Turčiji je lani znašala 108 tisoč ton. Sladkorne tovarne so imele lani okrog 2.1 milijona turških funtov čistega dobička.
S pridelovanjem sladkorne repe se je lani bavilo 87.000 oseb. Pridelovalcem je bilo za pridelek izplačanih 9.7 milijona funtov, kar je za 1.7 milijona več kakor leta 1940. in celo za 3.4 milijona več kakor 1. 1939.
Velika tovarna špirita v Eski-šeliirju je lani producirala 2.4 milijona litrov špirita, kar močno presega proizvodnjo zadnjih let.
Madžarska trgovina z zdravilnimi rastlinami
Madžarska zveza za izvoz zdravilnih rastlin je objavila, da je znašal 1. 1940. pridelek zdravilnih rastlin 4238 ton, prejšnje leto pa 2574 ton. Od tega je prišlo 1660 (620) ton na sistematično kultivirane, 2578 (1954) ton pa na divje rastoče zdravilne rastline, ki so jih nabrali v deželi.
V	madžarski zunanji trgovini imajo zdravilne rastline važno postavko. V rednost 1.1909. izvoženih zdravilnih rastlin je bila 6.8, leta
1940.	pa že 9.8 milijona pengo. Večino izvoza madžarskih zdravilnih rastlin prevzema Nemčija, precej pa tudi skandinavske dežele in Švica. L. 1939. je Nemčija prevzela okrog 16.000 metrskih stotov zdravilnih rastlin iz Madžarske ali 85°/o vsega izvoza.
Zdravilne rastline so zelo važne tudi v madžarski farmacevtski industriji, ki izvaža eno petino svojih izdelkov. L. 1940. so bili izdelki madžarske farmacevtske industrije vredni okrog 33, lani pa nad 40 milijonov pengfl.
Iz italijanskega gospodarstva
Nasadi bombaža bodo letos razširjeni. Pridelovalci bodo uživali razne ugodnosti, onim, ki bi samovoljno in brez tehtnega vzroka skrčili nasade, pa pretijo kazni. Poskrbljeno je tudi, da se bo pridelek dvignil po kakovosti. V Albaniji so nasadi bombaža lani obsegali okrog 300 ha, letos pa bodo razširjeni na 450 ha. V Fiori in Karbunari bodo zbirališča pridelka.
Regulacijske načrte za 13 mest v južni in srednji Italiji proučujejo pristojni ministrski uradi. Mnoga' vprašanja, ki jih odpirajo ti načrti, bodo rešena s posebnim urbanističnim zakonom, ki bo vseboval rezultate najnovejših izkušenj.
Mednarodna filmska zbornica je imela 10. in 11. t. m. v Firenči zasedanje svojega kulturnega odseka. Poleg italijanskih so se posvetovanja udeležili predstavniki Belgije, Češkomoravskega protektorata, Norveške, Nizozemske, Nemčije, Hrvatske, Romunije, Slovaške, Španije, Švedske in Madžarske.
Radijski in kinematografski aparati so važno učilo italijanskih šol. Nižje šole imajo na razpolago okrog 40.000, srednje in visoke šole pa nad 20.000 radijskih aparatov. Radiofonija zavzema tako zelo važno mesto v italijanskem šolstvu, kinematografijo pa uvaja posebno v ta namen ustanovljeno društvo pod nadzorstvom ministrstva za narodno vzgojo.
Važna in nujna železniška dela, ki so bila izvedena letos do konca aprila, so zahtevala 4 milijone lir izdatkov. Med ta dela pa spadajo predvsem razširitve železniškega električnega omrežja in mnogih železniških postaj.
Ustanova za zadružništvo (Ente delia Cooperazione) v Spalatu že deluje. Njena naloga je podpiranje in nadzorovanje zadružnih ustanov v Dalmaciji.
Za gospodarstvo Dalmacije je zelo važna ustanovitev nekaterih novih italijanskih podjetij. Tako je bilo ustanovljeno kemično podjetje, ki se bo bavilo s proizvodnjo olja in sorodnih proizvodov iz odpadkov rib ter iz ostankov pri destilaciji oljčnih semen in drugih maščobnih snovi. Drugo vieliko podjetje bo izdelovalo farmacevtske proizvode, urejujejo pa tudi tovarno za regeneracijo mineralnega olja. Neka rudarska družba se je spet lotila izkoriščanja ležišč lignita v Skardoni, v obratu pa sta tudi korčulanska in trogir-ska ladjedelnica.
Stalna tedenska letalska zveza je uvedena na progi Rim-Milano. Start letal je v Milanu ob torkih, v Rimu pa ob petkih.
Nove cene mleka v prahu je kmetijsko ministrstvo določilo takole: mlečni prah iz polnomastnega mleka z nad 24% maščobe
21.50	lire za kg, v zavojih po 130 gramov 3.20 lire za zavoj; polinastni mlečni prah pod 24% maš&>be 18 lir za kg, v zavojih po 130 gramov pa 2.70 lire za zavoj.
Naredba o vinskih €enah
Pogozdovanje na Madžarskem
Čeprav je dobila Madžarska s priključitvijo Podkarpatske in Se-dmograške velike gozdove, se bo vendarle pogozdovanje v madžarski nižini nadaljevalo. To pa ne toliko zaradi pridobivanja lesa, temveč zaradi zboljšanja klimatič-nih razmer, da »ei veže pesek in da gozdovi zadrže škodljive vetrove. Pogozdovalno akcijo vodi kmetijsko ministrstvo. 190.000 johov zemlje, ki je za kmetijstvo nepri-kladna, se bo pogozdilo. V desetih letih naj se to delo dovrši. Do-sedaj je bilo pogozdenih 120.000 johov, pogozdovalno delo na površini 2600 johov pa je bilo od povodnji uničeno.
V isoki komisar je izdal naredbo, s katero se določajo cene vinom. Glavne določbe naredbe so:
Cene za domača in uvožena vina v nadrobni prodaji se določajo posebej za Ljubljano mesto in posebej za druge kraje.
Vsa vina se uvrste v skupine A, B, C, ki imajo več vrst.
V skupino A spadajo vsa vina, ki niso našteta v skupinah B in C, zlasti navadna in nesortirana vina.
V skupini A so določene1 te cene: Za vino v sodih, ki se oddaja v posodah, ki jih prinese stranka, liter po 6.50 v Ljubljani, drugod 4.95.
Za vino v buteljkah po 2 litra [prva številka cene v Ljubljani, številka v oklepaju v drugih krajih] 16,20	(13.10), po 11 8.50
(6.96),
v steklenicah po 2 1 14.70 (11,60),
v pletenkah 6.501.
Za vsako alkoholno stopnjo nad 10% pribitek L 0.25 za 1.
Skupina lt, specialna vina.
Ta skupina ima 4 vrste in spadajo v njo sortirana vina.
V vrsti extra so ta vina domače proizvodnje: beli burgundec, ru-landec, renski rizling,
v I. vrsti so domača vina bela: traminec, silvanec, italijanski rizling ter rdeča vina: burgundec, kabernet in portugalka.
v II. vrsti so od belili vin le italijanska, od rdečih pa je poleg italijanskih tudi modra frankinja domače proizvodnje.
v III. vrsti so med drugimi od belih vin goriška, furlanska in vipavska, od rdečih pa tudi sortni cviček in domača črnina.
V skupino C
spadajo vina specialne predelave, sortirana in zboljšana.
Ceno so naslednje.
Skupina 1$, specialna vina;
V sodili za oddajo v posodah, ki jih prinese stranka liter po vrstah po 9.50, 8.90, 8.05 in 7.20 L za Ljubljano (po 7.95, 7.30, 6.50 in 565 L v drugih krajih).
V buteljkah po 1 liter extra po 12.35 (10.80), I. vrsta 11.75 (10.15),
11. vrsta 10.90 (9.35), III. vrsta
10.05	(8.50).
V steklenicah po 2 litra z eno-loškirn oljem extra 22.20 (19.10), I. vrsta 21,— (17.80), II. vrsta 19.30 (16.40), III. vrsta 17.60 (14.50).
V steklenicah po 2 litra strojno zamašenih extra po 22.40 (19.30), I. vrsta 21.20 (18.—), II. vrsta
19.50	(16.40), III. vrsta po 17.80 (14.70).
Vino v opletenkah po 9.50 L za vsak liter vinske vsebine poleg pribitka L 38.— iz naslova povračila stroškov za posodo.
Vina specialne predelave.
V sodih za oddajo v posodah, ki jih prinese stranka, liter po 7.45 spec. pred., 9.15 »gallo« ali >put-lo« v Ljubljani, (v drugih krajih 5.90 in 7.55),
v buteljkah po 1 liter 10.30 in
12,— (8.75 in 10.40),
v steklenicah po 2 litra z eno-loškim oljem 18.10 in 21.50, (15.— in 18.30),
v steklenicah po 2 litra strojno
zamašenih 18.30 in 21.70, (15.20 in 18.30),
po 1 liter strojno zamašenih 10.— in 11.70 (8.45 in 10.10).
Druga določila.
Cene za vse vrste vin obsegajo vse javne davščine, izvzeniši za druge kraje obč. trošarino.
Za specialna vina so cene določene brez upoštevanja vrednosti posod, ki morajo ustrezati tem zahtevam:
buteljke ali opletene buteljke in tudi steklenice morajo imeti ime proizvajalne tvrdke in ime vina z morebitnim paskom in tvrdkino znamko.
Za vrnjeno ali ne s seboj vzeto posodo ima kupec pravico do povračila naslednjega najmanjšega zneska: za buteljko nad 2 1 za buteljko nad 1 1 za buteljko nad lA 1 L. 1.30 za steklen, nad 2 1 za opletenko
Gostinskim obratom je dovoljen naslednji pribitek:
na označene cene po odbitku obč. trošarine za mesto Ljubljana
Leta 1940. so porabile romunske državne železnice okrog 468 tisoč ton surovega olja, kar je znašalo skoraj eno desetino letne proizvodnje olja. Romunski parniki rečne in morske plovbe pa so porabili tedaj okrog 140.000 ton surovega olja, Tudi v industrijskih obratih je potrošnja tekočega goriva prevelika. Tako so izračunali, da bi se samo v Bukarešti na leto prihranilo 300.000 do 400.000 ton olja, če bi se v industrijskih obratih tekoče gorivo v zadostni meri nadomeščalo s premogom.
Nemški listi naglašajo, da je treba gospodarstvo energij v Romuniji temeljito spremeniti. Najvažnejši izvor energij morajo namesto zemeljskega olja čimprej postati doslej le malo izkoriščane vodne sile ter ležišča premoga, večjo pozornost pa je treba posvetiti tudi pridobivanju metana.
L. 2.50 L. 1.50
L. 1 —
L. 25 —
v znesku 1.56 L:	
posebna kategorija	120%,
I. kategorija	90%,
II. kategorija	80%,
III. kategorija	00%,
IV. kategorija	50%.
Izvzeta so od te ureditve
peneča se vina, pelinkovci, aperi-tivna, likerska vina, iz suhega grozdja, muškati, vina iz sorte ale-atico, maršala, vino santo, vina mistele, najmanj triletna stara vina, t. j. iz vinskih letin 1938 in prejšnjih, zgoščeni mošti.
Pri prodaji drugih ne navadnih vin, ki jih jei v buteljke ali steklenice polnil vinar, je ta odgovoren, da vino res ustreza etiketi, imenu in prepasku, če pa je bila buteljka ali steklenica predrugačena, odgovarja dejanski imetnik vina.
Ce se prodajajo vina v izvirnih steklenicah ali posodah z vsebino vsaj 2 1, morajo biti posode označene z imenom proizvajalnega podjetja, vina in izvorne občine. Ce pa se vino prodaja v sodih ali opletenkah, morajo biti ti podatki tudi na prodajnih listih, računih in na vsaki listini, ki spremlja blago, a tudi na posodah samih.
Prodajalec mora kupcu vedno jamčiti za točno poimenovanje vina (razen za navadno) in za dejansko količino v posodi.
Nadrobni prodajalec pa mora vidno označiti na posodah, v katerih se vino hrani ali prodaja, vse podatke o kakovosti, natančni količini in prodajni ceni vina.
Pri prodajah nad 20 hi se mora skleniti pismena pogodba.
Prodajalci morajo imeti cenik iicvešen, da ga občinstvo lahko vidi in da ima dostop do njega.
Kršitelji te naredbe
se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, z zaporom do dveh mesecev in v denarju do 5000 lir. Sme se jim začasno odvzeti obrtna pravica ali predlagati nje trajni odvzem in odrediti zaplemba blaga.
Ta naredba je stopila v veljavo dne 9. maja.
Romunski premog
Po cenitvi strokovnjakov je premoga v Romuniji 2792 milij. ton in pride od tega na lignit 1109.7, na rjavi premog 156, na črni premog 1500, na antracit pa 26.3 milijona ton. V primerjavi s temi ležišči je proizvodnja premoga zelo skromna, čeprav se že nekaj let pospešuje in dviga. Leta 1933. je znašala komaj 1.5, leta 1940, pa 2.6 milijona ton. Za lansko leto še ni podatkov, gotovo pa jei, da se je proizvodnja spet znatno zmanjšala.
Intenzivno izkoriščanje premogovnih ležišč je za romunsko gospodarstvo zelo važno in potrebno. Že dolga leta si v Romuniji prizadevajo, da bi premog v čim večji meri nadomeščal tekoča goriva. Pri romunskih železnicah je prišlo po prvi svetovni vojni od potrošnje goriva nad 50% na olje in oljnate odpadke, nad 10% na drva in samo ostanek na premog. Leta 1932. je bil preimog z 59% na prvem, surovo olje z 32% pa na drugem mestu.
Jubilej gospe Lauterjeve
Izredno čila in vedra je te dni praznovala svojo osemdesetletnico gospa Ivana Lauterjeva, ki ima mnogo dobrih prijateljev in znancev še iz one dolge dobe, ko je vodila znano Cinkoletovo gostilno. Z njenim imenom je združeno poroštvo dobre postrežbe, kar velja v polni meri tudi za prenovljeno Cinkoletovo restavracijo pri nekdanjem štrajzlju na Poljanski cesti pod vodstvom slavijenkinega sina Joška.
Naj veljajo gospe Lauterjevi ob častitljivem življenjskem! prazniku tudi naše iskrene čestitke!
Lep jubilej dela
Pred dvajsetimi leti je stopila v službo pri ugledni ljubljanski trgovini z zlatnino, urami in dragulji Jos. Eberle ga. Minka Peha-nijeva. Jubilantka se je s svojim vestnim in poštenim delom vsestransko uveljavila ter si pridobila obilo strokovnega znanja in tudi popolno zaupanje tvrdke, pri kateri zdaj opravlja zaupno in odgovorno mesto prokuristke. Kakor pozna tvrdka Jos, Eberle go. Minko Pelianijevo kot izredno vestno in sposobno nameščeuko, tako jo poznajo tovariši kot prijazno, 'v 'stroki izkušeno' tovariš šico, odjemalci pa kot uslužno in zmerom ljubeznivo nameščenko, ki s svojim dobrim okusom in tehtnim nasvetom zmerom vsakomur rada pomaga pri težavni izbiri. Jubilantki čestitamo poleg tvrdke in tovarišev tudi mi, saj je njen jubilej najlepši zgled vestnega in poštenega dela.
Pridelovanje oljaric v Romuniji
Od lanskega leta sme v Romuniji samo družba »Solagra«; nakupovati in razdeljevati seme sončnic, oljnate repice in drugih oljaric. Po posebni pogodbi bo morala letos ta družba od nasadov, ki obsegajo 350.000 ha, izvoziti 20% vsega pridelka sončnic in repice v Nemčijo. V pogodbi je tudi določeno, da se ta kontingent zviša, če bi 1. septembra 1943. letošnji pridelek presegal domačo, že odmerjeno potrošnjo. V tem primeru bo morala »Solagra« tudi ves presežek poslati v Nemčijo.
Nasadi oljaric bodo letos razširjeni po možnosti na 450.000 ha, pri čemer niso všteti nasadi soje, za katere predlagajo 100.000 ha. Družba »Solagra« je dobila za financiranje nasadov od države 300 milijonov lejev kredita, svojo glavnico pa je zvišala od 30 na 51 milijonov. Pridelovanje oljaric bodo pospešile tudi za pridelovalce razpisane premije.
Občni zbori
Saturnus, d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani
ima 21. redni občni zbor 21. maja ob 10. uri v družbenih prostorih, Moste. 25 delnic daje pravico do udeležbe na občnem zboru. Tri dni pred občnim zborom se morajo položiti pri družbeni blagajni.
Gospodarske vesti
Pred kratkim je bil objavljen pregled o hrvatski zunanji trgovini
v času od 10. aprila do konca leta
1941.	Iz pregleda je razvidno, da je po vrednosti odpadlo od vsega izvoza 30.1 °/o na les, 20.8 %> na živino in živalske proizvode, 16.1 % na rastlinske proizvode in 12.4 %> na kemične proizvode. Od uvoza je odpadlo 62°/o na razna kuriva.
Na letošnjem Zagrebškem velesejmu je bilo skupno 286 razstav-ljalcev, od teh 158 iz inozemstva.
120 milijonov kun je odobrila hrvatska vlada za zgraditev novih cest. Pri teh delih bo zaposlenih po poročilih zagrebških listov okoli
28.000	delavcev.
Soja se je na Hrvatskem zelo dobro obnesla, posebno pa v Slavoniji, kjer so zato letos posejali sojo na površini 10—15 tisoč hektarjev.
Zaradi varčevanja z živili je oblast v Zagrebu prepovedala vsako izdelovanje in prodajanje sladoleda.
Prosto prodajo kalcijevega karbida je centrala za kemične proizvode v Beogradu prepovedala. Vse zaloge se morajo prijaviti. Razdeljevanje med interesente je prepuščeno uradniški in kmetijski zadrugi.
V Sofij« je dopotoval nemški drz podtajnik v gospodarskem ministrstvu, da organizira prevažanje za Nemčijo kupljenih bolgarskih proizvodov.
Bolgarske gospodarske zbornice se bodo preosnovale ter so v ta namen odpotovali zastopniki teh zbornic v Italijo in Nemčijo, da izkoristijo italijanske in nemške izkušnje.
Romunski državni izdatki so znašali v proračunskem letu 1941/42, ki se je zaključilo s 30. aprilom, 150 milijard lejev. Novi proračun pa predvideva 212,7 milijarde lejev izdatkov.
Celotna javna zadolžitev Romunije znaša po uradnih podatkih 91.17 milijarde lejev, od katerih odpade na zunanje dolgove 54.5 milijarde, na notranje pa 36.7 milijarde lejev.
Veliko tvornico za proizvajanje celuloze in papirja iz trsja po italijanskem načinu je začela graditi Romunija v Cernestu.
Prizadevanja Turčije, da bi sama izdelovala v zadostni količini železne pluge, ki naj nadomestijo dosedanje lesene, so imela dober uspeh. Ustanovilo se je več tovarn za železne pluge ter te tovarne tudi že obratujejo.
Delniške družbe morajo v Turčiji
v bodoče vsakega pol leta predložiti trgovinskemu ministrstvu svoje bilance in poslovna poročila, če sodeluje inozemec pri družbi, mora dobiti posebno dovoljenje ministrstva.
V novo priključenih madžarskih krajih, v Bački, Baranji, Prekmurju in Medjimurju bo s 15. majem v veljavi madžarsko trgovinsko pravo.
Oskrbovalno ministrstvo v Buda-
J? omeiil° potrošnjo kuriva za 20 do 30°/o. Temperatura v stanovanjih in pisarnah sme znašati največ 20 stopinj Celzija, topla voda pa se sme dajati samo ob sredajh, sobotah in nedeljah od
6.	zjutraj do 10. zvečer.
Trgovina s sadjem in zelenjavo je bila v Nemčiji omejena in je direktno trgovanje med producenti in potrošniki za večino predmetov prepovedano.
Nad sto postaj za lesne plinske generatorje je bilo ustanovljenih ob cestah Poljske generalne gubernije. V teh postajah dobe civilni avtomobili potrebno kurivo.
Oenars tvo
Češka industrijska banka v Pragi,
ki ima svojo podružnico tudi v Ljubljani, izkazuje za lani zvišanje bilančne vsote od 1,8 na 2,3 milijarde Kč. čisti dobiček banke se je zvišal od 5,2 na 6,4 milijona Kč in se zato zviša dividenda od
2,5	na 4%.
Nemška zasedbena oblast v Belgiji je odredila ukinitev določbe, da mora biti obtok belgijskih bankovcev krit do 40 »/o z zlatom. Belgijski frank je s tem navezan na nemško marko in bo zato zunanja trgovina Belgije znatno olajšana.
”	.	barva, plesira in
/P V /1 lirall kcnnfno snaii LG ¥ £4 Ul 01! obleke klobuk€
itd. Škrobi in evedolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, niouga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ni. 3 Telefon št. 22-72.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.