Pismo s počitnic. Gospod urednik! Vsaka krščanska duša *e" počitka, želi plafila v sedanji suši, razve"*«» po desetmesečnem naporu, pa bi ga iie 8|ovenski, osobito kranjski napredni učitelj? Nedavno stopam po peronu ljubljanskega jjtoega kolodvora in srečam tovariša K. s ^morskega. BKam pa Ti, Nace?" — nV nglavsko pogorje na hlad", mi odgovori •toiroo in samozavestno kakor človek, ki ve, *J velja in koliko — lahko plača. BKam pa •)•,* *** ra<* Tedel prijatelj, »Premišljam, kam * odvrnem y svoji kraDJski ali bolje slo- 8*i skromnosti, zakaj nič prav prijetno se °i zdelo očitno priznanje, da si nikamor ne j^* ^er Vftm, koliko reljam in koliko pla- 8ei ^''a sv& se, želeč drug drugemu vg- t«iu.^"tn'ce- Komaj sem zadrževal smeh ob ^kl hinavščini. ^ad • ^0 ^e za^r''žga' z Nacetom proti 01 gorenjski strani, jaz pa sem le krey- ljal po peronu in premišljal, kam bi bilo dobro, seveda, ko bi imel denar. Vomi listek sem imel kupljen do Preserja; velja namreč nekej nad 4 dvojače. Kar me obide prešerna in obenem tudi pregrešna željo, da bi zajahal lukamatijo in pohitel pripravljat prenočižče slovenskemu Šokolu v Zagreb. Ti šment til V Maksimiru pod mogočnimi hrasti je prijazen hlad, katehetski sestanek pa prav tiste dni. Gospodje — tudi s Kranjskega — bodo uživali nadškofovo gostoljubnost — zastonj. Ti šraent ti šmentani! In obšlo me je popolno kesanje, zakaj ni moja noga ob prarem času prestopila na blagoslovljena tla bogoslovnice, pa bi sedaj imel — denar in postrežbo z vso oskrbo zastonj. Je že šment šmentani, da človek navadno ne ve o prarem času, koliko jo je človek polomil. Žal mi je bilo belega Zagreba, njegove vročine, prahu in nadbiskjpske gostoljubnosti. Začel sem rekapitulirati, koliko takih-le usodnih pogreško? sem že napravil v svojem denarja željnem in deparja potrebnem žirljenju. V dolgih litanijah bi bil kmalu dospel do poslednjega BKyrie", ko se domislim, da za duhovski etan morajo biti sami izvoljenci Gospodovi, kar pa jaz v svoji skromnosti prav gotovo nisem, ker sera — v svoji mladosti zasconj tlačanil nekaterim katoliškim listom. Eo bi bil znal sroje zasluge na tem polju tako plodonosno nalagati, kakor jih je nalagal načelnik BSlom. Žveze*1, bi bil danes gotovo vsaj njego? namestnik. Videl bi lahko ne samo Zagreb, tudi Belgrad in Dunaj — seveda lastonj. Ob misli na Belgrad sem se strahoma ozrl, če me ne vidi oko postave, zakaj kakor na Hrvaškem imajo tudi v Ljubljani pozorno oko, da opazujejo z njim stvari, ki jih ni. No, bil 8em med pisano mimo mene drrečo množico — sam. Vendar sem samega sebe poetaval zastran misli na Zagreb ob sokolskem zletu. Nič dobro ni, če človek preveč poželjiTO pogleduje preko Sotle. V Ljubljani ga pobarvajo 8 srbsko trobojnico, ako ni elučajno — črn. Ako pa še ne miruje, pošljejo pred njim ali za njim kolero. Adio, Zagreb! Krenem za prijateljem na Gorenjsko. 0, ti Kranjska dežela! Bajsko lepi Bled! Prav rad bi te videl poslednjič v svojem življenju. Toda ,non olet" je močnejši. Moram se tola- žiti s tvojo Iepoto v primerni razdalji. Učeni gospodje se tam hlade in prirejajo plavalne tekme. Joj, profesorji z uni?erze! Ti uboga para, kranjski učitelj, pa stopi in povej jim: BGospodje, ta pa ta sem. Ako me marate — gospodje kolegi ..." In zgodilo bi se mi kakor ono leto hribolazcem nčiteljem s Triglava, ko so srefali odličnega Nemea io se mu je predstavil nekdo: Dovolite, gospod — učitelj X iz Y. — Me veseli — »Konig von Sachsen". — Gospodje bi gotovo ne verjeli, da znamo tudi učitelji gledati v človeško dušo, spoznavati otroško dušo, kar tudi ni igrača. A višja inteligeoca nas zna zmerjati samo še z ABC krotilci. Zdi se mi, da se treba tudi tega odvaditi. Zato pa, zdrato naš — potuj&eni Bled ! Poglejmo še v Bohinjsko dolino, kako se kratkočasijo ob Boh. jeseru počitnic navajeni letoviščarji., Menil sem, da tam gotovo najdein tovariša s Primorskega, pa nisem utegnil ča> kati, da bi se vrnil s hribov. Mimogrede sem videl v duhovniškem hospicu sv. Janeza nadzornika Maierja. V vseh botelih je silna draginja, velika gneča in velika zmešnjava. Pr?o, kar svetujem vsakomur, če hoče izhajati kaj prida, je, da pozabi svoj materinski jezik. Le redkoma čuješ tu med tujci slovensko govorieo. Smo še vedno pohle?ne ovee mi Slovenci. Komaj da si kdo zapne vsaj polovico zlatega ovratnika, pa že ne zna več govorice Bvoje matere. Od nas, seveda, od jdomače inteligence zahtevajo, da bodimo povsod — tudi v tem — vzorni. Kjer je Dajyečja nevarnost, tam stoj slov. učitelj; kjer bo količkaj boljši košček kruha — ga že čaka kdo drugi. Zdravi, gospodje poveljniki! BGspud, kua pa mahaja?" me poavari postrešček, zakaj ustavil sem se bil iu zares mahal pozdrav poveljuikom, ki nas samo izrabljajo in bi nas, ko bi se jim le dali. Molče sem se opravičil ter stopil naglo v bufet na čašo — limonade, potem pa na vlak, ki me je v nekaj minutab vrgel na kameniti Ribjek pod Preserjem. Tam sem dobil tovariša G. E. silno elabe volje. Tarnal je, da mora ostati doina med počitnicami, ker mu je suša vse pobrala, celo humor! Dobrarec.