Št. 41 (1992) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 15. oktobra 1987 Cena: 400 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Najprej oživljanje mrtvih šol
Posavci so veliko zamudili, vendar lahko še kaj nadoknadijo
BREŽICE — Posavje je iz sredstev za nerazvite zelo malo dobilo, čeprav skoraj tretjina prebivalstva živi v nerazvitih krajevnih skupnostih. V sevniški občini sta to Zabukovje in Blanca, v brežiški Globoko, Kapele, Bizeljsko, Pečice — Križe, Sromlje in prehodno tudi Artiče
Za gospodarsko oživitev naštetih območij bi republika dala več denatja, če bi ji lahko ponudili programe, teh pa še do danes nimajo. Časa zanje ni veliko, ker zakon o manj razvitih velja samo še do 1990. leta.
Komisija za manj razvite pri posavski gospodarski zbornici se trudi, da bi se vendarle dokopali do nekaterih ugodnosti in izkoristili, kar je bilo ponujeno, napreduje pa le počasi. Začela je z zbiranjem podatkov o opuščenih šolskih poslopjih in drugih zgradbah, kijih ne uporabljajo več za prvotne namene. Zdaj končno ima tak seznam, čeprav je zelo dolgo trajalo, da so v občinah popisali take objekte. Zbornica ga bo poslej posredovala večjim delovnim organizacijam v Posavju in najprej pri njih zbrala morebitne ponudbe za naložbe.
Naj več praznih objektov je v brežiški občini. To so nekdanje šole, stare od 80 do 100 let, dve pa sta bili zgrajeni v letih 1960 in 1961. To sta šolski zgradbi v Mrzlavi vasi in na Bojsnem. Najmanjša stara šola je v Orešju, večja enonadstropna poslopja pa so v Sromljah, v Bušeči vasi, v Pečicah in v Stari vasi. Večinoma jih upravljajojcrajevneskup-nosti, v Stari vasi pa Šešir in Škofje Loke, ki ima v njej svoj obrat, vendar dejavnosti ne širi in zato ostaja na ravni životarjenja. Po krajevnih skupnostih si želijo predvsem obratov, ki bodo krepili njihovo gospodarsko moč in jim zagotovili možnosti za nadaljnji razvoj.
J. TEPPEY
PLAKETA ZA 1. DOLENJSKI BATALJON
NOVO MESTO — Novomeška občinska skupščina je sklenila, da bo za letošnji občinski praznik podelila plaketo mesta Novo mesto 1. dolenjskemu partizanskemu bataljonu, ki jeletos slavil 45-letnico ustanovitve. Ustanovljen je bil 11. marca 1942 na Gornji Topli rebri. Začetne akcije bataljona so bile zelo uspešne in so bile pomemben zarodek partizanskega boja na Dolenjskem. V bataljonu je bilo največ borcev iz Novega mesta, Šentjerneja in drugih krajev ob Krki. Plaketo bo bataljon prejel na slavnostni seji občinske skupščine
Danes
Dolenjski
razgledi
Tej številki Dolenjskega lista je priložena naša četrtletna kulturna priloga Dolenjski razgledi, v kateri boste lahko prebrali intervju z akademskim slikarjem in restavratorjem Miklavžinom, spominski zapis Jožeta Dularja o Kotičku kulturnih delavcev, razmišljanja Jožefa Matijeviča o novomeškem intarzistu Cirilu Podbevšku in njegovem ustvarjalnem delu ter kritičen zapis Karla Bačerja o povzemanju virov. Ob 20. obletnici smrti dolenjskega pesnika Toneta Srebrnjaka je Ivan Zoran zabeležil kratek spominski zapis, kateremu je priloženih nekaj še neobljavljenih in nedolgo tega odkritih Srebmjakovih pesmi. Kot običajno je nekaj prostora dodeljenega novejšim stvaritvam dolenjskih pesnikov. Za likovno opremo pa so poskrbeli člani novomeškega Foto-kino kluba: Gregor Čampa, Stojan Golob ip Bojan Radovič.
Sodelovanje z Langenhagenom
Delegacija zahodnonemškega mesta Langenhagen je uiia na dvodnevnem obisku v novomeški občini — Dogovor o skorajšnjem podpisu listine o sodelovanju
NOVO MESTO — Zadnji petek in soboto seje mudila na obisku v novomeški občini veččlanska delegacija zahodnonemškega mesta Lange-nhagen, ki jo je vodila županja Walltraud Kriicheberg. Med obiskom so imeli člani delegacije z novomeškimi gostitelji razgovore o možnostih medsebojnega trajnejšega sodelovanja na kulturnem, športnem in društvenem področju, pri delovanju mladih, pa seveda tudi na gospodarskem področju.
prinaša elektrika
Začetki tega mednarodnega povezovanja novomeške občine segajo v leto 1985, ko je občinska konferenca SZDL Novo mesto prevzela pokroviteljstvo nad slovenskim kulturno športnim društvom Krka iz Hannovra. Predsedstvo občinske konference je takrat sprejelo usmeritev, naj bi
LOČITEV EUROTRANSA
RIBNICA — Z referendumom se je kolektiv ribniškega Eurotransa odločil, da se loči od sozda Integral. Za izstop je v Eurotransu glasovalo kar 93 odstotkov članov kolektiva. Za to so se odločili, ker so menili, da sozd ni opravičil vseh njihovih pričakovanj.
občina v razvijanju odnosov z društvom razširila sodelovanje na raznih področjih na okolje, v katerem društvo deluje. Prvi razgovori v tej smeri so bili konec leta 1986 ter spomladi letos ob obisku delegacije novomeške občine v Hannovru, omenjeni nemški obisk v Novem mestu predstavlja nadaljevanje pogovorov in prizadevanj za vsestransko sodelovanje.
Po dvodnevnih pogovorih sta nemška delegacija in predstavniki novomeške občine, ki so sodelovali v razgovorih, ocenili, da lahko občina Novo mesto in mesto Langenhagen nadaljujeta sodelovanje na opredeljenih osnovah, pri tem pa bo društvo Krka — predsednik novomeškega izvršnega sveta Ivo Longar se je nemškim gostom ob tej priložnosti zah-
DOGOVORI O SODELOVANJU — Med dvodnevnim obiskom v Novem mestu se je veččlanska delegacija zahodnonemškega mesta Langenhagen, ki jo je vodila županja Walltraud Kriicheberg, s predstavniki novomeške občine pogovaijala o možnostih medsebojnega večstranskega sodelovanja. Na sliki: delegaciji med uvodnimi razgovori v hotelu Metropol. (Foto: Z. L.-D.)
Ščurke pregnali, smradu pa ne
Trebanjci ne vidijo več toliko ščurkov, zato pa dihajo škodljiv dim s smetišča — Izvršni svet imenoval poseben štab za boj proti insektom____________________
TREBNJE — Krajani Trebnjega, ki jih je prizadela invazija, ščurkov, niso zadovoljni z ukrepi, ki sojih v občinskih organih, po nasvetu novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno in na lastno pobudo sprejeli zoper nadležno golazen. Na zelo dobro obiskanem zboru krajanov prejšnji teden so krajani odgovornim očitali tudi, da jih sploh niso dobro seznaniji s pretečo nevarnostjo, niti jim niso svetovali, kako se ji učinkovito
zoperstaviti.
Predsednik trebanjskega izvršnega sveta Maks Kurent, ki seje ob predsednici komiteja za gospodarstvo Jožici
PRENOVLJENO STARO KRŠKO MESTNO JEDRO — Prva faza prenove starega mestnega jedra, ki seje začela v najstarejši Dalmatinovi ulici v Krškem, bo končana do konca tega leta. V sicer na novo zgrajenih stanovanjsko-poslovnih zgradbah, a posnetih po nekdanjih hišah, bo 25 stanovanj in 7 lokalov. Več na 6. strani. (Foto: J. Simčič)
Novo rojstvo
V nekaj zadnjih letih je razvoj telefonije dosegel tako visoko raven, da je razkorak med domačimi razmerami, kjer imamo težave že z osnovnim telefonskim komuniciranjem, in razmerami v svetu vse hujši. Kako bomo lovili razvoj v svetu, ko v slovenskem merilu pripravljamo rebalans plana, po katerem za razvoj telefonije namenjamo le še 0,6 odst. družbenega proizvoda namesto I dosedanjega 1 odst, je seveda zgodba zase. Dejstvo pa je, da je dolenjska in posavska telefonija le pred velikim razvojnim korakom. Že prihodnje leto bo začel na Trdinovem vrhu delovati PTT oddajni center, ki ne bo samo izboljšal telefonskih povezav Posavja in Dolenjske 5 svetom, ampak bo omogočil tudi nekatere novosti za katere malokdo že ve. Na pošti v Novem mestu že deluje sistem telefac, s katerim je moč preko preproste, a kvalitetne telefonske linije prenašati pisna sporočila brez uporabe teleprinterja. Deluje tudi že koncentrator, s katerim bo mogoča povezava z računalniškimi sistemi po svetu. Skratka, pred nami je tako rekoč novo rojstvo telefonije, ki odpira neslutene možnosti gospodarstvu. Kako pomembne so telefonske zveze prav zanj, pa kaže tudi veliko razumevanje združenega dela v Posavju in na Dolenjskem, ki je veliko prispevalo, da počasi prehajamo iz telefonske kamene dobe na višjo stopnjo razvoja.
J. SIMČIČ
Strmole in Tomažu Šavlju, biologu iz novomeškega zavoda, znašel pod točo hudih obtožb in celo zahtev, naj občinska vlada odstopi, je dejal, daje bila informiranost res preslaba. Poudaril je, da stanje na smetišču, kjer seje zaleglo na milijarde ščurkov, ni od sedanjega izvršnega sveta. Ta pa ne more sprejeti kritike za večino stvari, na katere nima vpliva.
Strmoletova je podrobneje razgrnila operativni program ukrepov in poveda-
• Načelnik občinskega štaba civilne zaščite Dušan Mežnaršič je na ponedeljkovi seji štaba za boj zoper insekte očital Komunali, da ni prav, ker ni tudi v soboto in nedeljo gasila smetišča. Njen predstavnik Jože Brate je odvrnil, da je po petkovem 6-umem nenehnem gašenju zaradi nevarnosti, da v višjih predelih Trebnjega ne bi ostali brez vode, Komunala prenehala uporabljati vodo iz hidranta na deponiji. Zdaj bodo skušali z vsekom v deponijo in večjo hkratno količino vode iz gasilskih cistern pogasiti tleče odpadke in odpraviti trenutno največ-jo nadlogo. Člani štaba so namreč po ogledu prizadetega območja ugotovili, da so močno zajezili prodiranje ščurkov. Zdaj najdejo ljudje le še posamezne primerke. Da bi natančno ugotovili, kaj se dogaja, so ljudem brezplačno razdelili lepljive trakove. Če le ne bo potrebe, ne bodo v kratkem opravili ponovne dezinsekcije.
la, da je izvršni svet imenoval poseben štab za boj zoper insekte, ki ga vodi sekretar občinskega sekretariata, za ljudsko obrambo Jure Žlajpah. Savelj je zagovarjal dosedanje ukrepe in škropljenje z insekticidmmi sredstvi, kot sta baygon in cvbolt. Zavod ni šel na smetišče z ekološko bombo, da ne bi uničil
Po današnjem prehodnem poslabšanju bo ob koncu tedna suho in razmeroma toplo vreme.
SLOVESNOST NA GOLUŠNIKU
NOVO MESTO — Občinska konferenca SZDL in občinski odbor ZZB NOV Novo mesto vabita borce, mladino in druge občane, da se v soboto. 17. oktobra, ob 10. uri na Golušniku na Trški gori udeležijo slovesnega odkritja spominskega obeležja in parka, posvečena 20 enotam NOV in OF, ki so v času NOB delovale na širšem območju Trške gore. Po slovesnosti bo tovariško srečanje. Za obiskovalce prireditve bo organiziran poseben avtobusni prevoz z novomeške avtobusne postaje do Ždinje vasi (Pugelj). Iz Novega mesta bo avtobus odpeljal ob 8. in 9. uri, vračal se ob od 13. in 14. uri.
valil za njihovo pomoč društvu — še naprej pomemben most povezovanja in sodelovanja. Dogovorili so se, da bodo pristojni organi v Novem mestu in Langenhagnu pripravili vse potrebno za podpis listine o sodelovanju, kar naj bi storili predvidoma v času industrijskega sejma v annovru aprila prihodnje leto.
Novomeški gostitelji so nemškim gostom med dvodnevnim obiskom tudi razkazali nekatere novomeške in dolenjske kulturne znamenitosti.
Z. L.-D.
REFERENDUM V IMV USPEL
NOVO MESTO — V ponedeljek, 12. oktobra, so se delavci IMV Novo mesto na referendumu odločali o sprejetju predlogov dveh aktov s področja delitve dohodka. Glasovali so o sporazumu o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter o pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo. Referendum je uspel zelo dobro. Glasovanja se je udeležilo skoraj 92 odstotkov vseh zaposlenih, za sprejetje obeh aktov pa je glasovalo dobrih 78 odstotkov delavcev. V IMV pravijo, da so s tem zastavili temelj novemu sistemu nagrajevanja.
podtalnice, saj tla še niso raziskana. Strokovnjaki v Jugoslaviji se s tako invazijo ščurkov še niso srečali, zato Tre-banjcem niso mogli kaj dosti pomagati.
Krajani so kljub vsem zagotovilom, da se je stanje na smetišču in v okolici le izboljšali, zahtevali, da ga nemudoma zapro. Predvsem pa so zahtevali, da takoj pogasijo tleče industrijske odpadke na smetišču, ki sproščajo neznosen smrad in škodljive pline. Edo Žganjar, predstavnik društva za varstvo okolja, slednje je tik pred ustanovitvijo, je postregel s podatkom, da se sprošča — v sicer zelo majhnih količinah — celo vojni strup fosgen. Ob takih zahtevah so sklenili proučiti, če bi lahko smeti poslej odvažali na novomeško deponijo v Leskovec.
P. PERC
PRIJETNO SREČANJE Z ZAGORJANI
LANŠPREŽ — Društvo za pomoč duševno prizadetim Trebnje je prejšnjo soboto pripravilo v Lanšprežu pri Mirni zanimivo srečanje s člani podobnega društva iz Zagoija ob Savi. Trebanjci niso poskrbeli le za hrano in pijačo, ampak so za prijetno počutje svojih članov veliko storili, ker so jim uredili avtobusni prevoz s Trebelnega, Mokronoga, Šentruperta, Mirne, Dobrniča, Knežje vasi, Velike Loke, Štefana in Trebnjega.
BERITE DANES
na 4. strani:
• Gospodarstvo ne vidi prihodnosti
na 5. strani:
• Kosovske plače v Adlešičih
na 6. strani:
• Krškemu bodo vdahnili dušo
na 7. strani:
• Novi slikarski pogledi na Dolenjsko
na 8. strani:
• Še: Črna gradnja kazi grad
na 9. strani:
• Novomeška afera pri tožilcu
na 10. strani:
• Aids na sončni strani Alp
na 16. strani:
• Pobeg se je končal v kopalnici
na 24. strani:
• Pozabljeni Anasta-sius Grun
Težave rudnika Kanižarice zaradi prenizkih cen energetskega premoga
KANIŽARICA — Ob polletju je bil Rudnik Kanižarica z 200 milijoni dinarjev izgube daleč največji izgubar v Beli krajini. Kot kaže sedaj, se izguba do konca leta ne bo zmanjšala, ampak se bo še krepko povečala. Vsak mesec po polletju »pridelajo« dodatnih 100 milijonov dinarjev izgube.
Za vse te velike izgube pa niso krivi kanižarski rudarji. Plan izkopa premoga presegajo za 9 oast., produktivnost je za 11 odst. večja od načrtovane, nadurno delo so zmanjšali za 70 odst., zaposlenih je za 3 odst. manj, zmanjšala seje fluktuacija, prav tako izostanki z dela. Poleg tega nimajo težav s prodajo premoga.
Kje je torej krivda za izgubo? Kanižarski rudnik deluje v sklopu slovenske energetike in se tudi njihova uspešnost meri po skupnem prihodku
• Ugotovljene zaloge premoga kanižarskega rudnika znašajo 3 do 3,5 milijona ton, kar bi ob sedanjem izkopu zadoščalo za okoli 20 let nadaljnjega obratovanja. Vendar ni rečeno, da bodo ves ta premog res lahko izkopali. Ravno sedaj prehajajo iz kadunje v južno polje, pri tem naje velika nevarnost vdora vode. Če bi prišlo do tega, bi že lahko odpisali 600 do 700 tisoč ton premoga. Štiri poskusne vrtine s površine do globine 300 metrov na območju Butoraj — Golek niso dale pozitivnih rezultatov glede novih nahajališč premoga. Obsežna raziskovalna dela pa tečejo v jami, za kar je precej denarja namenila slovenska energetika. Samo pri teh raziskavah so dobili okoli 250 tisoč ton dodatnih zalog premoga, s čimer rešujejo sedanjo vrzel, ko odkopava jo južno polje.
energetike. Za slovensko energetiko grt več kot polovica premoga, ki gt nakopljejo v Kanižarici, za letos načrtu jejo za termoelektrarne 70.000 tor kanižarskega premoga. »Medtem ko cenami komercialnih vrst premoga št nekako pridemo skozi, nam in ostalin rudnikom v Sloveniji izgubo prinašajc prenizke priznane cene za energetsk premog, ki se oblikuje glede na stanje t slovenski energetiki nasploh. To pa jt slabo,« pravi direktor Rudnika Kaniža rica inž. Vladimir Breznik. »Če se cent energetskemu premogu ne bodo po višale, bo naša izguba ob koncu leta ve liko večja kot ob polletju.«
Že od lani se otepajo z likvidnostnim težavami. Izguba raste, obratnih sred« tev ni, najemati morajo drage likvič nostne kredite. Sedaj so dolžni 1,3 mil jarde dinarjev, največ interni bani elektrogospodarstva, kjer pa so obres ravno tako visoke, sedaj že 138-ods Jasno je, da bo treba izgubo ob konc leta pokriti na ravni elektrogospodarst va. Tudi sedaj 430 zaposlenih — od te gajih 250 dela v jami — velike izgub ne čuti pri osebnih dohodkih, ki s oblikujejo v okviru družbenega doge vora na ravni slovenskih rudnikov ije vega premoga. Ob polletju je znaš; povprečni osebni dohodek v Rudnik Kanižarica 351.590 din.
A. I
m
V SOBOTO IN NEDELJO NA BIZELJSKEM — Mlado in staro, vsi bilo v vinogradih. Brali so bele sorte in modro frankinjo, kije letos izred sladka, zato mnogi upajo na vrhunsko kakovost. Grozdje je to jesen zt zdravo. S črnino čakajo in jo trgajo šele ta teden. Vinogradniki vozijo n. nujnejše dogovorjene količine pridelka k Slovinu, preostalo grozdje prodajajo drugim kupcem za takojšnje plačilo. (Foto: Jožica Teppey ;
Boris Mejak
Pogini postrvi se vrstijo
V Hinji prejšnji teden morila kislina?
SEVNICA —VVsako leto je več zastrupitev ribjega zaroda na območju naše ribiške družine. Nekatere zastrupitve se ponavljajo skoraj do dneva ob istem času in seveda tudi povzročitelji oz. krivci so isti. Tako je 1. maja letos Klavnica M-KK Sevnica povzročila zastrupitev rib v Drožanjskem potoku od klavnice do Save. Junija je Grahovico najveijetneje onesnažil kmet, ker je malomarno spustil v potok gnojnico. Če bi ga tožili, bi verjetno prišel na boben. Toda nam ne gre zato, da človeka uničimo. Ker smo septembra spet opazili pogin v Grahovici in sumimo, da je povzočitelj isti, smo le dali vzorec na analizo, sicer na naše stroške, a bomo povzročitelja resno prijeli. Septembra je prišlo tudi do manjšega pogina v Sevnični, pa nismo ugotovili krivca. Sredi septembra smo zabeležili velik pogin rib v Mimi, ki sta ga povzročila Dana in Kolinska s svojimi odpadnimi vodami. Stara čistilna naprava že dlje ne zadošča; upamo, da bo nova res očistila reko. Teh naprav ne gradijo dovolj preudarno, saj prehitro postanejo premajhne,« je povedal tajnik Ribiške družine Heroja Maroka.
»Do najhujše zastrupitve v zadnjem času pa je prišlo 5. oktobra v Hinji. Sumimo, da je okrog 2000 lovnih postrvi pomorila kislina iz obratovalnice za galvanizacijo. Vzeli smo 11 vzorcev vode iz tega 3 km dolgega salmonidnega rrevirja od Krmelja do reke Mirne. Samo analiza na Zavodu za ribištvo v Ljubljani nas bo stala okrog 500 tisočakov. Toda pri več milijonih škode ni to veliko. Kilogram take plemenke stane kar 16 tisočakov, če vemo, daje cena šarenke 4000 din in da za plemenko velja faktor 4,« razlaga Boris Mejak.
P. P.
Ob grozljivi novinarjevi aretaciji
Lahko neobjavljen članek vznemiri javnost?
MARIBOR — Predzgodovina nedavne aretacije novinarja Milovana Brkiča pred zgradbo Politike v Beogradu še ni docela jasna — vsaj v tistem delu ne, ki je povezan z Mariborom. Prve vesti iz glavnega mesta so govorile o tem, da so Brkiču na ulici nataknili lisice in ga privedli k sodniku za prekrške zaradi članka »V srbski deželi se igrajo silaki«, ki gaje napisal za (prepovedano) dvanajsto številko Katedre, nalog za aretacijo pa naj bi prišel naravnost iz štajerske prestolnice, točneje, od postaje milice mariborske občine Rotovž. Dan kasneje je šef mestne UNZ.zanikal, da so oni zahtevali pripor za Brkiča, ki živi v Beogradu, temveč so »zgolj dali predlog za uvedbo postopka o prekršku«. Medobčinska sodnica za prekrške je dan kasneje to potrdila s pripombo, da so »prijavo še isti dan poslali naprej v Beograd« in da »\ sebine prijave ne pozna in da je niti ne zanima« (!?).
Agrokomerci tudi v Črnomlju
S seje OK ZKS Črnomelj — Zaradi razhajanja v stroki glede PCB so ljudje zmedeni — PCB je republiški problem — Zahtevajo objektivno informacijo
ČRNOMELJ — Osrednjo pozornost so na zadnji seji OK ZKS Črnomelj prejšnji četrtek posvetili pripravam na programsko-volilne seje osnovnih organizacij Zveze komunistov v tei belokranjski občini. Kot je poudaril sekretar OK ZKS Črnomelj Lojze Sterk, bodo te seje potekale v zelo težkem času, ko v naši družbi ne uresničujemo planskih ciljev.
»Visoka inflacija, razkorak med zapisanim in dejanskim, ljudi se loteva apatija,« je dejal Šterk. »Vendar ne gre za to, da bi sedaj ljudi tolažili, ampak jih je treba primerno spodbuditi, da bomo izšli iz. tega stanja.« Napačno je, je poudaril, če se bodo v posameznih okoljih izgovarjali, da so oni vse naredili, kar je možno in naj bolj uspešno ukrepajo na vrhu. »Če bomo dopustili, da se bo na teh sejah govorilo o Mikuliču in njegovem kabinetu, ne pa, kaj je narobe v lastnih okoljih, ne bomo nikamor prišli.
Pa imamo kaj govoriti o problemih v naši občini in posameznih okoljih v njej. Le 40-odstotno pokrivamo uvoz z izvozom, nimamo sicer meničnih Agro-komercov, imamo pa Agrokomerce glede odločanja, krepitvi tehnokracije, zapravljanja denarja za reprezentanco,
glede dragih potovanj v tujino, ki ne dajejo pravih rezultatov, na kadrovskem področju. Mladi nimajo možnosti uveljaviti svojih pogledov in zamisli in odhajajo iz občine, tudi iz naj večjih delovnih organizacij, na to moramo komunisti opozarjati ir. tu mora biti torišče naše borbe za spreminjanje razmer!«
Beseda je tekla tudi o gibanju članstva v občinski organizaciji ZK in o kadrovski politiki. Čeprav tega ni bilo na dnevnem redu, so precej razpravljali o problemu PCB, k čemer jih je spodbudilo zadnje pisanje o tem problemu v časopisih in nedavna televizijska drama Suha veja. Zavrnili so očitke, da občinska politika ni dovolj naredila za rešitev tega bolečega problema. »Če pa so glede tega razhajanja v stroki, jih ne more
reševati politika. V občini smo naredili vse za odpravljanje posledic onesnaženja s PCB, zdravljenje pa je stvar stroke.« Ker da so ljudje zaradi različnih stališč strokovnjakov do celovitega reševanja tega problema zmedeni, se v Črnomlju zavzemajo, da se tu sestanejo vsi, ki so tako ali drugače informirali javnost in da na tem sestanku pridejo do objektivne informacije, ki naj jo da Republiški komite za zdravstvo. »Resnica mora biti samo ena. Mi smo to že zahtevali, a nismo nič dosegli in še naprej vsak trdi svoje,« se poudarili. Rečeno jc bilo še, da Krupa in vse v zvezi s PCB ne more biti samo občinski problem, kot to ni bil ne zagorski plaz ne idrijski rudnik. »To presega naše finančne zmogljivosti in tudi dejansko je republiški problem.« Republika že sedaj prispeva večji delež potrebnega denarja, za dokončanje vodovoda za semiški konec in za izplavl-janje PCB šestnajstim Belokranjcem v Rogaški Slatini je prispevala 350 milijonov dinarjev.
A. BARTELJ
Tovarn ni, so pa stanovanja
V Brežicah vseljivih 46 stanovanj — Od lani do letos pod streho 83 družin — Za naprej so obeti zelo slabi in gradnja se bo za nekaj časa ustavila
BREŽICE — Gradnja 46-stanovanjskega bloka v Trnju je ena naj večjih letošnjih investicij v brežiški občini. Stanovanjsko skupnost je veljala okoli 900 milijonov dinaijev. Izvajalec je bil Pionir-TOZD gradbeni sektor Krško, kije z malenkostno zamudo ujel dogovorjeni rok in s tem prihranil odvečne stroške sebi in naročniku. Streho za 46 družin je postavil v osmih mesecih. Stanovanja bodo vseljiva v novembru, uradna otvoritev bloka s hortikulturno urejeno okolico in parkiriščem pa bo 27. oktobra, dan pred praznikom brežiške občine.
Do zdaj je samoupravna stanovanjska skupnost pridno dohajala plan stanovanjske izgradnje, za naprej pa se tajnik Tone Jesenko boji, da se bo njen tempo upočasnil, če ne popolnoma ustavil. Stanovanjski skupnosti ostajajo samo sredstva solidarnosti, sredstva iz vzajemnosti se zbirajo po zaključnih računih samo pri tistih ozdih, ki ustvarjajo čisti dohodek, in še ta bo zdesetkala inflacija. Letos so v prvi polovici leta usmerili vsak razpoložljivi dinar v gradnjo bloka, medtem ko v drugem polletju ne bo za stanovanja nobenega dinaija saj bodo na voljo šele po zaključnem računu. To bo prizadelo tudi
ROBOT, KI VARI
RIBNICA — Robota za valjenje je ribniški Riko prvič prikazal na letošnjem sejmu elektronike in robotizacije v Ljubljani. Izdelali so ga domači strokovnjaki v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan iz Ljubljane. Z robotizacijo so se v Riku začeli ukvaijati šele v zadnjih letih, ko so najprej izdelali poseben voziček-robot, ki se je celo nekoliko natančneje ustavljal od podobnega japonskega. Zdaj take vozičke izvažajo.
delovne organizacije, saj so na primer letos za 22 stanovanj za svoje delavce dobile iz vzajemnosti 70 odst. posojila iz vzajemnosti. Kreditov poslej za stanovanje ne bo nihče več jemal, ker so predragi.
V Brežicah kljub temu ne čakajo križemrok. Za vsak primer imajo pripravljene projekte za naprej. Urejajo tudi stavbna zemljišča, da jih morebiten zasuk iz trenutnih težav ne bi presenetil. Stanovanjska skupnost je tik pred načrtovano obnovo Faleskinijeve hiše v mestnem jedru, v kateri namerava spremeniti pritličje v poslovne prostore, prvo nadstropje in do zdaj prazno podstrešje pa v stanovanja. Toda zataknilo
se je pri delovnih organizacijah, ki ne združujejo sredstev za kadrovska stanovanja po vnaprej sprejetem planu.
J. TEPPEY
JUGOSLOVANSKI VZDRŽEVALCI V KRŠKEM
KRŠKO — Danes se v Krškem začenja letna skupščina društev vzdrževalcev Jugoslavije, katere organizatorje TCP Djuro Salaj-tozd Vzdrževanje. Osrednja tema letošnjega vsejugoslovanskega srečanja vzdrževalcev bo uporaba računalnikov v. vzdrževanju. Srečanja se bo udeležilo 300 delavcev vzdrževanja iz Jugoslavije, ob tej priložnosti pa bodo na srečanju prebrali tudi 10 referatov. Hkrati bo v razstavišču Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja razstava izdelkov industrije, ki dela za potrebe vzdrževanja.
Nejasno ostaja, ali so se miličniki na postaji milice Maribor—Rotovž kar sami odločili, da bodo predlagali uvedbo tovrstnega postopka, kije pripeljal do Brkičeve aretacije, in zakaj potemtakem po isti logiki niso zahtevali istega postopka še za vse ostale avtorje spornih tekstov v Katedri, zaradi katerih je bila 12. številka prepovedana. Da ne bo pomote: mariborski novinarji smo že sprejeli protestno izjavo zoper Brkičevo aretacijo in zoper ravnanje ne le beograjske, temveč tudi mariborske UNZ. Kajti sodeč po prej navedenih izjavah, so v Mariboru zgolj »izpeljali neki formalni postopek« in se očitno ne čutijo odgovorne za aretacijo človeka, katerega edini greh je bil, da je napisal čla-. nek, ki uradno sploh ni prišel v javnost. (Mimogrede: si lahko predstavljate, da vas k sodniku za prekrške odpeljejo uklenjenega v lisicah?!)
Dogajanje ima vendarle svojo praktično logiko: uradno prepovedana številka res ni bila v javnosti, toda iz Večerove tiskarne, kjer tiskajo Katedro, se je po različnih stranskih poteh »izmuznilo« kakih sto izvodov, ki jim je uspelo »vznemiriti javnost« (Šlo je predvsem za Šešljevo odprto pismo Hamdiji Pozdercu in Brkičev sestavek, v katerem med drugim podrobneje piše o posameznih srbskih politikih m njihovih družinskih povezavah). Iz te praktične logike je bila očitno izpeljana pravna: Katedra je bila res prepovedana, torej je uradno ni, a ker soje nekateri vendarle prebrali, je bil učinek enak, kot če bi izšla — torej so tudi posledice za avtorja enake. Logika, prignana do absurda.
Medtem ko Brkič še prestaja svojo 50-dnevno kazen, pa v Večerovi hiši še vedno nismo ugotovili, kdo je tistih sto izgodov Katedre spravil iz tiskarne. Ker najbrž tudi ne bomo, se tolažimo, da to v celi zgodbi niti ni pomembno.
MILAN PREDAN
DELO
NOVI DEVIZNI TEČAJI
tečaj
za derite, efektno, čeke, kredita pta
driava	valeta	velja za	nakapat	stdnji	prodgjai
Avstrija	šiling	100	6937,51	6947,93	695835
Belgija	frank/C	100	2332,85	2336,35	2339,85
Belgija	frank/F	100	2327.23	2330,73	233433
Danska	krona	100	12655.01	12674,02	12693,03
Finska	marka	100	20221.14	20251,52	20281,90
Francija	frank	100	14610,94	14632,89	14654,84
Nizozemska	gulden	100	43184,49	43249,36	4331433
Italija	lira	100	67.38	67,48	6738
Norveška	krona	100	13288,52	13308,48	13328,44
Portngalski*	esendo	100	615.42	616,34	617.26
ZR Nemčjja	marka	100	48782,06	4885534	48928,62
Španija	pezeta	100	731,15	732,25	733,35
Švica	frank	100	58872.11	58960,55	59048,99
Švedska	krona	100	13806,25	13826,99	13847,73
V. Britanija	fant	1	1457,65	1459,84	1462.03
Japonska	jen	100	615,49	616.41	617.33
Knvajt	k>. dinar	1	3142,98	3147,70	3152,42
Kanada	dolar	1	677,44	678,46	679.48
ZDA	dohsr	1	884,40	885,73	887,06
Avstralija	a. dolar	1	641,21	642,17	643,13
	ECU	1	1009,39	1010,91	1012,43
Grčija	drahma	100	633,24	634,19	635,14
Irska	fant	1	1305,17	1307,13	1309,09
C
Naša anketa
Solidarnost je potrebna
V organizaciji Rdečega križa Jugoslavije poteka v oktobru velika zbiralna akcija »Solidarnost v dejanjih«. Denarni prispevki bodo namenjeni za pomoč ob naravnih nesrečah, za pomoč bolnim in starejšim ter socialno ogroženim in invalidnim osebam. Večina v tej akciji zbranega denarja, ki poteka v Sloveniji pod geslom »človek—človeku«, vrhunec pa bo dosegla 22. oktobra, bo namenjen za pomoč prizadetim po toči v Pomurju, pa tudi za pomoči socialno ogroženim itd. Daje v naših ljudeh še močan čut solidarnosti, je bilo že velikokrat dokazano, organizatorji nanj računajo tudi letos. Saj človek nikoli ne ve, kdaj bo sam potreboval solidarnostno pomoč drugih ljudi, širše skupnosti.
MILENA STAREŠINIČ, učiteljica in tajnica RK Suhor: »V akcijah, kijih organizira Rdeči križ, vedno naletimo na odziv pri ljudeh in prepričani smo, da bo tako tudi v tej, ko gre za solidarnost z ljudmi, kijih je prizadela toča. Naši ljudje imajo močan čut solidarnosti, in čeprav sami nimajo veliko, so pripravljeni pomagati tistim, ki jih je prizadela nesreča. V šoli smo učitelji in učenci že prispevali za Pomurje in denar tudi že nakazali.«
HASAN HODŽIČ, delovodja v Gozdarstvu Črmošnjice: »Take akcije, ko gre za pomoč ljudem, ki jih je prizadela nesreča, je treba podpreti. Prav je, da jih vodi Rdeči križ, tako smo ljudje, v katerih je še močan čut solidarnosti, prepričani, da bo denar porabljen res za pomoč ljudem, ki jih je prizadela nesreča, ne pa v kakšne druge namene, kot se s solidarnostnim denarjem večkrat dogaja. Vendar bi moralo biti tudi v republiki več denarja za odpravljanje posledic takih katastrof.«
NIKICA JAKOVLJEVIČ, tesar v GIP Pionir Krško: »Jaz sem vedno za solidarnostne akcije, nam delavcem ni težko delati za te namene. V domači občini Maglaj v BiH sem se udeleževal podobnih akcij, v Krškem pa še ne. Zagotovo bom sodeloval, ko bo akcija Rdečega križa segla do nas. Mislim, da smo Jugoslovani že večkrat, dokazali, da se zavedamo, kako potrebna je pomoč ljudem, ki se znajdejo v stiski zaradi naravnih ali drugih nesreč.«
MARJAN NOVINA, invalidski upokojenec iz Gumberka nad Otočcem: »Močno se zavedam, kaj pomeni solidarnost. Sam imam družinski trio in že nekaj let zastonj nastopam za invalide, ostarele, za vse, ki so potisnjeni na rob družbe. O solidarnosti širše družbe mislim, da je je premalo. Menim, da se namenska oblika zbiranja sredstev najbolj obnese. Včasih smo zbirali tudi za Afriko in druge, pa je prišlo na dan, da so denar in stvari pobrali tisti, ki so bili pri koritu.«
JOŽE GRAMC s Stankovega: »V krajevni skupnosti Mrzlava vas sem že 20 let predsednik organizacije RK in izpeljali smo že veliko solidarnostnih akcij ob raznih elementarnih nesrečah. Tokrat se prvič dogaja, da bodo močnejše organizacije odstopile delež zbranih sredstev šibkejšim, in to je obetajoč začetek solidarnosti znotraj občine. Zaradi tega pri RK ne bomo zanemarili prispevkov za Pomurce, ki so ta hip najbolj potrebni pomoči.«
SLAVKA MRHAR, prodajalka v Blagovnici v Ribnici: »Prav je, da se pomaga prizadetim v nesreči. Žal pa se tudi dogaja, da se nekdo naredi večjega reveža in prikazuje večjo škodo, samo da bi od skupnosti dobil čimveč. Ni prav, če kdo zlorabi pripravljenost ljudi za pomoč.«
MIRO KAČ, predmetni učitelj na kočevski osnovni šoli: »Take akcije zaslužijo pohvalo, če je vse okoli njih v redu in če pride pomoč v prave roke. Vendar pa menim, da bi moralo biti to v našem sistemu že drugače zagotovljeno. Zdaj, na primer, se zbira denar za zvezni proračun. Tako naj bi zbirali denar za tisto, kar sedaj solidarnostno pokrivamo. V' takem bodo ljudje vedno manj pripravljeni dajati tudi za solidarnost.«
v ANKA PEVEC, kuharica iz Trebnjega:
»Še vedno sem sodelovala v solidarnostnih akcijah in bom tudi v letošnji, ki jo organizira Rdeči križ. Se pa že sama sebi čudim, zakaj toliko sodelujem v teh akcijah, ker navadno ne zvem, kam gre denar. Najraje bi ga izročila kar tistemu, ki je potreben pomoči, čeprav tudi sama nimam kaj veliko. A če se bomo pri solidarnostnih akcijah organizirali tako, kot smo se v boju zoper ščurke, se nam ne jriše dobro.«
r Ji
LEOPOLD KRNC, kmet iz Gornjih Impolj: »Solidarnostne akcije so pametne. Sodeloval sem že v mnogih, bom tudi v letošnji. Potrebno pa je, da človeka kdo spodbudi. Res pa je, da se danes stoka bolj, kot je treba. Spomnim se, da bi med vojno, ko sem bil v Nemčiji v ujetništvu, še travo jedel, da bi preživel. Danes ljudje niso več zadovoljni z malim in z vsem.«
V MARIBORU O EKOLOGIJI
MARIBOR — Včeraj seje na pobudo sveta SAZU v mestu ob Dravi začelo dvodnevno znanstveno posvetovanje z naslovom Ekološka in ekonomska soodvisnost. Sodelujejo najboljši poznavalci te problematike, današnja posebna razprava o biotehniki in ekologiji pa bo posvečena 40-letnici Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — Zadnji ponedeljek je bilo na novomeški tržnici živahno kot ponavadi. Na stojnicah v pokritem delu tržnice je bila najboljša ponudba sadik mačeh, ki so bile po 300 din, sadike nageljnov pa so bile po 500 din. Naprodaj je bilo tudi precej raznega cvetja. Dobra je bila tudi ponudba domačega grozdja, kilogram je bil po 800 din. Za kilogram solate ali radiča je bilo treba odšteti
1.000 do 1.500 din. Nekaj je bilo tudi še svežega fižola v zrnju po 1.500 do
2.000 din kilogram. Kilogram čebule je stal 800 din, v večjih količinah za ozimnico se jo je dalo dobiti poldrugi stotak ceneje. Ena od kmetic je prodajala tudi med, kilogram je stal
3.000 din. Prodajali so papriko za vlaganje po 500 din, dobra je bila tudi ponudba jabolk za ozimnico. Na ostalem delu tržnice pa je bila naprodaj običajna krama.
MIT? < AMEClIdl N£ Cfg£ Mašim TAke PoBko <x>T TU •
^	•	'	v	V
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 170 pujskov, starih do 3 mesece, in 55 pujskov, starih nad 3 mesece. Lastnika je menjalo 85 mlajših in 25 starejših živali. Kilogram žive teže prvih je stal 1.300 do 1.350 din, starejših pa 1.300 din.
Možnosti daleč od obveznosti
V novomeški kmetijski zadrugi letos ne bodo pristali na prevelike zahteve sporazuma o tržnem pridelovanju pšenice — Spet vrsta regresov
NOVO MESTO — Po statističnih podatkih naj bi letošnjo jesen v novomeški občini posejali s pšenico 1.835 ha polj, od tega 255 v družbeni lasti. Po samoupravnem sporazumu o tržnem pridelovanju pšenice naj bi v občini posejali s tem žitom za tržno pridelavo 803 ha zasebnih polj in z njih ob žetvi prihodnje leto dobili 2.332 ton tržnih presežkov pšenice, tozd Brazda novomeške kmetijske zadruge pa naj bi z 255 ha oddala 1.275 ton pšenice. Slednje nrsporno, obveza za pogodbeno pridelavo pa je po mnenju zadruge občutnl6 prevelika in je ne sprejemajo.
Statistika in oblikovalci sporazuma že leta z nerazumljivo vztrajnostjo pozabljajo na to, da novomeška občina ni Vojvodina, ampak je kar 40 odstotkov njenih zemljišč (v Suhi krajini in pod Gorjanci) slabše kakovosti. Na njih kmetje pridelujejo žito le za samooskrbo. Iz tržne pridelave so izločene tudi parcele, manjše od 30 arov, ki jih je prav tako veliko. V zadrugi so se odloči-
li, da s sporazumom pristanejo na organizacijo pogodbene pridelave pšenice na 500 ha v zasebnem sektorju, s katerih bi kmetje prihodnje leto oddali 1.425 ton tržnega presežka pšenice.
Celotni tržni pridelek, v zadrugi ocenjen na 2.700 ton, bo zmanjšan za 150 ton zaradi nedokončane komasacije na Sentjernejskem polju.
ŠOLARJI NA DELU V BELSADU — Prejšnji četrtek so v okviru družbeno koristnega dela v Belsadu pomagali šolarji iz dragatuške osnovne šole, ki so čistili papriko. (Foto: A. B.)	?
Dovolj sadja in vrtnin
Iz Belsada letos 1.000 ton marmelad in 2.000 ton vrtnin — Tudi omake in sadje v alkoholu
ČRNOMELJ — Letos je Belsad, črnomaljski tozd Kolinske, od črnomaljske ter dolenjskih in posavskih kmetijskih zadrug odkupil okoli 600 ton kumaric, 400 ton rdeče pese, 250 ton paprike, 100 ton feferonov, 300 ton jabolk in 100 ton sliv. Kot pravi direktorica Belsada Milka Spreicer so odkupili načrtovane količine sadja in zelenjave, tako da bodo lahko dosegli tudi načrtovano proizvodnjo, to je 1000 ton marmelad in 2000 ton vrtnin.
Belsad.nima težav pri nabavi vrtnin in sadja. Če sadja ni pn kmetih, od katerih ga odkupujejo zadruge — letos skorajda ni bilo kmečkih jabolk, v Beli krajini pa ne sliv — ga kupijo na plantažah. Svoje proizvode brez težav prodajo, večino, kar 80 odst., v Sloveniji. »Program stalno dopolnjujemo,« pravi Spreiceijeva.« Tako smo začeli proizvajati specialne džeme, pomarančno marmelado, štiri omake, in sicer paradižnikovo, paradižnikovo z zelenjavo, paradižnikovo z gobami in omako za pizzo, ter sadje v alkoholu. Lani smo dali na trg sadje v rumu, letos pa še slive v vinjaku.«
Sedemdeset zaposlenih je dovolj za normalno proizvodnjo med letom, v sezoni, se pravi med počitnicami, pa preko študentskega servisa zaposlijo še dodatne ljudi. V začetku šole pa jim v okviru družbeno koristnega dela pri lažjih delih, kot so čiščenje sadja in zelen-
Kmetijski
Brez svetlobe ni jajc
Svetloba je vir življenja. Brez fotosinteze bi bil svet mrtev. Tudi človek in živalski svet ne bi preživela brez nje. Brez svetlobe ptice ne morejo tvoriti jajc. Za kokoši so precej natančno ugotovili, da potrebujejo za eno jajce 24 do 28 ur svetlobe. Hormon, ki uravnava tvorbo jajčnega rumenjaka, se izloča le ob svetlobi in če je žival budna. Na tem pomembnem odkritju sloni vsa sodobna farmska reja, ki se ponaša z velikimi rejskimi dosežki.
Na kokošji farmi znese ob intenzivni reji nesnica že v prvem letu nesnosti 240jajc in več. Dosežek, ki si ga v kmečki reji skorajda ni mogoče predstavljati. Res pa se farmske kokoši hitro izčrpajo, že po enem letu nesnosti jih običajno farme razprodajo kmetom, same pa obnovijo jate. Velja pravilo, da farmska reja ni več donosna, če ni vsak dan iznešenih vsaj 60 odstotkov toliko jajc, kot je število nesnic.
Veliko nesnost imajo selekcionirane nesnice ob dobri, beljakovinski krmi in ob uravnavanem osvetljevanju. Vse to se da vsaj delno doseči tudi v kmečki reji in nikakršna potreba ni, da bi kmečka gospodarstva zdaj, ko se dan naglo krajša, ostala brez jajc. Predvsem dodatno osvetljevanje je jako preprost in poceni ukrep, da je prava škoda, če ga v večjem obsegu še ne uporabljajo.
• Svetlobo je treba dodajati zjutraj in zvečer, skupno naj bi bile nesnice osvetljene 16 ur na dan. Svetloba mora biti primerna; ne premočna, ker bi v živalih vzbujala agresivnost in kanibalizem, ne preslabotna, ker bi ostajala brez zadostnega učinka. Velja načelo, da naj dodana osvetlitev znaša 15 luksov, to pa pomeni, daje za 12 kvadratnih metrov kurnice potrebna 60-vatna žarnica.
Kokoši pa pozimi potrebujejo tudi primerno toploto. V kurnicah ne sme pasti pod ledišče, kar običajno pomeni, da jih je treba ugrevati. Idealna temperatura je 10°Celzija, v tem primeru se bodo živali dobro počutile in dodatno skrb povrnile z večjim številom jajc. Odve^ je ponavljati, daje potrebna tudi največja skrb za higieno kurnic zlasti v zimskem času, ko živali ne morejo več na prosto.
Inž. M. L.
I
S
0
0
0
\
Grozdne tropine so krmilo
Ne v vseh primerih
V literaturi nisem nikjer zasledil ničesar o krmilni vrednosti tropin. Ali so škodljive in kako naj bi jih uporabljali kot krmo za živino, sprašuje K. R. iz Krškega, sodelavci Kmetijskega zavoda Ljubljana pa mu v Nedeljskem dnevniku odgovarjajo naslednje:
Sveže odpecljane in neoksidirane grozdne tropine brez alkohola so v mešanici z drugimi krmili prav dobra krma za živino. Poskusi so pokazali, da krave dajejo do 15 odst. in več mleka, če so bile krmljene z 80 odst. tropin in 20 odst. drugih močnih krmil. Plesnive, ciknjene, alkohol vsebujoče tro-
Pine so seveda za živino škodljive, rav tako prevelike količine lahko povzročajo driske zaradi vinskega kamna.
Konzervirane tropine so enakovredne mladi silažni koruzi, saj vsebujejo podobne količine surovih beljakovin, sušine in maščob.
Za krmljenje živine dobro pre-vrete tropine, iz katerih je izpran alkohol, namočimo v kad ali bazen ter posolimo z živinsko soljo in siliramo. Tako pripravljene ostanejo v kadi sveže in lepo rumene daljši čas. Skrbeti pa je treba, da iz kadi ali bazena vzete tropine še isti dan pokr-mimo, ker sicer naglo oksidirajo in se pokvarijo.
Celo tak načrt o pogodbeni pridelavi na 500 ha bo po oceni zadruge možno uresničiti le z velikimi napori. Pospeševalci imajo pri sklepanju pogodb nemalo težav. Kmetje pač niso pozabili, daje še v času odkupa letošnjega pridelka cena otrobov skočila nad odkupno ceno pšenice in prav tako cena koruze. Niso pozabili, da se je v času odkupa cena moke in kruha toliko povečala, da so nepogodbeni pridelovalci pri prodaji mlinarjem dobili za žito več kot pogodbeni pridelovalci z vsemi premijami in obrestmi, ter na neizpolnjeno obljubo, da bodo vse te nepravilnosti popravljene z doplačilom pšenice.
Pogodbena pridelava pšenice bo sicer tudi letos deležna raznih regresov. Omogočena je menjava merkantilne pšenice za semensko v razmerju 1:1. Iz občinskega sklada za intervencije bodo regresirana gnojila, in sicer 800 kilogramov na hektar po 90 din kilogram ter plačana najmanj polovica zavaro-
• Za letošnjo setev pšenice je novomeška kmetijska zadruga pravočasno naročila semensko pšenico, zaščitna sredstva in gnojila. S pomočjo občinskega intervencijskega sklada oživljajo tudi akcijo za nabavo sejalnic. Ce bo še vreme v redu, naj bi setev pravočasno in v redu opravili. Pospeševalna služba bo vse pogodbene pridelovalce seznanila s pogoji in tehnologijo pridelave pšenice, za pridelavo na komasiranih kompleksih Globodol in Mokro polje pa bo pripravila še posebne seminarje. Zaradi nagle rasti cen bi radi v zadrugi že sedaj nabavili 4.000 ton gnojil za pšenico. Ne vedno pa, kje vzeti denar za brezobrestno kreditiranje.________________
valne premije. Zaradi nesorazmerij v cenah pa je pridelava pšenice kljub regresom za kmete vse prej kot zanimiva.
Z. L. — D.
S
I
s
I
s
I
>
I
N
I
N
I
S
I
S
I
N
I
I
S
I
S
I
>
>
s
t
i'
s
jave, priskočijo na pomoč še učenci črnomaljskih osnovnih šol.
A. B.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL«.
Ureja- Tit Doberšek
0 letošnjem pridelku grozdja
Ob izidu tega prispevka bo letošnja trgatev v glavnem končana. Po stanju z dne 8. oktobra, ko so mnogi vinogradniki grozdje že potrgali, lahko ugotovimo, da je letošnji pridelek na splošno za 20 do 25 odstotkov manjši kot v normalnih letih. Vzroke sem pravilno prikazal na tem mestu 11. junija.
Kljub sladkemu okusu pa imajo mošti, ko sladkobo izmerimo z mostno tehnico, premalo sladkobe: črnine pod 15%, kakovostne bele sorte grozdja pa pod 17%. Pravilna meritev mora biti opravljena takoj po mastenju grozdja iz kadi. Le tako je možno dobiti povprečno sladkobo mošta in se po tem ravnati. Mnogi merijo le posamezne, najbolj zrele jagode na grozdju, kar pa ni povprečje. Zato bo treba v času vrenja mošt dosladkati. Dosladka-mo lahko ves čas, dokler mošt v sodu vre, to je do novembra in še čez.
Preveč kisline v moštih ni čutiti, meritve v septembru so prezgodnje za tovrstno presojo. Morebitna prevelika kislost mošta se bo letos pretežno ublažila z naravnim padcem kislin v moštu, zato ne bo treba uporabljati nobenih pripomočkov za zmanjšanje kisline v vinu.
Meritve sladkorja
in kislin, ki jih naročajo pristojni občinski upravni organi zaradi določitve časa trgatve, so nepotrebno zapravljanje družbenega denarja. Neobjavljene zadevne meritve nikomur ne koristijo. Septembrske meritve so za presojo prave stopnje sladkobe grozdja prezgodnje.
Splošno znano dejstvo je, da na zrelost grozdja vplivajo poleg vremena kraj, kjer vinograd leži, lega vinograda, sorta grozdja, obremenjenost trt z rodnim lesom, gnojenje, obdelava zemlje, vrsta zemlje. Vsega tega maloštevilne meritve ne morejo upoštevati.
Veliko vinogradnikov je že osvojilo novejšo nego vinograške zemlje z zatravljanjem. Pri zatravljanju vi-
nogradov pa je treba upoštevati, da je v zatravljenem vinogradu sladkoba grozdja ob trgatvi povprečno za 0,5 do 1 odst. nižja kot v obdelanem vinogradu (izkušnje strokovnjaka Antona Flega, Vipolže pri Vipavi, v 50. letih).
Izkušnje nas učijo, da je edino pravilno, če vinogradniki z meritvijo sladkobe grozdja v lastnem vinogradu po svoji presoji določijo čas trgatve. Sladkobo grozdja so merili vedno (tudi pred vojno) po vseh kmetijskih šolah, to so delali in še delajo vsi večji, napredni vinogradniki. Pred vojno so svoje izsledke objavljali v takratnem tisku. Vse te množične meritve so služile (in še služijo) vinogradnikom, da so lažje določili pravi čas trgatve. Zato za napredne, dobre vinogradnike ni treba nobenega predpisa o času trgatve, ker se sami trudijo, da bi pridelali čimbolj kakovostno vino. Vinogradnikov, ki na kakovost vin ne gledajo in želijo čimveč pijače, pa noben predpis ne zadrži, kar kot nekdanji kmetijski inšpektor zelo dobro vem.
Stare kletarske knjige,
ki sem jih navedel v prejšnji številki Dolenjskega lista in jih inž. Mastnak ocenjuje kot starine, so zelo dragocen pripomoček vsakemu vinogradniku, ki kletari. Pisali so jih ljudje z bogatimi praktičnimi izkušnjami. Skalickyjevo Kletarstvo je bilo 'med obema vojnama učna knjiga za kletarstvo na takratnih kmetijskih šolah. Po teh naukih se je naučilo kletariti veliko število praktičnih kletarjev, ki so znali pridelati in izšolati odlična vina. Sam Skalicky je več kot četrt stoletja deloval na kmetijski šoli Grm, potoval po Dolenjskih gričih in učil kletariti in vinariti dolenjske vinogradnike.
pr. Radakoviča, inž. Judeža, dr. Sikovčeve in inž. Skaze pa res ne moremo šteti med starine. Uvrščati te pisce (dva sta vseučiliška profesorja) med starine je žaljivo in neokusno. Ti ljudje so samo s pisanjem strokovnih navodil v knjigah za kletarstvo in vso stroko ogromno storili in zaslužijo le priznanje.
TIT DOBERŠEK
S
I
N
I
S
I
V
I
\
I
s
I
s
I
v
I
N
I
\
I
\
I
S
I
I
N
I
S
S
I
s
I
s
I
s
I
s
*
s
I
N
I
>
S
I
N
J
Pnročnik na
Ob novih vrtnarskih knjigah Mladinske knjige
Trideset kvadratnih metrov velik zelenjavni vrt lahko oskrbi z mo potrebno svežo zelenjavo štiričlansko družino. Vrednost pridelka z domačega vrta je štirikrat večja od stroškov za seme, gnojila in drugo. Vendar to še ni vse; otipljivi gospodarski koristi se pridruži še za mnoge več vreden sproščujoč užitek, ki ga nudita obdelovanje zemlje in stik z naravo zlasti mestnemu človeku. Nič čudnega potemtakem, če je vrtičkarstvo postalo pribežališče tolikim ljudem.
Na to »karto« igra trgovina z vrtnarskim reprodukcijskim materialom, pa tudi revije in založbe, ki tiskajo nove in nove priročnike. Mladinska knjiga je osnovala celo posebno zbirko Več veselja z vrtom in jo tiskala v za naše možnosti izjemno veliki nakladi Vsebuje štiri knjige: Vrtno cvetje. Trate in grmovnice, Ureditev vrta ter Zelenjava in zelišča. Prvo smo na tem mestu na kratko že predstavili, slednjo pa bomo danes.
Zelenjava in zelišča, kije prevod nemškega izvirnika Alles iiber Gemiise und Krduter, je vsekakor mojstrski priročnik. Strokovno nevsiljiv kramljajoč jezik, odlična fotografija, najboljši papir in italijanska vezava odlikujejo to knjigo, k temu pa je treba dodati še nazorne preglednice in tabele. Tako rekoč na vsaki strani je očitno prizadevanje ses-tavljalcev knjige, da bi vse poenostavili na igrivo konjičkarstvo, kakršno je ljubiteljsko vrtičkarstvo samo.
Nič zato, če ne bi ob vseh teh priročnikih na knjižnem trgu manjkalo strokovno poglobljene vrtnarske knjige, za katere pa založbe niso tako navdušene, saj ne obetajo tolikšnih naklad in tolikšnih dobičkov.
M. LEGAN
Slovenija
L Moja dežela.
TELEVIZIJA O VINU
METLIKA — To nedeljo, 18. oktobra, bo na ljubljanski TV ob 17.45 na sporedu oddaja Ex libris MM, v kateri bo beseda tekla o vinu. Del oddaje so posneli tudi v Beli krajini, v Vidošičih in v Vinski kleti, kot gost pa bo sodeloval tudi znani slovenski strokovnjak mag. Julij Nemanič, direktor metliške Vinske kleti.
Otrobi celo dražji od pšenice
Z zaupanjem kmetov se preveč igračkamo — Sevničani odkupili načrtovanih 280 ton pšenice — Bojazen, da letos ne bo dovolj podpisanih pogodb_
SEVNICA — Letošnja žetev je bila organizacijsko dobro pripravljena in je stekla brez večjih težav oziroma zastojev, posebno ker je bilo v času žetve vreme zelo ugodno. Pridelki so bili dobri. Izkazalo seje, daje pospeševalna služba pri izboru sort ravnala prav in da so zaradi bolezni oziroma pomanjkljive tehnologije bili manjši izpadi ravno zaradi odpornejših sort pšenice. Tako menijo v občinskem komiteju za družbeni razvoj in gospodarskoupravne zadeve v Sevnici.
tudi kombinat močno vznemirilo, saj je bil kilogram otrobov precej dražji od kilograma oddane pšenice.
Temeljna organizacija kooperantov Kooperacija sevniškega M Kmetijskega kombinata je izpolnila obveznost po samoupravnem sporazumu o pridelovanju pšenice in ga je celo za malenkost presegla. Odkupili so 280 ton zrnja.
Med žetvijo oz. odkupi so bili tudi dokaj, zadovoljni z rezultati analiz kakovosti pšenice in vlage. Tudi cena s pripadajočimi regresi seje zdela vsaj na meji donosnosti. Takoj zatem pa je prišlo do znane velike podražitve moke in izdelkov, kar je sevniške kmete kakor
Nezadovoljstvo je doseglo vrhunec ob sedanjih cenah koruze, ki znaša trenutno v Sloveniji okrog 250 din za kilogram. Razmerje je bilo vedno 1:1,3 v korist pšenice, sedanje cene pa kažejo obratno razmerje. Pri TOK Kooperacija se zato bojijo, da letos pogodbe za pridelavo pšenice ne bodo podpisane. To pa ima pri sedanjem centralističnem upravljanju preko republiškega komite-
ja za kmetijstvo lahko za posledico, da
• Kljub težavam je TOK Kooperacija sevniškega kombinata sprejela dokaj ugodne spodbude za jesensko setev. Kmetje, ki so se odločili za sodelovanje, bodo imeli prednost tudi pri nakupu koruze z melioriranih površin v Colniščku. V sevniški občini naj bi letos posejali pšenice, travno-deteljne mešanice in krompirja na po 450 hektarjih, koruzo za zrnje na 780 ha, koruzo za silažo na 300 ha, vrtnine na 150 ha in ječmen na 80 ha površin. Za uresničitev tega setvenega načrta so zagotovili dovolj semen, gnojil in zaščitnih sredstev.
Sevničanom ne bi več sofinancirali pospeševalne službe.	p	p
Pobiralna naprava za svežo krmo
Inovacija J. Bidra
Kmetijska zadruga Stična je pred kratkim organizirala predstavitev novega stroja, pobiralne naprave za svežo krmo, ki jo je kot inovator izdelal Jože Bider iz Rečice ob Savinji. Novost se uporablja za spravilo sveže trave na kmetijah, kjer nimajo pašnega sistema.
Pobiralno napravo montiramo na samohodne kosilnice tipa BCS, Bertolini, Laverda itd., pritrjena mora biti na prednji del, montaža pa je kaj preprosta in hitra. Naprava deluje tako, da ob košnji travo sproti nalaga na prikolico, ki je priključena na kosilnico. Nosilnost prikolice je 700 kg sveže trave, kar zadošča za celodnevno prehrano dvanajstih glav živine.
Jože Bider je ob demonstraciji povedal, da s to napravo kosi travo že šest let, stroj pa uporablja vsak dan približno pol leta. Zal ima novost tudi nekaj slabosti: kosilnica na bencin je preslabotna, veliko boljši je dizelski pogon. Nadalje ni primerna za kmete, ki imajo svoje travnike na hribovitem terenu, posebej pa je treba povedati, daje stroj za velike kmetije premajhen, za majhne pa žal zelo drag, stane namreč podlgrudi milijon dinarjev. (Kmečki glas)
DOLENJSKI LIST
fj IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Levi breg + desni breg = Novo mesto!
Do prejšnjega tedna so prizadevanja za gradnjo kabelskega televizijskega omrežja v Novem me-sru tekla ločeno za levi in desni breg Krke. Krajevne skupnosti desnega brega so sicer malce zamudile z zbiranjem naročnikov po najbolj ugodnih pogojih, vendar so se na ponedeljkovem sestanku z vodstvom Skupnosti krajevnih skupnosti v Novem mestu njihovi gradbeni odbori uskladili v enotni in hkratni akciji na ravni celega mesta. Pod pogoji iz pogodbe za priključek imajo zdaj vsi meščani v strnjenih naseljih enake možnosti v okviru načrta za postopno gradnjo omrežja. Če ne bo hujšega mraza in upravnih težav, bodo prvi gledalci dobili priključke v sedmih mesecih, zadnji pa v enem letu po pridobitvi gradbenega dovoljenja.
Gradbeni odbor na ravni mesta vodi Alojz Pucelj (KS Mestne njive), njegov namestnik je Matjan Potrč (KS Majde Šilc). V odboru so še delegati vseh mestnih krajevnih skupnosti, kijih kabelska televizija zanima: Milan Uhan (KS Center), Rudolf Sadek (KS Brt-ljin), Jože Prosinečki (KS Ločna-—Mačkovec), Boris Dular (KS Mali Slatnik), Alfonz Štrbenc (KS Žabja vas), Jakob Andoljšek (KS Drska) in Mitja Fabjan (KS Regiča vas). KS Kandija—Grm bo svojega člana še sporočila. Gradbenemu odboru v pomoč je vodstvo SKS ponudilo komisijo, v kateri so strokovnjaki za tehnična, denarna, upravna in propagandna vprašanja.
Čeprav je do dne, ko se bo treba odločiti, v kateri soseski je za gradnjo omrežja prijav dovolj, časa še dobra dva meseca in pol, so v štirih krajevnih skupnostih, kjer so vpisovali naročnike v denarno najtežjem tednu leta — pred 1. oktobrom — podpisali že skoraj tričetrt potrebnih prijav in zbrali debelih 8 milijard starih dinatjev. To je najboljši dokaz, da so ljudje pripravljeni postrgati zadnje prihranke, ali pa si denar celo sposoditi, če lahko vetjamejo, da gre vendarle zares, da vodijo posel pravi zagnanci. V manj kot enem tednu je zbralo 50 poverjenikov več kot 700 naročnikov.
Ostalih pet krajevnih skupnosti je prav danes v najhujšem zagonu: rok za vplačilo ugodnega zneska za priključek velja do torka. Kaj se ve, koliko bo zlasti uvožena oprema čez teden ali dva dražja!
M.MOŠKON
SREČANJE 55-LETNIKOV
STARA VAS — V tukajšnjem gasilskem domu se bodo v soboto popoldan srečali šentjemejski 55-letniki. Pričakujejo veliko udeležbo, saj je na seznamu kar 127 takih članov.
NOV POOBLAŠČENEC ZA POROČANJE
NOVO MESTO — Zbor krajevnih skupnosti novomeške občinske skupščine je na seji pretekli četrtek Mirka Cvara, enega od štirih pooblaščenih v novomeški občini za sklepanje zakonskih zvez, na njegovo željo razrešil dolžnosti. Za sklepanje zakonskih zvez je zbor nanovo pooblastil Miloša Jakopca iz Novega mesta.
Dr. Milivoj Piletič
Leta 2000 desetina diabetikov?
Ob tednu boja proti sladkorni bolezni — Na Dolenjskem 4.500 bolnikov
NOVO MESTO — Teden od 12. do 19. oktobra je teden boja proti sladkorni bolezni. Sladkorna je precej razšitjena bolezen tudi pri nas. Je bolezen sodobnega sveta, z višjim standardom raste odstotek obolelih prebivalcev. Sedaj ima sladkorno bolezen od 3 do 6 odstotkov prebivalstva, leta 2000 bo predvidoma obolelih že desetina. To je bolezen nepravilne prehrane, za diabetesom obolevajo predvsem debeli. Kar štiri petine diabetikov je bolnikov s povišano telesno težo.
»Na našem območju — poleg novomeške pokrivamo še ostale tri dolenjske in delno krško občino — je okrog 4.500 registriranih diabetikov. Vsako leto odkrijemo od 150 do 200 novih,« pravi dr. Milivoj Piletič, ki dela v dispanzerju za diabetike v novomeški bolnišnici. »Sladkorna bolezen se sicer dokaj težko odkrije, saj ni nujno, da ima tak bolnik bolezenske znake, ki bi ga pripeljali k zdravniku. Ko jo odkrijemo, je potrebno zdravljenje in stalni nadzor nad diabetiki, saj so pri diabetesu pogoste kronične komplikacije. Bolezni srca in ožilja, kapi so pri diabetikih na primer štirikrat pogostejše kot pri drugih ljudeh.«
V dispanzerju sladkornemu bolniku najprej natančno razložijo, kaj ta bolezen je, kako pomembna je pri njej dieta. Pripravljajo predavanja o pravilni prehrani, saj nobeno zdravilo, vključno z inzulinom, ne pomaga, če bolnik nima diete. »Dieta za diabetike vsebuje na primer veliko sadja in zelenjave. To je danes drago in zaradi tega so že problemi. Toda če je diabetik o vsem natančno poučen, si bo znal tudi iz cenejših živil sestaviti pravilno dieto,« pravi dr. Piletič. Dodaja, da imajo s to boleznijo dokaj slabe izkušnje predvsem zaradi povezave z alkoholizmom, da pa se stanje le izboljšuje, posebno odkar se diabetiki povezujejo v društva. Novomeško šteje 800 članov, društva imajo tudi po drugih občinah. Sodelovanje med dispanzerjem in društvi je v obojestransko korist dobro, srečujejo se, pogosta so predavanja o tegobah diabetikov, predvsem pa o pravilni prehrani. Društva prek dispanzerja lahko tudi nabavljajo industrijske pripravke hrane za svoje člane. Novomeško društvo pa se je že dogovorilo z Dolenjko, da bo v eni njenih prodajaln na Glavnem trgu urejena prodaja vseh dietetičnih proizvodov za diabetike.
Seveda kot povsod tudi pri diabetesu velja, da je bolje preprečiti, kot zdraviti. Najboljša preventiva je pravilna prehrana, aktivno življenje, rekreacija. Dispanzer se trudi v tej smeri, društva tudi, a odziva je še premalo.
Z. L.-D.
Jj I [ Novomeška kronika
Gospodarstvo ne vidi prihodnosti
Novomeška skupščina o osemmesečnem gospodarjenju — Tožbe združenega dela nad nemogočimi pogoji gospodarjenja in vsestranskim ropanjem
NOVO MESTO — Osrednja točka četrtkovega zasedanja zborov novomeške občinske skupščine je bila analiza gospodaijenja v občini v letošnjem prvem polletju. Ker bi bilo obravnavanje polletnega gospodaijenja sredi oktobra pravzaprav precej neresno, so odgovorni poskrbeli, da so bili delegati seznanjeni z osemmesečnimi rezultati. Predstavniki posameznih delovnih organizacij, seveda tistih, ki jim še manj kot drugim cveto rožice, pa so delegate posebej seznanili s svojimi problemi.
Od vseh kazalcev o gospodarjenju je tudi za osemmesečje najugodnejši tisti o rasti industrijske proizvodnje. Do konca avgusta je bila večja kar za 13,6 odstotka. Tudi z dosežki novomeškega gospodarstva v izvozu pa s kmetijsko proizvodnjo smo lahko glede na izredno neugodne pogoje za eno in drugo kar zadovoljni. Cene so rasle podobno kot drugje, še najmanj industrijskim izdelkom, na kar pač vpliva slabša prodaja in povečevanje zalog. Pri skupni porabi pa se bo treba po besedah predsednika občinskega komiteja za družbeni razvoj Igoija vizjaka počasi vprašati, če smo v stanju, v kakršnem je gospodarstvo, sposobni financirati vse programe, ali pa se bo treba čemu za določen čas odreči.
V vseh okoljih vlada obsedeno stanje, povsod redno spremljajo proizvodnjo, zaloge in sploh vse, zaposlovanje je ustavljeno, delavce premeščajo v doho-
dkovno zanimivejše proizvodnje. Vse to pa ni dovolj, da bi uspešno konkurirali nemogočim pogojem gospodaijenja. Tečaj dinarja ni realen, stimulacij za izvoz država ne plačuje redno, nemogoče kasni plačilo obveznosti do tujih partnerjev, banke s krediti premalo spremljajo proizvodnjo itd. Revalorizacijski faktor, objavljen v avgustu, ustreza inflaciji preko 200 odstotkov in zelo vpliva posebno na rezultate okrog ničle. V celoti gledano, je vse bolj jasno, da so letošnji resolucijski cilji vse bolj odmaknjeni. In čeprav bo leta kmalu konec, so pogoji gospodarjenja za 1988 še popolna neznanka.
S stanjem v Novolesu je delegate v zboru združenega dela seznanil predsednik KPO Vili Pavlič. Novoles že vse leto izvaja celo vrsto ukrepov, da bi spet posloval brez rdečih številk. Beleži ugodne rezultate pri zmanjševanju stroškov, zalog, zaposlenosti, omejevanju
ČEVLJARSTVO SKOZI ZGODOVINO —* avli Tovarne obutve v Novem mestu so v ponedeljek odprli razstavo o čevljarstvu, ki stajo ob 40-letnici tovarne skupaj pripravila Dolenjski muzej in Tovarna Obutve. Razstava, kije bila posvečena tudi letošnjemu prazniku občine, pripravila pa jo je kustodinja Majda Pungerčar s sodelavci, zaobjema čevljarsko obrt v Novem mestu pred vojno in razvoj današnje tovarne. O poslanstvu razstave, še več pa o sodelovanju muzeja z združenim delom pri pripravljanju podobnih razstav, je delavcem tovarne govoril ravnatelj Dolenjskega muzeja Franc Šali (na sliki). Razstava bo nekaj časa v teh prostorih, potem pa jo bo mogoče preseliti povsod tja, kjer bodo pokazali zanjo zanimanje. (Foto: J. Pavlin)
Rešitev je metalizacija
Metliška enota SCT je brez stalnega dela — V metali-zaciji so najboljši v Jugoslaviji
METLIKA — Ne samo da od obljubljenega programa za metliško enoto Mehaničnih obratov, temeljne organizacije ljubljanskega SCT, ni nič, kar se tega tiče, seje položaj v zadnjem času še poslabšal, saj so ukinili še izdelavo kmetijskega programa, v okviru katerega so v Metliki izdelovali sadilnike in oko-palnike, namesto tega pa metliška enota ni dobila nobenega novega stalnega dela.
Jasno je tudi, da od gradnje proizvodne dvorane, predvidene za prihodnje leto, zaenkrat ne bo nič, saj je nenadoma ta gradnja izpadla tudi iz srednjeročnega programa. Namesto vsega tega, se pravi trdnega programa in novih delovnih prostorov, je bilo iz Ljubljane slišati celo tihe glasove, da bi bilo najbolje metliško enoto in podobne dislocirane obrate ukiniti, češ da niso rentabilni. Vse to je posledica krize, ki jo močno občuti tudi SCT, zlasti njena strojegradnja, in ki naj bi po nekih ocenah trajala dve leti. Vsekakor gre metliški enoti za preživetje.
Za sedaj 46 zaposlenim dela sicer ne manjka, vendar je to le delo za sproti, nimajo kakega trdnega in stalnega programa, vendar si tudi v okviru teh mož-
nosti prizadevajo za čim bolj gotov posel. Tako bi radi dobili več dela za neko nemško firmo, za katero že sedaj delajo zajemalke za bagre. Najboljšo možnost za stalno in dolgoročno delo pa v Metliki vidijo v metalizaciji, o čemer že sedaj v Jugoslaviji največ znajo. Na tem delu že sedaj dela polovica zaposlenih, dela in naročil pa imajo vedno več. »To bi moral biti naš glavni program,« pravijo. Vendar v Ljubljani za to nimajo pravega posluha, tudi zato ne, ker se tam na metalizacijo nihče ne spozna kaj prida. Tako se za ta posel borijo znotraj svoje firme in zunaj nje. »Z 200 milijoni dinaijev vlaganj v opremo za metalizacijo bi lahko čisto drugače delali in se s tem delom še bolj utrdili na tržišču. To za tako firmo, kot je SCT, ne bi smel biti problem. Res pa je, da se takoj zatem postavi vprašanje novih prostorov. V takih, v kakršnih delamo sedaj, se tudi z najboljšimi stroji ne da organizirati sodobna proizvodnja,« pravijo v Metliki.
A.	B.
dohodkovno manj zanimivih programov itd., ob polletju tudi ni imel izgube, toda vsi notranji ukrepi in napori ne zadoščajo za boljše rezultate. Izvažajo še vedno z izgubo, samo v avgustu so imeli 800 milijonov minusa zaradi revalorizacije in negativnih tečajnih razlik za 8 mesecev neplačani uvoz, pri čemer povejmo, da Novoles petkrat več izvozi kot uvozi. Za posojila za izvoz dejansko plačujejo 130-odstotne obresti, čeprav
□ O težavah in nemoči v iskanju izhoda iz te, za izvoznike nemogoče situacije je delegatom v zboru združenega dela govoril tudi direktor Gorjancev Igor Gruden, o nemogočih razmerah za kmetijstvo direktor zadruge Jože Starič, delegat ŽTO pa o njihovih težavah in izgubah, ki jim botruje ZIS z zadrževanjem cen. Izvršni svet in predsedstvo skupščine Novo mesto bosta vse pripombe in pobude okrog pogojev gospodaijenja posredovala naprej. Delegati pa so sklenili opozoriti tozd Gostinstvo Gorjancev, da mora čimprej urediti problem vodenja tozda, do konca leta pa zagotoviti pozitivno poslovanje, sicer grozi ukrep družbenega varstva.
so določene 92-odstotne. To je rop, I pravi Pavlič, kot je rop plačevanje stimulacij z menicami. Novoles tudi lahko uporabi štiri- do petkrat manj kreditov za izvoz, kot bi jih glede na količino izvoza smel. V tej delovni organizaciji ne | vidijo več, na čem graditi perspektivo. Bijejo bitko za maksimalno konkure- I nčno proizvodnjo v upanju, da bi to moralo tudi pri nas končno kaj veljati.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
SREČANJE NA DRSKI
V petek, 9. oktobra, so se v prostorih [ Doma za učence Majde Šilc že desetič zapovrstjo zbrali starostniki KS Drska na srečanju, ki ga organizira krajevna organizacija RK te KS.vTudi letgs so povabili medse učence OŠ Milka Sobar-Nataša. Za ta že kar lepi jubilej smo jim pripravili I še posebej vesel in pester program. Nato jih je čakalo prijetno presenečenje — srečelov. Srečko je lahko »kupil« vsak, ki je imel s sabo gumb. Za razvedrilo je skrbel harmonikar Tone. Vsi, ki so se opo- J gumili ter ob njegovi spremljavi pred mikrofonom zapeli kakšno pesem, so za I nagrado dobili bel klobuček. Ob prijet- j nem razvedrilu so se lahko še najedli sladkarij in tudi žejni niso bili.
BARBARA PRIMC in KATARINA KRAU, 8.a i OŠ Milka Šobar-Nataša, Novo mesto
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 17. oktobra bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne
živil:
• v Novem mestu: KZ Krka Blagovnica v Žabji vasi,
• v Šentjerneju: Dolenjkin Market,
• v Dolenjskih Toplicah: Mercatorjeva prodajalna Rog,
• v Žužemberku: KZ Krka,
• v Straži: Dolenjkin Market. Ostale prodajalne živil bodo
odprte do 13. ure.
Prodajajo le solidnim kupcem
V metliški Novoteksovi Predilnici so letos precej povečali produktivnost — Velika naložba daje rezultate — Manj zaposlenih, večja proizvodnja
METLIKA — Eno leto je, kar so v Novoteksovem tozdu Predilnica Metlika začeli poskusno proizvodnjo tako imenovane efektne preje. Celotna naložba skupgj z obnovo klasične predpredilnice je veljala 1,23 milijarde dinaijev in sedaj se že dobro poznajo njeni učinki.
Medtem ko so leta 1985 proizvedli na mesec povprečno 85 ton vseh prej, je ta količina v lanskem letu znašala okoli 110 ton na mesec, letos, ko je prenovljena in razširjena proizvodnja stekla s polno paro, pa naredijo povprečno po 133 ton preje na mesec, od tega je 30 ton efektne preje. Preje, ki jih izdelujejo po klasičnem postopku, grejo v glavnem za nadaljnje potrebe Novoteksa, večino efektnih prej pa prodajo drugim proizvajalcem v Jugoslaviji. Testirali so celotno jugoslovansko tržišče, vendar gledajo, da
prodajajo v glavnem solidnim kupcem.
Za letos njihov plan predvideva, da bodo proizvedli 1650 ton preje, od tega 360 ton efektne. Ob polletju so bili le za odstotek pod planom. Kako se je v tem 370-članskem kolektivu v zadnjem času povečala produktivnost, pove tudi podatek, da so lani s 385 zaposlenimi naredili po 110 ton preje na mesec, letos, ko seje število zaposlenih zmanjšalo, pa naredijo 133 ton. T ako seje produktivnost dejansko povečala za 21 odst. Poleg te-
ga so ukinili triinpolizmensko delo in prešli na triizmensko, 56 delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo pa dela samo v eni izmeni.	A.	B.
• V načrtu je, da števila zaposlenih do pomladi ne bodo povečevali, fluktuacija, ki je bila poprej precejšnja, se je umirila. Povprečni osebni dohodek je za prvo polletje znašal okoli 159 tisočakov, za avgust pa 240.000 dinarjev. Program Novoteksove metliške Predilnice je utečen, edino pot za napredovanje vidijo v proizvodnji bolj finih in kakovostnejših prej. Lahko bodo še povečali proizvodnjo efektnih prej, njihov skrajni domet je 45 ton na mesec.
OTROCI — Na začetku Adamičeve ulice na Grmu propada poslopje Iskre-Delte. Mojstri, ki so ga obnavljali, so, potem ko se je udrla streha, očitno izgubili voljo in pogum. Daje stavba pastorek, so nekako podzavestno spoznali tudi otroci iz bližnje šole: stekla na oknih so razbili s kamenjem, sprehajajo se po notranjosti. Okna se dajo obnoviti, življenje pa ne. Poslopje je znotraj podprto s tramovi, kaj bo, če bo ta ali oni strop popustil, ko bodo notri radovedni šolarji? Mar poslopja res ni mo-| goče vsaj zakleniti in tako malčkom preprečiti vstop?
CENIK — V tako imenovani menzi kmetijske zadruge v Straži že več kot pol leta nimajo cenika. Strežno osebje se zgovaija na šefe, slednjih pa ni mogoče srečati. Straža je že od nekdaj zelo revolucionaren kraj, vedno je hotela biti korak bliže komunizmu kot ostali kraji. Morda je tudi zadeva s ceniki poskus v tej smeri. Cenike zmečeš proč kakšen | dan prej, preden bo vse zastonj.
SLOVNICA — V Kuriiju, glasilu [ IMV, kije izšel 9. oktobra,je tudi spis z naslovom Srečanje dveh uredništev. Piše o obisku novinaijev Naše tovarne iz Maribora v IMV. Članek se začenja s trditvijo, daje napisan zato, ker si želijo I narediti Kuriija čim boljšega, aktualnega itd. Kaže, da bo kuriijevcem ta na-1 mera uspela. Omenjeni prispevek je res I nadvse zanimiv. Med drugim mu man-I jka okoli 30 vejic, nekaj pa jih je tudi 1 odveč.
Ena gospa je rekla, da so uspeh referenduma v IMV zaslužne tudi kuharice, na dan glasovanja sta bila na tovarniškem jedilnem listu pasulj in šinjek.
V času od 1. do 6. oktobra so v novo-I meški porodnišnici rodile: Zvezdana Rožanc iz Jelš — Gašpeija, Marija Strojine iz Spodnjih Mladetič — Matejo, Polona Per iz Brezovice — Primoža, Alenka Novak iz Mokronoga — Marjana, Daija Miklič iz Češenc — Jakata, Jožica Starič iz Prelesja
— Jožeta, Zlatka Poglajen iz Potočne vasi
— Tino, Andreja Zupančič iz Razboj — Tanjo, Branka Ferko iz Božakovega — Janija, Polona Judnič iz Praproč — Sabi-
| no, Dragica Nastav iz Gornjega Bukovca Ines, Štefka Simončič iz Gradenja — Uroša, Damjana Hribar iz Globočic — Aljoša, Danijela Barbič iz Dolenje Straže
— Damjano, Lidija Huč iz Rakovnika — Sabino, Marta Strmec iz Breze — Uroša, Nevenka Dichlberger iz Črnomlja — Ma-
I jo, Suada Grubar iz Gorenjega Vrhpolja
— Roka, Angela Martinčič iz Črnomlja
- Primoža, Janja Tolar iz Gorenje Straže
- Tjašo, Cvetka Cvetan iz Dolenjih Po-nikev — Urško, Jožica Tratnik iz Kota pri Semiču — Damjana, Jožefa Kočevar iz Zloganja — deklico in Viktorija Peretin iz Dolnjega Oštrega vrha — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Barbara Črnič iz Lobetove 28 — Blaža, Majda Pungerčar z Drske 45 — Domna, dr. Metka Miklič iz Jerebove 12 — Jerico, Slavica Bele iz ulice Na tratah 1 — Bernardo, Dušanka Škedelj z Drske 46 — Primoža, — Dragica Badovinac iz Ulice stare pravde 33 — Andrejo in Zvezdana Čulig s Trdinove 5 b
- Urško. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
DIRENDAJ ZA OTROKE — Petkovo popoldne pred športno dvorano v Novem mestu je kljub hladnemu vremenu privabilo veliko mladeži. Pester direndaj ob tednu otroka je za radovedne otroške oči pripravil marsikaj zanimivega, nekajkrat pa so otroci lahko sodelovali v igrah. Med starši, ki so to popoldne nastopali za otroke, je bila tudi pevka T atjana Gros, kije mnogi še niso pozabili. Pokrovitelja sta bili podjetji Novoles in Novoteks, kije ob tej priložnosti predstavil tudi otroški program igrač Ajda. (Foto: J. Pavlin)
MATJAŽ RUS BLESTI KOT ZVEZDA, saj se njegova knjižica Volite mene prodaja za med. Najdejo pa se tudi »užaljenci«, ki Tjažija napadajo, mu grozi-I jo ter ga v navalu jeze povabijo v zidanico.
1 Rus pa je hladenicot špricar, upošteva pač pravilo, daje dobro, če se o njegovem prvencu govori, kolikor se da veliko, pa | četudi dobro. Knjižica Volite mene je številka ena v metliški občini, ljudje — volil-I ci — pričakujejo in zahtevajo nadaljevanje, Matjaž pa modro molči.
LJUBLJANSKI TELEVIZIJCI SO I SE te dni sprehajali po Metliki in njeni okolici, bili so celo v črnomaljski občini. Snemali so oddajo o trgatvi, ki jo bodo ponudili zdomcem širom po Evropi.
TELEVIZIJA LJUBLJANA PA JE I blagovolila posvetiti metliškim knjižnim izdajam celo nekaj minut programa o knjigi. Neskromno lahko zapišemo, da je izšlo v Metliki v zadnjih dveh, treh letih enajst knjig in knjižic, kijih niso založile slovenske založniške hiše. Metličani so se znašli sami. Vrgli so na kup denar: od združenega dela do družbeno-političnih organizacij, predvsem OO ZSMS in OK ZSMS. Avtorji so ljudje, ki žive na tej strani Gorjancev, s poudarkom na Metli-I ko. Od črnomaljskih stihotvorcev se je pojavil le partizanski pesnik Evgen Cestnik.
BIL JE TEDEN OTROKA, toda tega I v Metliki ni bilo zaznati. Piscu teh vrstic ni poznano, da bi bile kakršnekoli prireditve, posvečene mulariji, ali da bi se vsaj razpravljalo o čem podobnem. Metliška | mladež je tudi sicej precej zapostavljena.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
PRIPRAVE NA LAKOTO — V soboto bo v črnomaljskem disku gostoval Lačni Franz. Poleg rockovskih navdušencev je pričakovati tudi večji obisk iz adlešičkega obrata Tonose, kjer so imele delavke v prvih sedmih letošnjih mesecih po devet starih milijonov plače. Glede na določene cene pšenice za prihodnje leto bodo Lačnemu Franzu in njegovim izkušnjam radi prisluhnili tudi kmetje.
RAZGLEDNICA — Z denaijem, ki so ga zaslužili z letošnjimi prireditvami, bo zagnano Turistično društvo Vinica izdalo novo razglednico svojega kraja. V načrtu imajo izdati še turistični prospekt, ki bi bil sploh prvi tovrstni prospekt v občini. Glede na to, da si velika večina izletnikov, ki pridejo na Vinico, želi ogledati tudi Župančičevo rojstno hišo in spominsko zbirko, bi Viničani, in Turistično društvo tu ni ?adnje, morali poskrbeti, da bi bilo to urejeno bolje kot je sedaj.
TRDNO SREDIŠČE — Letos naj bi se v raznih oblikah idejnopolitičnega usposabljanja izobraževala petina od več kot tisoč članov Zveze komunistov v črnomaljski občini. O programu tega usposabljanja je tekla beseda na zadnji seji občinskega komiteja. Ker to usposabljanje vodi medobčinsko študijsko središče iz Novega mesta, so v Črnomlju seveda pričakovali, da se bo kdo udeležil te seje. To je pričakovanje se je izkazalo kot neutemeljeno. Morda bi bilo prav, ko bi sedaj črnomaljski komunisti pripravili kakšno izobraževanje za medobčinsko študijsko središče.
Drobne iz Kočevja
»DEBELA« ŠKARPA — Škarpa ob Rinži pri mostu, ob trgovini Peko oz. bi-všem župnišču, dobiva »trebuh«. Kaže, da je pritisk zgradbe na podlago in škarpo to-bkšen, da izpodriva zemljo in z njo škarpo. To opazujejo občani že več mesecev, kaže pa, da se pristojni za to ne zmenijo, saj doslej ni še nihče ničesar ukrenil, da bi naraščanje »trebuha« preprečil.
SPET ANONIMKA O KULTURI -Prejeli smo spet anonimno pismo, ki »kritizira« razmere v kočevski kulturi. Pisec je gotovo isti, kot je že lani poslal podobno, tudi nepodpisano pismo. Takrat smo ga objavili in tudi komentar ob njem. Ker so v uredništvu tisti del komentarja, ki je govoril proti takemu načinu pisanja in tzpodbijal nekatera v tem pismu navedena dejstva, skrajšali, je bil članek gotovo za nekatere žaljiv. Tokrat napaka ne bo ponovljena. Kdor ima kaj proti komu naj to sam napiše in podpiše. Bojazljivci pa naj ne pišejo.
ČUDNO ZAUPANJE — Oni dan so evidentirali v nekem področnem odboru možne kandidate za razne dolžnosti. Eden •zmed evidentiranih seje otepal, naj ga ne evidentirajo, ker je star, bolan, gluh, napol slep, razen tega se ne razume z občinskimi funkcionaiji. In prav slednje je bilo usodno, ker so ga takoj zabili: »Prav zato, ker se ne razumeš z njimi, ti mi zaupamo.« Pa si pomagaj, če si moreš!
• Na odgovornih položajih moramo zamenjati samo nesposobne. Toda ker pri nas ni nesposobnih, moramo zamenjati ene in druge.	I
DUŠAN RADOVIČ
Ribniški zobotrebci
PRITOŽBE O BISTRICI — Poročali smo že, da Ribničanje negodujejo zaradi Bistrice, kije taka, da kazi videz Ribnice. Prihajajo pa pritožbe tudi od drugod in da je zaradi tega prispelo v Ribnico celo anonimno kritično pismo iz Maribora. Nekateri zmotno menijo, daje Bistrica le zadeva ribičev, ki naj bi jo čistili, vsi občani pa bi jo svinjah.
ANONIMKA O ČISTILNI — Iz ribniške občine smo dobili zanimivo ostro protestno pismo o nameravani gradnji čistilne naprave v Goriči vasi. Žal nepodpisanih pisem ne objavljamo. Kdor meni, da ima prav, ga tudi ne sme biti sram članek podpisati.
GUMIJASTI JEZ — V Ribnici so pred leti na potoku Bistrica zgradili tako imenovani »gumijasti jez«, ki naj bi preprečeval poplave Ribnice s tem, da bi se sam spustil, in bi tako odvišna voda hitro odtekla. Ribiči pa pravijo, da to ni bila posrečena rešitev. Narastla voda res hitreje odteka in zato poplavlja pod jezom; kadar je voda nizka, pa jo jez zadrži in pod jezom je struga skoraj suha. Pravijo, daje bilo bolje, dokler je bil tu kamemt jez.
Trebanjske iveri
PAŠTETA — Dovtipov na račun invazije ščurkov je cel kup. (Bojimo se, daje kupček ščurkov še zmeraj nekaj večji!). Znani obrtnik in letalec Tonček, ki ga prijatelji kličejo kar Feder iz Pekla, meni, da bi se morebiti obnesla pašteta iz ščurkov za Kitajce in Japonce. Ni znano, kdo ima raje ocvrte in s čokolado oblite (ščurke, da ne bo pomote!).
MOŽAKAR — Na zelo vroči javni tribuni je eden izmed prizadetih krajanov rekel: »Poškropil sem ščurka z biokillom, možakar pa seje samo obrnil in nadaljeval pot.«
ZASTAVA — Ljudem vse prav pride, ko se skušajo obraniti napadov. Na že omenjeni tribuni oziroma zboru krajanov Trebnjega je eden krajanov odvrnil Občinarjem, češ kako naj bi videli ščurke, če pa še zastave na strelišču niso opazili cel mesec po občinskem prazniku. Da zgodbe o podgani v občinski zgradbi niti ne razpredamo, ker ne spada najbolj k »ščurkov-sko« zašiljenim iverim.
Kosovske plače v Adlešičih
Povprečni OD v sedmih mesecih 90 tisočakov — Dela iz Ljubljane ni
ADLEŠIČI — V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je 96 zaposlenih v obratu Tonose v Adlešičih imelo po 90.118 din povprečnega mesečnega osebnega dohodka. To je toliko, kot za to obdobje znaša povprečni OD na Kosovu. Medtem ko so bili prva leta po osebnih dohodkih med najvišjimi v občini, so sedaj ne samo na zadnjem mestu v občini, ampak je tozd Tonosa, kamor sodi adlešički obrat, med slovenskimi tekstilci daleč na zadnjem mestu.
V začetku 1985 seje v Tonosi, kije temeljna organizacija Tekstila, pokazala izguba, ki sojo do takrat prikrivali, in stvari so krenile navzdol, j>ra vi vodja obrata v Adlešičih Slavica Šubašič. »Mi
Slavica Šubašič: »Ker ni dela, pada tehnološka in delovna disciplina, plače so mizeme, nezadovoljstvo pa vedno večje.«
že ves čas, odkar smo obrat Tonose, se pravi od 1983, šivamo športna oblačila. Vendar v Adlešičih samo šivamo, vse že skrojeno dobimo iz Ljubljane. Dela imamo torej samo toliko, kolikor ga dobimo iz Ljubljane.« In delaje zadnje čase vedno manj, pred časom so bili tudi po več mesecev brez njega. Sedaj po teden dni nimajo kaj delati, potem jim pošljejo za kakšen dan. »Danes delamo, za jutri imamo obljubljeno, vendar je vprašanje, če bomo res imeli kaj delati, zg pojutrišnjem nihče ne ve, kako bo. Če stojimo brez dela, pa seveda ne mo-
LETOS ASFALT DO VSEH NASELIJ
TREBNJE — Do konca letošnjega I leta naj bi v trebanjski krajevni skupnosti asfaltirali še zadnji odsek ceste od Grmade do Vrhtrebnjega v dolžini 2.180 metrov. Na ta način naj bi za letos končali posodobitev cestnega omrežja v tej krajevni skupnosti, ki bo tako imela vseh osem večjih in manjših naselij povezanih z občinskim središčem z asfaltnimi cestami.
Vzrokov za skrbi več kot dovolj
Neugoden ustroj trebanjskega gospodarstva
TREBNJE—S polletnimi rezultati gospodarjenja v trebanjski občini niso zadovoljni in vzrokov za zaskrbl-| jenostje več kot dovolj, če vemo, kako težke so gospodarske razmere nasploh, ko še vedno ni pravih spodbud, najsi gre za izvoz, in tudi številni administrativni ukrepi dušijo svobodno delovanje tržnih zakonitosti. Glede same industrijske proizvodnje, zaposlenosti in pokritosti uvoza z izvozom | je sicer rahlo že zavel nekoliko ugodnejši veter, a kaj pomaga vse to, če pa, denimo, tudi Trebanjcem ni prizaneseno, ko zlasti izvoznikom krnijo ugled zakasnela plačila uvoženega blaga, surovin. Če se ob tem spomnimo še, da je ustroj industrijskih panog v trebanjski občini neugoden, podoba sploh ni tako črna, toda dolgoročno gledano, je tudi vse prej kot rožnata. Poleg Trima je zlasti v kritičnem | položaju Kolinska na Mirnu Občinski izvršni svet v Trebnjem je terjal da morajo v tej temeljni organizaciji, kakor tudi na ravni celotne delovne organizacije Kolinske dosledno uresničevati predsanacijski progra. In to I predvsem v smislu iskanja tretjega proizvodnega programa; v Kolinski | pa ne smejo biti užaljeni, če trebanjska vlada zahteva, da prikazujejo stvarne poslovne rezultate, ne pa »hišnih številk«, s katerimi bi lahko opravičevali tudi ukinitev tozda. S čim takim se vlada ne kani sprijazniti tudi za ceno, da pridobi prave informacije od ustreznih institucij in v končni posledici razmisli o prisilni upravi
Bistvenih sprememb v rezultatih gospodarjenja Trebanjci ne pričaku-I jejo niti za tretje četrtletje. Ocenjujejo ' pa, da se bodo izboljšali dosežki v Tesnilih in Dani
P. PERC
remo imeti rezultatov, od tega pa so odvisni osebni dohodki.«
• Dela je vedno manj, neprodanih izdelkov v tozdu vedno več, v Ljubljani se izgovaijajo, da ni materiala, zamujajo roke, zato ni prodaje in ne novih naročil. Tehnološka in delovna disciplina sta na psu, nezadovoljstvo zaposlenih veliko, izguba se kopiči že tretje leto. Po številu norma ur, ki bi jih v Adlešičih morali opraviti, pa jih niso, ker dela niso dobili, odpade na ta obrat 37 odst. celotne izgube tozda, ki šteje nekaj čez 300 zaposlenih.
Adlešički obrat bi si lahko oljašal težko stanje z delom v kooperaciji tako
EKOLOŠKI TABOR?
RIBNICA — Za mladinske delovne akcije in tudi nekatere druge oblike mladinskega delaje v Ribnici malo zanimanja, zato nameravajo uvesti še nove, tako imenovane tabore. Kateri tabori pa to bodo in kakšna bo njihova vsebina, bo znano v decembru, ko bodo sprejeli program njihovega dela. Doslej se je še najbolj izoblikovala zamisel o ekološkem taboru. Zavedajo pa se, da je za dobro udeležbo na takem taboru potreben tudi dober program. Zato si prizadevajo, da bi na tabor pritegnili tudi strokovnjake z raznih področij, ki jim je še posebno pri srcu zdravo in lepo okolje.
za Beti kot za Novoteks, a vodstvo take ponudbe odklanja, ker menda stalno računajo, da bo dovolj domačega dela. Namesto dela pa obrat stoji in delavke — velika večina zaposlenih je žensk — mora prisilno na dopust, če ga še imajo, iz Ljubljane pa pritiskajo, naj bi jih vodja obrata v takih primerih pošiljala na brezplačen dopust.
»Kako naj ženske pošljem za teden dni na brezplačen dopust, da bodo še ob četrtino že tako nizkih plač?«
Od začetka tega meseca je v Tonosi prisilna uprava, ljubljanska občina Bežigrad, kjer je Tonosa, se menda ogreva za^ stečaj tega tozda. »Tonoso bo res težko rešiti, če ne bodo tega naredili v okviru delovne organizacije Tekstil. Večina opreme je zastarele, letos je naš obrat dobil dvajset no vih strojev in to je vse, kar je Tonosa kupila v zadnjih dvajsetih letih. Obrat v Adlešičih je To-nosin najsodobnejši obrat in večkrat tuje partneije pripeljejo k nam, ker je to vse, kar imajo pokazati, pravi Šubaši-
čeva.
A.	BARTEU
OD: NAJVEČ MED 200 IN 300 TISOČAKI
ČRNOMELJ — Julija letos je od 6.779 zaposlenih v črnomaljski občini največ delavcev, 3.158 ali več kot 46 odst., dobilo 200 do 300 tisočakov mesečnega osebnega dohodka; 2.543 ali nekaj nad 37 odst. delavcev je julija dobilo 100 do 200 tisočakov osebnega dohodka. Manj kot 100.000 din osebnega dohodka pa je dobilo 17 delavcev, in sicer 10 iz Goka in 7 iz tozda Beti. Prav toliko zaposlenih, se pravi 17, pa je julija dobilo več kot 600.000 din osebnega dohodka, in sicer eden iz Iskre Semič, 14 iz Rudnika Kanižarica in dva iz črnomaljskega Zdravstvenega doma; pri slednjih dveh je v tem zajet tudi poračun za prvo polletje.
Prisrčnost je poplačana
Delavnik patronažne sestre Minke Dichlberger
ČRNOMELJ — »Kar opravljam to delo, se mi še ni zgodilo, da bi mi ljudje ob obisku nalašč zaklenili vrata. Mislim, da so veseli prihoda patronažne sestre, ki lahko osamljenim velikokrat prežene dolgčas in lahko še kaj postori
/
sedejo v avto, opraviti obilo pisarije. Sploh pa se srečujejo v tej službi z vse več opravili.
Več dela postavlja prednje zahteve po dodatnem znanju, ki ga med drugim prispevajo strokovni seminarji. »To je zelo dobrodošla oblika usposabljanja, rada se jih udeležujem, vendar imam občutek, da jih je zaradi stabilizacije malo manj,« namigne na varčevanje na napačnem mestu Dichlbergetjeva.
L. M.
Butik »Medo«
Prodajajo predvsem otroško konfekcijo
KOČEVJE — Butik (boutique) »Medo« je te dni odprla v Kočevju na Trgu zbora odposlancev Mira Jarni. V njem izdeluje in prodaja otroško konfekcijo in igrače, kasneje pa bo tudi ostale tekstilne izdelke za odrasle in okrasne predmete. Prodajalna je lepo urejena, posebna zanimivost pa je, da je njene stene poslikal akademski slikar Andrej Trobentar.
Mira Jami je končala poklicno šiviljsko šolo, nato pa še konfekcijsko modelarsko šolo v Mariboru. Zaposlila se je v kočevskem Triko-nu. Ugotovila je, da seji v tem kolektivu ne obeta posebna prihodnost, zato se je odločila, da odpre svojo
NOVA PRODAJALNA — V zadnjem dobrem mesecu dni so v Kočevju odprli kar tri zasebne modne butike. Na fotografiji je zadnji butik, ki gaje odprla Mira Jami, poslikal pa akademski slikar Andrej Trobentar. (Foto: Primc).
delavnico in prodajalno. Upa, da ji bo tako šlo bolje, čeprav je tudi res, da je kupna moč občanov vedno slabša in prometa spet ne bo preveč.
»V prvih dneh sem prodala največ trenirk in hlač za otroke, pa tudi nekaj igrač so že pokupili. Tudi trenirke izdelujem sama, nekaj pa mi jih je poslikala Dejanovičeva iz Stare cerkve, ki ima tudi zasebno obrt.«
J. P.
Marmor razburil varčevalce
Pojasnilo glede obnove banke in Agrokomerca
Minka Dichlberger
zanje,« oriše na kratko svoje delovne spomine Minka Dichlberger, višja medicinska sestra v črnomaljskem zdravstvenem domu, ki je večji del desetletne delovne dobe prebila v patronažni službi.
V zdravstvenem domu v Črnomlju delajo 3 patronažne sestre, po ena je še v Vinici in v Semiču, vendar je to le podatek na papirju, medtem ko dejansko trenutno delata le dve. Tako naj bi po ocenah Dichlbergerjeve ena patronažna sestra skrbela na terenu za prek
2.000	prebivalcev. »To je preveč, ker je treba na terenu obiskovati novorojenčke, bolnike in druge varovance. Napotke nam dajejo zdravniki in tudi socialna službba in teh nujnih obiskov se nabere vsak dan toliko, da kar nimamo časa za preventivne obiske. V taki stiski se dogaja, da za kakšen manj nujen obisk zmanjka časa,« pravi Dichlberger-jeva.
Kot pravi Dichlbergeijeva, morajo patronažne sestre vsako jutro, predno
KOČEVJE — Več občanov nas je opozorilo, da v kočevski podružnici Ljubljanske banke oblagajo notranje prostore z marmoijem. Ob tem so kritično ocenjevali, da ima prav Ljubljanska banka velike izgube zaradi Agro-comercovih menic, zdaj pa na račun varčevalcev opremlja prostore še z dragim marmoijem.
Pomočnik direktorja kočevske podružnice Ljubljanske banke Gospodarske banke, Miro Golubič, je v zvezi s tem povedal:
»Zamenjavo pultov smo načrtovali v tem letu s planom, ki smo ga sprejeli že oktobra lani. Stari pulti so bili obloženi z iverkami, ki so se v desetih letih- izrabile, zdaj pa bodo obloženi z marmornatimi ploščami, ki pa smo jih dobili brezplačno od naše banke na Trgu revolucije v Ljubljani, katero so tudi obnovili. Brušenje marmoija in druga obno-
vitvena dela pa nas bodo veljala okoli 20 milijonov dinaijev.
Obnova je povezana tudi s spremembo načina poslovanja. Do novega leta bomo namreč dobili tudi nove sodobnejše računalnike, ki bodo omogočili, da bo zdaj posle pri blagajni namesto dveh opravljal le en uslužbenec, saj bo delo precej avtomatizirano. Ko dobimo računalnike, katerih nakup v gornji ceni še ni upoštevam, bosta delali za stranke nepretrgoma dve blagajni, medtem ko je doslej le ena. Tako se bomo izognili tudi navalu ob konicah.
Glede Agrokomerca pa naslednje: kočevska banka ni imela nobenih menic Agrocommerca, pač pa sojih imele nekaj malega (vse skupaj za okoli milijon dinaijev, nekatere kočevske delovne organizacije).
J. P.
OTVORITEV V SOBOTO
KOČEVJE — V soboto, 17. oktobra, bo ob 11. uri otvoritev urejenega pokopališča, cerkve in nujne okolice na Trati. Za ureditev tega kulturnozgodovinskega objekta so prispevali mnogi občani in svojci tu pokopanih pokojnikov. V cerkvici bo tudi razstava fotografij o tem območj u nekdaj in danes.
Posledice onesnažene narave
Zakaj v Inlesu tako narašča število bolnih?
RIBNICA — V ribniškem Inlesu ugotavljajo, da število bolnih hitro narašča. Se lani je bilo na bolniški vsak dan povprečno po 160 članov tega 1.600-članskega kolektiva, letošnje povprečje pa seje povzpelo že na 193. Raziskave znotraj kolektiva in v sodelovanju z zdravstveno službo so pokazale, da gre za resnično bolne.
Sicer pa tudi občani nasploh ugotavljajo, da gre, kot pravijo, »za neke čudne bolezni«. Kot v Inlesu, tako jih tudi občani pripisujejo vedno bolj nezdravemu okolju. Ugotavljajo, da je vedno bolj okužen zrak. Za vodo pravijo, daje neužitna.
Predsednik sveta za varstvo okolja pri P OK SZDL občine Ribnica Vojko Stanfelj je povedal, da dejstva neizpodbitno govore, da so zrak, voda in zemlja vedno bolj onesnaženi. Vprašal se je, zakaj se to občanom prikriva, saj nikjer niso objavljeni točni podatki o stopnji onesnaženosti zraka, voda, zemlje in sploh okolja ter o boleznih. Občani Ribniške doline vedo, da pijejo vodo, ki pride sem iz Loškega potoka, Potočani pa imajo vanjo speljano vso kanalizacijo. Žalostno dejstvo pa je, da so čistilne naprave za Loški potok izpadle iz tega srednjeročnega načrta občine. Pa tudi ponekod drugod se neodgovorno otepajo gradnje čistilnih naprav.
Nadalje je opozoril, da sploh ni vpogleda, kako onesnažuje okolje JLA. Izgovori so, daje to vojna tajna ali pa da imajo svoje čistilne naprave.
»Nikjer ni tudi nobenega pregleda, katere nevarne snovi prevažajo skozi ribniško ali kočesko občino. Za take prevoze bi morala dajati soglasja občinska skupščina, a tudi ta o tem ničesar ne ve. Tako je prišlo do neke nesreče in izliva plastične snovi, verjetno pa še do drugih podobnih nesreč, za katere ne vemo. V občini ne vemo niti, kako naj v takih primerih ukrepamo. Strokovnjakov za take posege nimamo. Občani pa sploh niso seznanjeni, kako naj bi v takih primerih ukrepali,« pravi predsednik Stamfelj.
»Še vedno vlada povsod, žal tudi v glavah odgovornih, »nojevska« misel, da problema ni, če ga nočeš videti in če javnost zanj ne zve,«je poudaril predsednik Vojko Štanfelj. j PRIMC
NOVA ČLANICA
TREBNJE — Delegati trebanjske občinske skupščine so namesto Francke Primožič, ki je postala direktorica Labodove temeljne organizacije Temenica, za novo članico občinskega izvršnega sveta in poklicno sekretarko sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti imenovali 37-letno pravnico Majdo Ivanov. Majda Ivanov bo do konca leta še delala kot vodja delovne skupnosti skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti občine Trebnje.
ZAKAJ NE VEČ DENARJA KRAJEVNIM SKUPNOSTIM?
TREBNJE — Delegat krajevne skupnosti Dolenja Nemška vas Rafko Krevs je na zadnji skupni seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela trebanjske občinske skupščine vprašal, kako se financirajo občinske družbenopolitične organizacije, da dobi na primer občinska konferenca ZSMS 16 milijonov, vseh 16 krajevnih skup-" nosti v občini pa le 9,2 milijona dinarjev. »Na krajevnih skupnostih delajo v glavnem sami volonteiji, v teh organizacijah pa ljudje, ki imajo precej visoke plače. Se je že kdo vprašal, koliko so te dejavnosti učinkovite?« je vprašal Krevs.
Mačehovski do domače pameti
Na akcije trebanjske občinske raziskovalne skupnosti premalo odmeva
KRVODAJALSKA AKCIJA
TREBNJE — Občinska organizacija Rdečega križa Trebnje vabi krvodajalce, da se v čim večjem številu udeleže krvodajalske akcije, ki bo 19. oktobra od 7. do 12 ure v zdravstveni postaji na Mimi in v zadružnem domu v Mokronogu, naslednji dan, v torek, 20. oktobra, od 7. do 13. ure pa bo odvzem krvi v zdravstvenem domu v Trebnjem. Za krvodajalce so organizirali tudi prevoz, in sicer iz Šentruperta ob 7.55 na Mimo, s Trebelnega ob 8.30 v Mokronog, s Čateža in Rdečega kala pa ob 7.30 v Trebnje.
TREBNJE — V trebanjski občinski raziskovalni skupnosti ugotavljajo, da v delovnih kolektivih še nimajo posluha za inovacijsko, raziskovalno dejavnost. Delavci nimajo skoraj nikakršne spodbude, saj v delovnih organizacijah praviloma ne poznajo niti pravilnikov o nagrajevanju inovatoijev.
Tudi zadnja akcija občinske raziskovalne skupnosti »Vsi mislimo, vsi delamo« med letošnjim poletjem je pokazala, da zgornje ugotovitve držijo, kajti le iz dveh kolektivov, iz Trima in Tesnil, so dobili predloge za izboljšave proizvodnih procesov. Iz Tesnil sta prišla dva predloga, iz Trima pa kar 16. Sleherni predlog je raziskovalna skupnost nagradila s po desetimi tisočaki. Posebej so se spomnili še dveh mentorjev in treh učencev na osnovnih šolah za nadpovprečne uspehe na občinskem in regijskem tekmovanju. Posebno na-
grado 60.000 din so na predlog trebanjskega obrtnega združenja podelili Ladu Uletu za ultralahko letalo, s katerim si je prislužil tudi srebrno plaketo na letošnjem 20. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.
Občinska raziskovalna skupnost pa, žal, zaman pričakuje tudi predloge iz delovnih organizacij, da bi posebno nadaijenim štipendistom skupnost h kadrovski štipendiji vsak mesec prispevala še 22.000 din dodatka. Tak mačehovski odnos, zavist, ali kakorkoli že to imenujemo, nič ne kaže, da bodo v Trebnjem v resnici
kmalu prišli do lastne razvojnorazi-skovalne organizacije. Lani sor»našli« le enega takega štipendista in naj še
. • »Iz delovnih organizacij je treba vse izvleči. Na žalost to niso nič kaj rožnati obeti, da bi zadržali domače strokovnjake, ker strokovno, dobro delo še zdaleč ni dovolj cenjeno. Res pa je občinska raziskovalna skupnost bolj pri dnu z denaijem. Letos bomo imeli le okrog 18 milijonov dinaijev prihodkov, kar je sorazmerno manj kot leto poprej,« je povedala strokovna delavka trebanjske raziskovalne skupnosti Maijeta Kotar.
kdo reče, da ima domače znanje in strokovnjaki velik pomen. p p
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
G
Ko nič nimaš, samo še prosiš
S prispevki do medicinske opreme — Obrtnikom obetajo davčne olajšave
BREŽICE — V zdravstvu nič ne privarčujejo, če so slabo opremljeni. Bolnike morajo pošiljati drugam celo na take preiskave, ki bi jih lahko opravili doma. Vse to povečuje stroške, podaljšuje pot do diagnoze in zahteva tudi več bolezenskega dopusta. V Brežicah je zdravstvo vedno slabše opremljeno, saj niti aparatov, ki so že popolnoma izrabljeni, ne more nadomestiti, kaj šele dopolnjevati opremo z novimi pripomočki. Res se je težko pobrati, ko si že čisto na tleh in ko zakon prepoveduje zaračunavanje stroškov pospešene amortizacije v ceni storitev, čeprav sojo sprva načrtovali v svojem srednjeročnem programu.
Preostane torej samo še ena možnost: zbiranje prostovoljnih prispevkov. Pred štirimi leti so na pobudo centra sprožili akcijo tako, da so odprli žiro račun za humanitarne namene in medicinsko opremo pri zdravstvenem centru, na katerega so darovalci nakazovali denar namesto vencev. Toda odziv je bil zelo skromen in zbralo se je komaj 850 tisočakov. Za tako majhno vsoto ni mogoče kupiti nobene aparature, zato so se odločili za drugačno pot.
Tokrat se obračajo predvsem na obrtnike, ker jih je v občini precej in ker so nekateri že izrekli pripravljenost za pomoč pri nakupu dragih medicinskih instrumentov. Izvršni svet občinske skupščine podpira zamisel in soglaša s predlogom uprave za družbene prihodke, po Katerem naj bi davčni zavezanci knjižili svoj
prispevek kot strošek. Znesek za humanitarne namene naj bi ne presegel vsote 300 tisoč dinarjev, ker bi bila to
• Pobudniki akcije pričakujejo, da se bodo naprošeni občani rade volje odzvali in po svojih možnostih prispevali k izboljšanju diagnostičnih preiskav in razvoju zdravstva v občini. Prispevke naj naslavljajo na žiro račun Zdravstvenega centra v Brežicah, delovna skupnost skupnih služb, številka 51620-607-35428, z oznako »Za humanitarne namene in medicinsko opremo«. ________________________________
po oceni davkarije prevelika obremenitev za obrtnika, razen tega pa bi se izpad preveč poznal v proračunu. Do vsote 300 tisoč dinarjev je torej obrtnikom zagotovljena olajšava, ki
Kako dolgo bo Krško oaza?
Aktiv direktorjev komunistov razpravljal o ukrepih
KRŠKO — Razmere v gospodarstvu v krški občini ob polletju še niso bile kritične, vendar občina dolgo ne bo mogla biti oaza sredi puščave, so med drugim menili na sestanku aktiva direktorjev komunistov. Zato se bo potrebno pripraviti na morebitne težave tudi z ofenzivnejšo akcijo direktoijev.
Marsikaj bi se dalo narediti že, če bi direktorji sledili sklepom 11. seje CK ZKS, kije vendarle ponudila modele za učinkovitejše spopadanje s težavami. Žal pa akcija ni tekla v tej smeri, osnovne organizacije so pogosto odrinjene. Bržkone bo v akcijo potrebno širše, saj je marsikatera druga ovira tudi napoti hitrejšemu spreminjanju razmer.
Tudi to pot so bile ponovljene nekatere kritične misli o slabi kadrovski zasedbi v občini, o pomanjkanju razvoj-
nih programov itd. Zato so na sestanku podprli zamisel, da bi v občini ustanovili razvojni center, ki bi prišel prav Kovinarski, kjer težav ne rešujejo v skladu s predvidevanji. Nobenega odziva ni bilo tudi na akcijo »2000 raziskovalcev«, da ne govorimo o drobnem gospodarstvu, o potrebah za reorganizacijo elektrogospodarstva vsaj v tistih enotah, ki so v občini.
Skratka, na sestankuje bilo spet slišati veliko kritičnih pripomb pa tudi predlogov, na primer o spremembah zakonodaje, ki postaja vedno težja cokla razvoju gospodarstva.
ustreza temu znesku.
V brežiški občini je registriranih 470 obrtnikov in če bi vsak od njih nekaj prispeval, bi hitro zbrali deset, dvajset ali trideset milijonov. O tem, kakšno opremo bodo kupili za bolnišnico oziroma za zdravstveni dom, bo odločal delavski svet centra,
Imena obrtnikov, ki bodo nakazovali prispevke, bodo sproti objavljena v Dolenjskem listu in razglašena po lokalnem radiu.	J.	T.
Kaj se dogaja?
V bazi nekaj škriplje
KRŠKO — Medtem ko postaja Socialistična zveza na republiški ravni ena izmed najbolj dejavnih družbenopolitičnih organizacij, v bazi ni tako. To tembolj skrbi, ker je bila doslej Socialistična zveza tista družbenopolitična organizacija v krajevnih skupnostih, ki je bila ponavadi najbolj goreča zastopnica interesov ljudi. Na njenih plečih je večinoma slonelo uveljavljanje krajevne samouprave in prav ta je očitno doslej najbolj delovala, o čemer lahko pričajo tudi uresničene akcije.
Podobno je bilo v krški občini, v zadnjem času pa upada interes za tovrstno sodelovanje. Na zadnji posvet s predsedniki krajevnih konferenc SZDL, ki ga je sklicala občinska konferenca, so namreč prišli le štirje predsedniki od 16, samo dva pa sta se opravičila. Posveti s predsedniki krajevnih konferenc SZDL so oblika dela, ki jo je občinska konferenca vpeljala predvsem zaradi tega, da. bi usklajevala akcije in se s predsedniki dogovarjala o pomembnejših nalogah. Na zadnjem posvetu bi morali oceniti potek priprav na programsko-volilne konference, ki bodo novembra, še prej pa bi morali v krajevnih skupnostih opraviti evidentiranje ljudi, ki bodo prevzeli dolžnosti v naslednjem obdobju. Sodeč po ocenah evidentiranje ni bilo opravljeno, na občinski konferenci pa nihče izmed predsednikov doslej ni iskal pomoči, čeprav so se v občinskem merilu o tem tudi dogovorili J. SIMČIČ
Dober start trgovine Novotehne
KRŠKO — Dober mesec po otvoritvi nove trgovine pod tribunami Stadiona Matije Gubca v Krškem se v Novotenni že lahko pohvalijo, da seje obisk kupcev povečal, prav tako pa tudi promet. Za sedaj v tej trgovini še nimajo na voljo vsega blaga, vendar poslovodja Jože Bohorč obljublja povečano izbiro.
»Trgovino v Krškem smo odprli predvsem z namenom, da bi kupcem ponudili vso opremo za gradnjo hiše od temeljev do vselitve. Poleg tega smo zelo povečali tudi izbiro vijačnega blaga in orodja, na policah naše trgovine imamo že tu-
'	-r^	__
Jože Bohorč, poslovodja trgovine Novotehne v Krškem
di kompletno ponudbo barv in lakov. V primerjavi s trgovino na prejšnji lokaciji, kjer niti parkirnega prostora nismo imeli, so tu možnosti za delo seveda veliko boljše. Vendar naša ponudba še ni celovita, saj sedaj še tipamo in proučujemo, kaj bodo kupci na tem področju sploh potrebovali. Tu mislim na številne obrtnike pa delovne organizacije in zasebne kupce. Tako proučevanje potreb seveda terja dva ali tri mesece. Omeniti moram tudi, da nam ne ustreza preveč, ker je prodaja gradbenega materiala na posebni lokaciji. Zato imamo namen, da bi tam odprli posebno enoto, ki pa bo po novem letu prodajala tudi plin, za katerega v Krškem ni nobenega drugega prodajalca/' je povedal J. S.
Sefov krajevnih uradov ne bodo kar ukinili
SEVNICA — Oddelek za notranje zadeve in občo upravo v Sevnici je pripravil analizo zasedenosti del in nalog po posameznih krajevnih uradih. Zdaj je na vsakem izmed osmih krajevnih uradih skladno s pravilnikom zaposlen po en delavec kot vodja krajevnega urada in matičar. Na oddelku so zbrali podatke o številu opravil za tri leta nazaj, nato izračunali povprečno število opravil na mesec in v okviru 42-umega delovnega tednika. Za vsako opravilo so določili potreben čas in nato izračunali porabo časa za vsa opravila na teden. Prišli so do zanimivih podatkov. Ugotovili so, da je vrstni red po potrebnem delovnem času popolnoma enak vrstnemu redu po številu prebivalcev. Površina območja krajevnega urada pa na to količino dela skoraj ne vpliva.
Zbrani podatki tudi kažejo, da šefi krajevnih uradov niso dovolj zasedeni. V okviru 42-umega tednika je ostanek časa v Boštanju in Šentjanžu po 5 ur, na Bučki pa na primer kar 21 ur. Delo šefov KU je različno ovrednoteno. Razpoložljivi ostanek delovnega časa pa izkoristijo tako, da prihajajo delavci KU na pomoč oddelku na občini ob večjih akcijah, redno mesečno pa pomagajo tudi matičnemu uradu v Sevnici.
Kamen spotike nastaja, ker šefi KU Tržišče, Loka, Studenec, Blanca, Zabukovje in Bučka opravljajo honorarno tudi tajniška opravila za krajevne skupnosti. Te seveda plačujejo honorareje po pogodbah o delu. Ker je zadnje čase vse več besed o varčevanju, so v sevniški občini razmišljali, da bi se s krajevnimi skupnostmi, katerih honorarni tajniki so hkrati šefi KU, dogovorili, da bi to delo opravili v okviru rednega delovnega časa in zato tudi nekaj nadomestili občini. Ker so šefi KU nepogrešljivi za zvezo s terenom, marsikdaj edina zveza občine s krajevno skupnostjo in hkrati edina strokovna služba za krajane, nič ne kaže, da bi bil kdo ob kruh.
P. P.
Krškemu bodo vdahnili dušo
Konec leta se bodo v nove stavbe v Dalmatinovi vselili stanovalci
KRŠKO — Ko bodo obnovili ves stari del mesta Krško ter v bližini nekdanjega pristana čez Savo zgradili še most za pešce in pozidali Polšco v Vidmu, Krško ne bo več delovalo kot razcepljeno mesto, ampak kot celota. Do tedaj bo seveda moralo preteči še precej Save, vendar bo prvi del tega dolgoročnega projekta končan že letos. V Krškem gre namreč h koncu prva faza prenove starega mestnega jedra in konec leta se bodo v poslovno stanovanjske objekte v Dalmatinovi že vselili prvi stanovalci in trgovine.
Prve zamisli so se porodile nekako	ploh je gradnja v tem predelu mesta
pred desetimi leti. Tedaj so bila nare-	namenjena trgu, vključno s stanovna-
jena izhodišča, ko je vsak lahko po-	ji. Prva faza obnove, ki se je začela v
vedal svoje zahteve. Strokovnjaki za-	Dalmatinovi in Bohoričevi ulici, bo
voda za varovanje naravne in kulturne dediščine so terjali, da se zunanja podoba tega dela mesta ohrani v prvotni obliki. Občina pa je hotela, da se v ta del mesta spet naselijo ljudje. Vsi so se strinjali da središče ne sme postati spalnica naselja, ampak živo mestno jedro s trgovinami, pasažami in tržiči. Prav zato so sklenili, da v tem delu mesta ne bi smelo biti prostora za industrijo ali obrt.
f
končana do konca leta. Gradnja sama je seveda zelo zahtevna. Na zahtevo spomeniškega varstva smo morali ohraniti nekatere portale, pelistre, zunanja podoba Dalmatinove ulice, ki je nastarejša v Krškem in spomeniško zaščitena, je morala ostati taka kot nekoč. Vendar objektov nismo le adaptirali; razen glasbene šole smo vse podrli do tal. Pri delih, ki niso samo izredno zahtevna, ampak veliko dražja od običajne gradnje, seje izkazal tudi izvajalec, krški tozd novomeškega Pioniija.«
Skratka, izjemno dobro sodelovanje izvršnega sveta, stanovanjske skupnosti, sklada stavbnih zemljišč, arhitektov in seveda izvajalcev ter in-
• Obnova kareja Dalmatinove, kot pravijo arhitekti, je prva faza urejanja starega mestnega jedra. V drugem delu mesta, v Podgori, so bili hkrati že zgrajeni stanovanjski bloki. V naslednjih fazah bodo pozidali še ostali del mestnega središča, najprej pa bo prišla na vrsto gradnja pivnice. V tem mestnem predelu niso pozabili na kulturo, saj obnova kapucinskega samostana in Valvasoijeve knjižnice tudi šteje v sklop prenove. V gradnji je tudi že energetski objekt za celotno območje. Kasneje se bo spremenila še prometna ureditev. Temu primerna bo tudi zunanja ureditev.
vestitoijev že sedaj kaže na izredno dober končni rezultat.
J. S.
BREŽICE ZA PRAZNIČNI OKTOBER
BREŽICE — V sredo, 21. oktobra, se bodo začele prireditve, s katerimi bodo počastili letošnji občinski praznik. Na ta dan bo Zveza prijateljev mladine ob 12. uri v Domu JLA podeljevala znake in priznanja najzaslužnejšim aktivistom v društvih po krajevnih skupnostih. Naslednji dan bo ulični tek pod naslovom »Brežiški oktober«, ki so ga tokrat prestavili na prenovljeno cesto od mesta do železniške postaje. Ta cesta je razen stanovanj ena naj večjih pridobitev za občane. Med novostmi, s katerimi bodo Brežičani obeležili svoj oktober, bo tudi zaključek komasacijskih del ob Sromljici in Gabemici pred trgovino v Globokem.’ Posavski muzej bo počastil praznik z razstavo o partizanskih delavnicah. Svečana seja zaborov občinske skupščine s podelitvijo oktobrskih nagrad bo 28. oktobra, pred njo pa otvoritev nove razdelilne transformatorske postaje v Brežicah.
PRAZNIK KS KOSTANJEVICA
KOSTANJEVICA — Krajevna skupnost Kostanjevica praznuje svoj krajevni praznik v spomin na streljanje talcev 21. oktobra leta 1943. V okviru letošnjega praznika, ki bo precej skromnejši kot pretekla leta, bo 17. oktobra slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti Kostanjevica, na kateri bodo podelili priznanja najbolj zaslužnim krajanom. 20. oktobra bodo v Kostanjevici odprli retrospektivno razstavo del Vladimirja Lamuta, 21. oktobra pa bo na pokopališču komemoracija.
CESTARJI HITIJO ZDELI
ZDOLE — V teh dneh cestarji na moč hitijo z deli na cesti Krško — Zdole, kjer bodo položili vrhnjo plast asfalta, od Zdol do Kostanjka pa temeljno plast. Hkrati so se začela dela na cesti med Krškim in Velikim Trnom.
SINDIKAT O RAZMERAH V TOVARNI KONSTRUKCIJ
SEVNICA — Predsedstvo sevniške-ga občinskega sveta zveze sindikatov bo danes, 15. oktobra, skupaj z izvršnim odborom osnovne organizacije sindikata Tovarne konstrukcij v Sevnici ocenilo razmere v temeljni organizaciji Strojne tovarne Trbovlje. Znano je, da ta tozd posluje z izgubo, delavci pa so pred kratkim za krajši čas prekinili delo, ker so biili nezadovoljni z nizkimi osebnimi dohodki. Terjali so odstop direktorja tozda, ki gaje direktor po izsiljenem sestanku tudi ponudil.
STANISLAV JAZBEC V.D. DIREKTORJA
SEVNICA — Dosedanji tehnični vodja v sevniški Tovarni konstrukcij 30-letni strojni inženir Stanislav Jazbec je postal vršilec dolžnosti direktorja v tej temeljni organizaciji Strojne tovarne Trbovlje. Te dni bo zunaj že razpis za direktorja tozda, ki naj bi ga dobili, kot računajo, najpozneje do konca novembra. Kot smo že poročali, je prejšnji direktor Tovarne konstrukcij na zahtevo delavcev odstopil.
Jesensko srečanje v Tržišču
Sevniško turistično društvo in KS Tržišče vabita 24. oktobra na zanimivo kultur-nozabavno prireditev — Turistični vlak — Prikaz kmečkih opravil
Fedor Špacapan, vodja projekta Obnova starega mestnega jedra.
»Ko smo se lotevali prenove starega mestnega jedra in izdelave projektov, so bile vse te zahteve že na mizi,« pravi Fedor Špacapan, vodja sektorja arhitekture v Savaprojektu Krško in vodja projekta Obnova starega mestnega jedra. »Za razliko od gradnje tržnice, kjer smo gradili za neznane kupce, je bilo tu že znano, kdo bo kupil lokale. Odločilno besedo pri izbiri interesentov je imel izvršni svet, kije hotel tu imeti trgovine, s katerimi bi se ponudba blaga v Krškem izboljšala. In projektanti smo se lahko temu prilagodili tudi tako, da smo pri gradnji upoštevali želje kupcev. Nas-
SEVNICA — TRŽIŠČE — Sevniško turistično društvo pripravlja v sodelovanju s krajevno skupnostjo Tržišče v soboto, 24. oktobra, ob 11.30 Jesensko srečanje v Tržišču. Na tej kultumozabavni prireditvi bodo prikazali kmečka opravila, gostom pa bodo postregli z moštom z znanih okoliških vinogradov in domače jedi, kot so krvavice, sirovi štruklji, ma-tevž z zeljem in drugo.
zanimalo, kako nastaja slamnata streha in vse drugo, si bo lahko ogledal tudi zi-
Na prireditev bo peljal posebni turistični vlak. Pri stojnici sevniškega turističnega društva na sevniški železniški postaji bodo ob 9.30 začeli sprejemati potnike z lepo, staro slovensko dobrodošlico — s kruhom in soljo. Seveda bo poskrbljeno, da se bodo do odhoda vlaka ob 10. uri potniki lahko tudi odžejali, vlak pa bo pospremila na pot tudi sevniška pihalna godba.
Na vlaku s 300 sedeži bo za prijetno razpoloženje potnikov skrbel tudi ljudski godec. Med desetminutnim postankom v Boštanju bo na tamkajšnji
• Mnogi ljudje ne vedo, kaj mislijo, dokler se ne slišijo.
DljŠAN RADOVIČ
železniški postaji nastopila folklorna skupina KUD Anton Umek-Okiški. Člani skupine, oblečeni v narodne noše, bodo potnikom na vlaku ponudili domače žganje in pecivo. Med postankom na železniški postaji Jelovec bodo potnikom turističnega vlaka prikazali delo mlatičev s cepci ter čiščenje in peklanje žita.
Na železniški postaji Tržišče bo spet igrala sevniška godba, potnike pa bodo z okrašenimi vozovi prepeljali do šolskega igrišča. Okrog prizorišča, kjer bo poskrbljeno za zabavo in kulturni spored, si bodo obiskovalci Jesenskega srečanja v T ržišču lahko ogledali žganje kope in oglje tudi kupili; ob ogledu žganjekuhe bo za goste verjetno tudi zanimivo, kako znajo nekateri še narediti kritino s slamo. Če pa koga ne bo
• Kot rečeno bo turistični vlak 24. oktobra odpeljal iz Sevnice ob 10. uri, iz Tržišča pa naj bi se vračal po 18. uri. TD Sevnica bo za ceno
12.000	din ponudila na vlaku drobno domače pecivo, spominček na Jesensko srečanje v Tržišču in pa dva topla obroka okusne domače hrane v Tržišču. Za samo en obrok je cena aranžmana 9.800 din. Prijave sprejemata do 15. oktobra Joža Senica (tel. 068 — 81-771) ali Silva Štern (068 — 82-234). Če komu morda ne bo teknila obara z ajdovimi žganci in že omenjene jedi iz »paketa«, bo zagotovo našel nekaj zase v pestri ponudbi kulinaričnih dobrot aktiva kmečkih žena.
danice na Malkovcu ali mokro vajo gasilcev. tekmovanje ribičev na Mirni itd
P. P.
Novo v Brežicah
OMET N A GLAV O — Po ulici mimo pošte in nekdanjih zaporov ni varno hoditi. Skupite jo lahko sredi belega dneva, še bolj tvegano pa je ponoči, ko ulica ni obljudena. Tedaj ponesrečenci ne morejo računati na pomoč mimoidočih. Pešaki-nja, ki jo je kot strela z jasnega zadel omet s skladiščnega poslopja na nasprotni strani zaporov, je imela srečo, da je hip zatem priskočila k njej prva ženska v bližini. V prihodnje se bodo morali zavarovati pešci ali pa v Posavju poskrbeti za solidnejšo obdelavo zidu na svojem skladišču, na katerega baje še niso dali niti žlice malte, odkar gav uporabljajo.
SUŠA V MEŠNICAH — Motili so se tisti, ki so si s podražitvijo obetali boljšo založenost s svežim mesom. Kupec nikoli ne ve, česa bo zmanjkalo, saj na kavljih zdaj ni govedine, zdaj zmanjka svinjskega mesa, edino na piščance lahko računa. Zato se mnogi raje odpravijo kar na Hrvaško k zasebnim mesaijem. Tam dobijo, kar želijo, čeprav nekoliko več plačajo.
SAMO SLINE SE JIM BODO CEDILE — Dneve bavarskega piva v Mokricah so odpovedali. Škoda, ljubitelji te priljubljene pijače so se že veselili pokušnje, kakršne so deležni sicer samo taki, ki imajo priložnost obiskati slovite munne-henske pivnice v prazničnih oktobrskih dneh.
V času od 2. do 10. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Ljiljana Čerkez iz Klak —- Krunoslava, Petra Omerzel iz Pečic — Marjana, Nada Supančič iz Dobove — Andreja, Datja Bizjak iz Vidma pri Raki — Karmen, Ružiča Srdar iz Du-brave — Martino, Frančiška Vojtkovszky s Senovega — Marcela, Zdenka Galič iz Šibic — Josipa, Melita Pinterič iz Prigoija — Nives, Vlasta Hodžič z Bizeljskega — Natalijo, Štefka Kovačič iz Gorice — Cvetko, Mateja Pajič s Senovega — Tomislava, Darinka Brajdič iz Gazic — Bojana, Jasmina Ferlan iz Vel. Kamna — Danijela, Suzana Pribovšek iz Skopic — Majo, Ksenija omerzel s Senovega — Mit-
Majc ja. G
estitamo!
Krške novice
NESNAGO JE SPRAL DEŽ — Predsednik sveta krajevne skupnosti Krško je dolgo ponujal metlo in vedro človeku, ki bi bil pripravljen počistiti ostanke vinske trgatve na Gubčevem trgu v Krškem. Končno pa seje našla ena delovna moč, ki je vsaj za silo počistila stopnice pred LB Temeljno posavsko banko, kjer je bilo največ ostankovvturške kuhinje ali peke turških klobasic. Žal pa delovna moč ni bila iz kroga pravih organizatorjev vinske trgatve. No, Krčani so imeli še to srečo, da je začel padati dež in na ta način pomagal pri čiščenju trga.
. MEGLE NE POVZROČA JE KRŠKO — JE Krško že nekaj časa ne deluje, ker v njej opravljajo remontna dela. In prav v času remonta je bilo v Krškem in okolici največ megle. Seveda so si v JE Krško veselo meli roke, saj je megla na najboljši možni način demantirala govorice, da se vedno znova rojeva zaradi delovanja JE Krško.
SPET TENIS — V Krškem še naprej vlada veliko zanimanje za teniške tečaje, kijih prireja domači tenis klub. Seveda so si vsi tisti Krčani, ki so pred nedavnim dobili vabila, da se je tečaj začel, krepko odddahnili. Je namreč že tako, da kdor v krški občini ne igra tenisa, močno zdrsne po družbeni lestvici navzdol. Vendar so sedaj v zadregi, saj na vabilu teniškega kluba piše, da se bo tečaj začel 25. septembra, kandidati za teniški tečaj pa so pošto dobili 1. oktobra. Na srečo na vabilu ni napisana letnica.
PREKLIC — Na zahtevo vulkanizeija Franca Bučatja iz Krškega sporočamo naslednje: Informacije, ki smo jih dobili o delu tega obrtnika in jih objavili na tem mestu v 35. št. DL z dne 3. septembra, niso bile preveijene. Zato se obrtniku Francu Bučaiju opravičujemo in zahvaljujemo, ker je odstopil od tožbe.
Sevniški paberki
HIŠNI SVET — Predsednikom hišnih svetov in drugim funkcionaijem hišne samouprave v sevniškem naselju heroja Maroka niti kje drugje ni lahko. Večina stanovalcev je pač takih, da precej bolje poznajo svoje pravice kot dolžnosti. Tako naj bi po mnenju nekaterih stanovalcev predsednik celo raziskoval vse pogostejše kraje časopisov iz poštnih nabiralnikov (mimogrede: zelo iskano blago je tudi naš Dolenjec!), odganjal pa naj bi celo potepuške pse!
IGRA — Modernistično oblikovan plakat za nedavno ekološko, nogometno in rock srečanje Spomin Savi je nekatere starejše občane kar precej vznemiril. A ne tako, da bi morali uporabiti zoper avtoije kakšen zloglasni člen kazenskega zakonika, marveč zato, ker preprosto marsikdo ni vedel, kaj imajo mladci za bregom. Kol je zadnjič povedal Pero, duhovni vodja športnega društva Primož Truber (tale črka e bi morala biti po njihovem sicer napisana z veliko, a bodi dovolj že ta posebnost), sta dva krajana ob ogledovanju plakata glasno zatrjevala: »Ja, tole igro si bomo pa šli ogledat.«
RAVNATELJ — Ko je Šel dosedanji ravnatelj tržiške osnovne šole v pokoj in so v Mirenski dolini skušali imenovati skupnega ravnatelja za šoli v Krmelju in Tržišču, je bil v Tržišču tak revolt, da so hitro umaknili ta predlog. Verjetno bi bilo podobno, če bi hoteli imenovati ravnatelja iz Tržišča za obe šoli. Nič ne kaže, da bi kdo v kratkem presekal tagordinjski vozel z burno polpreteklostjo.
tura
in
bra-
anjc
Vse dražja človekova najboljša prijateljica
V knjižnici OŠ Jurij Dalmatin primanjkuje zlasti strokovne literature za prosvetne delavce
KRŠKO — »Delam v knjižnici, pa mi za branje knjig primanjkuje časa. Včasih sem deloval v Literarnem klubu Beno Zupančič v Krškem kot pesnik in recitator, sedaj pa sem le še dopisni član tega kluba,« pove Drago Pirman,
Drago Pirman
knjižničar v pionirski knjižnici osnovne šole Jurija Dalmatina v Krškem.
»V naši knjižnici imamo 14.000 knjig, kar je za tako šolo kar lepo število. Prav toliko ali pa še več knjig tudi izposodimo vsako leto. Dela je z izposojanjem veliko in ga s kolegico brez pomoči učencev prav gotovo ne bi zmogla. Zanimanje za knjige pa je na naši . šoli precejšnje in bile so celo zamisli, da bi knjižnica delovala tudi med odmori. Tega pa ne zmoremo, saj sicer ne bi mogli pripraviti knjižnega gradiva. Hujša težava kot ta pa je prav goto-
vo, da se naš knjižni fond stara. Vsako leto bi morali kupiti vsaj eno knjigo na učenca, kar znese 1000 izvodov knjig, a za take naložbe ni denarja. In razmere se iz leta v leto slabšajo. Lani smo za 600.000 din še lahko nabavili približno 600 knjig, predvsem preko antikvariata v Ljubljani, letos pa bomo za ta denar dobili le še tri četrtine knjig. Zlasti kritična je nabava strokovne literature za prosvetne delavce. V svetu strokovna literatura zastara v petih do desetih letih, pri nas pa so nekatere knjige stare tudi 40 ali 50 let. To je mrtev fond, nam pa ne uspeva, da bi stare knjige s tega področja spravili iz knjižnice in jih nadomestili z novimi. Drage so tudi knjige za mladino, zlasti poučno-informativne, malo manj problemov pa je z leposlovjem. O teh vprašanjih smo govorili tudi na Bledu, kjer smo se nedavno zbrali slovenski bibliotekarji. Seveda smo bili vsi enotni, daje osnovna naloga vsake knjižnice uporabniku omogočiti hiter in po informativni plati dober dostop do knjižničnega gradiva. Vprašanje pa je, kaj bomo učencem še lahko ponudili, če ne bomo mogli nabavljati novih knjig. Na to temo sem tudi jaz pripravil referat,« je povedal Pirman.
Kot rečeno, se Pirman ukvarja tudi z amatersko kulturno dejavnostjo. Vendar je zadnje čase vse manj prisoten v literarnem klubu. Le tu in tam napiše še kakšno pesem ali satirični tekst. Žal je tudi možnosti za objavo vse manj, saj literat. i listi, kijih izdaja klub, izhajajo vse bolj poredko.
J. S.
Novi slikarski pogledi na Dolenjsko
Jubilejna, 10. slikarska kolonija Krke končana — Razstava del trinajsterice udeležencev bo v galeriji Krke v Ločni na ogled do 25. novembra — Umetnostni kritik Janez Mesesnel dobil posebno priznanje delavskega sveta Krke
NOVO MESTO — V Novem mestu se ne dogodi prav pogosto, da bi bila kaka likovna prireditev že ob otvoritvi deležna tolikšne pozornosti, kot je je bila razstava del, nastalih v letošnji slikarski koloniji Krke. Ko so namreč minuli petek okoli 13. ure v Krini poslovni stavbi z govori in kulturnim programom odpirali to razstavo, seje na razstavišču trlo obiskovalcev. Prireditelji so od navzočih še posebej pozdravili delegacijo iz za-hodnonemške občine Langenhagen pod vodstvom županje Walltraud Kruchenberg, kije ta dan obiskala tovarno zdravil, sicer pa seje v novomeški občini mudila več dni.
Dragocen dar knjižnici
Akademik Božidar Jakac podaril novomeški Študijski knjižnici pisma iz dopisovanja z Miranom Jarcem
NOVO MESTO — Studijska knjižnica Mirana Jarca hrani v svojem rokopisnem oddelku že dobršen del literarne zapuščine in dokumentarnega gradiva moža, po katerem se imenuje. Rokopisno zapuščino sestavljajo rokopisi Jarčevih literarnih del, njegova pisma in korespondenca z njim, Jarčeve dnevniške zapise, najrazličnejše fotografsko, ilustrativno in slikovno gradivo ipd. Precejšen del te zapuščine je povezan z imenom Jarčevega prijatelja akademika Božidarja Jakca, novomeškega rojaka.
Od minulega petka je Jarčev del rokopisnega oddelka v novomeški Studijski knjižnici bogatejši za več svežnjev novega gradiva, ki ga je knjižnici podaril Božidar Jakac. V svežnjih so rokopisi Jarčevih literarnih stvaritev, med drugim tudi pesniška zbirka (v tipkopisu), ki jih je bil Jarc podaril Jakcu. Najštevilnejša pa so pisma, ki sta sijih prijatelja Miran Jarc in Božidar Jakac izmenjavala od srednješolskih let dalje. Akademik Jakac je priložil še pisma iz lastne korespondence ter vrsto razglednic, fotografij in drugo gradivo, ki ga je skrbno hranil.
Jakčevo darilo Študijski knjižnici Mirana Jarca pomeni v prvi vrsti dragocen prispevek k zaokrožanju zbirke gradiva, povezanega z Jarčevim imenom, in pridobitev, kakršne bi bila vesela vsaka knjižnična ustanova. Ko bo to gradivo v knjižnici še ustrezno strokovno obdelano in dostopno za proučevanje, bo to izziv več raziskovalcem, da pomembna spoznanja obelodanijo. Založništvo pri Dolenjskem muzeju se natisa takšnega dela prav gotovo ne bi branilo.
I. Z.
Letošnja slikarska kolonija Krke je bila jubilejna, saj so jo pripravili že desetič zapovrstjo. Udeležilo se je je trinajst slovenskih slikarjev, nagrajenih v prejšnjih Krkinih kolonijah, med njimi tudi domačin Janko Orač. Ustvarili in razstavili so 84 del, največ v akvarelu, od tega Peter Adamič, Leon Koporc, Slavko Kores, Janez Kovačič, Ernest Krnaič-Enči, Darinka Pavletič-Lorenčak, Dora Ple-stenjak-Miljkovič, Milan Rijavec, Vida Slivniker-Belantič in Veljko Toman po sedem, Janko Orač šest, Tomaž Kržišnik in France Slana pa po štiri. Razstava, ki bo na ogled do 25. novembra, je motivno in slogovno zelo pestra, ponuja obilico novih slikarskih pogledov na Dolenjsko, hkrati pa pomeni tudi nov in nedvomno zanimiv prispevek slovenski likovni umetnosti.
Spregovoril je tudi umetnostni kritik Janez Mesesnel, ki Krkino kolonijo kritiško spremlja in pomaga usmerjati že vse od njenega začetka. Dejal je, daje deset kolonij ponovno dalo veljavo slovenskemu akvarelu, utrdilo ime Krke kot novega središča za akvarel, to vse skupaj pa je prav gotovo jamstvo in spodbuda za prirejanje tovrstnih manifestacij v prihodnje.
Janez Mesesnel je ob tej priložnosti prejel posebno priznanje delavskega sveta Krke za vse, kar je storil za to kolonijo, priznanje pa mu je izročila predsednica LJubica Mikša. Ostalim, zlasti nekdanjemu direktorju Borisu Andrijaniču, ki je dal pobudo za ustanovitev Krkine kolonije, pa Bojki Kmet in drugim, ki vrsto let uspešno pripravljajo pot slikarski koloniji, so izrekli javno zahvalo.
Inž. Janez Bulc, dolgoletni duhovni vodja Krkinih slikarskih kolonij in
NA OGLED RISBE
LJUBLJANA — V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani so v torek odprli razstavo risb v okviru didaktične zbirke. S svojimi deli so na razstavi zastopani: To-dorče Atanasov, Mirsad Begič, Jože Ciuha, Silva Devetak, Zoran Didek, Zdenko Huzjan, Stane Jagodič, Zdenko Kalin, Vladimir Makuc, France Mihelič, Ivo Mršnik, Nikolaj Pirnat, Silvije Popovič, Janez Pristavec, Ivan Seljak — Čopič, Gabrijel Stupica, Ive Šubic, Franc Vozel in Janez Kobe. Dela bodo na ogled do 27. oktobra.
JAKČEVO DARILO — Kar več zajetnih svežnjev obsegajo pisma, rokopisi in ostalo gradivo iz občevanja med Božidarjem Jakcem in Miranom Jarcem, ki jih je akademik Jakac prejšnji teden podaril Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu.
Ob izročitvi tega gradiva v hrambo Študijski knjižnici Mirana Jarca je Božidar Jakac poudaril, da pisma, ki sta si jih izmenjavala s pesnikom in pisateljem Miranom Jarcem, ne predstavljajo le izpovedi prijatelja prijatelju, marveč pomenijo veliko več: so odsev dobe, razmišljanja, hotenja, medsebojnega zaupanja, vsega, kar daje pečat tudi ustvarjalnim naporom, umetniškim iskanjem in ne nazadnje izrazu.
Skupna jedra zavrnjena z resolucijo
Iz intervjuja dr. Jožeta Toporišiča v Naših razgledih
Slavistično društvo Slovenije ima novega predsednika. To je prof. dr. Jože Toporišič, znani slovenski jezikoslovec in slovničar, pisec številnih knjig, strokovnih razprav in člankov, kritik in polemik, že celi dve desetletji zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Slovenski slavisti so ga za prvega moža v svojem društvu izvolili na občnem zboru v začetku oktobra v Bohinjski Bistrici. Dr. Toporišič je posavski rojak, doma z Mosteca pri Dobovi. V letih 1953—1954 je kot profesorski pripravnik poučeval tudi na novomeški gimnaziji.
V zadnji številki Naših razgledov je objavljen daljši intervju z dr. Toporišičem, v katerem predsednik Slavističnega društva Slovenije govori o »blodnem krogu finančno slabokrvne prosvete, posledicah politične nezrelosti, unitarističnih izmislekih« in podobnem. Iz intervjuja povzemamo naslednji zanimivi odlomek.
Na vprašanje o skupnih jedrih, o čemer so slavisti veliko govorili na občnem zboru, je odgovoril:
»Po zaslugi v lem. oziru odločnega dosedanjega predsednika Slavističnega društva Slovenije je bila sprejeta resolucija, če jo smemo tako imenovati, ki zahteva prekinitev vsakršnega dogovarjanja o skupnih jedrih pri pouku slovenščine. Tudi sam sem pre-
Dr. Jože Toporišič
pričan, da cilj slovstvenega pouka ne more biti enciklopedičnost v smislu jugoslovanskih književnosti, ampak pridobitev potrebe po branju, pravega razumevanja književnosti, leposlovnih besedil, kise najbolj razodevajo ravno v izvirni (neprevodni) materinščini Ob konkretnem primeru posamezne književnosti — pri nas slovenske, pri Hrvatih hrvatske itd. — pa se učenec uči spoznavati vso pogojenost (duševnostno, narodno, družbeno) uspevanja literature sploh. Vse druge književnosti to osnovno vzgojo in izobraževanje lahko le pestrijo, ni pa potrebno, da bi pripadnik ene književnostne osnove (npr. slovenske) moral kakor svojo vsestransko razumeti tudi vse druge jugoslovanske. — Lažjost prehajanja s šol ene republike na šole v drugi ob skupnih jedrih je samo taktični izmislek unitaristov, ki se bojijo vsake individualnosti, v resnici tudi svoje. Ne vem, kako je v našem času mogoče, da se eni ne morejo in ne morejo odreči ,inženirstvu' — pa tokrat ne duš, ampak narodov. Če kdo hoče kaj drugega kot tisto, kar se je rodil, naj bo, druge pa naj lepo pusti pri miru.«
Krkinih likovnih razstavišč (vseh je kar pet), je v krajšem orisu razvoja slikarskih kolonij navedel, da se je dozdajšnjih ustvaijalnih slikarskih srečanj v Krki udeležilo 63 umetnikov, če pa upoštevamo, da so nekateri med njimi prišli v kolonijo večkrat, je dejansko število udeležencev precej večje. S temi kolonijami je Krka ustvarila precej velik lasten fond umetniških slik, ki v glavnem krasijo njene delovne prostore, nemalo del pa se nahaja tudi v zasebnih
zbirkah članov Krkinega kolektiva, ki so pač imeli denar za tovrstne nakupe.
Za jubilejno slikarsko kolonijo Krke je izšel ličen katalog, v katerem je predstavljenih vseh trinajst sodelujočih slikaijev, pisca spremnih besed pa sta predsednik poslovodnega odbora Krke Miloš Kovačič in kritik Janez Mesesnel. Obiskovalcem je na
• Na petkovi otvoritvi razstave del 10., jubilejne slikarske kolonije Krke je nastopil Silvester Mihelčič iz Črnomlja. Na elektronski harmoniki je izvajal lastne skladbe (eno celo prvič) bi priredbe.
voljo tudi seznam in cenik razstavljenih del. Vsa dela razen tistih, ki jih je Krka že odkupila, je namreč moč tudi kupiti.	LZ_
SLIKAL NA BERGLAH — Akademski slikar Peter Adamič seje 10. slikarske kolonije Krke udeležil in v njej ustvaijal, čeprav seje lahko premikal le s pomočjo bergel. Z njimi je prišel tudi na petkovo otvoritev razstave. (Foto: I. Zoran)
Jutri: Ščuka, da te kap
Nekaj prireditev v DKD E. Kardelja
KRŠKO — Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja v Krškem bo dopolnil ta mesec deset let delovanja. Ta jubilej primerno obeležuje z najrazličnejšimi prireditvami od gledaliških do filmskih predstav. Oktobra teko filmske predstave s pomočjo nove stereo dolby tehnike.
Jutri ob 20. uri bo v tem domu gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s Partljičevo komedijo Ščuka, da te kap. Ostale dneve do naslednjega četrtka bo v dvorani tekel filmski program. Danes ob 20. uri si bodo obiskovalci lahko ogledali ameriški film Star 80, v soboto dopoldne in popoldne bodo tri predstave BMX II. Peklenska steza, ob 20. uri pa bodo na vrsti še Specialisti. Specialiste bodo vrteli tudi v nedeljo. V ponedeljek bo na sporedu slov. film Ljubezni
Blanke Kolak. V torek ob 17. uri bodo na sporedu risanke, ob 20. uri pa Avtostopar. V sredo zvečer bodo v okviru videoteke zavrteli ameriški akcijski film Rocky IV. Z videoteko se bo začel tudi program v četrtek, 22. oktobra. Obiskovalci si bodo ob 18. uri lahko ogledali risanko Sneguljčica. Za večerne obiskovalce pa bo na sporedu komedija Fletch — maskirani detektiv.
RAZSTAVA INTART
LJUBLJANA — V Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča bodo v soboto, 17. oktobra, ob 11. uri odprli likovno razstavo treh dežel pod imenom INTART. Dela bodo na ogled do 31. oktobra. To razstavo bodo videli še v Celovcu in Vidmu, torej v Avstriji in Italiji.
6. revija pevskih zborov ZPS
Pevski zbori slovenske strojegradnje bodo gostje krmeljske Metalne
KRMELJ — Tovarna lahkih konstrukcij v Krmelju bo v soboto, 17. oktobra, gostiteljica 6. revije pevskih zborov Združenih podjetij strojegradnje Slovenije. Ta pevska prireditev, ki se bo pričela ob 18. uri v domu Svobode v Krmelju, spada v okvir praznovanja srebrnega jubileja tukajšnjega tozda mariborske Metalne. Nastopili bodo zbori ljubljanskega Litostroja, mariborske Metalne, ribniškega Rika, Svobode i iz Žirov, DPD iz Ruš ter okteta Kostroj iz Slovenskih Konjic in Boštanjski fantje. Do lani je deloval moški pevski zbor tudi v Krmelju. V njem so prepevali pretežno delavci Metalne. Zdaj ustanavljajo mešani pevski zbor, v katerega ix>-do privabili v glavnem delavke krmeljske Lisce, vodila pa ga bo Nataša Vidic, uspešna zborovodkinja mešanega pevskega zbora »Primož Trubar« iz Loke.
NOV USPEH OKTETA
LJUBLJANA — Z uspešne turneje v tujini seje pred kratkim vrnil Slovenski oktet. Pelje na mednarodnem glasbenem festivalu Emporde v katalonskem mestu Vilabertran in sprejel vabilo za koncertno turnejo po Španiji prihodnje leto. Nastopil pa je tudi na evropskemvglasbenem festivalu v Bratislavi na Češkoslovaškem, in sicer je pel skupaj z znanim tenoristom Nico-laiem Geddo.
JANEZ ZUPAN S TRDINOVIMI PODOBAMI
SEVNICA — Zveza kulturnih organizacij Sevnica prireja v petek, 16. oktobra, ob 19. uri v kulturni dvorani GD Sevnica zanimivo monodramo v izvedbi priznanega gledališkega igralca Jožeta Zupana. Založba KRT bo še ta mesec izdala knjigo Podobe prednikov, zbirko iz neobjavljenih zapiskov Janeza Trdine. Prav iz teh zapiskov je nastala monodrama z naslovom Vinski prizori. Vinski prizori so zanimivo, duhovito delo, ki kaže Slovence take, kot so, »brez dlake na jeziku« govori o njihovih navadah in razvadah. Predstava bo še toliko bolj zanimiva, ker pada v čas vinske trgatve. Vstopnice (po 400 din za odrasle in 200 din za otroke) bodo prodajali uro pred pričetkom predstave.
Eskpresivno igrivo spačene podobe
Akademski slikar Jože Marinč iz Kostanjevice razstavlja svoja dela v galeriji Posavskega muzeja — Ob otvoritvi kitarski večer Marinka Opalica
BREŽICE — V Kostanjevici na Krki udomljeni in kot svobodni umetnik delujoči mladi akademski slikar Jože Marinč se tokrat predstavlja s svojimi deli v galeriji Posavskega muzeja. Razstavo sestavljajo trije zajetni cikli: Praznovanje šelme, Beneška noč in Ribniška obrt. Vsi so nastali v zadnjih letih, od 1984. dalje, kažejo pa ustvarjalčev tenkočuten posluh za dogajanje v okolju in nenehno čuječ stik z naravo.
sala Jožica Vrtačnik v zloženko. Posledica nenehnega eksperimentiranja je cela serija barvnih študij, ki najde-vajo svoj izraz tudi v krajini. Vendar slikar krajino močno odmišlja, tako da izbrani motiv obdela z nanosi
S Praznovanjem šelme seje Marinč slikarsko odzval na pustne običaje ,v Kostanjevici in okolici. Pri tem ga niso zanimale zgolj pustne norčije kot take, ampak tudi in predvsem njihova humorno satirična stran. Tako je ustvaril vrsto kritično-groteskih situacij in z njimi pravzaprav »razgalil« prave razloge za šelmanje. Ljudje si v času, posvečenem norčijam, nadenejo maske (tudi) zato, da izpod njih brez dlake na jeziku ošvrknejo slabosti eden drugega in ošvrknejo oblast. Na Marinčevih slikah so človeški liki hoteno spremenjeni v ekspresivno igrivo spačene podobe, grotesknost pa je stopnjevana z uporabo intenzivnih barv.
RAZSTAVA O VUKU KARADŽIČU
NOVO MESTO — V Štuidjski knjižnici Mirana 'Jarca bodo 200-letnico rojstva Vuka Karadžiča, reformatorja srbskega jezika, počastili z razstavo, ki jo bodo odprli v prihodnjih dveh tednih. Na ogled bodo dokumenti in literatura o tem velikem srbskem možu, kolikor je hrani knjižnica.
Za slike cikla Beneške noči je Marinč uporabil motive s tradicionalne prireditve poleti na Krki, ko Kostan-jevičani na plovilih uprizarjajo bučno veseljačenje, to pa jim je tudi priložnost, da si privoščijo to ali ono slabost ali nemarščino iz lokalnega ali širšega družbenega življenja.
V najnovejših delih pa se slikar posveča izključno problemom likov-
• Pred otvoritvijo Marinčeve razstave minuli petek zvečer so obiskovalci najprej v malem avditoriju prisluhnili kitaristu Marinku Opaliču, ki je na okoli 40-minut-nem koncertu izvajal dela R. de Wiseeja, J. S. Bacha, F. Sora, F. Tarrege, F. M. Torrobe, M. Liobe-ta, A. Laura in A. Barriosa. Koncertant je s svojo vrhunsko kitarsko igro navdušil poslušalce in požel zaslužen aplavz.
nega jezika oziroma izražanja. »Pomembna mu je barva, raziskuje medsebojne barvne odnose, rešuje vprašanja koloristike, kjer se barvna ploskev uveljavi kot samostojno slikarsko izrazilo,« je med drugim zapi-
Jože Marinč
barvnih mas, ki se med sabo prelivajo. Z uporabo najrazličnejših likovnih elementov dosega nekakšno sorodnost z novo podobo, se pravi, da se s tem vrača h koreninam likovne umetnosti.
Marinčeva razstava v Posavskem muzeju bo na ogled do 22. oktobra.
I. Z.
pisma
in
odmevi
NI BILO TAKO
Radi bi dali pojasnilo na »turistično« vest iz Krškega, kije bila objavljena v prejšnji številki Dolenjskega lista v kroniki Krške novice in je popolnoma neresnična. Novinarje napisal, da nam v knjižnici Krško ni do zaslužka, »ker smo sporočili, da v soboto ne delamo«, in tako nismo sprejeli skupine 100 ljudi, ki si je želela ogledati razstavo v naši galeriji.
Delavke knjižnice, ki imamo v upravljanju tudi galerijo, kaj takega nismo nikomur »sporočile«, saj je obiskovalcem naše galerije znano, da je v času razstav galerija odprta tako ob sobotah, kot tudi ob nedeljah. Seveda pa imamo tudi tu določen čas za oglede, ki je bil objavljen na oglasni deski. Za najavljene skupine pa smo galerijo odprli tudi izven tega časa, če nas je le organizator pravočasno obvestil o času prihoda skupine. Kljub temu da nam organizator tokrat časa prihoda skupine ni sporočil, smo galerijo ob njihovem prihodu odprli, čeprav je bilo to izven rednega časa dežurstva. Polovica od te skupine 100 ljudi, »ki so si želeli ogledati razstavo« si jo je tudi ogledala, medtem ko je drugo polovico ljudi iz te skupine naša delavka zaman čakala, ker jih v galerijo sploh ni bilo.
Menim, da za ta ponesrečeni poskus organizacije obiska razstave akademskega slikarja Nikolaja Beera v krški galeriji nismo krivi mi, temveč predvsem in samo organizator!
Glede zaslužka pa tole: Mnenja smo, da morajo biti kulturne dobrine dostopne kar najširšemu krogu ljudi, zato je ogled razstav v galeriji Krško brezplačen, kar velja tudi za pisca kronike, ki očitno naše galerije še ni obiskal, da bi se o tem prepričal.
Delavke knjižnice Krško
Odmev iz Kanade
Kako gleda na nas in na Jugoslavijo naročnik iz tujine
18. junija ste v Dolenjskem listu objavili različne vzroke, da je časopis zabredel v izgubo. To me je precej presenetilo, še bolj pa enkratna občutna podražitev. Dosti ste list tudi že zmanjšali. Kakšne bodo posledice? Čudim se, da se dogajajo take stvari (občutne podražitve) po več kot 40 letih obstoja nove Jugoslavije. Pred 30 leti sem delal v večjem lesnem podjetju v Sloveniji. Takrat skoraj ni bilo podjetja, ki ne bi ustvarjalo dobička, čeprav ni bilo toliko različnih strojev, kot jih je danes, manjkalo je surovin, pa tudi plače so bile manjše. Takrat tudi novih dinarjev, ki zelo motijo, ni bilo. Po vseh drugih državah imajo enoten denar. Ce bodo vaši vodilni oblastniki vse to popravili, čeprav so, kot marsikje že preveč zabredli, in če bo šlo vse po sreči, kot si to želite, bomo tudi naročniki bolj zadovoljni.
JOŽE GRUB1Č Timmins Kanada
Koristno srečanje v Lanšprežu
Srečanje ljudi, ki se skupaj s prizadetimi trudijo, da bi omilili krivico narave — Ni bilo ne vabljenih predstavnikov DPO ne VIO Trebnje
Društvo za pomoč duševno prizadetim Trebnje, ki v trebanjski občini že nekaj let prizadevno opravlja svoje poslanstvo, je v soboto, 10. oktobra, priredilo v Lanšprežu zanimivo in po prepričanju udeležencev zelo koristno srečanje svojih članov. Predsednik slovenske zveze teh človekoljubnih društev tovariš Ivan Škofje v pozdravnem nagovoru shod označil kot srečanje družin in prijateljev, srečanje ljudi, ki se skupaj s prizadetimi trudijo, da bi omilili krivico narave. Tudi v smislu humanizacije družbe.
V nastopu tovariša Staneta Jarca, predsednika domačega društva, je spet najmočneje zazvenela vsem razumljiva, pa vendar nenehno odrivana želja po organiziranju delavnice za delo pod posebnimi pogoji. (Pisec te informacije je ob tem razmišljal, da odgovorni, seveda v imenu družbe, pravzaprav kratijo prizadetim osnovno človekovo pravico, pravico do dela.) Pohvalil je vse mentorje in še posebej pedagoginje z oddelka s prilagojenim programom na mirenski šoli, ki kljub negotovi bodočnosti — zaradi denarne stiske v šolstvu vidijo nekateri v ukinitvi tega oddelka velike sprostitve — svoje delo korektno in uspešno opravljajo.
Udeležence — nekaj čez osemdeset jih je bilo — so še posebno spodbudno pozdravile delegacije sorodnih društev iz Kamnika, Ljubljane in Zagorja ob Savi. Vse so prinesle s seboj tudi vabila za srečanje v njihovih društvih in želijo po strokovnem in družbenem sodelovanju.
V prisrčnem kulturnem programu sta se predstavila recitatorja Alenka Starič in Marko Kovaljev (mentorica Ivanka Kovačič) in otroški pevski zbor OŠ ZDO z Mirne pod vodstvom Dušice Peček.
Naj omenim, da ni manjkalo tudi pravega partizanskega golaža (katerega so omogočile domače delovne organizacije) in plesa ob živi glasbi, kot se za vsa prava srečanja spodobi.
Srečanja se niso udeležili vabljeni predstavniki družbenopolitičnih organizacij niti vabljeni predstavniki Vzgoj-no-izobraževalne organizacije Trebnje.
STANE PEČEK
ČIŠČENJE PAPRIKE
Prejšnji četrtek smo se učenci 7. b in c razreda odpravili čistit papriko v Belsad. Vse dopoldne smo zelo hiteli. Delavci Bel-sada so bili zadovoljni, ker smo jim prihranili marsikatero uro, mi pa imamo denar, ki ga bomo porabili za izlet.
VANJA MOVRIN, 7.b OŠ Črnomelj
Telefon je zvonil zaman
K ponesrečencu nismo mogli priklicati zdravnika, ker ni v zdravstvenem domu nihče dvignil slušalke
V četrtek, 8. oktobra, smo od 17,30 do 17,50 zaman klicali Zdravstveni dom Kočevje. Telefon je vedno zvonil do izklopa. Tako nismo mogli priklicati
Še: Črna gradnja kazi grad
Ugovor k članku, objavljenemu prejšnji teden na 18. strani
38®S
KAMERA ODKRIVA — V Krškem v resnici ni težav z odlaganjem smeti in zemlje, ki ostane po izkopih. V nekdanjih gramoznicah, ki jih je treba tako in tako sanirati, je namreč prostora za milijone kubikov zemlje in odpadkov, še bliže pa je tako odlagališče v Žadovinku, kjer nasipavajo material na bodoče teniško igrišče. Toda Cestno podjetje si je za svoje odlagališče izbralo vhod v Krško, kjer leže veliki kupi zemlje, kamenja in asfalta. Na bregu Save pa nastaja polotok. Odlagališče je vse prej kot v okras mestu, vendar doslej še nihče ni nič ukrenil, da bi cestno podjetje prenehalo dovažati material. (Foto: J. Smičič)
Pišem se Anton Virant, sem upokojenec iz Soteske 37. Prizadet sem s člankom, ki je izšel v Dolenjskem listu 8. oktobra z naslovom »Črna gradnja kazi grad«. Nikoli nisem bil kaznovan zaradi grabeža in tudi nisem kršil zakonov. Za to »črno gradnjo«, kot se mi očita sedaj, sem varčeval celo življenje. Malo me vse to moti, da sem za lastni dom začel prepozno skrbeti, ker sem ves povojni čas razdajal vse svoje sile za skupne interese. Tako sva s sinom v začetku leta 1986 vložila pri Zavodu za varstvo okolja prošnjo in priglasila nujnost vzdrževalnih del na stanovanjski hiši, stari šesdeset let. Na tej podlagi sva dobila potrdilo 351-02-188/86-9, z dne 6. 2.1986, da lahko opravimo vsa vzdrževalna dela, kot je zamenjava ostrešja in vseh dotrajanih lesenih delov. Obenem sva vložila na pristojne organe prošnjo za izdajo lokacijskega dovoljenja. Vsa zadeva seje ustavila prav pri Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, ki na prošnjo več časa sploh ni odgovoril (zamudil je zakonski rok 30 dni).
Kot je zapisano v članku, zadeva ne bi bila toliko sporna, če stavba ne bi stala v neposrednem sosedstvu gradu Soteska. Alije sosestvo toliko sporno? Saj je to hišo dal zgraditi še Auersperg leta 1927 za svoje uslužbence. Takrat je bil grad po svoji lepoti res eden najlepših v Šloveniji, pa jih hiša ni motila. Zakaj je torej danes popravilo te hiše toliko sporno, ko je grad sam le še kup ruševin? Zakaj je ta hiša motila predstavnike Zavoda za spomeniško varstvo, še predno smo se lotili nujnega dela in popravil? Ali ni morda v teh letih hiša do-
Cepljenje proti tetanusu
Lep uspeh akcije — Zamudniki lahko še pridejo
Tetanus (mrtvični krč) je huda nalezljiva bolezen. Zdravljenje in rehabilitacija sta doglotrajna in kljub sodobni medicini določeno število bolnikov še vedno umre. Edina zanesljiva zaščita pred njim je cepljenje. Prav zato se je razširil krog obveznikov: do pred nekaj leti so bili obvezniki le otroci in mladina do dopolnjenega 19. leta starosti, sedaj so vsi.
Ker se je sistematično cepljenje otrok in mladine pričelo leta 1951 (v SRS), se smatra, da so nezaščiteni predvsem starejši ljudje, stari 40 in več let. To potijuje tudi obolevnost: za tetanusom obolevajo predvsem starejši ljudje. Zato je obvezni program cepljenja zajel tudi te starostne skupine.
Na Dolenjskem se je program začel izvajati letos v občini Novo mesto, prihodnje leto pa naj bi se začel tudi v vseh ostalih občinah. V občini Novo mesto je bilo spomladi z dvema dozama cepiva cepljenih približno 9000 krajanov (približno polovico vseh obveznikov v občini). Udeležba je bila izredno dobra, saj seje gibala med 85 in 98 odstotki vseh vabljenih. Akcija je bila prekinjena med letnimi dopusti, nadaljevati seje začela 22. septembra. Udeležba na začetku jesenskega delaje na žalost bistveno slabša, kar je le deloma pripisati jesenskim kmetijskim opravilom.
Cepljenje je obvezno, neudeležba pa prekršek. Vendar prisila ni namen in še manj cilj. Zaščita je individualna (bolezen se ne prenaša s človeka na človeka), cilj je cepiti čimveč ljudi. Zato bodo vsi, ki niso
prišli na cepljenje, ponovno vabljeni, tokrat na Zavod za socialno medicino in higieno v Novem mestu.
• Ob tem še obvestilo vsem, ki iz krakršnihkoli razlogov niso mogli ali ne morejo priti na cepljenje takrat, ko so vabljeni. Cepiti se lahko pridejo na Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto vsak delovni dan od 8. do 10. ure.
Zavedati seje treba, da organizacija in izvedba zahtevata veliko naporov in sredstev. Ponovno vabljenje in organizacija za zamudnike akcijo upočasni in podraži. Izvedbo cepljenja smo poskušali čimbolj približati krajanom: cepilna mesta so v krajevnih skupnostih (ne v ambulanti), čas cepljenja je od 12. do 17. ure, tako da je redno delo čim manj moteno.
Poudariti moramo, da komplikacij po cepljenju ni. Pri nekaterih pride na mestu cepljenja do lokalne bolečine, vendar v nekaj dnevih preneha. Kronične bolezni (obolenja srca, visok pritisk, sladkorna, astma ipd.) niso ovira, kvečjemu indikacija za cepljenje.
Da bi čimprej in čim uspešneje izvedli program, vas pozivamo, da vzamete cepljenje resno in se udeležite cepljenja takrat, ko ste vabljeni. Ker se bo v letu 1988 začelo cepljenje tudi v ostalih občinah, si to sporočilo in poziv vzemite k srcu vsi.
Dr. DUŠAN HARLANDER
bila zakonite pravice, da stoji tam, ker je bila postavljena? Mogoče je na poti »razvalinam gradu«, na katerem je bila izvršena nepopravljiva škoda v povojnih letih, ko so že obstajale vse kulturne institucije za varstvo naravnih spomenikov. Ko so partizani novembra 1943 razglasili, naj ljudje iz gradu odnesejo, kar hočejo, drugače bo pogorelo, so ljudje navalili na grad od otrok do najstarejših in odnašali vse, kar jim je prišlo pod roko. V današnjem času bi težko opravičili tisto dejanje, ali takrat je bila vojna in je od gradu ostalo le pogorišče. Zgoreli so v glavnem vsi leseni predmeti, ostale pa so popolnoma nepoškodovane freske in štukature Gallenbergov. Nepoškodovana so bila vsa stebrišča in tla iz belega in črnega marmorja, ostali so vsi predmeti iz železa. Ne bi ugotavljal, katere kulturne institucije so povzročile na gradu pravo razdejanje v povojnih letih, vse to je več ali manj znano in nekje tudi zapisano. Tudi to je zgodovina, ko so z buldožeiji uničevali zunanje obzidje in podirali notranje zidove gradu, tako da danes ta grad ne predstavlja s svojimi golimi razvalinami prav nobenega kulturnega spomenika več. Skoro na vseh oknih se kažejo grozljive odprtine brez kamnitih klesanih okvirjev, železnih rešetk, vrat, klesanih stebrišč. Prav vsi predmeti, ki so predstavljali količkaj vrednosti, so izginili. Gotovo pa je, da teh reči niso pobirali okoliški prebivalci.
Slika gradu mi je pred očmi še iz pred vojnega časa, ko smo otroci občudovali grad tudi v notranjosti, ko nam je grof dajal pozimi enolončnico. Kompletne originalne fotografije grajskih poslopij in Hudičevega turna sem zbral od ljudi in poslal v Ljubljano.
Zavod za spomeniško varstvo trdi, da so letos opravili očiščevalna dela tudi okoli gradu. Res so temeljito posekali grmovje, žal pa moram kot krajan ugotoviti, da so tako še bolj prikazali totalno uničenje soteškega gradu, da so razvaline še bolj vidne za turiste, ki zelo vneto fotografirajo »našo kulturno dediščino«. V notranjosti gradu je poleti leglo kač. Pošteno povedano: ne obstaja nič takega, kar bi bilo vredno ohraniti zanamcem pa tudi turistom. Grad v sedanjem stanju pa dominira z dvema obnovljenima stolpoma, ki sta podobna kitajskim pagodam.
Mogoče bi bila tudi stavba, v kateri je trgovina, ruševina, če je ne bi krajani sami sproti popravljali. Stavba, v kateri je dom gasilcev in kulturni dom, pa bi bila tudi že ruševina, ako je ne bi temeljito popravili. Ob nujni ureditvi svojega doma pa se sprašujem, ali bi bila s tem posegom mogoče pokvarjena katera freska v vrtnem paviljonu?!
Sem za konstruktivne rešitve, ki upoštevajo vse vidike samoupravnega dogovarjanja, pa tudi za izpolnjevanje ustave, ki pravi, da imamo državljani v
KDO BI TO VEDEL?
Preteklo soboto sta se zatekla k meni po pomoč dva zdomca, ki sta iskala rojstni dom Ivana Zupana, roj. 31. marca 1905 v Vavpči vasi 30 (stara št.). Nista nič našla, zato sta me naprosila, da bi jima poskusil poiskati dom njihovega očeta. Znanojima je samo to, da se je okoli leta 1927 odselil iz Semiča na Bled, nato v Trbovlje. V matičnem uradu stare št. 30 v Vavpči vasi nimajo zabeležene, in tako smo v slepi ulici. Naprošam bralce, ki jim je poznano, kje je stala hiša Vavpča vas 30, da to sporočijo na naslov: Franc Derganc, Semič 3, ali na naslov: Isidor Zupan, Dominika-nergasse 25 A 8047 Hart bei Graz, Aus-tria. Za vsak podatek so vnaprej zahvaljujemo. Domnevamo, da je bila ta hiša nekje na Krču (Štefan Florjančič je imel h. št. 31).
F. D.
SFRJ poleg drugih dolžnosti in pravic tudi pravico dostojno živeti. Polemiziranje o Soteški dolini, njeni kulturni dediščini, degradaciji prostora na kateri stoji hiša in kjer morajo prevladovati sestavni deli grajskega okoliša, pa bi prepustil v razsodbo višjim institucijam.
ANTON VIRANT
DELAVNA »SAVA«
Po dopustih seje 9. septembra sestal upravni odbor slovenskega društva Sava v Frankurtu in sprejel delovni program, s katerim želimo zagotoviti čim močnejši kulturni utrip med tukajšnjimi Slovenci. V upravni odbor smo vključili dva mladinca, Valerijo Čižič in Mihaela Žižka. Pomlajevanje se bo odboru in društvu gotovo obrestovalo. V nedeljo, 20. septembra, se nas je zbralo preko 150 na društvenem pikniku v Feche-nheimu. K dobremu razpoloženju je pripomoglo tudi zelo lepo vreme. Taki popoldnevi nam v tujini pomenijo zelo veliko. 26. septembra je literarna skupina v društvenih prostorih pripravila večer lastnih proznih in pesniških del. Vsi nastopajoči so navdušili. V soboto, 24. oktobra, ob 19. uri pa pripravljamo vinsko trgatev v Turnhalle v Bonamesu pri Frankurtu in nanjo vabimo vse prijatelje. DRAGICA NUNČIČ Frankurt
VABILO BORCEM NOB
Ob 44. obletnici ustanovitve 30. in 31. divizije NOVJ organizirata odbora skupnosti borcev obeh divizij tovariško srečanje bork in borcev divizij oziroma vseh njenih enot ter služb IX. korpusa NOVJ. Srečanje bo v soboto, 17. oktobra, ob 15. uri v Domu JLA v Ljubljani, Trg OF 13. Vljudno vas vabimo, da se srečanja udeležite, ter vas tovariško pozdravljamo.
Odbor skupnosti
M
ti/rc
tujku
zdravnika, da bi nudil prvo pomoč ponesrečencu, ki se je težje poškodoval. Ker ni bilo druge rešitve, smo morali sami v zdravstveni dom. Tudi ob našem prihodu v zdravstveni dom telefonistke še vedno ni bilo na njenem delovnem mestu.
Vprašujem, kaj bi bilo, če bi bila poškodba kritična, če ne bi imeli lastnega prevoza ali pa če bi bili bolj oddaljeni od zdravstvenega doma. Kar pretrese te, ko se zaveš, da bi bilo to za ponesrečenca lahko usodno.
Dodam naj, da tokrat telefon v zdravstvenem domu v Kočevju ni prvič zvonil v prazno. Podobno seje dogodilo že drugim občanom. Tudi hitro in vestno posredovanje zdravnika, prijaznost medicinske sestre in voznika rešil-ca ni moglo zamegliti občutka, da zaradi neodgovornosti pri opravljanju dela ne moreš do nujne zdravniške pomoči.
Upamo, da bo zdravstveni dom Kočevje poskrbel, da v bodoče ne bo več prihajalo do takih napak.
KARMEN ARKO KOČEVJE
RDEČI PETELINČEK — Z razstavo otroških risb z naslovom Rdeči petelinček so sevniški gasilci pričeli mesec požarne varnosti. V avli sevniškega gasilskega doma, kije hkrati osrednji kulturni hram v občini, je predstavljen izbor del okrog 200 otrok vrtca Ciciban. Gasilci vrtec redno obiskujejo in otroci si radi ogledujejo in pomerjajo dele uniforme, vzgojiteljice pa pri preventivni vzgoji otrok zlasti zelo poudarjajo, kako nevarna je igra z vžigalicami. Na sliki: otroci si pozorno ogledujejo izdelke ob otvoritvi razstave. (Foto: P. Perc)
NOV VRTEC V RIBNICI — Tretja faza vrtca Majde Šilc v Ribnici je velika pridobite v za vse zaposlene v tej V zgojno varstveni ustanovi in seveda za ribniške starše. S tem pa problem otroškega varstva še ne bo v celoti rešen, saj je 6 oddelkov polno zasedenih že od maja. Vrtec je postavil kočevski Zidar v 10 mesecih. Sredstva so se zbirala s samoprispevkom in po posebnem sporazumu, Riko pa je prispeval 50 milijonov nepovratnih sredstev. Na slovesnosti pretekli petek je zbranim govorila Nina Češarek, predsednica skupnosti otroškega varstva, trak pa je prerezal malošolar Sandi Oražem. (M. Glavonjič)
VRTILJAK
Zadnjo soboto vvseptembru smo imeli prvi kulturni dan. Šli smo v Sevnico na otroško prireditev Vrtiljak. Ogledali smo si lutkovne igrice, risanke, modno revijo, nastop črovnika in skeče. Najbolj nestrpno pa smo čakali Svetlano Makarovič, ki nam je predstavila svojo novo kaseto Mali Kakadu. Nastopila je. tudi naša sošolka Barbara in vsi smo ji navdušeno zaploskali.
DOPISNI KROŽEK NIŽJE STOPNJE OŠ Krmelj
NOVA POSTAJA
Na naši šoli je več kot polovica učencev vozačev. Večina se vozi z avtobusom, ta jih čaka na drugi strani šole. Da pridejo na avtobus, morajo učenci prečkati glavno cesto, in zgodilo seje še več nesreč. Našo prošnjo po avtobusni postaji pred šolo je uslišala krajevna skupnost. Novo postajališče že gradijo in upamo, da bodo dela končana do 12. novembra, praznika občine.
DARJA ROGEU, 8.d OŠ Sevnica
OB TEDNU OTROKA
Dneve od 5. do 12. oktobra je UNICEF namenil vsem otrokom sveta. Na letošnjih plakatih ob tednu otroka beremo geslo »Zagotovimo otroku topel dom«. Po radiu in TV poslušamo, koliko otrok predvsem v nerazvitem svetu nima doma, koliko jih trpi lakoto, pomanjkanje, bolezni, nasilje. Zato se učenci na vseh šolah vključujemo v solidarnostne akcije, s katerimi naj bi vsaj kmalo omilili te težave.
TATJANA UMEK, 6. c OŠ Jurij Dalmatin Krško
ŠPORTNI DAN
V petek smo imeli športni dan. Udeležili smo se pohoda po poteh Gubčeve brigade. Zbrali smo se na Pahi. Pomalicali smo in odšli do vasi Runščec, kjer smo se peti razredi odcepili od ostalih in nadaljevali pohod po krajši poti. Šesti, sedmi in osmi razredi so šli do Trebelnega, kjer je bila ustanovljena Gubčeva brigada. Peti razredi smo šli do Zagrada, kjer smo si ogledali Beceletovo jamo, v kateri je padel tudi narodni heroj Vinko Paderšič-Batre-ja. Na poti domov smo se ustavili v Starem gradu. Po pohodu se nam je v šoli prileglo toplo kosilo in pijača.
NATAŠA MARINIČ, 5.b OŠ Gubčeve brigade Otočec
INTERESNI DAN
Dan pioniijev smo letos na naši šoli praznovali drugače kot sicer. Praznovanje je potekalo delovno. Prvo uro so bile volitve v novi pionirski odbor in svet šolske skupnosti, potem pa smo se zbrali po interesnih dejavnostih. Organizirano je bilo delo v likovni, računalniški, modelarski, glasbeni, filmski, kolesarski, gospodinjski in taborniški sekciji. Nekatere skupine so ob koncu razstavile ali preizkusile svoje izdelke. Bilo nam je všeč, da smo lahko počeli, kar nas veseli.
BETKA VOVKO, 6.c OŠ Trebnje
NEPOZABEN DAN
Učenci osnovne šole komandanta Staneta v Dragatušu smo preživeli nepozaben dan pioniijev. V spremstvu gozdaija Franca Janeža iz Črnomlja smo obiskali prvi grob Franca Rozmana-Staneta v grapi pod Mimo goro. Gozdar Janež nam je pripovedoval, kako so komandanta Staneta prenesli na to skrito mesto, pa tudi, kako je preživel vojno. Zaželel je, da mi teh strahot ne bi nikoli doživeli. Potem smo se odpeljali na Planino, kjer je bil med vojno rekonvalescentni oddelek partizanske bolnice ter ustanovljen partizanski pevski zbor. Danes živi v lepi planinski vasi le še 88-letna Rezka Žnidaršič, ki je bila zelo vesela našega obiska. Videli smo tudi gozdarski muzej, drevo, na katerem so razstavljeni razni stari gozdarski pripomočki. Gozdar Janež pa nam je podaril redka drevesa, ki smo jih potem posadili pred šolo. Šli smo tudi na Mimo goro, od koder smo v lepem jesenskem dnevu uživali v pogledu na Belo krajino.
ANDREJA VRTIN, ERIKA TKALČIČ, 7.r OŠ Dragatuš
DAN PIONIRJEV
Na dan pioniijev smo se na naši šoli letos skrbno pripravljali. Imeli smo sestanek novega pionirskega odbora. Sprejeli smo delovni program in ga dali vsem razredom, da so ga obravnavali in prispevali svoje predloge. Sestavili smo tudi kandidatno listo novega ožjega odbora. Na sam pionirski dan smo izvedli volitve. Ob 11. uri pa je prišla k nam delegacija borcev naše krajevne skupnosti. Pozdravil nas je Franc Škrabec in nam izročil v varstvo osrednji spomenik padlim v ribniški občini, kije bil okdrit 4. julija letos. Pionirji smo se zahvalili za zaupanje, skupaj smo potem odnesli k spomeniku ikebano, ki smo jo sami uredili. To je bil hkrati kulturni dan. Ene skupind so likovno upodobile Grigovo Jutro, druge so pripravile razstavo starih predmetov, tretje so naslikale staro ribniško arhitekturo, četrte so uglasbile Rdečo kapico. Na koncu smo vse dejavnosti predstavili drugim.
PIONIRSKI ODRED ANTON MAJNIK OŠ dr. F. Prešeren Ribnica
o	*
od četrtka	do	četrtka	m	od	četrtka	do	četrtka	•
Novomeška afera pri tožilcu
Že zaradi tistih, ki so nam,upravičeno ali ne, v prid svojih kdove kakšnih interesov morda vnovič pripravljeni očitati molk, moramo o novomeški gradbeni aferi vnovič zapisati kakšno besedo. Je pa za to tudi nekaj drugih razlogov. Prvi in najmočnejši je vsekakor podatek, da je preiska va zoper obdolžene, med katerimi sta tudi Boštjan Kovačič, bivši predsednik skupščine občine Novo mesto, in Božidar Zajc, direktor novomeške Iskre Tenel, končana.
Spis z obsežnim izvedenskim mnenjem, o katerem je bilo prelitega toliko črnila, ie te dni prejel temeljni javni tožilec. Kdaj bo delo končal in kdaj bo spisana obtožnica, je preuranjeno napovedovati Jasno je da-nes le, da preiskava sumov ni ovrgla, pač pa jih je v celoti potrdila, če seveda izvzamemo sporno višino protipravno pridobljene premoženjske koristi, ki naj bi si jo v dogovoru s Pionirjem pridobila investitorja stanovanjskih hiš Zajc in Kovačič. A za kazensko, moralno in še kakšno kvalifikacijo je docela nepomembno, ali bo ta znesek 14, 3 ali 5 milijonov dinarjev, prav tako povsem nepomembna so za ta postopek števila delovnih ur, vpisana v gradbeni denvnik. Na njihovi podlagi nekateri pisci v slovenskih sredstvih javnega obveščanja gradijo svoje dvome o objektivnosti in nepristranskosti postopka. Jasno je namreč potrebno reči, da te ure niso ne podlaga ne dodatek prav nikakršnemu izračunu, kije služil v preiskovalnem postopku. Prav tako je danes znano, da te ure nimajo prav nikakršnega vpliva na izračun osebnih dohodkov v Pionirju. To, zakaj je njihovo število prav pri gradnji Zajčeve in Kovačičeve hiše tako porastlo, bodo morali pojasniti pri Pionirju, ena njihovih razlag je, da so se v teh dnevnikih znašli seštevki delovnih ur iz več delovišč, kijih je imel Pionir v tistem času odprta na območju Novega mesta. Kajti vedetije treba, da dnevnikov nadzorni organ ni podpisoval, čeprav bijih moral, po predvidevanjih izvedenca Darka Mali-goja so bili izpolnjeni naknadno. »Gradbeni dnevnik s svojimi urami sploh ni pomemben za obračun, pomembna je gradbena knjiga, v kateri so količine materiala, in v ceni tega je tudi delo. Tiste ureje vpisoval naš pripravnik, ki se ni znašel in je vpisoval ure še s sosednjih gradbišč,« je že pred časom za Delo izjavil Miro Berger, član KPO pri Pionirju.
V Delu pa je bila pred dnevi, točneje 2. oktobra, zapisana se ena trditev, ki je začuda minila brez odmevov. Po molku sodeč, je torej resnična, kajti težko je verjeti, da po vsem tistem kar je Kovačič v zvezi s tem postopkom govoril po časopisju, nanjo ne bi reagiral
• V njej pa stoji, da je Boštjan Kovačič še v času, ko je bil župan, zaprosil za sestanek, ki bi se ga udeležili sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Jože Florjančič, sekretar me-
dobčinskega sveta ZKS Uroš Dular in načelnik UNZ Novo mesto Anton Pezdirc. Slednji se ga zaradi službene zadržanosti ni mogel udeležiti, druga dva pa je Kovačič na sestanku prosil, naj postopek zoper njega ustavijo.
Je to ravnanje človeka, kije le nekaj zatem pred delegati občinske skupščine govoril kako bo storil vse, da preiskovalnim organom omogoči nemoteno delo, človeka, ki je v naš list zapisal: »Iskanje resnice okrog hiše prepuščam pravosodnim organom.«?
BOJAN BUDJA
Tri
nesklepčne
skupščine
V obdobju, ko ugotavljamo, da so se nam SIS preveč razrasle, da povečujejo že tako veliko družbeno režijo, da niso dovolj učinkovite, je vse pogosteje slišati razumne pobude, da bi jih kazalo v mnogih primerih združevati. Ker jih mora (žal!) imeti vsaka občina, ob tem pa imajo marsikje premalo denarja, da bi t» občinskih mejah ustvarjale pogoje za rizično skupnost, ne bi smeli zametovati pobud za oblikovanje SIS za širša območja. Poleg naštetega mnoge SIS nimajo pravega dela, saj so samo organ, ki formalno potrjuje odločitve, sprejete na višjih (republiških) ravneh, so zato prej nekakšen dodatni lijak za pretakanje kotj>a samoupravni organ delegatske baze.
Zal ob naštetih protislovjih se vsiljuje misel, da bi bilo treba dati sisovsko obliko samouprave in delegatskega sistema pod drobnogled in marsikaj spremeniti, poenostaviti, združiti in poskrbeti, da bi v SIS delegati dejansko odločali Skupščine večine SIS najbrž prav zato, ker so delegati vse to spoznali, potekajo na meji sklepčnosti
Vsem opisanim spoznanjem in resnicam navkljub pa smo letos k že tako dolgi verigi SIS dobili še eno novo: SIS za preskrbo. Zakon o pospeševanju proizvodnje hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe obvezuje občine, da jo usUinovijo. Pripravljalni odbor za ustanovitev te nove SISje v novomeški občini pripravil vse potrebno. Predvsem je poskrbel za to, da se ob novi SIS ne bi razpasla dodatna birokracija. Predlagal je, naj bi njena skupščina imela 33 delegatov iz združenega dela. Pri SZDL pa so menili da bi bilo treba v skupščini zagotoviti tudi glas potrošnikov iz krajevnih skupnosti in tako je število delegatov naraslo na 67.
• Vabilu za ustanovno skupščino seje 25. junija letos odzvalo 34 delegatov. Ker so nekateri pobegnili med sejo, je skupščina opravila le polovico dela. Ni ji uspelo sprejeti programe in rebalansefinančnih načrtov, določiti podpisnike in opredeliti storitve, ki naj jih nova SIS opravlja. Naslednjemu sklicu 22. septembra seje odzvalo le 24 delegatov, zato ni uspel,
tretjemu sklicu 29. septembra pa se je odzvalo samo še 20 delegatov in je spet propadel.
Trikrat zaporedoma ponovljena nesklepčnost samoupravnega organa je vredna premisleka. Ugotoviti moramo, da ustanavljanje nove SIS (že od začetka) ni bilo deležno simpatij. Od 199 udeležencev, ki jim je bil ponuden samoupravni sporazum o ustanovitvi v podpis, je dalo podpis le 121 udeležencev. Neudeležba delegatov na sejah pa že ima hude posledice. Po ustanovni skupščini (junija letos) sta v občini Novo mesto prenehala delovati sklad za intervencije v kmetijstvu in sklad občinskih sUilnih blagovnih rezerv. Milijarde dinarjev ležijo odtlej neizrabljene na računu, izgubljajo na vrednosti zaradi inflacije in se ne pretakajo v namene, zaradi katerih so bile zbrane. Vsa stvar bo stekla le, če bo skupščina končno sklepčna in bo sprejela ustrezne sklepe, da bo ta denar lahko usmerjen v proizvodnjo hrane in v ustvarjanje blagovnih rezerv. To bi morali spoznati in doumeti tudi v tistih podjetjih in krajevnih skupnostih, iz katerih doslej ni bilo delegatov na sejo skupščine SIS za preskrbo.
MILOŠ JAKOPEC
Bogati
zakonito ropajo revne
Podpredsednik ZIS Miloš Milosavljevič je te dni na televiziji izjavil, da je vlada seznanjena z dejstvom, da vse več Jugoslovanov vlaga devize v madžarske banke. Prav tako je vladi jasno, da sedanje obresti na devizno varčevanje in tako imenovani kre diti na odprodajo deviz s 135-odstotnimi obrestmi ne morejo vzbuditi kakšnega večjega zanimanja za devizno varčevanje To najbrž ni vse, kar okoli deviznega in dinarskega varčevanja ter posojilne politike ve Mikuličev kabinet Ne glede na to pa po Milosavljevičevih besedah vlada zaenkrat nima Kolumbovega jajca, ki bi državljane prepričalo, da se deviznih prihrankov ne splača tihotapiti v nemške, avstrijske, italijanske in kdove še katere banke. Kljub temu da je tako početje prepovedano in kaznivo.
Značilno za današnje čase je tudi dejstvo, da je v prvi polovici leta z deviznih računov Jugoslovanov v neznane smeri in neznane namene izginilo 550 milijonov dolarjev, do konca leta bo to milijarda. Devizno varčevanje izgublja sijaj. Ne samo zaradi bega kapitala v tujino, nakupov, tudi zato, ker mora prebivalstvo pravi denar pretapljati v dinarje. Zaradi golega obstanka
Resnica pa je še veliko hujša Vse manj je tudi deviznih nakazil naših zdomcev, varčevanje v jugoslovanskih bankah je zanje neprivlačno, predvsem pa nezanesljivo, saj se predpisi spreminjajo s filmsko naglico. Tako ni naključje, da imajo jugoslovanski zdomci v tujih bankah za več kot 23 milijard dolarjev prihrankov. Skupaj s sedmimi do desetimi milijardami dolarjev, ki jih
tiščijo v nogavicah in pod žimnicami Jugoslovani v domovini/je to okoli 30 milijard dolarjev denarja, ki bi ga SFR Jugoslavija krvavo potrebovala, vendar ne najde poti in načina, kako priti do njega, tako, da bi bil volk sit in koza cela.
Mikuličeva vlada je na začetku leta sicer najavljala načrt, s katerim bi aktivirala del v domovini skritega in v tujini naloženega denarja, vendar ni bilo s tem programom kasneje nič. Verjetno je bilo pretežko priznati tudi kakšno pravico in ugodnost
Kaže, da moramo biti več kot veseli, da sploh lahko imamo devizne račune, saj večina državljanov izvora deviz ne bi mogla legalno opravičiti To, da ljudje z nakupovanjem tuje valute samo ohranjajo golo vrednost svojega dela oziroma prihrankov, v tej zgodbi nikogar ne zanima. Prav zaradi te pollegalnosti deviznega varčevanja je državnim oblastem uspel genialni predpis o omejitvi dnevnega gotovinskega dviga deviz na vsoto 455 DM. To pomeni, da si je država devizni kapital svojih državljanov sposodila brez njihovega pristanka in po zelo ugodni obrestni meri. Obojestransko idilo — državljani konec koncev dobro vedo, da nimajo legalnega kritja za devize — občasno pokvarijo govorice o pretvorbi deviz v dinarje. Teh govoric je tedni kar preveč, temu ustrezen je tudi pritisk na bankel Seveda nihče ne pomisli, da država najbrž nima toliko dinarjev, da bi odkupila vse devize državljanov. Ali pa bi morala zgraditi še eno tiskamo denarja, ker pa še zdaleč ni kritje. Poleg tega ni za konverzijo deviz v dinarje nobene potrebe, saj so te devize že zdavnaj v državni lasti oziroma uporabi, za karje poskrbel čarobni predpis o dnevnem dvigu 455 DM.
Se beseda dve o dinarskem varčevanju. Jugoslovanski državljani so lastniki 60 odstotkov vsega kapitala v jugoslovanskih -ankah. Več kot polovica tega denarja je v devizah, ostalo v dinarjih. Zaradi različnih razlogov je dobra polovica dinarjev v bankah kot vloga na vpogled, obrestuje se torej po 7,5-odstotni obrestni meri To je več kot kriminal. Obrestovati minulo delo svojih državljanov (delo je po naši ustavi prvi izvir pravic) po stopnji, ki je le dvajsetina trenutne inflacijske stopnje, je nezaslišano dejanje. Izmislile pa si ga niso banke, ampak država, ki mora na neki način pokriti tečajne razlike. Kdo bo rekel, da tečajne razlike spravijo v žep devizni varčevalci, da ni torej nihče prikrajšan. Pa ni čisto tako.
• Kdor ima denar, ga ima v devizah ali pa se odloči za vezano varčevanje, kjer so obresti vsaj 135-odstotne. Ves drug denar se obrača v bankah po 7,5-odstotni obrestni meri. To je denar ljudi, ki si vezave ne morejo privoščiti, saj bodo tistega uboge dinarje potrebovali že čez dan ali dva. Ti ljudje so seveda v večini, zato je tega denarja tako veliko. Konec zgodbe in poduk pa je, da je ves sitem naravnan tako, da se, ko se krog zavrti, pokaže, da bogati ropajo revne. Z blagoslovom države.
M. BAUER
Živeti naprej,
čeprav
drugače
Soglasen sklep nedavnega delovnega razgovora med posavskimi gospodarstveniki, politiki in gospodarsko zbornico je bil, da ni več mogoče pristajati na vsesplošno kritiziranje razmer in kapitulanstvo. Kljub krizi, ki je zajela vsa področja življenja in dela, bo potrebno živeti naprej, ampak drugače. Bolj dejavno, v ostrejšem 'spopadu s težavami in zavorami, ki pa, sodeč po razpravi na tem sestanku, niso vedno samo objektivne narave.
V Posavju namreč že dolgo vedo, da so precej več investirali kot v arugih regijah, pravih gospodarskih rezultatov pa le še ni. Zato se s tem večjo ostrino zastavlja vprašanje, kako prebresti sedanji mrtvi tok pristajanja na razmere, kakršne pač so, in se lotiti gospodarske, politične in moralne prenove. Spoznanje, da tudi v gospodarskem sistemu, ki ne deluje, niso vse gospodarske organizacije slabe, ie že staro in je bilo večkrat izrečeno. Toda na tem delovnem razgovoru so šli še dalj in so sklenili, da bodo natanko proučili kdo so slabi gospodarji — ti ne bodo več dobivali podpore za svoje slabo delo in za slabe programe — in kdo so dobri Slednji naj bi postali vlečni konji gospodarstva, njim naj bi šla politična podpora in še bolj otipljiva podpora bank ter ostalih dejavnikov gospodarskega sistema. Zgledov za slabe je več kot dovolj, sajje tu Kovinarska, katere reševanje očitno ni rodilo sadov, podobno je tudi s sev-niškim tozdom Strojne tovarne Trbovlje itd Na drugi strani pa je primer Lisce, kije z uveljavljanjem lastne blagovne znamke dokazala, da se da z veliko volje in tudi znanja marsikaj doseči tudi v navidez brezupnih razmerah.
• Na drugi strani pa je naš politično gospodarski sistem, v katerem še vedno več velja odredba kot zakon. Pajebiloo slednjem segmentu tudi to pot največ kritičnih pripomb. Zakone je treba spremeniti že letos ali vsaj za naslednje leto, zato so gospodarstveniki skupaj s politiki menili, da je treba na pomoč poklicati tudi zvezne delegate, ki so pogosto zelo slabo informirani o dogajanju v domačem okolju. Nasploh so menili, da je vse premalo povezovanja med občinami v regiji, med regijami, recimo, z zasavsko m dolenjsko. Vseh teh vprašanj se bo moč lotiti s skupnimi močmi.
Vse te misli in spoznanja ter razkrivanje težav je sicer lepo poslušati, še posebej, kadar jih izreče govorniško spreten politik ali gospodarstvenik. Vendar pa vedno znova zmanjka moči tako politiki kot gospodarstvu in ne nazadnje tudi občinam, ko je treba taka spoznanja in na njih utemeljene sklepe spraviti p življenje, vedno znova se namreč zdi, da javno govorimo eno, v resnicipa delamo nekaj čisto drugega.
Ko bodo razprave in sklepi s takih sestankov ter načrti in vizije postali eno, potem si lahko obetamo dejanske spremembet „
J. SIMČIČ
Z ribami piava
tudi PCB
Ribe, ki živijo v vodah, onesnaženih s polikloriranimi bifenili (PCB), kažejo veliko bioakumulacijsko moč sprejemanja in nalaganja te nevarne snovi v svojem telesu. Uživanje takih rib je nevarno za zdravje ljudi. Ameriški strokovnjaki, ki so raziskovali in analizirali ribe v s PCB obremenjenih velikih jezerih, pravijo, da je bolj nevarno pojesti funt ribe iz teh jezer kot 1000 let piti to vodo Ameriški urad za hrano in zdravila (FDA) je pred leti objavil začasne tolerance vsebnosti PCB v mleku, siru, mesu perutnine, jajcih, ribah, škoijkah, koncentratih in sestavinah za živalsko hrano ter v materialih za embalažo, ki pride v stik s človeško ali živalsko hrano. Po teh normah je toleranca 2 miligrama PCB na kilogram užitnega dela ribe, to je riba brez glave, lusk, drobovja in kosti. V Krupi, Lahinji in Kolpi pa so do sedaj ulovili več rib, za katere je analiza pokazala, da presegajo to mejo, nekatere zelo močno. Od vseh do sedaj analiziranih ribje imela največjo vsebnost PCB polkilogramska postrv iz Krupe — neverjetnih 1960 miligramov na kilogram, kar je verjetno žalosten svetovni rekord. Da pa bi ribič oziroma tisti, ki poje ribo, ki le malo presega dovoljeno vsebnost PCB, npr. 2,1 mg/kg, isto količino dobil s pitjem vode, ki za 100 odstotkov presega dovoljeno mejo vsebnosti PCB (1 nanogram na liter), bi moral 2.000 let vsak dan popiti liter in pol take vode. Se pravi, da bi moral popiti 10 km Kolpe od sotočja z Lahinjo do Kamanja! Zato je možno, kot je pokazal eden od opravljenih izračunov, da so prebivalci kanjona Krupe kar 47 odst. PCB prejeli z uživanjem rib, 52 odst. z drugo hrano in le 1 odstotek z vodo in zrakom. Novembra 1985 so v Krupi namerili rekordnih 1600 ng/l vode, kasnejše analize pa kažejo močno zmanjšanje vsebnosti
PCB v vodi: sedaj ga je v Lahinji od izliva Krupe vanjo in v Kolpi od izliva Lahinje vanjo od 1 do 2 ng/l, občasno in na nekaterih mestih tudi več. Zaskrbljujoče pa je, da se vsebnost PCB v ribah ne zmanjšuje.
Prve ribe, ujete v belokranjskih rekah, so glede na vsebnost PCB analizirali junija 1984. Vendar so analizirali samo šest rib, in to samo tri vrste od vsaj desetih vrst užitnih rib, ki živijo v onesnaženih belokranjskih rekah. Štiriletna postrv iz Krupe je imela 118 mg/kg PCB, kar je 59-krat več od dopustne mere, in sodi med v svetovnem merilu zelo zastrupljene ribe. Podust iz Lahinje je imela 1,8 mg/kg, platnica 0,5 mg/kg, obe torej pod dopustno mejo. Devetletna podus', ujeta v Kolpi pri Jurov-skem Brodu, se pravi 3 km pod sotočjem z Lahinjo, je imela 3,3 mg/kg PCB, dve kontrolni podusti iz Lahinje in Kolpe nad sotočjem s Krupo oziroma Lahinjo pa sta imeli le 0,032 oz. 0,054 mg/kg PCB. S tem so v Sloveniji prenehali z analizami rib na PCB, ob Krupi in Lahinji pa postavili table, da je ribolov prepovedan. Zelo elegantna in predvsem najcenejša rešitev!
Inž. Igor Jugovič: »V Krupi, delu Lahinje in Kolpi od sotočja z Lahinjo ni ribe, ki ne bi vsebovala večje ali manjše količine PCB. Večina analiziranih rib presega dovoljeno mejo 2 miligrama PCB na kilogram užitnega dela ribe.«
Zaradi PCB v Kolpi so postali zaskrbljeni tudi Hrvati. Ti so namreč pri Petrinji gradili velik regionalni vodovod, ki zdaj z vodo iz Kolpe oskrbuje Sisak in Petrinjo. Začeli so analizirati vodo, ribe in sediment v Kolpi od Pake navzdol. Sto kilometrov od sotočja Lahinje s Kolpo so odkrili PCB v vseh ribah, res da pod dovoljeno mejo, tako da so ribe v tem delu Kolpe užitne. Pri sotočju Lahinje in Kolpe pa je od šestih analiziranih rib, ujetih od novembra 1985 do marca 1986, ena ščuka vsebovala 4,1 mg/kg PCB, kar je dvakrat več, kot je dopustno, druga 1,2 mg/kg, po dve platnici in ogrici pa precej manj. Obe ščuki potrjujeta ugotovitvi, da so ribe roparice najbolj zastrupljene, saj dobijo PCB tudi s svojim plenom. Pod Karlovcem pa so ujeli ščuko, ki je imela 11,1 mg/kg PCB, kar je bila takrat najbolj zastrupljena riba v Kolpi sploh. Nad dovoljeno mejo PCB je vsebovala tudi mrena (2,1 mg/kg), malo pod njo pa je bil ostriž. To vzbuja domnevo, da je v Karlovcu ali bližini dodaten vir onesnaževanja s PCB. Vsekakor drži, da od Krupe do Kolpe pri Petrinji ni ribe, ki ne bi bila bolj ali manj zastrupljena s PCB. Že takratne analize so potrdile tuje raziskave, da vsebujejo ribe roparice in ribe z dna več PCB kot druge. Več ga imajo tudi starejše in s tem težje ribe. Glavnino PCB dobijo ribe s hrano, če migrirajo v čiste vode, se lahko vsebnost zmanjša za polovico.
Kljub temu pa je glasilo hrvaške ribiške zveze Ribolov v svoji četrti lanski številki objavilo informacijo, da so ribe v Kolpi od Primostka navdzol užitne. To informacijo je povzel tudi slovenski ribič.
S tako informacijo pa se niso zadovoljili zaskrbljeni ribiči iz metliške ribiške družine. Januarja letos so se na občnem zboru odločili, da bodo prevzeli pobudo in akcijo za natančnejše raziskave rib na vsebnost PCB. Pri vsej zadevi se je še posebej angažiral inž. Igor Jugovič, sicer agronom iz Zagreba, ki zadnjih deset let redno prihaja na Primostek, kjer si je postavil počitniško hišo in tam postal vnet ribič. »Dogovorili smo se, da bomo dali v analizo 11 vrst rib, skupaj 72 rib, ki jih bomo ujeli na šestih
lokacijah, in še dve na kontrolnih. Od vsake vrste je treba na ustreznem mestu ujeti dve ribi, eno lažjo in eno težjo, da bi bila slika čimbolj realna, saj iste vrste rib, ujete na istem kraju, kažejo dokaj različno vsebnost PCB. Analize opravlja Zavod za socialno medicino in higieno iz Novega mesta,« pove inž. Jugovič. Da bi izpeljali vso zadevo, potrebujejo metliški ribiči 3,8 milijona dinarjev. Ker sami nimajo tako rek-. oč prebite pare, so se za pomoč obrnili na delovne in druge organizacije. Denar so prispevali: semiška Iskra, Območna vodna skupnost, Beti, Komet, metliška Obrtna zadruga ter deset slovenskih ribiških družin. »Do sedaj imamo podatke analize za 41 rib, vse imajo večjo ali manjšo vsebnost PCB. Rezultat je zaskrbljujoč, saj je s PCB zastrupljen večji odstotek rib kot v letih 1984 in 1985. Od 25 rib iz Krupe, dela Lahinje in Kolpe pri sotočju z Lahinjo jih kar 19 po vsebnosti PCB presega dovoljeno mejo 2 mg/kg užitnega dela, nekatere močno. Nižje ob Kolpi, pri Rosalnicah in Kamanju, je bila od 7 rib le ena preveč zastrupljena, vendar v tem delu še niso anali-
zirali vseh rib. Med manj zastrupljene ribe sodijo platnice, če seveda izvzamemo Krupo, ogrice in kleni pa so med najbolj zastrupljenimi. En klen je imel 31 mg/kg, ujet je bil v Kolpi pod sotočjem z Lahinjo, linj iz Lahinje pa 34 mg/kg PCB. Zanimivo je, da so v treh ščukah (dve iz Lahinje in ena iz Kolpe) našli zelo malo PCB, kar pa lahko pomeni, da so se prišle sem drstit iz gornjih, neonesnaženih delov rek. Od 41 rib, ujetih od izvira Krupe do Kamanja, jih 24 vsebuje PCB nad dovoljeno mejo 2 mg/kg, se pravi kar 58,5 odst. Od 32 rib ujetih v Krupi in Lahinji do sotočja s Kolpo, pa jih kar 23 ali blizu 72 odst. vsebuje PCB nad dovoljeno mejo.
»Najprej bo treba to analizo narediti do konca, da bomo imeli primerjavo za naslednje analize, da bomo videli, ali se vsebnost PCB v ribah zmanjšuje ali povečuje. Zaenkrat žal, opažamo, da vsebnost strupa močno raste. Ne moremo drugače, kot da odsvetujemo uživanje rib iz Krupe, dela Lahinje in Kolpe okoli sotočja.«
Pripravil: A. BARTELJ
V s i*
OB KOLPI — Inž. Jugovič na svojem ribolovnem mestu, kjer pa sedaj lovi ribe le še za analizo in iz športnega užitka.
foto slišal: Milan Markelj
SEVEDA SEM ZA SPORAZUM, LE POVEJ Ml,
MOČNA ARGU-
KATERA
MENTA
TISTA TVOJA
Aids na sončni strani Alp
V Sloveniji dobro pripravljeni — Glavno orožje je še vedno predvsem informiranost in Dravilno ravnanie — V Juaoslaviii doslej 11 bolnikov
DOLENJSKI LIST PRED 20 leti
Dinar je vse bolj cenjen
Prvi znanilci gospodarske stabilnosti — Popoldanski obrtniki bogatijo — Kam s pridelkom?
KRATKOROČNE CILJE reforme smo že uresničili in si tako ustvarili temelje za doseganje strateških ciljev. Zadnje čase so vse bolj opazni prvi znanilci gospodarske stabilnosti. Najpomembnejši je vsekakor ta, da postaja dinar vse bolj cenjen doma in v svetu. So pa seveda tudi še težave, kot je zaostajanje modernizacije naše industrije. Problem je tudi v tem, da številni kolektivi povečujejo osebne dohodke na škodo skladov. To se lahko prej ko slej maščuje, kajti vedeti treba, da bomo v prihodnje uspevali le, če se bomo primerjali z bolj razvitimi.
NEKATERI POPOLDANSKI obrtniki bogatijo na račun najete delovne sile, čeprav tujih delavcev ne bi smeli najemati. Popoldanski obrtniki so razen tega zelo malo obremenjeni zdajatvami. To rednim obrtnikom ni neznano in že so začeli vračati obrtna dovoljenja, da bi se lotili popoldanske obrti.
ŽE SPOMLADI, ko so kmetje videli obete za dobro letino krompirja in sadja, so se pridelovalci veselili jeseni. Nihče pa tedaj ni pomislil, da ne bo mogel prodati krompirja, še manj pa jabolk. Odkup je slabo organiziran. Kmetje ponujajo pridelke posameznim kupcem, teh pa je premalo, ker je pridelek vetji od krajevnih potreb.
SEVNIŠKIJUGOTANIN se že vse leto bori s težavami in otepa z izgubo, ki za kolektiv s 117 zaposlenimi ni majhna. Tedni je bil narejen sanacijski načrt, ki med drugim predvideva tudi odpust četrtine vseh zaposlenih, s čimer se bodo zmanjšali stroški in povečal delovni učinek pri tistih, ki bodo ostali.
ŠKOCJANSKE DRUŽBENOPOLITIČNE organizacije se kar ne morejo zbuditi iz poletne dremavice. Izjema nista niti osnovna organizacija ZK niti gasilsko društvo. Pričakovali so, da bodo vsaj gasilci v tednu požarne varnosti malo bolj delavni, pa ni bilo nič iz tega. Morda bo jeseni kaj več časa za družbenopolitično delo.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 12. oktobra 1967)
Aids — nalezljiva spolna bolezen, za katero je značilna usodna oslabitev naravnega obrambnega sistema organizma — si je priboril domovinsko pravico tudi pri nas in že nekaj časa ni več bolezen, ki razsaja nekje daleč po svetu, medtem ko imamo za domačim plotom pred njoh blažen mir. Ne, aids je postal del tudi našega življenja in z njim se posredno srečujemo tako rekoč vsak dan.
Skoraj da ne odpremo revije ali dnevnega časopisja, da ne naletimo na vest ali članek o tem ali onem, povezanem z aidsom. Na ulici nas plakati opozarjajo, naj se ne okužimo z aidsom zaradi nevednosti, če seveda Občinarji niso zaspali in pozabili poskrbeti za razobešenje plakatov, kar so sicer dolžni storiti. Krvodajalcem je že star znanec, saj v Sloveniji od lanskega jaunaija redno testirajo vso darovano kri in ugotavljajo, ali so v nji znanilci prisotnosti virusa. Tu in tam je aids potrkal tudi že na vrata domov v obliki zloženke, kijih Rdeči križ pošilja po domovih in tako skrbi za splošno prosvetljevanje. Z aidsom se diskretno srečujemo tudi v nekaterih trgovinah, kjer so kondome potegnili izpod pultov in jih očitneje ponudili kupcem kot eno od zaenkrat najbolj učinkovitih, četudi ne stoodstotnih zaščitnih sredstev. Aids je, skratka, vdrl v naša življenja. Z njim živimo in se moramo navaditi živeti, ker bo še lep čas krojil nekatere žvil-jenjske navade.
Število bolnikov in okuženih z virusom aidsa v svetu še vedno nezadržno narašča. Zadnji podatki o številu obolelih govore, da jih je v 113 državah 51.751. Upoštevati je seveda treba, da so to le povsem zanesljivo ugotovljeni primeri in da je resnično število najverjetneje najmanj še enkrat večje. Strokovnjaki sicer ugotavljajo, da se bolezen širi nekoliko počasneje, kot so predvidevali, in da ni prišlo do podvojitve števila bolnikov tako hitro, kot so lani računali. Vendar to ne spremeni dejstva, da se bolezen vseeno širi, da ima epidemija svetovne razsežnosti in da ostaja aids slej ko prej neozdravljiva bolezen.
Učinkovitega zdravila in cepiva še ne bodo tako kmalu izdelali in sta še vedno stvar nedoločene prihodnosti. Po sedanjih razmerah sodeč, bo morala z aidsom kot neozdravljivo boleznijo živeti še ena generacija.
Podatki za Slovenijo kažejo, daje bilo do zadnjega dne prejšnjega meseca epidemiološki službi Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in so-
cialno varstvo prijavljenih 28 seropozitivnih oseb, med njimi 24 oseb s stalnim prebivališčem v Sloveniji:
Imeli smo 2 bolnika z aidsom, ki sta že umrla, 2 bolnika z arcom (to je kompleks bolezenskih znakov, povezanih z aidsom, nekakšna lažja oblika te bolezni) in 20 seropozitivnih oseb, vendar zaenkrat še brez znakov bolezni. Ta čas na ljubljanski infekcijski kliniki, ki je pripravljena za sprejem bolnikov z aidsom, ni nobenega. Vsega skupaj so doslej na kliniki zdravili 3 bolnike z aidsom.
V Jugoslaviji je po najnovejših podatkih število obolelih za aidsom doseglo 11. Točnega števila obolelih in umrlih aidsaijev v naši širši domovini še ni mogoče ugotoviti, ker smo se tudi na tem področju izkazali prav po jugoslovansko-balkansko. Pomanjkljivo sodelovanje med ustreznimi republiškimi in pokrajinskimi zavodi, neenoten način in podvajanje prijav je onemogočilo točen nadzor in pregled nad zbranimi podatki. Po sklepu zvezne komisije za aids se bo poslej uredilo enotno prijavljanje in tudi mi bomo točno vedeli, kakšen je epidemiološki položaj v Jugoslaviji.
Podatki torej potrjujejo, daje aids doma tudi na naših tleh, zato je zanimivo pogledati, kako smo se pripravili na nevarnega gosta. Že leta 1984je bila v Sloveniji ustanovljena strokovna skupina za aids. Od oktobra 1985je v Ljubljani odprta ambulanta za aids na univerzitetni kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kjer se lahko brez napotnice oglasi vsak, kdor morda sumi v svoje zdravstveno stanje ali pa bi se rad iz tega ali onega razloga testiral. Doslej sp v ambulanti pregledali že preko 700 oseb, od tega je bilo okuženih z virusom le 0,4 odstotka testiranih oseb. Zanimivo je, da je ambulanto obiskalo kar 34 odst. ljudi zgolj iz strahu. Zgovorni pa so tudi podatki, zbrani na osnovi anket, kijih opravijo v ambulanti z vsemi seropozitivnimi osebami. Po njih sodeč je aids v Sloveniji uvozna zadeva. Seropozitivni hemofiliki so se okužili z uvoženimi krvnimi preparati, ki smo jih uporabljali, ko še ni bilo znano, da se virus lahko prenaša tucji preko njih (od poletja 1985 naprej ne gre v uporabo noben krvi preparat, ki ni ustrezno obdelan), ostale seropozitivne osebe pa so dlje časa bivale v zahodni Evropi in Afriki, kjer je aids pač najbolj razširjen.
Daleč največ ljudi je bilo testiranih pri dajanju krvi. V Sloveniji že od 8.
Nadležneži iz Trebnjega
Ščurki so na svetu že na desetine milijonov let — Večina jih živi na prostem — Uničujoči sorodniki
januarja 1986 testirajo vso darovano kri, kar pomeni, da je bilo testiranih preko 170 tisoč ljudi. Dejstvo, da so odkrili le 4 seropozitivne osebe, je razveseljivo in kaže, daje pri nas stanje dokaj ugodno.
Ves Čas že teče informiranje in izobraževanje, strokovno na seminarjih, posvetih in v bolnišnicah, medtem ko so bila širši javnosti namenjena najrazličnejša obvestila, lepaki, pisanje tiska, radijske in televizijske oddaje, okrogle mize ipd.
Informacija je nadvse pomembna, saj je zaenkrat dobra obveščenost, kaj je ta bolezen, kako se prenaša in katere dejavnosti so rizične, edina z^res učinkovita zaščita pred aidsom. Širjenje vednosti o aidsu ostaja slej ko prej ena od poglavitnih nalog v boju zoper »kugo 20. stoletja«, pri tem pa bo treba še najti primerne načine za vzgojno delo v šolah, za izobraževanje staršev, vzgojiteljev itd.
M. MARKELJ
Blazine za nočne žagarje
Protismrčalna blazinapo-maga premagati nočno nadlogo
Milijoni ljudi občasno smrčijo, med njimi pa so spet milijoni takih, ki vlečejo dreto na vso moč, tako krepko, da ob njih lahko zaspi le tisti, kdor je takšne nočne glasbe vajen in ima dobre živce.
Ve se, zakaj pride do parajočih, piskajočih, hropečih in hrkajočih zvokov. V glavnem jih povzroča mehko tkivo v žrelu, ki se stresa, medtem ko speči diha. Toda zoper to sicer neškodljivo nadlogo zdravila ni. Vsakdo ve vsaj za enega od »preskušenih« receptov, kako odpraviti smrčanje, čisto zares pa vsi recepti odpovedo, ko naj bi šlo za trajnejše odpravljanje smrčenja. Izumitelji vseh vrst so se poskušali že tudi z najrazličnejšimi napravami, od elektronskih alarmov do posebnih dihalnih naprav, vendar brez pravega uspeha, saj bi sicer tale hip ne brali tega besedila. Kaže pa, da se le obeta rešitev za vse, ki si delijo spalnico z nočnim žagarjem.
Kanadski izumitelj Peter Sandler je izumil protismrčalno blazino, ki se je v dosedanjih praktičnih preskusih kar dobro obnesla. Izumitelj je blazino naredil tako, da prisili spečega, da se obrne na stran in da ne leži na hrbtu. Dejstvo je namreč, da prav pri legi na hrbtu ljudje najbolj smrčijo. Hkrati pa blazina spečemu zapira usta. Tako je odstranjen še eden od razlogov smrčanja.
Izumitelj ponuja denar nazaj vsakomur, ki kupi blazino, pa mu ne pomaga. Prodal jih je že blizu sto tisoč, nazaj pa je prišlo vsega 10 odstotkov blazin. Zadeva torej deluje.
Nadležna in neprijetna živalca, ki ta čas v Trebnjem zbuja strah in gnus ter povzroča toliko preglavic, spada med zelp stare prebivalce našega planeta, ščurki so živeli že v karbonu, to je pre 80 milijoni let, in kot kažejo fosili, niso bili kaj dosti različni od sedaj živečih. Biologi uvrščajo te živali v red ravnokrilcev, ki velja za najbolj primitiven red žuželk, vendar pa so se mnoge vrste zelo dobro prilagodile določenim okoljem, kar nedvomno dokazujejo že s tem, da so prastari prebivalci Zemlje.
Le redke vrste ščurkov so se navadile življenja v človekovem bivalnem okolju. Večina od preko 3500 vrst, kolikor jih šteje družina, namreč živi
Kaj so pred	80 leti	pisa Dolenjske Novice.
Prav ničesar pokazati nima
Agenti nagovarjajo ljudi na izseljevanje — Nalivi po Kranjski naredili ogromno škodo — Nevesto je kupil na kilograme — Nesreča v Kočevju_
vV najkrajšem) času pričnejo agenti nagovarjati ljudi na izseljevanje v severo-ameriško državo Mary-land. Pozornost bodo predvsem obračali na kmete, poljedelske delavce in posle. Razmere v omenjeni državi niso ugodne za izseljence. Maryland spada namreč med one države, ki so znane po svojih zapuščenih posestvih (farmah). Po roparskem obdelovanju so zemljišča že večinoma izsesana. Le s trudapolnim delom in s kapitalom v roki se doseže dobiček pri pridelovanju sadja in zelenjave. Z ozirom na napovedano propagando priporoča se največja pozornost.
(Hudi nalivi) začetkom tega meseca napravili so ogromno škodo ne samo na Kranjskem, temveč tudi po drugih krajih. Poplavljene so bile vse nižave. Podrli so se nekateri mostovi, odnešenih je večina žag in obrambnih jezov. Ljubljansko barje že od leta 1889 ni bilo tako hudo poplavljeno. Škoda na poljih kakor tudi na stavbah je neizmerna.
(Kranjskemu) deželnemu zboru, kateri o letošnjem delovanju ničesar pokazati nima, poteče rok. Mej tem, ko seje po drugih deželnih zborih marsikaj koristnega ukrenilo, bodisi za kmeta ali delavca, gledamo mi skozi prste.
Nevestokupil)na kilograme. Iz Pečuha poročajo: neki bogati kmečki sin prosil je za roko neke deklice. Stariši deklice niso hoteli začetkoma o poroki deklice s snubačem nič slišati, končno so le dovolili v poroko pod pogojem, da se deklico iztehta in da ženin plača šest kron za kilogram. Ženin je bil s tem zadovoljen, a je še poceni dobil nevesto, ker je nevesta tehtala le 43 kg.
(Osem 1 j u d i) je utonilo v Kočevju pri zadnjem nalivu. Na mostu od Stalgern proti Lienfeldu je zavozil dne 10. oktobra vozz 141judmi v vodo, od katerih seje rešilo le 6.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. oktobra 1907)
CELO GORO DINAMITA so
pripravili bančni roparji, ki jim je zadišalo bogastvo v trezorju banke v danskem mestu Mukebo. Da bi odprli trezor, so vso množino dinamita lepo zložili ok.oli trezorja in ga vžgali. Sledila je strahovita eksplozija, ki jo je bilo slišati 15 kilometrov daleč naokoli in ki je popolnoma porušila banko in močno poškodovala še nekaj sosednjih hiš. Cel in neodprt je ostal le trezor. Ko je na kraj prišla policija, niso nikjer našli niti sledu o roparjih. Morda jih je odneslo v kraje, kjer so bančni trezorji manj trdni.
S POLOMOM SE JE končal poskus modernizacije v kaznilnici v Miamiju. Uprava zaporov je za lajšanje prestajanja kazni sklenila, da bo dovolila zpornikom imeti v celicah domače živali. Naredili so anketo, da bi ugotovili, koliko psičkov, mačk in kanarčkov bi kaznjenci potrebovali. Ko so obdelali podatke, so od poskusa odstopili. Zaporniki so si zaželeli vse kaj drugega kot muce in tičke. Kot zaželjene živali so navajali krokodile, kače, velike in hude pse; nekdo, najbrž kak zaklet pacifist in oporečnik vesti, si je zaželel celo pingvina. Kot je mogoče ugotoviti, so si drugi kaznjenci izbrali za posebne namene bolj koristne živali.
KO JE IMEL ŠE VELIKO sreče pri prekupčevanju z nepremičninami, je izučeni mesar Albert Lowry iz Los Angelesa napisal knjigo Kako obogatiti z nalaganjem v nepremičnine. Nekaj časa je bil sam lep zgled pravilnih napotkov v knjigi, saj je bil težak kar nekaj milijard dolarjev. Potem pa mu je sreča obrnila hrbet in po nekaj nepremišljenih vlaganjih je prišel na beraško palico. Zdaj nekoliko podrobneje študira lastni priročnik.
V ŠVICARSKEM MESTU Bien-ne so priredili avtomobilsko dirko, ki pa se od istoimenskih prireditev loči po tem, da na dirkališču ni prevladoval smrad po izgorelem bencinu. Za nagrado seje borilo skoraj 100 avtomobilov na sončni pogon. Uspeh prireditve je bil seveda močno odvisen od lepega vremena. Zanimivo pa je tudi, kdo je tekmoval. Največje bilo Švicarjev, Avstrijcev, Zahodnih Nemcev, Francozov in Američanov. Se ve, kdo gleda v bodočnost in kdo varčuje ne samo na papirju in v govorih.
KAJ KDO POČNE za kratek čas, je seveda odvisno od nagnjenj in možnosti, ki jih ima. Delovnim ženskam v spodbudo in tolažbo pa povejmo, s čim se kratkočasi priljubljena Lady D., kot pravijo princesi Diani, bodoči britanski kraljici. Izjavila je, da dolgčas preganja s pomivanjem posode ali z likanjem. Ker ji je zaradi pestrega družabnega življenja bolj malokrat dolgčas, si lahko kar predstavljamo, kolikokrat se princesa kratkočasi z likalnikom in umazano posodo. O tem, kaj pride z njene likalne mize, pa bodimo gentlemansko tiho.
zunaj na prostem, se ne naseljuje v človeške domove in sploh nima nobenega stika z ljudmi. Večina vrst živi v tropskem in subtropskem pasu, le malo jih že od nekdaj živi v zmernem podnebnem pasu; sem so jih raznesli ljudje.
Najbolj poznan je pri nas tako imenovani kuhinjski ščurek. Že ime samo pove, kje gaje mogoče najti in kje živi. Imajo ploščato telo, kar jim omoča, da prodrejo v vsako špranjo in se zlahka skrivajo v ozkih razpokah. Dolge noge s krepkimi kolčki pa jim omogočajo hitro premikanje.
Nekatere vrste ravnokrilcev, kot so kobilice selivke, se občasno močno namnožijo in letajo v velikih oblakih. Kjer se spuste, uničijo vse živo. V zadnjih nekaj letih so taki ogromni roji kobilic letali na območju vzhodne Afrike in naredili ogromno škode. Ali je morda tudi v trebanjskem primeru prišlo do takšnega nenadnega razploda ščurkov, kot pride včasih do populacijske eksplozije pri njihovih sorodnikih kobilicah?
Ščurki so omnivori, se pravi, da jedo vse po vrsti in ne dajejo prednosti ne živalski in ne rastlinski hrani. Hranijo se poleg običajne rastlinske hrane tudi z gnijočimi snovmi. Nekatere vrste se celo prehranjujejo z lesom, kar jim omogočajo kolonije enoceličnih organizmov, ki žive v njihovem prebavnem traktu (simbioza). Ker so tako nezahtevni, se naselijo povsod, kjer je dovolj hrane. Neurejena smetišča so lahko pravi kraj za ščurke, saj na njih najdejo dovolj gnijočih odpadkov za pojedine.
Ščurki so že od nekdaj veljali za gnusne živali. Ljudje so veijeli in še verjamejo, da prenašajo nalezljive bolezni, vendar to, kot trdita poznavalca žuželk Alexander in Elsie B. Klots, ne drži. Živali same po sebi niso prenašalke bolezni, je pa res, da tam, kjer so ščurki, ni ravno zgledna higiena. Nečistoča pa je možno leglo kužnih bolezni.
MiM
V sprostitveno kamrico
Kako se brez težav sprostiti in odpočiti — Schmitzova naprava za razrvane ljudi
Da je dandanašnji človek vse prej kot miren in sproščen, je povsem jasno, saj nas o življenju pod stalnim pritiskom, v nenehnih napetostih in živčnosti prepričuje tako rekoč vsak dan posebej. Da bi se sprostili, ljudje posegajo po najrazličnejših sredstvih, med katerimi je gotovo najbolj kratkovidno in zato najslabše jemanje pomirjeval, najboljše pa korenita sprememba življenjskih navad. Žal je slednje tudi najtežje. Zato se stalno pojavljajo nova in nova sredstva, ki naj bi kar najmanj škodljivo pomagala ljudem, da se sprostijo in zares odpočijejo.
Med najnovejšimi tovrstnimi pripomočki je sprostitvega kamrica, kot bi po naše rekli nekoliko učeno označeni komori z relaksacijskim sistemom. Izdelali so jo po zamisli Christopheija Schmit-za pri Espace Timu.
Gre za nekakšen manjši zabojnik, podoben eskimskemu igluju, v katerem je vodna postelja z ves čas toplo vodo. Živčno razrvani ali zgolj utrujeni gost leže nanjo. Luči začno počasi ugašati, v polmrak pa se oglasijo zvoki baročne glasbe in prijeten ženski glas reče gostu, naj si sezuje čevlje in zapre vrata kamrice. Potem ga pouči, kako naj si izbere zaželjeno glasbo, če mu klasika ni pri srcu. Posluša lahko petje ptic, petje starih manter (za tiste, ki so vajeni meditacije) ali spodbujevalne besede, znane iz avtogenega treninga, hkrati pa dva glasova pripovedujeta pravnice. Ker ni mogoče
slediti dvema zgodbama hkrati, človek nehote dovoli, da mu v nezavedno vdirajo metaforične sugestije po sprostitvi. V kamri se popolnoma stemni in postelja prične nalahko valovati. Vsemu skupaj se ni mogoče upreti in človek v sprostitveni kamrici se začne umirjati in sproščati.
Izumitelj naprave je upošteval številna dognanja in jih povezal v celoto ter popolnoma avtomatiziral. Tako je upošteval izkušnje, ki jih imajo terapevti s transcendentalno meditacijo, avtogenim treningom in podobnimi vajami, uporabil je odkritja newyorškega psihologa, ki je med prvimi uporabil vodno posteljo za lajšanje stresnega počutja, nato pa vse skupaj zaupal računalniškemu programu, ki usmerja in vodi delovanje sprostitvene kamrice. Prvi poskusi so spodbudni in hoteli ter zdravilišča že kažejo zanimanje. za napravo.
Hkrati ko bo stekla proizvodnja sprostitvenih kamric za večje naročnike, bo stekla tudi izdelava kamric za domačo rabo. Kdor si bo lahko od družinskega proračuna odtegnil 6.500 dolarjev (ta čas je to nekaj več kot pol milijona dinarjev), se bo lahko v urah napetosti in utrujenosti zavlekel v lastno kamrico in se okrepil za nove naloge. Če le ne bo pred vhodom prehuda družinska gneča.'
MiM
(Vir: Newsweek)
NAGRADA V ČRNOMELJ
Izmed reševalcev naše 39. nagradne križanke je žreb izbral DARINKO PLUT iz Črnomlja in ji dodelil knjigo znanega pisca kriminalk Edgarja Wallacea. Upamo, da ji bo knjiga Nenavadna grofica v prijetno razvedrilo.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 26. oktobra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lita, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom, KRIŽANKA 41.
PRG3SČE
m3SL3
Odrivanje slovenskega jezika najdemo povsod tam, kjer stopa o na piano plehki komercial zem, komercialna lahka kultura, centralizem in unitarizem.
B. DEBENJAK
Brž ko ženska reče svojemu ljubčku: »Torej me nimaš več rad,« je to znamenje, da ga je sama nehala ljubiti.
A. STRINDBERG
V enem samem hipu lahko drugam zaveje veter.
PINDAR
NAGRADNA KRIŽANKA
NENADNO
PADANJE
TEKOČE
VODE
PREKOP
ROMUN.-
FRANC.
PISATELJ
(PANAIT)
Železov
oksid
SKANDIN/
OTROŠKO
VOZILO
LASKI
SLANO
PECIVO
LEDINA/ KEM. SIMBOL ZA FLUOR
M. IME
NAPRAVA ZA
SaEKCUO DELCEV/ IZDELOVALEC SRPOV
ŽIVAL/
SIMFONIJA
RIMSKI-
KORSAKOVA
VRSTA
2BANJA
NEKDANJI
NAROD
NA
HOKKAiDU
VERDIJEVA
OPERA/
PREČEN
DR06
PRIPOMOČEK ZA BRISANJE
IGRALKA
ECKBERG
RANOCEL-
I
NIK/GL
STEVNH
ZAPORNIK/
NOVA
GVINEJA
OKRZA
HERTZ
DOMOVINA
KIRKE
STARINSKI FR.ZLATNIK/ AGAMEMNONOV SIN
TORIŠČE/ MESTO V MAROKU
ULTANOVJ PALAČA/ AVT. OZNAKA VUKOVARJA
HERCEGO-
VEC/SEJA
SESTAVI J. UDIR
Clan
STRANKE V RUSIJI PRED OKT. REVOLUCIJO
BRANE OBLAK/ PRVI AM. NATURALISTIČNI PtSA-THJ (FRANK)
PEVEC
PESTNER/
CELJSKA
RRMA
BOO EC PLEVEL
PUSCAVNIK
GL MESTO BASKIRSKE ASSR
L M. IME
ORGAN
VIDA
JUGOSLO-
VANSKI
AERO-
TRANSPORT
Znosnejše življenje s kadilci še sta živa
Ameriška cigaretna družba Revnolds Tobacco je izdelala brezdimno cigareto — Nič več nadležnega dima, pepela in nevarnih ogorkov — Nova kadilska doba?
Celo strastnim kadilcem je včasih neznosen smrad po tobaku, ki se zaleze v vsako špranjo prostora, kjer se veliko kadi, in tudi gost, zakajen zrak jim ni vedno najbolj pogodu. Preklinjajo tudi cigaretni pepel in ogorke, ki jih je povsod dovolj. Kako se šele počutijo nekadilci, ki so zaradi nekulture kadilcev in napačno razumljene svobode, ki si jo prilaščajo kadilci, ne samo prisiljeni vohati smrad in dihati zakajen zrak, marveč jih ljubitelji tobaka zdravstveno ogrožajo. Ker se tobaku, kot je videti, še zlepa ne bodo odpovedali, vsi pa bi radi bivali v ne-zasmrajenih prostorih, je edina rešitev cigareta, ki bi se ne kadila, ne sipala pepela in ne postala smrdeči ogorek.
Sanjska cigareta, stvar gole domišljije? Ne! Prav takšna brezdimna cigareta prihaja na tržišče razvitega sveta kot rešitev mnogih nadlog, povezanih s kajenjem. Na ameriškem trgu naj bi se pojavile poskusne serije brezdim-nih cigaret že to zimo, ko bo stekla prva redna proizvodnja.
Fantastično cigareto, ki naj bi pomagala zakopati bojno sekiro med kadilci in nekadilci, so izumili pri drugi naj večji ameriški tobačni družbi Reynolds Tobacco, kije morala leta 1983 prepustiti prvo mesto Philipu Morrisu in njegovim marlborovcam. Resnici na ljubo je treba povedati, da se izdelave nove cigarete niso lotili iz ljubezni do nekadilcev, marveč jih je k temu prisilil hud konkurenčni boj na trgu in seveda zahteve javndsti, ki je vse bolj osveščena in kupuje raje manj škodljive cigarete. Nova brezdimna cigareta je še vedno cigareta in ni povsem neškodljiva za zdravje, le »najčistejša« od vseh doslej je.
Bolj zavarovano
Pravico do vstopa da le pravi prstni odtis
Kako doseči popolno varnost pomembnih prostorov, naprav ali sistemov, a hkrati omogočiti kar najlažji in kar najmanj zapleten dostop zaposlenim, ki pač imajo pravico in morajo opravljati svoje delo s strogo varovanimi stvarmi? Videti je, kot da se to dvoje izključuje; kjer je dostop olajšan, ni popolne varnosti, kjer je velika varnost, paje dostop tudi za poklicane otežkočen.
V to jabolko so ugriznili univerzitetni strokovnjaki v Edinburghu na Škotskem in rešili problem s pomočjo računalniškega programa. Zasnovali so ga tako, da računalniški sistem hitro in nezmotljivo prepoznava prstne odtise in da prosto pot le tistim osebam, katerih prstni odtis ustreza vzorcu, ki ga računalnik hrani s spominu kot pravi.
Vse skupaj poteka zares hitro. Na vhodu v bančne trezorje ali v prostore, kjer so zaupni podatki in podobne strogo varovane stvari, tisti, ki želi vstopiti, pritisne prst na svetlobno napravo in čez nekaj sekund se vrata odpro ali pa ostanejo zaprta, odvisno od tega, ali spada posameznik v vrsto tistih, ki imajo pravico dostopa, ali ne.
Revolucionarna novost pri novi cigareti je ta, da ne gori. In ker ne gori, tudi ni dima in ne katrana, ničesar, kar zgorevanje tobaka spremlja. Kadilec sicer novo cigareto prižge z vžigalnikom ali vžigalico, kot prižiga običajne cigarete, vendar pa pri kajenju ne pride do zgorevanja tobaka, marveč se tobak le pregreva. Na koncu cigarete je namreč ogljikova toplotna tabletka, ki ogreje cigareto, ko kadilec potegne zrak vase. Najprej gre vroč zrak skozi predel s
Se za vedno poslavlja od dima in pepela?
tobakom in kapsulo, katere vsebina je zaenkrat skrivnost družbe Rey-nolds, da pa cigareti značilen vonj in okus, medtem ko da tobak od sebe za kadilce potrebni nikotin in druge sestavine, na katere je organizem kadilca navajen in jih redno zahteva. Tobačni dim« gre nato še skozi dva filtra; prvi je narejen iz tobačne mešanice in ima nalogo, da ohladi zrak, drugi pa je običajni, že poznani filter iz sintetičnih vlaken. Od kajenja pride iz kadi-lčevih ust le medel dimek, ki se takoj razkadi, medtem ko iz same cigarete ni nič dima. Seveda tudi ni tobačnega pepela in ne ogorkov. Ko konica cigarete neha ogrevati tobak in kapsulo, je cigareta pokajena in je za v smeti. Kajenje ene brezdimne cigarete traja toliko, kot zdaj kaja daljših (king size) cigaret.
Nova cigareta je že zdaj, še predno se je pojavila v kioskih in še predno kadilci lahko posežejo po nji, deležna velike pozornosti. Pri Reynolds To-baccu so sicer nadvse skrbno čuvali skrivnost zase, vendar pa so kljub vsemu pricurljale na dan novice in posamezne podrobnosti, tako da nedavna javna predstavitev nove cigarete ni bila popolno presenečenje.
Smrt postaja prijazna v ljubezni, ni vec strašna.
M. REMEC
Veliki pisatelji so pustolovci duha.
P. VVAESTBERG
Vse, kar se ne ukvarja s smrtjo, se ne more avtentično ukvarjati z življenjem.
M. ROŽANC
Gosposko in herojsko je skrivati in zanikati hibe.
J. ROTH
Konkurenčne tobačne družbe so pohitele in že povedale, da so sposobne tudi same izdelovati take cigarete, medtem ko borci proti kajenju nič ne zamujajo in že opozatjajo, da z novo cigareto ne prihaja obdobje neškodljivih cigaret. Dokler bo kadi-lec vdihoval nikotin in druge sestavine, bo kajenje škodljivo za njegovo zdravje.
Strokovnjake, ki se ukvarjajo z raziskovanjem škodljivih vplivov kajenja na zdravje, pa zanima predvsem vsebina aromatične kapsule. V besede proizvajalca, da ni v nji nič škodljivega, ne verjamejo preveč.
Naj bo kakor koli, dejstvo je, daje nova cigareta zares skoraj brezdimna, da ne zasmraja okolja in ne draži nekadilcev, kot to velja za običajne cigarete. Njena prednost je tudi v tem, da ni tako požarno nevarna, kot so ogroki navadnih cigaret. Karbonski gorilec na koncu nove cigarete je zavarovan in precej težje povzroči požar, dokler gori, ko je enkrat cigareta pokajena, pa sploh ni več nevarna. Pomislimo samo na to, koliko premoženja in življenj je že pobral nemarno odvrženi ogorek ali cigareta v rokah spečega kadilca, pa bo vsaj ena prednost nove cigarete očitna.
Kdaj bomo pri nas kadili brezdim-ni filter 57, pa se ne ve. Sodeč po razdalji, ki nas loči od razvitega sveta in ki je žal vsak dan večja, ne prav kmalu.
MiM (Vir: Time)
Ločena siamska dvojčka bosta morda ostala hroma
Od operacije stoletja, kot so poimenovali kirurški poseg, pri katerem so strokovnjaki baltimorske bolnišnice po dolgotrajni operaciji, ki je trajala 22 ur in je pri nji sodelovalo 70 kirurgov, zdravnikov, sester in medicinskih tehnikov, ločili z glavo zrašče-na siamska dvojčka (o podvigu smo pisali tudi v našem tedniku), je minil že več kot mesec. Oba dojenčka, Benjamin in Patrick, sta sicer še živa, vendar njuno stanje ostaja kritično. Še vedno sta v komi.
Tačas pa seje razvedelo, da operacija le ni potekala tako brezhibno, kot seje sprva govorilo in pisalo. Kirurgi so morali priznati, da so bili prisiljeni pri ločevanju zraščenih glavic poškodovati del možganov, in sicer tisti, ki je odgovoren za gibanje in govor. Boje se, da bosta zaradi tega otroka, če bosta preživela, hroma in nema.
Edino upanje za mala pacienta je v možnosti, da drugi deli možganov prevzamejo funkcijo poškodovanih.
To je seveda možno, ker gre za dojenčka. Pri odraslih ljudeh takšne možnosti ni. Otroka kljub komi reagirata na šume in svetlobo. To je, kot pravijo zdravniki, dobro znamenje, ki krepi upanja.
STAREC IN SMREKE
Jesensko sonce je medlo prodiralo skozi sivino in med vejami dreves, na katerih seje v vetru zibalo še nekaj osamljenega, tjavega listja. Veter gaje lovil v svoje naročje, se podil z njim in ga odlagal v kristalno čist potok.
Počasi, a s prožnim korakom je premagovala strmo pobočje. Pot je bila težavna, zraščena z robidovjem in drugo podrastjo. Nebo seje temnilo in veter je postajal vse močnejši.
Za trenutek je postala, zajela sapo in nato nadaljevala pot, zavita v volneno ruto. Ko je prešla sleme, se je znašla na prisojni polici. Pod seboj je zagledala staro, leseno in s slamo krito hišo, obdano z visokimi, vitkimi smrekami, na klopci pod njim pa sključenega starčka v ovčjem kožuhu.
Tiho se je približala koči in klopci, nato pa radostno vzkliknila: »Dober dan, dedek!« in skočila stričku v naročje.
»Bog daj,« je najprej odsotno rekel, potem pa, ko je bolje pogledal gosta, radostno dejal: »Prišla si, srce moje. Prišla si k dedu... Stopiva v kočo.«
Stopila sta v skromno izbo. Od krušne peči je vela prijetna toplota. Starček jo je posadil za javorovo mizo, nato pa sta skupaj pregledala, kaj vse je prinesla s seboj v nahrbtniku.
»Že dolgo mi ni nihče nič prinesel iz mesta,« je potožil starček. »Sam ne morem več na tako dolgo pot, ljudje pa kar pozabijo name. Do vasi še stopim po najnujejše, dlje pa ne.«
Pogovatjala sta se pozno v noč, potem pa sta se odpravila k počitku, ona na krušno peč, on pa na edino posteljo v koči.
Veter je divjal vso noč, da so smreke zamolklo ječale. Ponehal ni tudi drugega dne, ko sta sedela pred kočo in gledala v mogočne vrhove smrek.
»Poglej, kako kipijo v nebo. Kako velike in mogočne so,« je ded začel govoriti. »Kaj pa jaz? Vse življenje sem jih ljubil, spoštoval, gojil. Zdaj, ko sem star in utrujen, pa so najlepše. Ne potrebujejo več moje ljubezni, moje dobrote in varstva. Mogočne lepotice so postale, jaz pa taka krhka razvalina, ki jo bo kmalu odpihnila prva močnejša sapa... Pozabile pa me ne bodo, moje smreke. Le kako bi mogle. Njihova pesem bo prišla do moje gomile...«
Starček je govoril z grenkobo in bolečino v glasu, ko je nadaljeval: »Toda ne bom jih več videl. Predaleč bodo, oddaljene, na drugem svetu, kot bom jaz.«
Iz starčevega očesa je kanila solza.
Poprej ni nikoli slutila, daje starček tako globoko navezan na svoje smreke, in šele ta hip se ji je razkrilo, da njegovo življenje zares lahko kaj kmalu ugasne.
Nad njima so se v vetru oglasile smreke. Ni ji bila prijetna njihova pesem. Zdelo se ji je, kot da se jima posmehujejo.
»Tudi one se poslavljajo,« je rekel ded.
Čez čas seje poslovila od njega. Vrnila seje po zaraščeni poti. Pot ji ni bila več prijetna...
Starček res ni dočakal zime.
Ko je stopala za njegovo krsto, se je ozrla v hrib k mogočnim smrekam. Zdelo se ji je, da jih sliši, kako zmagoslavno šumijo in se posmehujejo človeškemu rodu.
DAJA
	n	S3				50	H3 ..."
Spet je začel, besede so silile iz njega, se gnetle, prerivale. Govoril je o življenju, o navdušenju, ki ga včasih preveva, o iztreznjenos-ti, o razkroju. Deček vsega ni mogel dojeti, razprla se mu je le tista davna pokrajina, polna ostrega, svetlega zelenja, ki so ga raztreščili sovražnikovi vojaki. Gledal z veliki, vprašujočimi očmi.
Vinko je močno zakašljal, dušilo ga je. To bo tisti grenak vozel, ki ga žalost zatlači v grlo.
Ded mu je tako govoril. Pravi možje ne jokajo s solzami, žalosti ne kažejo navzven, jokaj s kapljicami krvi.
Stric je spet začel o konju: »Zahrzal je in se vzpel, potlej pa zgrmel na tla. Vse okoli sikanje krogel, pasji lajež in nemške čelade. Vrgel sem se na tla, se kotalil po hosti. Suknjič se mi je zaplel v robidovje; pustil sem ga tam in se zakotalil navzdol k potoku.«
Tomaž je s priprtimi očmi visel na njegovem obrazu. Vinko je še bolj dvignil glavo, kot bi lovil krike preganjalcev, nagle in divje udarce srca, ko se je pred smrtjo poganjal v globino gozda.
Skozi krošnjo se je prerivalo sonce; dečku se je zdelo, da rine vanj, da mu je pognalo kri v obraz; zganil se je, kot bi ponovno prisluškoval tistemu času.
Vinko je razpletal naprej: »Potok je bil moja rešitev. Zavalil sem se vanj in jim zmešal sledi. Ušel sem jim. Dobili so le moj suknjič s slikami in dokumenti: Vse so odnesli k materi. Pretolkli so jo. Reva! Dala, mi je zvonit zadnjo uro.«
»Pa Belko?« je zakipelo iz dečka.
»Belko?« Vthkov skrušen nasmeh. V njeg-
ovem pogledu je bilo nekaj neizrekljivo otožnega. »Zagrebli so ga; ne, pokopali po človeško. Materi so pomagali otroci tvojih let. Postavili so mu lesen spomenik. T udi venci so bili in govor. Kakšni časi! Povsod razdejanje, smrt, vojna je legala v ljudi, v srcih pa je bil upor. Na poljih so delali starčki, otroci; brazde so bile skrivenčane, živina izmozgana.«
»Pa mati?«
Vinko je spet ostal nekje daleč. Čas je marsikaj zabrisal, veliko nežnih odtenkovpa je še oživljalo. S priprtimi očmi je skušal zadržati privid matere. Vedel je, da ji je pomenil vse. Tisti čas ji [e izžgal srce.
Spet njegove besede, zadržane, vendar prežete s komaj opaznim začudenjem, z razočaranjem. Materi je v tistem času preostala le možnost čudeža, da se bo vrnil. Nemci so prečesali vso hosto, a trupla ni bilo.
Nekaj dni po vojni... Vrnil se je sredi noči. S kolesom se je pripeljal iz Kamnika. Toda matere ni mogel prepričati, da je živ, da je res on. Bolj ji je pripovedoval, kako je za las ušel smrti, bolj je zmajevala z glavo. »Noč te je dala, noč te bo vzela. Ti nisi več od tega sveta.«
V obupu je sklepala roke, drobila je molitev: »Bog, daj mu večni mir in pokoj! S topim ira-zom je stiskala rožni venec.
»Mam, tvoj pooič sem; tisti pobič, ki je pil sveža, surova jajca, pa si dolžila dihurja; tisti, ki ti je kradel smetano z latvice, ti pa si z burk-lami kresnila mačka, tisti...«
»O bog! Kdo si? Duh ali človek? Živ ali mrtev?«
»O, mati! Bolj mrtev kot živ. Od lakote mi
prede po želodcu. Tri dni sem že na poti. Podplatov na čevljih ni več. Mati!«
Vsa je bila oblečena s črnino, a vendar tako živa, tako polna mlade moči; kar ni seje mogel nagledati. Zmajevala je z glavo, prijemala se je za srce. »O bog! To je strašno. Pa pravijo, da smrti ne moreš pobegniti. Ti si ji.«
Vinko jo je stisnil k sebi. Čeprav na zunaj krhka, bliže smrti kot življenju, je v sebi imela nenavadno moč, žilavost. Kot bi držal ob sebi samo živo mladost. Čutil je topllovanje krvi v njenih žilah.
»Mati!«
»Pa si menda res živ! Da si prišel iz tega pekla? Vem, da se čudiš. Če sem hotela preživeti, sem morala biti taka; na zunaj medla, drobna, nebogljena, z eno nogo že v grobu. Tako so me pustili na miru. Sovražila sem jih. V notranjosti pa sem se krepila... Ko so mi prinesli tvoje cunjee, kaj vse so počeli? Kako so se režali? Bila sem nekje na robu. Nekaj čudnega sem začutila v sebi, nenavadno moč. Trdno sem bila prepričana, da se je vame zlila tvoja mladost, tvoja moč. Posrkala sem jo. Ta-ko sem preživela.«
»Oba sva preživela. Vidiš, kako se vse razpleta. Tako je življenje.«
Tomaž gaje poslušal z odprtimi usti. Nobena beseda mu ni ušla.
»Stric, pravite, da je tako življenje. Življenje? Pa kaj je to? Babica pravi, da je čudovit dar, ta trdi, da je ovinkasta pot od rojstva do smrti, dedek pa pravi, daje življenje še vse kaj drugega. Vsega ne razumem. Mama mi pravi, naj le delam. Z leti bom vse razumel. Kdo ima prav? Kaj pravite?«
POTA
m STi
Pobeg se je končal v kopalnici
Milan Novak, Franc Goršin in Sidik Nuhanovič so skušali pobegniti iz novomeških zaporov — Zoper vse vložena obtožnica
NOVO MESTO — Dogajanje letošnjega 18. julija v novomeških zaporih je spominjalo na kak razburljiv film. V tistem času so bili skupaj na prestajanju pripora 27-letni Milan Novak iz romskega naselja Veliki Gaber, kije sedaj na prestajanju kazni v KPD Dob, 19-letni Sidik Nuhanovič iz Sevnice in enako stari Franc Goršin iz Smolenje vasi, o katerem je beseda tekla že v zadnji številki Dolenjskega lista.
Za osvežitev spomina povejmo, daje bil Goršin zaradi večjega števila vlomov in tatvin obsojen na enotno kazen 3 leta
poročajo
OB KOLO Z MOTORJEM — Neznan storilec je 9. oktobra izpred krajevnega urada v Mokronogu ukradel kolo z motorjem, l^t 17-letnega Mitje Šebanca iz Tržišča. Sebanc je tako ob kakih 300 tisočakov.
ŠE EDEN BREZ VOZILCA — Žalostnega obraza je bil dan kasneje tudi 35-letni Boro Spasojevič iz Črnomlja. Tudi on je bil ob kolo z motorjem, ki gaje imel spravljenega v hodniku stanovanjskega bloka. Spasojevič je tako ob 600.000 din. Tatu še iščejo.
IZGINILA ZAKLENJENA JAWA — V noči na 7. oktober je neznan storilec iz kolesarnice stanovanjskega bloka ukradel motorno kolo Jawa. Vozilo je bilo zaklenjeno, kar pa tatu ni oviralo, da ne bi 32-letnega lastnika Andreja Kramarja iz Črnomlja oškodoval za 300 tisočakov, kolikor naj bi bil motorček vreden.
VLOM BREZ PLENA — V času med 4. in 7. oktobrom je neznanec vlomil v vikend nad vasjo Gornji Suhadol. Lastnik, 32-letni Franc Krhin iz Dolenjega Gradišča, je z vlomom oškodovan za vsega 10 tisočakov, saj se ga je vlomilec usmrtil in odšel praznih rok.
DOMAČE TRNJE
• Velike ribe smrdijo pri glavi, toda politično zaledje in korupcija delujeta — kot dezodorant
• Najbolje, da odgovorni mižijo do konca življenja — saj so navajeni zapirati oči pred resnico.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Slab izkupiček je imel vlomilec, ki se je v noči na minulo nedeljo polotil zajčnikov in kokošnjakov novomeških rejcev malih živali. Očitno ni računal s tem, da so rejci svoje živalce že preselili v zamrzovalne skrinje, tako da je s Ceste brigad ter Ljubljanske ceste, kjer je vlomil v kokošnjake Jemeja Grandovca in Antona Hrastaija, odšel praznih rok. Več sreče je imel v Brezovem logu, kjer je Cvetku Kostrevcu speljal 4 dolgouhce, Matjana Korbaija na Ljubljanski cesti pa je prikrajšal za 4 kokošje pečenke.
• Prav nobenih vlomilskih spretnosti pa ni bilo potrebnih za obisk kokošnjaka Vinka Primca v Novem mestu. Kokoške so pustile vrata odklenjena, nerevidnost pa so štiri plačale z življenjem.
• Vinko Cvelbar iz Mršeče vasi je 2. oktobra zvečer pustil svoj avtp na domačem dvorišču. Komu in zakaj to ni bilo povšeči, Cvelbar še razmišlja, dejstvo je le, da je nekdo v nočnih urah z nožem prerezal tri gume, četrto je pustil za vzorec.
• Neznan storilec je v noči na 8. oktober vlomil v vikend No-vomeščana Petra Kapša v Dobravi. Z litrom penečega vina, prekajenim želodcem in več suhimi klobasami bo tatič brez dvoma preživljal lepe trenutke.
in 6 mesecev zapora, že v kratkem pa bo moral skupaj z Novakom in Nuha-novičem znova pred sodnike. Skupaj so se namreč letošnjega julija dogovorili, da skušajo pobegniti iz novomeških zaporov. Glavni pobudnik ideje je bil Milan Novak, kije v Goršinu in Nuhano-viču našel zvesta somišljenika. Pobeg so načrtovali, zanj pa so se odločili 18. julija, ko so izvedeli, da sta v službi le dva paznika. Najprej so hoteli med kopanjem onesposobiti enega, nato pa se spraviti še nad drugega in si utreti prosto pot v svobodo. Dogodki pa niso potekali povsem po načrtu.
Omenjenega dne — bila je sobota — so se Novak, Nuhanovič in Goršin
STROJ GA JE ZGRABIL ZA NOGO
DOL. STARA VAS — V nedeljo, 11. oktobra, dopoldne je prišlo do hude delovne nezgode med pobiranjem koruze. 27-trak-toijem in strojem za pobiranje koruze odpravil na njivo. Koruza je bila mokra in se je stroj zato večkrat zamašil, tako je bilo tudi ob 9.30. Frančič je zato traktor ustavil in stopil do stroja ter z nogo brcnil med spiralasta valja. Slednja pa sta tisti hip nogo nad kolenom zgrabila in jo vlelda proti nožem. Frančič je zaman poskušal, da bi jo izvlekel, na srečo pa je z vpitjem na pomoč priklical sovaščana Franca Kegljeviča. Slednji je stroj urno ustavil, s pomočjo vaščanov pa jim je Frančiča uspelo rešiti. Nemudoma so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, od tam pa v ljubljanski Klinični center.
Knjižice prilagajal potrebam
Erik Hrustanovič je sam ponarejal salde v hranilnih knjižicah — Kar 78 neupravičenih dvigov — Škodo že povrnil — Dve leti zapora
BRUSNICE — Kar dobro leto je 23-letni Erik Hrustanovič z Rateža brezskrbno in dokaj udobno živel navzlic brezdelju. Zataknilo pa se je, ko je nekega dne na novomeški pošti izpolnil listek za izplačilo denaija, uslužbenka za šalterjem Danica Hočevar pa je ugotovila, daje hranilna knjižica ponarejena. Odklonila je izplačilo in poklicala miličnike. Klobčič seje zatem pričel odmotavati, Hrustanovič je moral za tri mesece v pripor, pred dnevi pa še na zatožno klop novomeškega sodišča.
Kot je sodnikom povedal Hrustanovič sam, je bilo njegovo življenje težko, plača, ki jo je prejemal, ko je bil še v službi v IMV, majhna, da se je komaj preživljal. Potem je prišlo služenje vojaškega roka, med katerim si je nabral nekaj dolgov, za katere ob prihodu od vojakov ni vedel, kako jih poravnati. Odločil se je za pot, ki jo je pred sodniki odkrito obžaloval: pričel je ponarejati hranilne knjižice.
Že septembra 1984 je v hranilno knjižico Ljubljanske banke — Temeljne dolenjske banke glavnici pripisal številke, a je bila ponaredba tako slaba, da knjižice ni uporabil za dviganje denaija. Zato pa je znova poskusil mesec dni kasneje s hranilno knjižico ljubljanske ekspoziture LB. Kar v desetih primerih je s kemičnim svinčnikom popravil zneske, tako je, denimo, pred saldo 1.050 din pripisal enico in dobil znesek 11.050 din, pred saldo 8.050 din pripisal štirico in dobil popravljen znesek 48.050 din, itd. To je počenjal vse do februaija naslednjega leta, potem dvignil novo hranilno knjižico, tokrat pri LB — Temeljni dolenjski banki, in v njej popravil 7 vlog. Tako je znesku
VNELE SO SE SAJE
ZAGORICA — 8. oktobra ob 10.15 je prišlo do požara na stanovanjski hiši 55-letnega Draga Zagorjana v Zagorici pri Čatežu. Zagoijan je kuril v krušni peči in štedilniku, ki imata isti dimnik. Zaradi velike temperature so se vnele saje, ki so iz odprtih vrat dimnika na podstrešju padale na izolacijo. Slednja je pričela tleti, vnelo pa seje nekaj tramov in lesen strop v sobi. Z ognjem je ob pomoči prostovoljnih gasilcev iz Trebnjega in Čateža opravil Ža-gorjan sam. Tako je materialne škode samo za 200.000 din.
PO LEVI
HRASTJE — 22-letni Željko Rozman iz Novega mesta se je 9. oktobra ob 21.30 peljal z osebnim avtom iz Orehovice proti Mokremu polju. V vasi Hrastje mu je na delu ceste z več ovinki s preveliko hitrostjo in po levi strani pripeljal nasproti voznik motornega kolesa, 18-letni Marjan Metelko iz Novega mesta. Prišlo je do trčenja, v katerem se je Metelko poškodoval. Pomoč so mu nudili v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je za 500 tisočakov.
vsega 7 din pripisal število 4.940 in dobil saldo 49.407. Nasploh pa je za to obdobje značilno, da je v domala vseh primerih pred zneske pripisoval štirico in s tem zneske popravljal za 40 tisočakov. Hrustanovič je ponaredil tudi knjižico Ljubljanske banke — TDB, agencija IMV, ter v njej saldu 39,50 din pripisal število 410 in tako dobil znesek 41.039,50 din.
Odveč je veijetno pripomniti, da je s tako ponarejeni hranilnimi knjižicami
Hrustanovič denar tudi dvigal. Vselej je to storil na kakšni pošti; kot je ugotovilo sodišče, pa ima na vesti kar 78 neupravičenih dvigov denaija, s katerimi je Ljubljansko banko — Temeljno dolenjsko banko oškodoval natanko za 582.436 din.
Senat novomeškega sodišča, ki mu je predsedovala Milojka Gutman, je Hru-stanoviča obsodil na enotno kazen dveh let zapora, pri tem pa pripor vštel v izrečeno kazen. V oljaševalno okoliščino je Hrustanoviču štel odkritosrčno priznanje in obžalovanje ter dejstvo, da je že med kazenskim postopkom banki vso škodo povrnil. Do denaija je prišel s honorarnim delom, prodal pa je tudi nekaj zemlje.
B. BUDJA
Pokvarjeno smetano so prodajali po nižji ceni
Odkritje sanit%rne inšpekcije v Dolenjkinem marketu v Žužemberku pred sodiščem
ŽUŽEMBERK — Število spisov na gospodarskem oddelku novomeškega temeljnega sodišča kaže, da so uslužbenci uprave inšpekcijskih služb v Novem mestu letos krepko zavihali rokave. Enega takih primerov imamo pred seboj.
Sanitarna inšpektorica seje namreč letošnjega junija in potem še avgusta odpravila v Dolenjkin market v Žužemberku, obakrat pa se je vračala s polno beležnico.
4. junija je med ogledom omenjene trgovine našla v hladilni vitrini sedem sladkih smetan, katerim je rok uporabnosti potekel že pred štirimi dnevi, še obsežnejši pa je bil zapisnik njenega ogleda 14. avgusta. Takrat je namreč v taisti hladilni vitrini našla kar 93 zavitkov surovega masla, katerega proizvajalecje Mercator Ljubljanske mlekarne, tozd Mlekarna Ljubljana, ki je bilo proizvedeno 9. julija, rok uporabe pa je znašal vsega 14 dni. Ni potrebno dosti računanja za ugotovitev, da je maslu rok uporabe potekel že pred tremi tedni in v hladilni vitrini ni imelo kaj iskati.
Isti ogled pa je na prodajnih policah odkril tudi 19 kozarcev delikatesnega namaza z gorčico ETA, kate-
rega proizvajalecje Mercator, živilska industrija Kamnik, in mu je rok porabe potekel že 22. decembra lani.
Vsi ti podatki so se skupaj z odgovorno osebo Dolenjke in poslo-vodkinjo žužemberškega Marketa Magdo Smrke znašli pred sodiščem. Senat je Dolenjko obsodil na 800.000 din denarne kazni, Smrketovo pa na plačilo 50 tisočakov. Pri tem je sodišče še posebej upoštevalo, daje šlo pri maslu za živilo, kije beljakovinskega izvora in zato še posebej občutljivo in zdravju nevarno. Sicer pa so v Dolenjki dejanje odkrito priznali, Smrketova je v svoj zagovor navedla le, da je prodajalki naročila, naj smetano s pretečenim rokom uporabe umakne iz prodaje, a ta tega ni storila, pač pa jo je celo naslednji dan prodajala po nižji ceni. Za izdelke ETE pa v Dolenjki pravijo, da jim jih je takšne, s pretečenim rokom uporabe, najverjetneje podtaknil proizvajalec sam. .
Sicer pa povejmo še, da izrečena kazen ni pravnomočna, saj se je zoper njo pritožil temeljni javni tožilec.
B. B.
kopali v prisotnosti paznika. Na dogovor so vsi trije v kopalnici hkrati planili na čuvaja Alojza Lindiča, ga podrli na tla, in medtem ko gaje eden držal, gaje drugi tepel, suval in brcal, tretji pa iskal ključ. Čeprav so Lindiča držali za usta, mu je vendarle uspelo z vpitjem priklicati na pomoč najprej kuijača, nato pa še druge pripornike in paznika. Družno so opravili z nasilneži, ki so jo, potem ko je že bilo jasno, da s pobegom ne bo nič, jadrno ucvrli v sobo in se zaklenili. Odveč je veijetno pripomniti, da so bili že malo zatem tudi v svojih celicah.
Zoper Novaka, Nuhanoviča in Go-ršina je temeljni javni tožilec pred dnevi vložil obtožnico, vsi trije pa čakajo na sojenje za rešetkami.
B. BUDJA
Dvigala tuje dolarje
Zahtevek za preiskavo zoper 23-letno Ljubo Gričar — Neupravičeno izpolnila 8 dvižnih listkov
NOVO MESTO — Letošnjega maja je prišlo na dan početje 23-letne Novomeščanke Ljube Gričar, uslužbenke Ljubljanske banice, zoper katero je temeljni javni tožilec pred dnevi podal zahtevek za preiskavo, ki tačas še teče.
Gričarjeva naj bi v času med 29. januaijem in 19. majem letos storila kaznivo dejanje ponarejanja listin; po navedbah zahtevka za preiskavo naj bi namreč neupravičeno izpolnila 8 listkov za dvig tuje valute na ime nosilca deviznega računa Draga Budimira. Šlo je za različne zneske, enkrat za 235,84 amer. dolaijev, drugič za 262,29, stretjič za 276,40, četrtič za 272,63, petič za 109,71, šestič za 110,34, sedmič za 166,07 in osmič za 281,66 dolarja. Te izplačilne lističe je Gričaijeva dala v izplačilo delavkam na blagajni, pri tem pa seje predstavila kot oseba, ki je upravičena dvigati devize za imetnika računa Budimira. Gričarjevi naj bi tako izplačali 1.714,94 ameriškega dolaija. Zanimivo pa je, daje bil denar dvignjen prav v dneh, ko je na devizni likvidaturi delala Ljuba Gričar.
B. B.
Brez počitka za volan
V »Gorjancih« se ne držijo zakona, ki voznikom predpisuje 10 ur nepretrganega počitka preden
vozijo
NOVO MESTO — Zakonodaja je jasna. Poklicni šofer potrebuje med koncem službovanja in pričetkom novega delovnega dne najmanj 10 ur nepretrganega počitka. To zagotovo vedo tudi v Goijancih, a se — nekaj tudi iz objektivnih razlogov — tega določila ne drže, vsaj kar zadeva voznike avtobusov. Dokazov je dovolj.
Kar trikrat je bil goijanski tozd Avtobusni promet letos že kaznovan za takšen prestopek, 26. marca na plačilo
200.000 din, 23. aprila z enakim zneskom, 22. junija pa s 300 tisočaki. Prav tako je bil zaradi takšnih kršitev večkrat kaznovan tudi prometnik Karel Klemenčič; samo letos ga je to stalo že
25.000 din, a kaže, da so kazni brez haska. Potrebno je ob tem dodati, da so prej tovrstne kontrole praviloma opravljali le ljubljanski miličniki ob svojih gostovanjih na Dolenjskem, sedaj so se tega lotili tudi novomeški možje postave. In rezultat ene take njihove kontrole je bilo novo sojenje Goijancem pred dnevi.
Sodišče je ugotovilo, da Goijanci vnovič, kdove kolikič že, svojim voznikom niso zagotovili 10 ur nepretrga-
dne. ?arko Tratnik, šofer avtobusa, je letos 14. julija pričel vožnjo na relaciji Črnomelj in okolica ob 4.35, čeprav se je njegov delavnik prejšnjega dne nehal šele ob 23. uri. Dan kasneje je Tratnik z avtobusom krenil iz Črnomlja do Žuničev in Novega mesta ob 4.30, čeprav je prejšnji dan končal vožnjo
Voznik vprege ostal cel, konj pa poginil
Nesreča pri Lokvici
LOKVICA — Do nenavadne prometne nesreče je prišlo v soboto, 10. oktobra, ob 18.25 pri Lokvici na cesti med Metliko in Novim mestom.
5§-letni Alojz Mihelčič iz Malin pri Črnomlju seje tisti večer peljal na neosvetljenem vozu s konjsko vprego po cesti proti Novemu mestu. Pri Lokvici ga je v blagem levem ovinku z osebnim avtomobilom dohitel 47-letni Peter Pečavar iz Stranske vasi, začasno zaposlen v Zahodni Nemčiji. Slednji svojega avtomobila zaradi prevelike hitrosti ni mogel pravi čas ustaviti, prehiteti pa ga zaradi nasproti vozečega avtomobila ni mogel, in je s prednjo stranjo silovito trčil v zadnji del vprežnega vozila. Udarec je bil tako močan, da je Mihelčiča vrglo z voza na travnik, ker je na srečo obležal brez hujših poškodb, zato pa je bil udarec usoden za konja, ki je poginil na kraju trčenja. Materialna škoda je ocenjena na 2 milijona 700 tisoč dinaijev.
ČELNO TRČILA NA MOSTU
ŠMARJE — 61-letni Stane Škrinjar iz Grb pri Šentjerneju se je 5. oktobra ob 13.45 peljal z osebnim avtomobilom iz Šentjerneja proti Qrehovici. Ko je pripeljal skozi naselje Šmarje do betonskega mostu, kjer je vozišče zoženo — to je tudi označeno s prometnim znakom — je zapeljal na most, čeprav ni imel prednosti. Takrat je po mostu z osebnim avtom že peljal 30-letni Slavko Franko iz Vrhpolja, tako daje prišlo do čelnega trčenja, v katerem so bili poškodovani oba voznika in sopotnica v Škrinjaijevem vozilu, 65-letna Pepca Maznik iz Grb pri Šentjerneju. Materialne škode je za milijon dinarjev.
šele ob 22.20. Po ugotovitvah sodiščaje bil Klemenčič tisti, ki je s potnima nalogama Tratnika odredil na omenjeni vožnji, čeprav je vedel, daje bil njegov počitek krajši od 10 ur. Sodišče je zategadelj, predvsem pa zaradi večkratne predkaznovanosti za enaka dejanja, Goijance, tozd Avtobusni promet, obsodilo na plačilo 800.000 din, Klemenčiča pa na denarno kazen 25 tisočakov.
V Goijancih krivdo priznavajo, za-govaijajo pa se s pomanjkanjem tovrstnega kadra, kot tudi s tem, da imajo vozniki na takšnih progah ob postankih dovolj časa za počitek. Izrečena sodba še ni pravnomočna.
NEPREVIDNO S TRAKTORJEM
MAČKOVEC — 7. oktobra ob 13.40 se je 57-letni Srečko Sekulič iz Srebrnič peljal s traktorjem iz kmetijske šole na Trški gori proti Mačkovcu. Ko je pripeljal v križišče, ni upošteval prometna znaka, pač pa je zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej vozil z osebnim avtom 25-letni Nikola Aščič iz Vukovičev. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se Aščič in njegov sopotnik Tadija Aščič poškodovala.
PRELOMIL TELEFONSKI DROG
PETELIN JEK — 27-letni Jože Može z Dolža seje 9. oktobra ob 22.50 peljal z osebnim avtomobilom Z-101 s Slatnika proti Šentjerneju. Ko je pripeljal na vrh klanca pred Petelinjkom, kjer je več zaporednih ovinkov, je s preveliko hitrostjo sekal enega od ovinkov. Takrat pa mu je nasproti pripeljalo drugo vozilo. Može je naglo zavil v desno, pri tem pa ga je zaneslo izven vozišča na njivo. Tam je trčil v drog telefonske napeljave in ga prelomil. Može jo je na srečo odnesel s celo kožo, materialne škode pa je za milijon dinaijev.
AVTOMOBIL PRISTAL NA STREHI
SOTESKA — 4. oktobra ob 15.20 se je 25-letni Jože Šteingel iz Sadinje vasi peljal z osebnim avtom z Dvora proti Soteski. Ko je v Grmadaijevem klancu pripeljal do nepreglednega levega ovinka, je zavozil na desno s ceste, zadel v obcestni kamen in ga izruval, nato pa se je pri tem prevrnil na streho. Voznik in 23-letni sopotnik Franc Vene iz Gornjega Kota sta se poškodovala in soju prepeljali v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za poldrugi milijon dinaijev.
»Prepih«, tarča vlomilcev
Iz lokala Milana Kožarja izginile dinarjev predmetov — Š
i za preko 2 milijona ie dva vloma
NOVO MESTO — Serija vlomov in tatvin po Novem mestu in okolici se nadaljuje, o čemer pričajo tri nova v minulem tednu prijavljena dejanja. Najbolj je vsekakor oškodovan 29-letni lastnik lokala »Prepih« na Gornji Težki vodi, Milan Kožar.
Njegov lokal je bil že nekajkrat tarča vlomilcev in tatov, v noči na minulo nedeljo, 11. oktobra, se gaje ponovno polotil neznan storilec. Iz bifeja so izginili kavni mlinček, daljnogled, kar 11 litrov različnega viskija, 30 tisočakov gotovine, 21 kilogramov kave, dva zaboja s po 12 steklenicami laškega rizlinga, stenska ura, več kaset in več zavitkov raznih cigaret. Po prvih ocenah je Kožar oškodovan najmanj za 2 milijona dinaijev. Vse našteto je nekdo očitno odpeljal kar z avtomobilom.
25-letna Jožica Saje iz Malenške vasi pa je miličnikom prijavila, da ji je nekdo med 3. in 5. oktobrom ukradel iz stanovanja 274 tisočakov. O storilcu še ni sledu, enako kot ne o tistem, ki je 3. oktobra iz stanovanjske hiše 56-letne Ane Može na Daljnjem vrhu
ukradel 72.500 din. Očitno poziv k večji budnosti in zaščitnim ukrepom pred vlomi in tatvinami ni padel na plodna tla.
PREHITRO IN ŠE SREDI CESTE
DOLNJA TEŽKA VODA — 18-letni Zvone Muhič iz Dolenjskih Toplic se je 7. oktobra ob 22.15 peljal z osebnim avtomobilom iz Koroške vasi proti Novemu mestu. V Dolnji Težki vodi je pripeljal v dvojni ovinek s preveliko hitrostjo, za nameček pa še po sredi ceste, takrat pa je nasproti pripeljal drug osebni avto. Muhič je moral zato zaviti v desno, pri čemer je v levem ovinku zapeljal na rob ceste in po 10 metrih vožnje trčil v volgal stanovanjske hiše. V silovitem trčenju je bil hudo ranjen 19-letni sopotnik Klemen Šiler iz Prečne; odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za poldrugi milijon dinarjev.
DVOJNO TRČENJE ZARADI PREHITRE VOŽNJE — 24-letni Dragan Borisa vljevič iz Kragujevca je 9. oktobra ob 4.25 peljal tovornjak po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Ko je pri Kro-novem zapeljal v levi in nepregledni ovinek, je nenadoma pred seboj ob desnem robu ceste zagledal neosvetljen osebni avto v okvari. Zaradi prevelike hitrosti Bori-savljevič tovornjaka ni mogel ustaviti, pač pa se je zaletel v stoječe vozilo, v tovornjak pa je hip zatem trčil še 38-letni voznik drugega tovornjaka Teodor Injič iz Novega Sada. Tudi slednji zaradi prevelike hitrosti svojega avtomobila ni utegnil ustaviti. V nezgodi se je huje poškodoval sopotnik v pokvaijenem stoječem avtomobilu 53-letni Novosadčan Dragomir Stanišič; odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 6,5 milijona dinaijev.
MED PREHITEVANJEM TRČIL — 21-letni ameriški državljan Michael Zer-
vos seje 9. oktobra ob 10.30 peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Mačkovcu je med vožnjo po klancu navzdol v levem in preglednem ovinku prehiteval drugo vozilo, takrat pa mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal Zadrčan Vinko Čulina. Slednji seje sicer umikal, a je vendarle prišlo do trčenja, v katerem se je Čulina poškodoval; odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 5,3 milijona dinaijev.
PREVRNIL SE JE — 10. oktobra ob 4.45 seje 47-letni Stjepan Jaglič, začasno zaposlen v Zahodni Nemčiji, peljal z avtomobilom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Lešnici je pričel prehitevati vozilo pred seboj, ko je na nasprotni strani opazil tovornjak. Naglo je zavil v desno, pri tem pa ga je zaneslo na travnato bankino, in se prevrnil. Voznik in dva sopotnika so se huje poškodovali, materialne škode pa je za 5 milijonov dinaijev.
Pokojnina in pijača kriva uboja
73-letni Anton Turk obsojen za umor sovaščana na 4 leta zapora
LJUBLJANA, SREDNJA VAS PRI DRAGI — Na štiri leta zapora je bil pred ljubljanskim temeljnim sodiščem obsojen 73-letni Anton Turk iz Srednje vasi v občini Kočevje, ki je 30. marca letos na svojem domu z nožem do smrti zabodel sovaščana Antona Volfa. Sodba še ni pravnomočna.
Usodnega dne sta znanca Turk in Volf najprej pila v gostilni v Dragi, nato še pri nekem sorodniku in končno še na Turkovem domu. Zaradi zaužite pijače (Turk je imel v krvi 1,27 do 1,28 grama alkohola, Volf pa celo okoli 2 grama) je prišlo tudi do nesporazuma in prepira v zvezi s pokojnino. Turk je razumel, kot da mu Volf očita, da ni zaslužil pokojni-
AFORIZMI
• Ljudstvu je treba položiti račune? Hvala, dovolj jih je že plačal!
DUŠAN STARČEVIČ
ne, zaradi česar je prišlo do vedno hujšega razburjenja, dokler ni Turk vzel kuhinjskega noža in zabodel Volfa v prsni koš in hrbet ter mu s tem prebodel tudi srce.
Ob upoštevanju mnenj izvedencev ter olajševalnih okoliščin (ob času dejanja je bil Turk zaradi zaužiteva lakohola bistveno zmanjšano prište-ven, je starejši, je bil udeleženec NOB) gaje sodišče obsodilo na 4 leta zapora, čeprav je za tako dejanje zagrožena kazen najmanj 5 let zapora. Sodišče mu je tudi podaljšalo pripor do pravnomočnosti sodbe. Razen tega je sodišče naložilo Turku plačilo
PRIZNANJA SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO — V prostorih novomeškega AMD je bila minuli teden slovesnost, na kateri so podelili letošnja priznanja občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Plaketo vzornega voznika so prejeli Jože Tavčar, predsednik sveta, in inštruktorji AMD Jože Ambrožič, Alojz Zagorc, Rudi Bogataj, Jože Rudman in Andrej Šuštarič, medtem ko so zlato značko prejeli Jožica Čelesnik (na posnetku prejema priznanje iz rok tajnika sveta), mentorica prometne vzgoje v Škocjanu, inštruktorji AMD Branko Radak, Dragan Malič in Vili Movrin, Alojz Pavlič, avtomehanik AMD, dr. Katica Kvasič, vodja dispanzerja za medicino dela, prometa in športa, Iztok Likar, komandir PPM Novo mesto, in Marjetka Gorenc, tajnica izpitne komisije. (Foto: B. B.)
Čas sili v nove prijeme
Krški Transport se je povezal s Prevozom iz Brežic — Skupen nastop na trgu	_____
KRŠKO — V času, ko je zaradi zmanjšane investicijske dejavnosti padlo povpraševanje po transportnih storitvah, so se v krškem Transportu odločili za nove poti pri pridobivanju dohodka. Skupaj s Prevozom iz Brežic in s Tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj so sklenili samoupravni sporazum o dolgoročnem poslov-no-tehničnem sodelovanju. Hkrati so se odločili za najem vozil, s katerimi nameravajo zlasti povečati svojo prisotnost na zunanjih trgih.
»Sodelovanje s Prevozom iz Brežic in s TCP — slednja tako in tako potrebuje dve petini naših zmogljivosti — je v tem času nujno,« je dejal Ivan Petrišič, direktor krškega Transporta. Z njim nameravamo povečati obseg naše dejavnosti, zlasti pa izboljšati kakovost storitev.
Traktorist umrl med prevračanjem
Nezgoda na cesti med Kriškimi rebri in Križem
KRIŽ — V petek, 9. oktobra, je prišlo v večernih urah na lokalni cesti med Kriškimi rebri in Križem do hude prometne nezgode, v kateri je izgubil življenje 44-letni Franc Kovačič iz Križa.
Kovačič je v petek ob 19.15 vozil traktor brez varnostne kabine po cesti proti Križu. Malo pred vasjo je v blagem desnem ovinku iz neznanega vzroka zapeljal v desno na nasip in se dvakrat prevrnil. Zupančiča je med prevračanjem traktor stisnil pod seboj, tako daje voznik poškodbam podlegel na kraju nezgode. Na traktorju je škode za milijon dinarjev.
426.000 din sodnih stroškov in
272.000 din pogrebnih stroškov za pokojnika, za ostale terjatve pa je napotilo sorodnike na civilno pravdo.
J. P.
VOZNIK HUDO POŠKODOVAN
KARTELJEVO — 42-letni Milivoje Jankovič iz Krušc je v ponedeljek, 12. oktobra, ob 7.40 peljal tovornjak po magistralni cesti iz Ljubljane proti Zagrebu in pri Karteljevem prehiteval neznano vozilo. Prav takrat je nasproti z osebnim avtom pripeljal 44-letni Stane Žavbi iz Količevega. Slednji je sicer zaviral, a mu ni uspelo, da bi se umaknil na desno, ker je malo predtem na parkirišču ob cesti zaradi okvare obstal tovornjak, ki gaje vozil Ante Jurič iz Banjaluke. Prišlo je do močnega čelnega trčenja, v katerem se je Žavbi hudo poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 7 milijonov din, promet pa je do 8.30 potekal enosmerno.
Večkrat seje namreč dogajalo, da so se pri nas oglasili naročniki za določen prevoz, mi pa nismo imeli na razpolago dovolj zmogljivosti. Sedaj bo to drugače, saj bomo lahko prevzeli vsak posel. To pomeni, da se bomo iz prevoznika spremenili v organizatorja transporta. Na ta način hočemo doseči najvišjo možno izkoriščenost strojnega parka, zmanjšati hočemo čakalne dobe in podobno. Doslej je namreč prevoz deloval tako, da je dejansko šofer sam skrbel za nakladanje in razkladanje, največkrat pa je tudi sam iskal tovor. Za ta del bo poslej skrbel disponent, ki bo vedno točno vedel, kje so tovornjaki, kdaj se naklada in razklada, seveda pa bo skrbel tudi za povezavo s Prevozom in TCP. S Prevozom smo se dogovorili, da za take vrste poslov zaračunamo neke vrste provizijo v višini 6 odst. Hkrati bomo zbirali tudi denar za skupne potrebe in za razvoj te službe. Dis-ponentski službi v obeh delovnih organizacijah nameravamo kasneje povezati s terminali, seveda pa bomo še prej sami organizirali računalniško obdelavo podatkov.«
V Transportu so se odločili tudi za najem tovornjakov v tujini. Prav sedaj potekajo zadnji dogovori o najemu 11 Mercedesovih tovornjakov v sodelovanju z dunajsko banko. Za te tovornjake so posli že dogovoijeni, neto devizni učinek pa naj bi se v skupnem prihodku povečal od sedanjih 12 odst. na 13 odst. Poleg običajnih transportnih storitev bodo v tej krški delovni organizaciji prevzemali še več izrednih tovorov. Zato so že kupili dvigalo in organizirali posebno službo. Da bi lahko izpeljali vse te zamisli, ki so se že dokazale v praksi, so morali reorganizirati vse ostale službe, organizirali so tudi sektor za 'raziskavo trga in proučevanje prometnih tokov.
S kupljenim spričevalom na cesto
Kolikokrat za volanom sede bolni vozniki?
Primeri in izkušnje kažejo, kako potrebno bi bilo, da včasih poleg miličnika ob rednih prometnih kontrolah stoji tudi zdravnik. Nemogoče je ta hip povedati, koliko voznikov je na naših cestah, katerim zdravstveno stanje iz različnih vzrokov ne dovoljuje sedenja za volanom, zagotovo pajih ni malo. Pa morebiti ne zategadelj, ker bi bili naši zdravniki tako velikodušni in potrdila o zdravstveni primernosti delili kar vse-prek, vzroki so drugje.
Primeri, ki jih je prejšnji teden na krajšem predavanju na sedežu novomeškega AMD navedla dr. Katica Kvasič, zdravnica medicine dela v zdravstvenem domu Novo mesto, so ne le zgovorni Tako je samo v Novem mestu veliko primerov, ko so kandidatom za voznike motornih vozil zaradi slabega vida izdali negativno spričevalo, a so domala vsi ti s svojo pritožbo v Ljubljano kasneje uspeli Po kakšnem ključu in kakšnih kriterijih, ni znano. Zato pa je znan primer nekega občana iz južnih krajev, ki je pred novomeškega zdravnika prišel s polno denarnico v rokah. Hotel je kupiti zdravniško spričevalo za opravljanje vozniškega izpita, pripravljen je bil plačati vsako, še tako visoko ceno. Oditi je moral z dolgim nosom. Njegovo razočaranje pa ni trajalo dolgo, čez nekaj dni si je nekje na Hrvaškem kupil ne le zdravniško spričevalo, pač pa tudi vozniško dovoljenje. Dolgo se je veselo vozil po novomeških ulicah, zataknilo se je pred dnevi, ko se je pojavil na občini z vlogo za podaljšanje vozniškega dovoljenja.
Odgovora, kako nad takšne in podobne nevarnosti na naših cestah, tačas nima še nihče. Morali pa bi odgovoriti na tisti del vprašanje, ki zadeva poklicne voznike. Kajti znano je, da nekatere delovne organizacije, kot Krka, Labod in še bi lahko našte vali, vestno in redno pošiljajo svo je šoferje na redne zdravstvene preglede, spet drugi, med katerimi so Gorjanci na prvem mestu, pa se za kaj takega sploh ne zmenijo. Pa čeprav so Gorjanci delovna organizacija, ki ji je zaupan tudi prevoz ljudi
B. BUDJA
OTROK NEPREVIDNO
VELIKI GABER — 19-letna Magda Miklič iz Litije se je v ponedeljek, 12. oktobra, ob 12. uri peljala z osebnim avtomobilom po lokalni cesti iz Stranja skozi Veliki Gaber. Vseskozi je vozila za traktorjem, med vožnjo mimo žive meje pri osnovni šoli pa je nenadoma na cesto pred osebni avto skočil 7-letni Iztok Uhan. Mikličeva je takoj zavila na levo, vendar pa vseeno z ogledalom zadela Uhana. Slednjega so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima počeno nosno kost.
Ivan Petrišič, direktor Transporta Krško
Z""
V.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 16. X.
TV MOZAIK
10.00 TEDNIK
11.00 SVET NA ZASLONU
11.40 MEDNARODNA OBZORJA MATINEJA
12.20 AVGUST STRINDBERG, ponovitev zadnjega dela nadaljevanke
14.45 — 23.55 TELETEKST
15.00 VIDEO STRANI 15.10 MOZAIK, ponovitev
17.35 VUKOV KOTIČEK, 7. del otroške serije
17.50 DR. WHO: MAŠČEVANJE PLO-ČEVINCEV, 11. del angleške serije 18.15 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v zdravstvu
18.45 RISANKA 18.55 VIDEOSTRANI
19.00 OBZORNIK 19.12 IZ TV SPOREDOV 19.25 ZRNO, VREME 19.30 DNEVNIK
20.05 SEVER IN JUG, 4. del nadaljevanke
20.55 ZAKON UUBEZNI, 6. del dok. serije
21.45 REZERVIRAN ČAS 22.10 DNEVNIK
22.25 DOBRI IN SLABI, angleški film Mladim fantom-seje 1973 zdelo, daje prihodnost njihova, naslednje desetletje pa je pokazalo, da to ne velja za vse. Niles potrebuje službo in upa na pomoč mladostnega prijatelja Mounta, kije kot oficir v Severni Irski. On in še nekaj sošolcev so med drugim v šoli maltretirali Coxa, kije bil kot dijak zmeraj tepen in poniževan. Ta se po desetih letih odloči za maščevanje nad največjim brutalnežem, kije sedaj angleški oficir. Cox naj bi napisal reportažo o angleški vojski in se obme ng Nile-sa, ki pozna šibke točke Mounta...
23.45 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
16.55 Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 »Fore i fazoni« — 18.00 Ansambel Vita Muženiča — 18.30 Kronika Kopra —
19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert Moskovske filharmonije — 21.30 Filmi s festivala ekološkega in etnološkega kratkega filma Kranj 87 — 22.30 Rezerviran čas — 22.50 Šahovski komentar
TV ZAGREB
8.20 Poročila — »Fore i fazoni« — 8.55 TV v šoli —10,30 Poročila —10.35 TV v šoli —12.30 Poročila— 14.10 Prezrli ste, poglejte — 15.10 TV v šoli — 16.00 Dober dan— 17.10 Kronika Reke— 17.30 »Fore i fazoni« — 18.00 Žive hipoteze —
18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke —19.00 TV koledar —19.10 Risanka —
19.30 Dnevnik — 20.00 Napad na Goel-ro (sovjetski film) — 21.15 Pot v središče znanja (kviz) — 22.15 Dnevnik
SOBOTA, 17. X.
7.45 — 13.10 in 13.25 — 23.55 TELETEKST
8.00 VIDEO STRANI
8.10 KUUKČEVE DOGODIVISCI-
NE, ponovitev 8. dela
8.25 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, ponovitev otroške nadaljevanke
8.45 LETEČA HIŠICA, ponovitev
8.55 ŠOLA ZA KLOVNE
9.25 TA ČUDOVITI NOTNI SVET
10.25 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE 86
10.55 AKTUALNO: PRED JAVNO RAZPRAVO O USTAVNIH SPREMEMBAH
12.55 VIDEO STRANI 13.40 VIDEO STRANI
13.55 HAMLET, angleški film
16 25 OKNO NA KONCU SVETA
16.55 DP V KOŠARKI - ZADAR:CI-	DRUGA TV MREŽA BONA
18.25 NA ZVEZI 18.45 RISANKA
18.55 VIDEO STRANI 19.00 KNJIGA 19.12 IZ TV SPOREDOV
19.25 ZRNO, VREME 19.30 DNEVNIK 19.50 ZRCALO TEDNA 20.15 PESEM JE ŽENSKA: VITA
IC
MAVRIC
21.00 JUNAKI DIVJEGA ZAHODA, ameriški film 22.40 DNEVNIK
22.55 MESTO KOT ALIČE, 5. del
nadaljevanke
23.45 VIDEO STRANI
14.20 Test — 14.35 Kako biti skupaj —
15.05 Tri je mnogo (holandski film) — 16.40 Otroška predstava z lutkarskega festivala Bugojno 87 — 17.40 V registraturi (ponovitev TV nadaljevanke) — 18.40 Dallas — 19.30 Dnevnik — 20.15 Glasbeni večer
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli —10.30 Poročila —10.35 TV v šoli — 12.00 Porekla — 14.00 Bis (ponovitev nočnega programa) — 15.30 Poročila — 15.35 TV koledar — 15.45 Narodna glasba — 16.15 Sedem TV dni — 16.55 Košarka Zadar:Cibona — 18.30 Dnevnik — 20.15 Boljše življenje —
21.05 Operacija strela (ameriški film) —
23.00 Dnevnik — 23.20 Nočni spored
NEDELJA, 18. X.
8.10 — 13.30 in 14.30 — 23.15
TELETEKST
8.25 VIDEO STRANI
8 40 ŽIV ŽAV
9.40 DR. WHO: MAŠČEVANJE PLO-ČEVINCEV, ponovitev 11. dela
10.05 V ŠOBEC PO NAGELJ IN NEZO
10.15 MESTO KOT ALIČE, ponovitev 5. dela nadaljevanke
11.05 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL MIHE DOLŽANA
11.35 NA ZVEZI, ponovitev
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 V ŠOBEC PO NAGELJ IN NEŽO
13.15 VIDEO STRANI 14.45 VIDEO STRANI
15.00 V ŠOBEC PO NAGEU IN NEŽO
16.30 SOKOLOV LET, 2. del nemške nadaljevanke
17.45 EX LIBRIS M&M
18.45 RISANKA 18.55 VIDEO STRANI 19.00 KINO
19.12 IZ TV SPOREDOV 19.25 ZRNO, VREME
19.30 DNEVNIK
20.05 TUDI TO BO MINILO, 1. del nadaljevanke TV Sarajevo
Glavni junak nadaljevanke v treh delih, kije nastala po motivih novele Zajček Iva Andriča, je Izidor Kgtanič, ki mu pravijo Zajček. Na začetku druge svetovne vojne odide v pokoj, doma pa imata glavno besedo žena in sin. Izidor začne na Savi loviti ribe s prijateljem. Ko se začne vojna, vse strahote v Zajčku rodijo potrebo, da se
okupatorju upre, čeprav sta sin in žena drugih misli. Po naključju se sreča z ilegal-1 ci in njegovo življenje se popolnoma spremeni. Zajček postane junaški ilegalec. 21.10 ZDRAVO 22.30 MESTA: SKOPJE 23.00 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
8.55 Poročila — 9.00 Oddaje za JLA in A igrani film — 12.00 Anglunipe (oddaja v romščini) — 12.15 Opoldanski koncert
— 17.25 DP v rokometu (M) CZ:Pelister
— 18.45 Črnogorska zakladnica — 19.30 Dnevnik — 20.00 Avtomanija — 20.30 Mali koncert — 20.45 Včeraj, danes, jutri
— 21.05 Therese Humbert (serijski film)
— 22.00 Dokumentarna oddaja — 22.15 Poezija
PONEDELJEK, 19. X.
TV MOZAIK
10.00 ZRCALO TEDNA
MATINEJA
10.20 OSEBNA MOČ, kanadski film 16.35 — 23.25 TELETEKST 16.50 VIDEO STRANI 17.05 TV MOZAIK, ponovitev 17.25 RADOVEDNI TAČEK 17.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
17.45 ŠOLA ZA KLOVNE
18.15 20 LET EMONE, folklorna oddaja
18.45 RISANKA 18.55 VIDEO STRANI 19.00 OBZORNIK
19.13 IZ TV SPOREDOV 19.25 ZRNO, VREME 19.30 DNEVNIK
20.05 KUHARSKE ZVEZDE, 2. del francoske nadaljevanke
21.05 AKTUALNO
23.05 POROČILA
23.10 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30 Otroci, pojte z nami — 17.45 Vukov kotiček — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Argumenti (zunanjepolitična oddaja) — 20.30 Mali koncert resne glasbe — 20.45 Informativna oddaja — 21.05 Na zahodu nič novega (ameriški film) — 22.35 Znanost in mi
TOREK, 20. X.
10.00 TV MOZAIK
11.00 ANGLEŠČINA XX 11.35 FRANCOŠČINA III 16.10 — 22.40 TELETEKST 16.25 VIDEO STRANI 16.40 TV MOZAIK, ponovitev
17.45 EX LIBRIS M&M, ponovitev 7. oddaje
18.45 RISANKA
18.55 VIDEO STRANI 19.00 OZBORNIK 19.12 IZ TV SPOREDOV 19.25 ZRNO, VREME
19.30 DNEVNIK
20.05 DROBNO GOSPODARSTVO, drama TV Novi Sad 21.35 INTEGRALI 22.15 DNEVNIK
22.30 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.30 Angleščina XX — 18.00 Francoščina III — 18.30 Mostovi-hidak — 19.00 Rezerviran čas — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.0Q Pokrajinski muzej Maribor — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Manjšine, bogastvo Evrope — 21.20 Narodna glasba — 21.50 Glasba na ekranu — 22.20 Izobraževalna serija
SREDA, 21. X.
TV MOZAIK
10.00 MOSTOVI MATINEJA
10.30 DROBNO GOSPODARSTVO, ponovitev drame
15.30 — 23.30 TELETEKST
15.45 VIDEOSTRANI
16.00 TV MOZAIK, ponovitev
16.30 ANGLEŠČINA XX
17.00 FRANCOŠČINA III
17.30 KUUKČEVE DOGODIVŠČINE
17.45 ODPRAVA ZELENEGA ZMA-
18.15 RAČUNALNIŠTVO III
18.45 RISANKA
18.55 VIDEO STRANI 19.00 OBZORNIK 19.12 IZ TV SPOREDOV 19.25 ZRNO, VREME 19.30 DNEVNIK
20.05 DOKUMENTAREC MESECA: PREPOVEDANE IGRE
Dokumentarec razgrinja pojav mirov-ništva na Slovenskem skozi pričevanja treh mladih razumnikov, ki so si izoblikovali svoj pogled na svet. Ob njih razmišljata o vojni in miru še dva mlada človeka. Mark služi vojaški rok in v vojski je pravzaprav zato, da ne bi bilo vojne, Samu pa njegova vest in vera branita, da bi služil vojsko in je sprejel kazen, čeprav mu po-
navljajoče se zaporne kazni pretijo do tridesetega lete starosti.
20.50 NOČ LEGVANA, ameriški film (CB)
22.35 DNEVNIK
22.50 REZERVNIRAN ČAS 23.20 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30 Otroška serija — 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Športna sreda — 22.30 Dnevnik
ČETRTEK, 22. X.
TV MOZAIK
10.00 ŠOLSKA TV MATINEJA
11.00 PODEŽELANA, ameriški film
16.25 — 00.15 TELETEKST 16.40 VIDEO STRANI
16.55 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.55 POVODNI MOŽ
18.15 PISMA IZ TV KLOBUKA
18.30 BILO JE... NOBEL — ANDRIC 18.45 RISANKA
18.55 VIDEO STRANI
19.00 OBZORNIK 19.12 IZ TV SPOREDOV
19.25 ZRNO, VREME
19.30 DNEVNIK
20.05 TEDNIK
21.05 VEGETINA KUHINJA
21.15 Z MOJIMI VROČIMI SOLZAMI, avstrijska nadaljevanka 22.50 DNEVNIK
23.05 MANJŠINE, BOGASTVO EVROPE, ponovitev 1. dela 23.35 KRONIKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 00.05 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30 Soba 405 —
18.00 Kulturna dediščina: Lošinj — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke —
19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Poročila — 20.50 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 21.20 Dokumentarni večer — 22.50 Knjiga in misli
TEKME INVALIDOV
KOČEVJE — Osem društev invalido\ Slovenije in Hrvaške seje pomerilo na nedavnem športnem tekmovanju, ki ga že 24 let zapored organizira društvo invalidov Kočevje. Na letošnjem so bili doseženi naslednji rezultati:
Kegljanje: 1. Kočevje I (v sestavi: Repar, Kočevar, Štimac, Rački, Sajevec. Vidmar) 482 kegljev, 2. Grosuplje 465,3. Domžale 447,4. Hrastnik, 5. Kočevje II,
6. Trbovlje, 7. Reka, 8. Novo mesto.
Balinanje: 1. Reka 23,2. T rbovlje 22,3. Kočevje 20.
MV šahu sta sodelovali le ekipi Reke in Kočevja, zmagala je Reka s 3,5:0,5.
m
iSMG
m Novomeščanke edino orožje?
........ ....-..—	■.-...n.	.. ... ,,	—
Derbi ženske SRL gladko Novomeščankam — Kaj je z Iskro? — V moški SRL Sevnica in Črnomelj obsojena na boj za obstanek v ligi?
Če je soditi po prvih odigranih petih kolih v moški republiški rokometni ligi, potem se Inlesu, Sevnici in Črnomlju v tej sezoni ne piše dobro. Ribničani, ki so si za cilj zastavili uvrstitev med štiri prvouvrščene ekipe, so že z drugim porazom zdrknili na drugo polovico prvenstvene lestvice, še slabše pa se godi sev-niškim in črnomaljskim rokometašem, ki so očitno že obsojeni na ogorčen boj za obstanek v ligi.
DERBI NOVOMEŠČANKAM — V najzanimivejšem srečanju sobotnega kola I. republiške rokometne lige sta se v dvorani pod Marofom pomerili ekipi Novega mesta in Mlinotesta. Gostiteljice so pokazale, da letos v boju za vrh še niso rekle zadnje besede, z dobro igro so brez večjih težav ugnale doslej še neporaženo ekipo iz Ajdovščine. Znova je bila najuspešnejša strelka Silva (in ne Tanja!) Iličin, ki jo vidimo v enem uspešnih prodorov proti vratom Mlinotesta. (Foto: B. B.)
	
	
rokomet
SRL, moški, 5. KOLO: PRULE -INLES 26:25 (15:13) Inles: Žagar, Mihelič 1, Dejak 2, T. Ilc 2, Goleš, Čirovič 3, Jurič 5, Lesar, Tomšič 4, Mate 7, Fajdiga 1, Lapajne.
STT RUDAR — SEVNICA 29:25(13:12)
Sevnica: Kovačič, REgner 1, Starina 5, Kostevc 3, Sunta 1, Špan 6, Svažič 3, Kneževič, Godec 1, Senica 1, Trbovc 4, Možic.
ŠOŠTANJ — ČRNOMELJ 28:18 (10:10) — odigrano med tednom LESTVICA: 1. STT RUDAR 9,... 7. Inles 5,10. Sevnica 2,11. Črnomelj 2 itd.
Pariprihodnjega kola: Inles — Jadran, Črnomelj — Ajdovščina, Sevnica — Termopol itd.
SRL, ženske, 5. KOLO: NOVO MESTO — MLINOTEST 21:19 (12:9)
Novo mesto: Kočevar, Abazovič, Repinc, Iličin 10, Žagar, Jakše 6, Kramar 3, Opruc 1, Simončič 1, Pate, Butala, Jerman.
OLIMPIJA — IT AS KOČEVJE 25:15 (12:8)
Itas: Filipovič, Dragičevič, Vuk, Jerič 9, Bejtovič 1, Guštin 2, Saftič 2, Jurkovič 1, Stefanišin.
BRANIK — ISKRA 16:16 (7:8) Iskra: Bolte, Gorenc 1, Dolar 3, Kegljevič, Radovan, Turk 2, Selan 4, Rangus 4, Vide 2, Kos.
LESTVICA: 1. Kranj 10, 3. Novo mesto 8,6. Iskra 5,10. Itas Kočevje 2.
Pari prihodnjega kola: Itas — Burja, Kranj — Alples, Olimpija — Novo mesto, Iskra — Cerkno itd.
odbojka
I. SOL, moški, 1. KOLO: ŠEMPETER — KOČEVJE 2:3 (6, -9,13, -2, 13) Kočevje: Levstik, Milič, Bradač, Polovič, Hvala, Planinc, Marič, Rus, Papež.
V 2. kolu igrajo Kočevci doma s Topolšico.
I. SOL. ženske, 1. KOLO: PARTIZAN ČRNUČE — KOČEVJE 1:3 (-11, 6,-13,-3).
Kočevje: Uran, Hočevar, Levstik, Turk, Klun, Gornik, Drobnič, Ahac, Ibrahimovič.
V 2. kolu igrajo Kočevke doma s Partizanom Tabor.
košarka
I. SKL, moški, L KOLO: HELIOS — NOVOLES 101:83 (47:33)
Novoles: Vučkovič 34, Bajc 4, La-lič 7, Kek 10, Župevec 16, Vukosavl-jevič 4, Plantan 8.
V 2. kolu igrajo Novomeščani doma z Mariborom.
I.	SKL, ženske, 1. KOLO: JESENICE — LABOD 93:66 (49:36)
V 2. kolu igrajo Novomeščanke doma s Slovanom.
Ribničani so v soboto gostovali v Ljubljani in v srečanju s Prulami prikazali dokaj slabo igro, gostitelji pa so bili vseskozi boljši nasprotnik. Poročila iz Ljubljane govore, da so Prule vodile že z 21 :16 in le njihovi nezbranosti v zadnjih minutah gre pripisati, da so imeli Ribničani celo priložnost osvojiti točko. Zato pa so po pričakovanju praznih rok ostali Črnomaljci, ki so se Šoštanjčanom dobro upirali le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa drugi polčas izgubili kar z 8 : 18. Tudi SevniČani so nekaj časa nudili dober odpor vrsti Rudarja ŠTT, ki nekoliko presenetljivo po petih kolih zaseda vrh lestvice, vendar je drugi polčas prinesel pravo podobo razmeija moči na igrišču. Kot že rečeno, se bosta morali obe ekipi še kako potmožnosti za to pa imata že v soboto, ko bi morali, če ne bo večjih presenečenj,
ŠKAFARJEVA DRŽAVNA PRVAKINJA
BEOGRAD — Mlada keglja-vka Krškega, študentka Antonija Škafar, je na dvodnevnem mladinskem državnem prvenstvu v kegljanju, kije bilo konec minulega tedna na Tašmajdanu v Beogradu, dosegla izreden uspeh. Z 910 podrtimi keglji je namreč postala državna prvakinja. Škafarjeva je članica mladinske državne reprezentance, hkrati pa nastopa tudi v dresu republiške članske selekcije. Več o uspehu mlade kegljavke iz Krškega prihodnjič.
S PIRANOM NA DOMAČEM IGRIŠČU
NOVO MESTO — Nogometaši novomeškega Elana so v nadaljevanju prvenstva v območni republiški ligi v gosteh nepričakovano iztržili obe točki, saj so v Postojni premagali istoimensko ekipo z 1:0. Vsekakor je to dobra spodbuda pred nedeljskim srečanjem s Piranom, ki ga bodo igralci Elana po enoletnem premoru zaradi obnovitvenih del na stadionu bratstva in enotnosti Jer vsakotedenskih gostovanjih v Črnomlju tokrat odigrali na domačem igrišču. Tekma se bo pričela ob 14.30.
Popravni izpit proti Mariboru
Nenadejano visok poraz košarkarjev Novolesa na startu I. SKL — V soboto ob 19. uri derbi Novoles — Maribor — Visoko izgubila tudi dekleta
Zagotovo košarkarji novomeškega Novolesa, z njimi pa tudi avtobus navijačev, ki jih je spremljal v Domžale, niso pričakovali takšnega pričetka letošnjega prvenstva v I. republiški košarskarski ligi. Novolesovci, ki po mnenju mnogih sodijo med najkvalitetnejše ekipe letošnjega prvenstva, so doživeli visok poraz proti tradicionalno neugodni vrsti Heliosa, kije pokazala, da bo tudi letos vsaj na domačem igrišču izredno trd oreh.
Novomeščani so prvi polčas odigrali izredno slabo, že v 16. minuti je bila prednost gostiteljev tolikšna, da je zadoščala za mirno nadaljevanje. Vendarle pa je drugi polčas le prinesel boljšo igro Novolesa, ki je s consko obrambo ustavil napade Domžalčanov, za kaj več pa sta na poti stala tokrat gostiteljem izredno naklonjena sodnika Djordjevič iz Ljubljane in Majce iz Kranja. Novomeščani so se namreč 5 minut pred koncem srečanja Heliosu približali na vsega 10 točk razlike, imeli žogo in napad, a sta jim sodnika dvakrat
odvzela žogo in prisodila tehnični napaki. Ni to opravičilo Novolesu za slabo igro in visok poraz, a dodati je vendarle treba še, daje Domžalčanom tokrat šlo vse od rok in da so zadeli kar 11 trojk. Sicer pa imajo Novomeščani priložnost za popravni izpit že to soboto. V goste jim namreč prihaja prvi favorit letošnjega prvenstva, ekipa Maribora z najboljšim igralcem lige Mirtom. Če je soditi po kvaliteti na papirju, potem bo to ena najzanimivejših tekem sezone v Novem mestu. Novomeščani obljubljajo dobro igro in zmago, pričaku-
Najprej z mladimi igralci
Sevniški namizni tenis v vzponu
SEVNICA — Sevniški namizni tenis se seveda po priljubljenosti in številu privržencev ne more meriti z rokometom, ki je že vsa leta šport številka ena v tej občini. Toda zagnani ljubitelji celuloidne žogice ne nameravajo vreči puške v koruzo, kajti iz leta v leto imajo več obetavnih naraščajnikov, ki širijo kakovostni vrh prve članske ekipe. Za vzpon sevniškega tenisa imata največ zaslug vodja namiznoteniške sekcije pri sevniškem TVD Partizanu 32-letni Andrej Štricelj in trener, 36-letni Igor Svažič.
Z Igorjem sva igrala namizni tenis že pred kakšnimi 17 leti,« pravi Štricelj, »tako kot še precej sevniških vrstnikov. Toda šele od leta 1975, ko sva oba slekla vojaško suknjo, smo se lotili tega športa bolj načrtno. Začeli smo tekmovati v 1. B slovenski ligi in se borili predvsem za obstanek. V tej ligi smo igrali na zahodu, od letos pa bomo v vzhodni skupini. Lani smo bili 4., toda vse derbije smo izgubili tesno. Na naše treninge prihaja okrog 25 pionirjev, s katerimi se ukvarja tudi član prve vrste Brane Košar. Pionir Damir Škerl se je že, denimo, zavihtel v prvo člansko ekipo in upamo, da bo v kratkem konkurenca za najboljšo ekipo še hujša. Naše delo temelji na vzgoji lastnega kadra. Na sani vrh pa jurišamo tudi s pomočjo
bivšega mladinskega državnega prvaka v dvojicah, Roka Kadaka, in Mitjo Gorinška, prav tako iz Ljubljane. Gorinšek je diplomirani trener namiznega tenisa in bo
famembna okrepitev pri delu z mladimi, ako računamo, da bi se poslej pionirji kalili v 1. B ligi. Upam pa, da bomo mi preskočili v višji rang tekmovanja — vi. A slovensko ligo«.
P. PERC
tako Inles kot Sevnica in Črnomelj zbrati poln izkupiček.
Najzanimiveje v ženski SRL pa je bilo v soboto zagotovo v Novem mestu. Novomeščanke so laže, kot kaže rezultat, ugnale doslej neporaženo ekipo Mlinotesta, kije po mnenju strokovnjakov poleg Kranja največji kandidat za naslov prvaka. Novomeščanke pa so v soboto pokazale, da je še kako treba računati tudi nanje in daje bil poraz v Kranju bolj splet nesrečnih okoliščin kot odraz njihove moči in forme, ki se očitno vzpenja. Novomeščanke so v soboto vodile skozi vse srečanje, kritične so bile le prve minute drugega polčasa, ko gostiteljice polnih 10 minut niso zadele
mreže, a gostje na srečo tega niso znale izkoristiti. Sicer pa bo tudi sobotni nasprotnik, ekipa Olimpije, prava ekipa za potrditev dobre forme Novomeščank. Ljubljančanke so namreč tokrat visoko ugnale vrsto kočevskega Itasa, ki tako še zmeraj ostaja z vsega eno zmago, pomagala pa ji ni niti izredno razpoložena Stanka Jerič, ki je sama dosegla kar 9 zadetkov. Največja uganka letošnjega prvenstva pa so pravzaprav rokometašice kočevske Iskre. Eden prvih favoritov letošnjega prvenstva je z dvema porazuma in sobotnim remijem v Mariboru prav gotovo dosegel veliko manj, kot so v Šentjerneju pričakovali. Ekipa, katere kvalitete bržkone ni potrebno posebej predstavljati, je vsekakor sposobna precej več, ne nazadnje igra v domala enaki postavi, kije pred dvema letoma za las zgrešila naslov republiških prvakinj.
B.	B.
Podvig kočevske odbojke
Na startu I. republiške lige se igralci in igralke Kočevja z gostovanj vračajo z polnim izkupičkom
Andrej Štricelj: »Pri opremi članov in pionirjev nam je pomagala Elektrotehna, robotra za namizni tenis, kije privabil veliko mladih, pa nam je odstopila ljubljanska Olimpija.«
jejo pa tudi izdatno podporo iz tribun. Srečanje se bo pričelo ob 19. uri.
Hkrati s fanti pa so pričela prvenstvo tudi dekleta. Igralke novomeškega Laboda so po pričakovanju visoko klonile na Jesenicah, na dlani pa je, da Novomeščanke tudi letos čaka ogorčen boj za obstanek v ligi.
B.	B.
KRKAŠI ČETRTI NA MADŽARSKEM
NOVO MESTO — Starejši mladinci KD Krke so se konec minulega tedna udeležili etapne kolesarske dirke za osvoboditev Čongradmedije na Madžarskem. V konkurenci štirinajstih madžarskih in jugoslovanskih ekip je v seštevku vseh etap med posamezniki zasedel Ravbar 12. mesto, Eržen je bil 15., Zaletel 21. in Turk 28. V seštevku ekip so bili Novomeščani kot najboljša jugoslovanska vrsta 4. Dodati je treba, da je kolesaije vseskozi oviral močan bočni veter, novomeško vrsto pa je vodil Janez Jagodic.
TEKLO 350 ATLETOV
KOČEVJE — V počastitev občinskega praznika je AK Kočevje organiziral tradicionalni tek po kočevskih ulicah, ki se ga je udeležilo 350 atletov iz raznih šol in društev. Rezultati — mlajše pionirke, letnik 1976: Konečnik; mlajši pionirji: Rak; mlajši pionirji, letnik 1975: Majerle; mlajše pionirke: Konečnik; starejši pionirji: Kovačič; štafeta 4 krat 200 m, pionirke: 7,e_razred OŠ Kočevje; člani: Ravtar; atleti: Žerjav.
ZA PRAZNIK
KOČEVJE — Odbojkarice Kočevja in Doline pri Trstu so obeležile občinski praznik s prijateljski tekmo, ki sojo v svoj prid odločile Kočevke s 3:0. Na nogometnem igrišču pa so svoje moči pomerili veterani Kočevja in Ribnice. Boljši so bili prvi in zmagali z 2:1..
ISTENIČU OKTOBRSKI TURNIR
NOVO MESTO — Rednega mesečnega hitropoteznega šahovskega tumiija ŠK Novo mesto seje udeležilo 12 tekmovalcev. Presenetljivo je zmagal Vinko Istenič, kije zbral 8,5 točke, sledijo pa: Kastelic 7,5, Škerlj in Brajkovič po 6,5, Rozman 6, J. Roman in Muhiš 5,5, itd.
Prvič so v soboto stopili na parket republiški odbojkarski ligaši in če se po jutru dan pozna, potem bosta edina dolenjska predstavnika, ekipi Kočevja, še velikokrat razveselili ljubitelje tega športa v mestu ob Rinži. Tako fantje kot dekleta so namreč v prvem kolu gostovali, iz Žalca oziroma Ljubljane pa se ekipi vračata s polnim izkupičkom.
Igralci Kočevja so presenetili vse. Z odlično igro na mreži in v polju so po ma-
Metličani v Dachauu
Metliški kegljaški klub praznuje letos 15-letni-co — Spet v 2. ligi?
METLIKA — Metliški kegljači — njihov klub praznuje letos 15-letnico de-. lovanja — sodijo v vrh metliškega tekmovalnega športa. Klub šteje 35 članov, nastopa pa v dolenjski ligi, kjer so že tretje leto zapored prvaki. Nastopali so že v 2. slovenski ligi in letos se bodo spet na kvalifikacijah borili za vstop v to ligo.
»Naš največji problem je kegljišče. V Metliki ni primernega kegljišča za trening in nastope, tako da za to uporabljamo kegljišče v Kanižarici,« je povedal predsednik društva Stane Brodarič. Posamezni metliški kegljači se uvrščajo v slovenski vrh; tako seje letos Niko Badovinac, kije bil včasih član državne reprezentance, uvrstil v finale republiškega prvenstva za posameznike. Lani in letos pa so se metliški kegljači uvrstili v finale jugoslovanskega pokala. »Računamo, da se bomo spet uvrstili v 2. slovensko ligo. Lani, ko smo zaradi premajhnih izkušenj za las izpadli, je bila 2. liga močnejša kot prva. Če bi imeli svoje kegljišče, sem prepričan, da bi bili v vrhu slovenskega kegljanja,« pravi Brodarič. Pokrovitelj metliških kegljačev je Novolesov tozd Tovarna opreme, pomaga pa jim tudi Beti.
Metliški kegljaški klub je pobraten s kegljaško sekcijo jugoslovanskega kluba iz Dachaua in že šesto leto se redno srečujejo in obiskujejo, enkrat v Metliki, drugič v Dachauu. Ta srečanja so tako prijateljska kot tekmovalna. Vedno pripravijo turnir, ki se ga udeleži več klubov. Letos so
ratonskem merjenju moči v petih setih ugnali vrsto Šempetra, ki takega razpleta v srečanju z novincem v ligi zagotovo ni pričakovala. Kočevci so že lani, ko so se dobesedno sprehodili skozi II. republiško ligo, pokazali, da bodo še za marsikoga trd oreh in da se letos ne nameravajo zadovoljiti zgolj z bojem za obstanek. Sicer pa bo-do-veliito več pokazala že naslednja kola, prvo že to soboto, ko prihaja v Kočevje močna vrsta Topolšice.
Enako dobro pa so prvenstvo pričela dekleta. Kočevke, ki so lani z enim samim porazom osvojile naslov prvakinj in ki jim je za las ušel uspeh v kvalifikacijah za II. zvezno ligo, so tudi tokrat med najresnejšimi kandidatkami za prvo mesto. To so potrdile tudi v soboto, ko so v Ljubljani po štirih setih premagale Partizana iz Cmuč. Koliko letos veljajo kočevske igralke, se bo zagotovo najbolje videlo v soboto, ko se bodo na domačem igrišču pomerile z ekipo Partizan Tabora, kije še lani igrala v
II.	zvezni ligi in ki je v uvodnem srečanju tega prvenstva v derbiju brez težav opravila z mariborskim Paloma Branikom.
ZMAGA DVOJICE ŠEFMAN—GUŠTIN
NOVO MESTO — Na teniških igriščih v Portovaldu se je minuli konec tedna končalo občinsko prvenstvo v tenisu za starejše in mlajše pionirje, mladince, članice in članske dvojice, na katerem je nastopilo 68 tekmovalcev. Rezultati finalnih dvobojev: članice: Pucelj — Premelč 6:0, 6:0, mladinci: Bradač — G. Lubej 7:5,6:1, starejši pionirji: Sadek — U. Lubej 2:0 (wo), mlajši pionirji: Stokanovič — U. Lubej 6:2, 3:6, 6:4 in dvojice, člani: Sef-man, Guštin—Stokanovič, Zagorec 6:1, 7:6. Danes ob 16. uri pa bo žrebanje parov za turnir posameznikov, ki ga bodo igrali ob koncu tega tedna.
Regata okoli kostanjeviškega otoka
Tradicionalna prireditev bo v nedeljo ob ___________10.30__________
KOSTANJEVICA — V okviru praznovanj krajevnega praznika organizira ŠD Partizan tradicionalno že 4. regato okoli kostanjeviškega otoka. Prireditev bo v nedeljo, 18. oktobra, s pričetkom ob 10.30.
Omenimo, daje tekmovalna proga krožna, kar je posebnost pri tovrstnih športno-rekreativnih prireditvah, zato je tudi zanimanje za tekmo iz leta v leto večje. Organizator je razpisal več tekmovalnih kategorij, v K 1 so to pionirji, pionirke, mladinke, člani, članice, veterani in turisti, v C 1 člani in mladinci, v C 2 pa turisti, mešani pari in člani. Dolžine prog so različne, od 3.000 metrov za pionirje, mladinke, članice in mešane pare, do 4.500 metrov (trije krogi okoli otoka) za vse ostale kategorije.
PRVI TURNIR NOVOMEŠČA-NOM — V počastitev občinskega praznika je novomeški NTK organiziral prvi namiznoteniški turnir (poslej naj bi bil tradicionalen), na katerem so nastopile ekipe Kočevja, Sevnice, Ilirije in Novega mesta. V prvem kolu so Novomeščani presenetljivo gladko ugnali Kočevje s 5:1, Ilirija pa Sevnico s 5:0. V tekmi za 3. mesto je zmagalo Kočevje nad Sevnico s 5:4, v borbi za 1. mesto pa Novo mesto nad Ilirijo s 5:3. Novomeška vrsta je nastopila v postavi Kočevar (vidimo ga na posnetku), Jakobčič, Vitezič in Hribar, ki je turnir končal brez poraza.
Stane Brodarič: »Če bi imeli kegljišče, bi bili metliški kegljači med najboljšimi v Sloveniji.«
bili Metličani v Dachauu, in sicer 2., 3. in 4. oktobra. »Bilo nas je 18, z nami pa je bil tudi predsednik skupščine občine Metlika Stane Bajuk. Sprejel nas je župan Dachaua, seveda smo si ogledali tudi zloglasno koncentracijsko taborišče. Sicer pa smo bili Metličani že tretjič v Dachauu. V ekipi kegljaške sekcije jugoslovanskega kluba igrajo tudi Nemci, ki so tudi člani kluba. Na turnirju — udeležili so se ga tudi drugi močnejši klubi — smo zmagali mi in tudi med posamezniki so naši kegljači osvojili prva tri mesta.«
A.	B.
DOBOVA — KRŠKO 18:21 (10:12)
DOBOVA — Kakih 300 gledalcev je v. Dobovi videlo poprečno igro in zasluženo zmago gostov, ki pa so s svojim obnašanjem močno načeli ugled kluba. Neokusni in nerazumljivi izpadi igralcev Krškega pred tekmo, med njo in po nnej so vredni vsega obsojanja in bo morala o tem zagotovo kaj reči tudi klubska uprava. Najboljši igralec srečanja je bil Dobovčan Levec.
Najmočnejši v zgodovini
Novomeški namiznoteniški igralci pričnejo v - soboto prvenstvo v I. A republiški ligi
NOVO MESTO — Verjetno novomeški namizni tenis v svoji zgodovini še ni imel tako močne, predvsem pa mlade in izredno obetavne ekipe, kot jo ima letos. Vse to je seveda razlog za viden optimizem v klubu, ki že to soboto po enoletnem premoru pričenja z nastopi v I. A republiški ligi. Ni tokrat cilj le obstati v ligi, želje novomeških namiznoteniških igralcev segajo še precej dlje.
»Veliko tega bo odvisno že od so-. botnega prvega kola, ko se bomo najprej v Hrastniku pomerili s Kemičar-jem in nato v Mariboru še s Stavbarjem,« pravi novi predsednik kluba Dušan Pezelj. »Resje, da imamo letos izredno močno in izenačeno ekipo, zato nič čudnega, če je naš cilj, da se uvrstimo med štiri najboljše ekipe v ligi, potihem pa segajo naše ambicije še dlje, nekateri menijo celo, da smo sposobni zasesti sam vrh lestvice.«
Delo v klubu je zastavljeno res temeljito, sadovi trdega in načrtnega dela zadnjih let postajajo vse bolj vidni. Klub je sedaj dobil 4 nove trenerje, ki so v Ljubljani opravili 56-urni tečaj, za potrebe vadbe je bita pred dnevi kupljena nova kamera, in če k temu prištejemo, da se klub zaradi svoje skromnosti in odrekanj ni znašel v denarnih težavah, potem je osnova za dobre rezultate tu. Dodati je treba ob tem, daje pokroviteljstvo nad klubom prevzela Novotehna, njuno sodelovanje pa postaja vse trdnejše.
»Ne samo prva ekipa, več kot dobro je tudi zaledje. Osem pionirjev je, od kateri lahko veliko pričakujemo; Kralj, denimo, se je v enem samem letu prebil med 20 najboljših v republiki, tu so Vertuš, Miklič, da ne naštevam vseh. Prvič v zgodovini kluba imamo tudi dekliško vrsto, redno vadi 6 pionirk, da o ogromnem zanimanju za rekreacijo ne govorim.«
Rekreacijska liga se pričenja v torek, 20. oktobra, če bo zanimanja dovolj, bodo v klubu rekreaciji namenili še en prostor. A vrnimo se raje za konec še na kratko k sobotnemu startu v I. A ligi. Dušan Pezelj pravi takole: »Vse priprave smo imeli v Novem mestu, le+lribar in Vitezič sta bila kot
perspektivna igralca na skupnih republiških pripravah. Forma ekipe je dobra, to smo dokazali s sobotno zmago na turnirju ob občinskem prazniku v Novem mestu pa z zmago na turnirju v Piranu, ki smo ga osvojili že tretjič zapored (Hribar je bil na obeh najboljši igralec). Najhujše nas-
Dušan Pezelj: »Naš cilj je priti med štiri najboljše ekipe v Sloveniji.«
protnike bomo imeli v ekipah Kočevja, ki je prvi favorit za končni uspeh, in Gornje Radgone, ostale vrste so z izjemo Pirana in Vesne, ki sta že vnaprej obsojena na rep lestvice, dokaj izenačene. Prepričan pa sem, da so Hribar, Kočevar, ki seje pred kratkim vrnil od vojakov, Jakobčič, Vitezič in Medle dovolj zreli in izkušeni, da ob koncu prvenstva zagotovo ne bomo razočarani.«
B.	B.
SALON POHIŠTVA
jstnja Idrija, n. sol o 65281 Spodnj
ogledom delavnic pripomnil arheolog Mitja Guštin, ki je bil več let tudi sam član kolektiva Posavskega muzeja. »Pri nas so te stvari delali napol zasebniki in šele v zadnjih šestih letih so se v muzejih začela odpirati delovna mesta tudi za ljudi, ki zbrane predmete preparirajo in obnovijo. Tako ohranjajo kulturno dediščino, da jo muzeji lahko razstavijo in pokažejo obiskovalcem.
Muzeji imajo uskladiščenih ogromno predmetov, ki potem čakajo na restavriranje, če so slabo ohranjeni. Tudi v Posavju in na Dolenjskem je veliko dragocenega gradiva in večino predmetov po starih metodah že restavrirajo doma razen arheoloških izkopanin — ilirskih in keltskih najdb iz Novega mesta ter celotnega gradiva iz keltskega grobišča v Dobovi, ki so jih zaradi njihove vrednosti brezplačno restavrirali v Mainzu.«
Posavski muzej v Brežicah je omogočil usposabljanje za preparatorsko in restavratorsko delo Jožetu Lorberju, ki je pokazal zato izreden smisel. Znanje se je nabiral z veliko potrpežljivostjo in ogromno se je naučil med dvomesečnim delom v eni najpomembnejših evropskih restavratorskih delavnic v Mainzu.
Z izpraznitvijo severnega krila gradu se je muzeju ponudila priložnost za načrtovanje delavnic in prostorov za hrambo zbranega bogastva iz preteklih stoletij. Urejena arheološka in etnološ-
ka zbirka sta naravnost klicali po delovnih prostorih za restavriranje kovine in keramike.
Zasnovali so jih po izkušnjah dobrih manjših delavnic v Kopru, v Gradcu na Avstrijskem in še kje. Razsežnosti prostora so jih napeljale na misel, da bi jih opremili za več restavratorjev in v Brežicah bi zato lahko razvili osrednjo delavnico za Posavje in Dolenjsko, če bodo imeli muzeji dovolj denarja, da bi lahko zaposlili v njej namesto enega dva ali tri ljudi.
Najtežje obdobje je mimo, saj so se prebili naprej kljub pomanjkanju denarja. Ko so popravili zidove, naredili predelane stene in prenovili tla, so morali poskrbeti za električno in vodovodno napeljavo ter za ogrevanje, da so hladu minulih stoletij vdihnili nekaj najnujnejšega udobja in toplote.
Po ocenah iz 1984 so namenili za to tri in pol milijona dinarjev, od tega en milijon od občinske kulturne skupnosti, 300 tisočakov od Kulturne skupnosti Slovenije, vse drugo pa so si morali sami prigospodariti, je ob otvoritvi povedal ravnatelj muzeja prof. Marjan Gregorič.
Delo se je zavleklo, cene so naraščale, zato so naredili vso opremo za delavnice in depojske prostore v lastni režiji. Na pomoč so jim priskočili Tovarna pohištva v Brežicah, Gozdno gospodarstvo iz Novega mesta in Zavarovalna skupnost Triglav iz Krškega. Lani so ves razpoložljivi denar porabili za opremo in dokupili nekaj strojev ter nujno potrebnih aparatov, kar je precej preseglo vsoto treh milijonov dinarjev.
Vzporedno z adaptacijo delavnic je potekala tudi sanacija razstavnih prostorov za zbirko o kmečkih uporih v severovzhodnem stolpu. Nevarne razpoke so zahtevale temeljit poseg s predhodnimi statičnimi izračuni, zato so morali poklicati na pomoč gradbeno podjetje. Za gradbena dela so morali odšteti izvajalcem štiri milijone in prav toliko za opremo. Muzejski delavci so namenili vzdrževanju in opremi zgradbe večino svojih prihodkov, pa ne iz osemurnega, ampak iz dodatnega dela. Denar so si med drugim prislužili z oddajo prostorov za snemanje filmov, ki pa jim ni padel z neba, saj so morali dežurati in
nadzorovati muzej od jutra do večera, pogosto pa tudi do poznih nočnih ur. Dobre stike so navezali tudi z delovnimi organizacijami,-zato so nekatere od njih pokazale za muzej izredno razumevanje.	r
Jožetu Lorberju, ki je sam izdelal dva peskal-nika, lončarsko kolo, dve komori za elektrolizo, vso drugo kovinsko opremo in napeljave, je ravnatelj muzeja Marjan Gregorič na otvoritvi izrekel priznanje kolektiva. Delo, ki gaje opravil prepara-
tor Lorber  1—	 ;	-!,!r-
dinarjev.
je vredno najmanj 20 milijonov
Toda tudi pridnost ne pomaga, če zakonodaja izrinja kulturo na stran, če ji onemogoča nemoteno delo. Blokada denarja in prepoved njegove uporabe sta krivi, da je začeto delo v Posavskem muzeju ostalo nedokončano. Tako zdaj ni mogoče po strokovnjakovih zamislih postaviti prenovljene zbirke kmečkih uporov ne kupiti premičnih sten za slike v deppju za umetnost, polic za zgodovinski in etnološki depo ter aparatov za delavnico, čeprav so ta denar po zaključnem računu za 1986. leta namenili v poslovni sklad.
Muzealci ne morejo razumeti, kako lahko delegati sploh izglasujejo take zakone, ki varstvo naravne in kulturne dediščine ter varstvo vsega, kar je narod ustvaril v preteklosti, uvrščajo v izrazito osebno porabo, strogo vezano na osebno življenjsko raven. Torej se predlagatelji takih zakonov niti malo ne zavedajo, da narod ne more obstajati brez lastne kulture, brez včdenja o svoji preteklosti, brez ohranjanja izročila minulih rodov.
Še sreča, daje med kulturnimi delavci v Brežicah vedno nekaj zagnancev, nekaj takih, ki so zaljubljeni v dediščino tega dela Slovenije in ki zato store zanjo veliko več, kot so dolžni storiti. Toda kljub temu je žalostno, daje uradna politika kulturi tako nenaklonjena, da jo morajo reševati ljubitelji iz vrst poklicnih kulturnikov in njihovih zunanjih sodelavcev. Prav imajo kritiki, ki pravijo, da to nikamor ne pelje, da je kultura po zakonu obsojena na hiranje.
J. TEPPEY
Lesna industrija
Spodnja Idnja
KAKO DO NOVE SPALNICE ALI SAMSKE SOBE?
STARO ZA NOVO
informacije:
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267
vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo!
Hotel Metropol Sprejemamo naročila za ohceti, slavnostna kosila in večerje. Oddajamo sejno dvorano za razne sestanke in sprejeme. Sprejemamo naročila za silvestrovanje. Podrobnejše informacije dobite na telefon068/21-321.
797/41
Ob brežiškem podvigu
POLITIKA NE MARA KULTURE
V kulturi ne zajemajo z veliko žlico, zato so tembolj veseli, če se ob drobtinicah z vztrajnim delom in osebno požrtvovalnostjo dokopljejo do česa novega. V Brežicah so minuli teden doživeli tako zadoščenje delavci Posavskega muzeja ob odprtju depojskih prostorov in muzejskih delavnic. Uredili so jih v severnem krilu brežiškega gradu, ki so ga v začetku osemdesetih let zapustili zadnji stanovalci.
»Obnova in vzdrževanje muzejskih predmetov sta bila v Sloveniji dolgo zapostavljena,« je med
Mestni val
ETER JE POLN
PRIJATELJSKEGA
KLEPETA
Zadnja leta je vse več tudi takšnih Dolenjcev, ki so si za lastno zabavo pa tudi iz potrebe omislili lastne majhne radijske postaje, imenovane CB postaje (Citi-zens band). Novost, ki bi jo po slovensko lahko poimenovali mestni val, ni od včeraj, čeprav je v Evropo in na naša tla prišla precej pozno. Začelo se je v ZDA, kjer so CB postaje pričeli prvi uporabljati veliki avtoprevozniki.
Z ročnimi radijskimi postajami walkie-talkie so se vozniki lahko med seboj opozarjali na grozeče policijske radarske zasede, na zapore cest in podobno. Današnje CB postaje so razvili v nemški elektornski industriji in od tedaj naprej se je tudi po Evropi razvila prava CB manija, tako da danes po zahodnonemških cestah in ulicah vozi že več milijonov avtomobilov z vgrajenimi CB aparati.
Po zasebni postaji si ljudje napovedujejo sestanke, pripovedujejo zadnje vice, zakonci se dogovarjajo, denimo, o tem, kaj bo za kosilo ali večerjo. Kramljanje je lahko sila zanimivo, še bolj zabavno pa utegne biti poslušanje, kaj someščani čvekajo med seboj. Tako je moč prisostvovati prepirom med zakoncema, v plohi nekontroliranega govoričenja zvemo za srčne izlive neznanih pa tudi znanih imen, nenazadnje pa je na tem valu slišati tudi kaj čez državo. Vse to je v začetku za vsakega novopečenega cebejaša sila zanimivo, tako da večino prostega časa preživi kar s CB postajo. Mnogi se oskrbijo kar z dvema. Eno imajo vgrajeno v avtomobilu, drugo, prenosno, pa imajo doma.
In kako je s CB postajami pri nas? CB manija ni zaje- „ la naših voznikov tovornjakov. Preprosto zato, ker pri nas ustreznih aparatov ni mogoče kupiti. Zato navdušenci kupujejo postaje v tujini, saj zakon uvoza ne
prepoveduje. Takšne uvožene postaje pa morajo do potankosti ustrezati našim predpisom in imeti ustrezni atest, ki ga izda RTV Ljubljana, uporabno dovoljenje pa republiški inšepktor za premet in zveze. V Jugoslaviji je za mestni val rezerviran pas med 27200 in 27500 MHz, v katerem je udobno razporejenih 31 delovnih frekvenc (kanalov). Nemški zakon je strožji, zato tamkajšnji cebejaši lahko uporabljajo le 12 kanalov. Tudi v moči sevanja oddajne antene je velika razlika: v Nemčiji le 0,5 W, pri nas pa je dovoljeno razkošje celih 4 W izhodne moči. Seveda se CB postaje kot vse tehnične naprave močno razlikujejo med seboj. Za majhne denarce je mogoče nabaviti napravo z borno tehnično popolnostjo in stalnimi motnjami, za 1500 mark in čez pa so na voljo prave male radijske postaje.
Dolenjci so se za to novost ogreli nekako pred desetimi leti. Danes se redno ali občasno po tej poti oglaša približno 150 lastnikov. Po Sloveniji so cebejaši združeni v 25 klubov. Takšnega so sredi avgusta ustanovili tudi Dolenjci. Poimenovali so ga Posavsko-
dolenjski CB-radio klub Studenec, ki združuje 50 lastnikov postaj iz novomeške, sevniške, laške, krške in trebanjske občine. Pred tedni so pripravili tudi prvo uradno srečanje pri Gospodični na Gorjancih. Zanimivo je, da so se vsi poznali, saj so se že mesece ali leta pogovarjali med seboj, tokrat pa so se prvič v resnici tudi videli in si stisnili roko. Priimkov in imen ne poznajo, kajti kličejo se z imeni, ki so si jih sami izbrali. Ludvik Medved je eden najbolj izkušenih dolenjskih cebe-jašev, saj je na tem področju že pred desetimi leti oral ledino, sedaj je tudi prvi predsednik novoustanovljenega kluba.
»Dolenjska in posavska pokrajina je kljub svoji razgibanosti primerna za tovrstno komuniciranje. Če se z avtom popelješ na primerno visok grič, se lahko brez posebnih motenj pogovarjaš s svojimi prijatelji po vsej Sloveniji, slišati je mogoče cebejaše iz sosednje Hrvaške, pa celo avstrijsko in italijansko čebljanje se da ujeti. Mnogi v našem klubu smo že dodobra »zastrupljeni« s takšnim načinom pogovarjanja in si življenja brez CB ne moremo več predstavljati. Prijatelj cebejaš ti pri-
skoči na pomoč, kadar jo potrebuješ, drugič pa mu to uslugo vrneš. Ni malo primerov, ko smo s klicem prek postaje v avtomobilu poklicali pomoč pri avtomobilski nesreči in rešili življenje,« je o prednosti uporabe teh postaj povedal Medo, kot pravijo Ludviku Medvedu.
Klub ima velike načrte. Na Studencu nad Sevnico bodo člani zgradili klubske prostore in postavili veliko anteno, ki bo povezovala vse dolenjske in posavske lastnike postaj. Tam naj bi se sestajali vsak petek, ta dan od 18. ure naprej pa naj bi bila tudi priložnost, da bi se člani kluba pogovarjali med seboj na 25 kanalu, ki je za to rezerviran. Sodelovali bodo tudi pri izdaji prve številke slovenskega CB glasila.
CB je prav gotovo imenitna domislica, ima pa tudi slabe strani. Nemalokrat ljudje zasedejo vse kanale, in ker seveda takšno »telefoniranje« nič ne stane, žlobudrajo vse mogoče stvari in si tako krajšajo čas. Razmišljati bi bilo potrebno o posebnih izpitih za lastnike CB postaj, kjer bi se poleg rokovanja s temi napravicami naučili tudi reda v radijskem prometu.
JANEZ PAVLIN
ZA DRAGE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK so prispevali: sosednje vVo-lčičevi in na Drski v Novem mestu 38.000 din (namesto venca na grob Mariji Jerman); strokkovna služba skupnosti za zaposlovanje Novo mesto 30,000 din (namesto venca na grob Karla Žagaija); OO sindikata TOZD Begrad Črnomelj 50.000 din (namesto venca na grob mame sodelavca Mirka Papeža); Boris Dular 7.000 din (iz honorarja); stanovalci Stritaijeve 4 v Novem mestu 9.000 din (namesto cvetja na grob očeta Jane Marolt); Josip Bučar, Kettejev drevored 32, Novo mesto 20.000 din (namesto cvetja na grob Ivana Ilca); delavci Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto 31.000 din (namesto cvetja na grob mami sodelavca Petra Štefaniča); Anton Pleterski, Ul. 9. februaija, Senovo, 5.000 din. Vsem iskrena hvala! Za atomski ab-sorber je bilo doslej zbranih 8.074.436 din.
Pogovor na njivi
»Zemlja dobro rodi, če jo z ljubeznijo obdeluješ«
RIBNICA — V Ribniški dolini so njive v glavnem še kar dobro obdelane, na njih pa najbolje uspevata krompir in koruza. Najbolj živahno je na njivah ob setvi in pobiranju. Takrat so na njih v glavnem starejši ljudje, mlajši pa si poiščejo kakšen donosnejši posel.
Pred kratkim sem na njivi pri Otavicah dobil Angelo in Antona Čebin iz Otavic. Pobirala sta kolerabo. Ponosna sta bila na pridelek na tistih nekaj arov zemlje, kjer sta spomladi pridelala solato, ki sta jo nato prodala neki delovni organizaciji.	_
»To je dobra zemlja, ki lepo obrodi, če je prav obdelana. Veliko ljudi pa beži z zemlje. Človeku je težko pri srcu, ko vidi, koliko njiv je neobdelanih,« je potožil Anton Čebin, upokojenec, star nad 60 let, ki rad pove tudi kaj kritičnega.
»Vsi bi lepo živeli, če bi ljudje hoteli delati. Tudi odgovornosti ni. Vsi postajamo brezbrižni, otopeli. Včasih, v prvih povojnih letih, pa smo delali z veseljem in pridelali smo vsega dovolj,« pravi Anton, kije delal 30 let v gozdarstvu. Je tudi strasten čebelar, kar je nasledil po očetu.
Čebele ima v gozdu proti Mah gori. Včasih je vozil panje dalje okoli. Zdaj jih ne več, ker je preveč tatov. Kradejo med in čebele, zato jih pase zdaj bliže doma. Pravi, daje letos veliko medu in tudi dober je.
M. GLAVONJIC
Nočejo biti lutke vodilnih
Kritično o njih delu
KOČEVJE — Posebnega navdušenja za sprejem dolžnosti predsednika v področnem odboru SZDL Seškov teren v Kočevju med prisotnimi evidentiranimi ni bilo. Podobno velja tudi za evidentirane člane KK SZDL Kočevje mesto III in predsednika te konference SZDL, ki sojih tudi evidentirali na seji tega odbora minuli teden. Razen tega so hkrati evidentirali možne kandidate za odgovorne dolžnosti občinske konference SZDL, in sicer za predsednika Vitomirja Saviča, za podpredsednico Darinko Novak in za sekretarja Alojza Šeška. Evidentiranje poteka po vsej občini.
Člani so v razpravi izrazih mnenje, da sedanja občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij niso bila posebno uspešna. Kot škodljivo se je pokazalo kroženje z ene odgovorne dolžnosti na drugo. Tega naj bi v bodoče ne počeli več. Jasno je bila izražena bojazen, da ne bi spet kandidirali tistih, ki niso doslej na odgovornih položajih kaj dosti naredili ah pa so celo zavirali napredek. Izrečene so bile misli: »Področni odbori SZDL ne smejo biti trojanski konji ožjega kroga vodilnih.« Ne znamo zahtevati odpoklica.« Itd. Spet je bila izražena zahteva, da bi morah kandidati za odgovorne dolžnosti predložiti pred volitvami svoj program dela oz. zamisli.
Ugotovljeno je bilo, naj SZDL ne rešuje nekih visokih in neživljenjskih zadev, ampak tiste, ki vsak dan živo zadevajo krajane. Med take gotovo sodi denimo ustanovitev vrtičkarske zadruge, ki pa je v Kočevju kljub velikemu številu interesentov in obilici zemlje ne morejo uresničiti. Med nalogami, v katere naj bi usmerila svoje sile SZDL, pa so omenili še ureditev kabelske TV oz. boljšega televizijskega sprejema; varstvo okolja; ureditev kanalizacije od Petrola do Kidričeve itd.
J. PRIMC
PRAZNIK
AGROSTROJA
V petek je bilo na Veseli gori srečanje delavcev Agrostroja, edinega obrata v našem kraju. Učenci naše šole smo za to srečanje pripravili kulturni program, saj je Agrostroj pokrovitelj naše šole. Na srečanju sem bila prvič. Nastopila sem z igrico Darilo Branke Jurca. Moja vloga ni bila težka, a mikrofon jo je malo otežil. Vseeno mi je dobro šlo in vesela sem, da sem lahko nastopila na srečanju.
MARIČKA GORENC, 4.r OŠ dr. P. Lunačka Šentrupert
Sr*
ti
DOLGA POT DO HRANE — Kmet Miha Jazbec je letos posejal kar hektar koruze za silažo v okolici domačije v Budni vasi. Toda ker je ta kooperant sev-niškega M-Kmetijskega kombinata usmerjen izrazito v živinorejo, hrane za živino ni nikoli dovolj, če je naj seveda pridela dovolj za ljudi. Zato Jazbečevim pot ni predolga niti na le 30 arov veliko njivo v Gaberju (na sliki), kjer še silo-kombajna niso mogli dosti izkoristiti. »Koruza je tod precej lepša kot pod obronki Brunka, kjer je prst bolj skopa pa še suša je prizadela koruzo,« je povedal Jazbec. (Foto: P. Perc)
Podjetje za PTT promet Novo mesto
TOZD PTT center Novo mesto Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD z dne 12.10.1987
razpisujemo javno licitacijo
ZA ODPRODAJO VEČJEGA ŠTEVILA RABLJENIH AVTOMOBILOV
Licitacija bo dne 21.10.1987 ob 14. uri v prostorih PTT Avtoservisa na Cikavi pri Novem mestu.
Kandidati morajo pred pričetkom licitacije plačati varščino v višini 10% izklicne cene. Prometni davek plača kupec. Vozila bodo prodana po načelu »videno — kupljeno«.
Vse informacije in ogled vozil 1 uro pred pričetkom licitacije v prostorih za licitacijo, informacije predhodno na telefon 21 -101.
794/41-87
sozd
Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina n.sub.o. Ljubljana
Komisija za delovna razmerja TOZD Gradišče Trebnje
objavlja prosta dela in naloge:
— poslovodja v poslovni enoti SP 2 Trebnje
Pogoji:
— končana triletna šola za prodajalce in poslovodska šola, eno leto delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah in opravljen tečaj o higienskem minimumu.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Mercator Rožnik-TOZD Gradišče, Trebnje, Golijev trg 11, v 8 dneh po dnevu objave. O izbiri bodo obveščeni v nadaljnjih 14 dneh.
785/41 -87
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO
GIP Pionir, Novo mesto
TOZD Zaključna dela v Gradbeništvu
Metlika
razpisuje
JAVNO LICITACIJO za odprodajo vozila:
— RENAULT R TLS, letnik 1981, nevozen, izklicna cena 300.000,00 din.
Licitacija bo 19.10.1987 ob 13. uri na upravi TOZD v Metliki, Cesta XV. brigade.
Pred začetkom licitacije morajo interesenti vplačati 10-odst. varščino od izklicne cene. Prometni davek plača kupec. Navedeno vozilo bo prodano po klavzuli ogledano-kupljeno.
Ogled objavljenega osebnega avtomobila je mogoč eno uro pred licitacijo.
791 /41 -87
Komisija za delovna razmerja pri ŽTO-TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7,
objavlja prosta dela in naloge
— čiščenje sanitarij na postaji Ljubljana
Pogoja:
— končana ali nedokončana osemletka
— enomesečno poskusno delo
Stanovanje ni zagotovljeno. Osebni dohodek znaša od 190.000 din do 270.000 din. Delo se opravlja v izmenah.
Prijave sprejema kadrovska služba ŽTO-TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7,15 dni po objavi.
Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
789/41-87
Delavski svet TOZD Jugotanin Sevnica
razpisuje naslednje kadrovske štipendije za šolsko leto 1987/88:
programerski inženir — VI — ena štipendija inženir varstva pri delu — VI — ena štipendija dipl. ing. kemijske tehnologije — VII — ena štipendija
dipl. ing. kemijske predelave lesa — VII — ena štipendija
Kandidati naj v 15 dneh po objavi izpolnjeni vlogi (obr. SPN-1) priložijo še:
— potrdilo o vpisu v šolo
— fotokopijo zadnjega šolskega spričevala
— potrdilo o premoženjskem stanju družine
in kompletno dokumentacijo pošljejo na naslov: DO Belinka-TOZD Jugotanin Sevnica, Hermanova 1, 68290 Sevnica. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju vlog.
787/41 -87
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE
ZADEVE SR SLOVENIJE
za delo v Upravi za notranje zadeve Krško
vabi k sodelovanju:
DIPLOMIRANE EKONOMISTE in DIPLOMIRANE PRAVNIKE
za delo v oddelku za zatiranje kriminalitete
Pogoji:
— visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri
— zaželjene delovne izkušnje
— odslužen vojaški rok
Poleg splošnih pogojev po zakonu o delovnih razmerjih morajo kandidati izpolnjevati še pogoje po 84. členu zakona o notranjih zadevah.	.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi Upravi za notranje zadeve, Krško, CESTA KRŠKIH ŽRTEV 53. Informacije na tel. št. 72-082.
O izidu objave bodo kandidati pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri kandidata.	„, ^ __
786/41-87
Upravni organi občine Novo mesto
Razpisna komisija delovne skupnosti
RAZPISUJE
prosta dela in naloge v upravi za družbene prihodke:
1. referenta za odmero davka od motornih vozil
2. referenta za odmero davkov in prispevkov od premoženja, davkov na dohodek od premoženja ter nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Pogoji:
— splošni pogoji po zakonu o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščineSR Slovenije ter o republiških upravnih organih
— posebne zahteve pod 1:
srednja izobrazba ekonomske smeri ali upravno-admini-strativne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit, aktivno znanje slovenskega jezika
— posebne zahteve pod 2:
srednja izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit, aktivno znanje slovenskega jezika.
Za dela in naloge pod zap. št. 1 bo delovno razmerje sklenjeno za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), pod zap. št. 2 pa za nedoločen čas.
Pogoj za zasedbo prostih del in nalog je uspešno opravljeno 2-mesečno poskusno delo.
Prijave z življenjepisi in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi sekretariat za občo upravo Občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.	(
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka.
793/41-87
inles
industrija
stavbnega
pohištva
61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija
telefon: (061) 861-411
Komisija za delovna razmerja TOZD TSP Sodražica
razpisuje naslednja dela in naloge:
RAČUNOVODJA TOZD
— višja izobrazba ekonomske smeri,
— 3-5 let delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Mandat traja štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema 30 dni po razpisu kadrovska služba DO INLES Ribnica, Parti-
zanska c. 3, 61310 Ribnica.
788/41 -87
SOP KRŠKO
SOP KRŠKO TOZD IKON KOSTANJEVICA NA KRKI,
Krška cesta 6,
68311 KOSTANJEVICA NA KRKI
RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za prodajo:
Osebni avto renault 4 GTL, leto proizvodnje 1982, vozen, začetna cena 1.000.000,— din ter
osebni avto renault 4 GTL, leto proizvodnje 1982, vozen, začetna cena 1.200.000,— din.
Javna licitacija bo v četrtek, 22.10.1987, ob 14.30 v prostorih SOP TOZD IKON Kostanjevica na Krki.
Ogled je možen pol ure pred pričetkom licitacije — ob 14.00 uri. Pri ogledu morajo zainteresirani kupci plačati 10% varščino od začetne cene,
Na doseženo izklicno ceno kupec plača še prometni davek. Prodaja bo potekala po sistemu »videno—kupljeno«.
795/41-87
WSTRESNIK
»STRE« 68275 ‘
objavlja
INIK«, IGM p. o. Dobruška vas »KOCJAN
javno licitacijo,
ki bo 20.10.1987 ob 12. uri v avtokampu »Oliva« v Rabcu. Prodajali bomo
— počitniško prikolico ADRIA 450 predšotorom.
z vso notranjo opremo in
Na licitaciji lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe, ki pred licitacijo vplačajo 10 odstotkov varščine od začetne cene, ki znaša vključno s prometnim davkom 900.000 din. Ogled in informacije lahko zainteresirani dobijo na kraju licitacije v avtokampu »Oliva« v Rabcu dve uri pred pričetkom licitacije.
DOLENJSKI UST
20
trgovsko podjetje
SOVOTEHSA
68001 novo mesto, glavni trg 11
Novotehna, trg. podjetje na debelo in drobno, p.
0. Novo mesto, Glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
— za poslovno enoto Novo mesto:
1. 3 samostojnih prodajalcev tehnične stroke
2. komisionarja I.
3. 2 skladiščnih delavcev
— za poslovno enoto Krško:
4. pomočnika poslovodje
— za poslovno enoto Kostanjevica:
5. pomočnika poslovodje
— za poslovno enoto Trebnje:
6. samostojnega prodajalca
Pogoji:
pod 1 in 6: IV. stopnja strokovne usposobljenosti trgovske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo opod 2) V. stopnja strokovne usposobljenosti trgovske smeri, 2 leti delovnih izkušenj
pod 3: II. stopnja strokovne usposobljenosti, 1 mesec poskusnega dela
pod 4 in 5: V. stopnja strokovne usposobljenosti trgovske smeri, 2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmene bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Osebni dohodek po samoupravnih aktih delovne organizacije. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na.gornji naslov.
790/41 -87
ZPS STROJNA TOVARNA TRBOVLJE
n. sol. o. Trbovlje, Vodenska c. 49
Razpisna komisija delavskega sveta TOZD TKS na podlagi 96. člena statuta TOZD TKS
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili:
Vodja TOZD TKS
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, in pogojev iz 511. člena ZZD izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko izobrazbo tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri in 3 (tri) leta delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih mestih
ali
— da imajo višjo izobrazbo tehnične, ekonomske ali organiza: cijske smeri in 5 (pet) let delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih mestih.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Kadrovsko splošni sektor DO STT — DSSS, Vodenska c. 49, Trbovlje, s pripisom »Za razpis del in nalog«.
O izidu izbir bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
784/41-87
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
SKUPŠČINSKI
Z datumom 15. oktober 1987 je izšla 18. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:
OBČINA ČRNOMELJ
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1987
Odlok o spremembi odloka o tržnem redu in prometu blaga na drobno v občini Črnomelj
OBČINA NOVO MESTO
Odlok o sprejetju lokacijskega načrta kanalizacijski sistem Dolenjske Toplice — Straža Odločbo o uvedbi likvidacijskega postopka delovne organizacije Fototehnika
Popravek sklepa skupščine občine Novo mesto o javni razgrnitvi grafičnih prikazov prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986 — 1990(1. faza) SDL št. 17/87)
Popravke objavljenih odlokov skupščine občine Novo mesto
Odredbo o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1987
OBČINA RIBNICA
Sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorsko ureditvenih pogojev v občini Ribnica za območje krajevne skupnosti Loški potok — planska celota — R-4
OBČINA TREBNJE
Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda Sklep o odstotnem povišanju preživnin v letu 1987
MEDOBČINSKA OBJAVA
Sklep o cenah za geodetske storitve za občini Črnomelj in Metlika
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC
KULOVEC
VINKO
iz Vavte vasi 69
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje in našega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZZB NOV, Zavodu SRS za rezerve-obrat Silos Straža, ZD Novo mesto, UNZ Novo mesto, godbi, pevcem in govornikom. Hvala tudi Erni Gruden, Jelki Vidic in Zofki Sajovec za pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoči
a: vsi njegovi
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 58. letu starosti zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric
FRANC
SLAK
z Malega vrha
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom za nesebično pomoč, gospodu župniku za lepo opravljeni obred, govorniku za poslovilne besede, DO VGP, Cestnemu podjetju — TOZD Gradnje, Pionirju — TOZD MKI za podaijene vence, GD Jablan in Mirna peč pa za podaijeni venec in organizacijo pogreba.
Žalujoči:
vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
FRANČIŠKE
ZAKOŠEK
iz Mokronoga
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in delovnim kolektivom za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Vsem, ki ste jo imeli radi in ste z nami sočustvovali, še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
Trpljenje si prestal,
zdaj boš brez bolečin v grobu mimo spal
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je v 56. letu zapustil dragi mož, brat in stric
ANTON
DRGANC
Maline 14
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem zavso pomoč v težkih trenutkih. Prisrčna hvala za vence in cvetje ter izraženo sožalje. Hvala tov. Petru Malenšku za poslovilne besede pred domačo hišo, GD Jugoije, enako pevkam za zapete žalostinke in kaplanu za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Marija, brat Jakob, sestra Micka in Frančiška z družinami
Vinska trta že zori,
tebe, dragi ata, več med nami ni
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ate, tast, zet, brat, stric in svak
JOŽE
PAVLOVIČ
iz Križevske vasi pri -Metliki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali ali izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnika tako število spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala oddelku za intenzivno nego internega oddelka bolnice Novo mesto. Posebno se zahvaljujemo ZB Metlika, gasilskemu društvu Križevska vas za častno stražo in govor pri odprtem grobu, delovnim kolektivom za podaijene vence, pevcem in g. župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Marija, otroci Jože, Maijan, Milan in Vida z družinami, sestra Pepca in Bara ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 54. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat in stric
RADO
PLANTAN
Ob boleči izgubi dragega pokojnika, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom sosedom, vaščanom, sodelavcem mehanizacije Pionir in TOZD-a Zelišča Krka, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Turkovim in Plantanovim za nesebično pomoč. Hvala tudi pevcem iz Stopič, župniku, pogrebnikom in vsem, ki so nam kakorkoli stali ob strani.
Žalujoči: mama Kristina in sestra Marija z družino
ZAHVALA
V 59. letu nas je nenadoma in prezgodaj zapustil dragi mož, ata in stari ata
ANTON
BAMBIČ
Travnik 48, Loški potok
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sovaščanom in sorodnikom, ki so nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih, pokojnikovim bivšim sodelavcem, predstavnikom KS in DPO Sodražica, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podaijeno cvetje ter vsem, ki ste pokojnega tako številno pospremili na zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljeni obred, pevcem ter govorniku za poslovilne besede. Se enkrat vsakemu posebej hvala!
Žena Mila, hčerki Marija in Ivanka z družinama ter ostalo sorodstvo
1
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, brata in starega očeta
j JANEZA >5 KRALJA
iz Osojnika 18 pri Semiču
smo dolžni zahvalo vsem, ki ste nam ob težkem trenutku stali ob strani. Posebno zahvalo pa smo dolžni sosedom in g. župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Tončka, sin Mirko, hčerka Marija z družino ter bratje in
sestre
U TFM TFI1NII UAQ 7 AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI I CIT1 I cunu VHP	PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 15. oktobra — Terezija Petek, 16. oktobra — Hedvika »Sobota, 17. oktobra — Ignac Nedelja, 18. oktobra — Luka Ponedeljek, 19. oktobra — Etbin Torek, 20. oktobra — Irena Sreda, 21. oktobra — Uršula Četrtek, 22. oktobra — Zorislav
LUNINE MENE
22. oktobra ob 18.29 — mlaj
kino
BREŽICE: 15. in 16. 10. ameriški avanturistični film Nevidni voznik. 17. 10. italijanski horor Svet strahov. 18. in 19. 10. italijanska akcijska komedija Bud Spencer v akciji. 20. in 21.10. angleški fant. film Planet Ordesa.
ČRNOMELJ: 15. 10. ameriško znanstvenofan. film Zver v človeku. 16. in 18. 10. ameriški akcijski film Top gun. 18.10. ameriški triler FX — umor s trikom. 20.10. nemško-avstrijski film
službo dobi
^ Potrebujemo kuharico in gospodinjsko pomočnico za nedoločen čas. Lahko je mlajša upokojenka. Stanovanje in hrana zagotovljena, plača po dogovoru. Gostišče PAVLIN, Novo mesto, tel. 22-308 (P41-42MO)
stanovanja
Dekle išče sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (P41-38MO)
Za samskega sodelavca, dipl. vet., iščemo sobo s sanitarijami in z možnostjo kuhanja v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pisno ali telefonsko v kadrovsko službo Krke, tel. 22-441. (P41-11MO)
V bližini Novoteksa iščem sobo. Tel. 47-305. (5422-ST-41)
Mlada tričlanska družina išče stanovanje v Novem mestu. Tel. 61-817, popoldan. (5491-ST-41)
Stanovanje ali sobo v Krškem ali Brežicah iščeta učitelj in medicinska sestra. Tel. (068) 33-519, zvečer. (5369-ST-41)
motorna vozila
Z 750, letnik 1984, in tori-cros, prodam. Jakše, Sevno, Pod Trško goro 14. (5437-MV-41)
Zastavo 101, prevoženih 59.700 km, zelo dobro ohranjeno, registrirano do avgusta 1988, pozimi nevoženo in garažira-no, prodam za 140 SM. Ogled od 11. ure dalje na Paderšičevi 19, tel. 23-679. (5438-MV-41)
R 4 GTL, letnik 1985, prodam. Tel.
_ 42-243. (5436-MV-41)
R 4, letnik 1981, prodam. Tel. (068) 61-161. (5435-MV-41)
Z101 M, letnik 80, prodam. Turk, Ra-tež 25. (5434-MV-41)
GOLF, letnik 79, (2 števca), 125 P, letnik 78, in 850 šport coupe, karamboliran, prodam. Dušan Žbogar, Semič 1. (5379-MVA1)
Zastavo 128, december 1981, prevoženih 60.000 km, prodam po ugodni ceni. Šegova 85, Novo mesto, tel. (068)
24-941, od 15. ure dalje, (ček)
Z 750, letnik 77, prodam. Tel. 85-992. (5440-MV-41)
GOLF, letnik 80, prodam. Alojz Vidmar, Dol. Nemška vas 46, Trebnje. (5439-MV-41)
Z 101 GT/3 V, letnik 1984, prodam. Strojin, Groblje 47, Šentjernej. (5441-MV-41)
LADO 1500, letnik 80, prodam. Cena po dogovoru. Ogled možen v popoldanskih urah. Jože Strle, Oštrc 30, Kostanjevica. (P41-12 MO)
Polkovnjk Redi. 22.10. ameriški akcijski filrrj Črni mesec.
KRŠKO: 15. 10. Slovensko ljudsko gledališče Celje: Ščuka, da te kap. 16. 10. (20.) ameriška ljubezenska drama Star 80, (ob 21.45) domača melodrama Za srečo so potrebni trije. 17. 10. (10., 16., 18.) ameriški akcijski film BMX II — Peklenska steza. 17. (20.) in 18.10. (18.) francoski kriminalni film Specialisti. 19.10. domača ljubezenska drama Ljubezni Blanke Kolak. 20. 10. (ob 18.20.) ameriški akcijski film Videoteka — Rocky IV. 22. 10. (18.) risani film Sneguljčica, (ob 20.) ameriška komedija Fletch — maskirani detektiv.
SEVNICA; 15. in 16. 10. ameriški akcijski film BMXbantiti. 17. in 18.10. ameriški avanturistični film Ogenj z ognjem. 22. 10. nemški erotični film Orgije v carski vasi.
TREBNJE: 17. in 18. 10. ameriški glasbeni film Briljantina II.
NOVO MESTO - DOM KULTURE: 15.10. ameriška politična drama Pogrešan. 16.10. ameriški mladinski film Upornik iz moje šole, 17., 18. in 19. 10. ameriški akcijski film Od tašče do smrti — James Bond 007. Vse predstave ob 18. uri.
Z 750, letnik 1981, prodam: Slavko Pavlin, Gumberk 16, Otočec. (5444-MV-41)
FIAT 125 P, in skoraj, nov pralni stroj Obodin prodam. Rajk, Segova 8, Novo mesto. (5308-MV-40)
R 4, letnik 81, prevoženih 26.000 km, prodam. Mencin, Drama, Šentjernej. (5380-MV-41)
JUGO 55 A, letnik 86, prodam. Štefan Zobarič, Ponikve 21, Jesenice na Dolenjskem. (P41-27 MO)
Z 101, letnik 86 prodam. Dajem možnost plačila v roku šestih mesecev. Hudoklin, Brusnice 32. (5373-MV-41)
LADO karavan, letnik 76, prodam. Gostilna Paradiž, Dol. Straža. (5381-MV-41)
ZASTAVO 1300, letnik 77, garažira-no, dobro ohranjeno, prodam. Nad mlini
24 (dopoldan) ali na stadionu v Novem mestu (popoldan). (5381-MV-41)
VISO, letnik 85, prodam. Tel. 22-441 int. 293, dopoldan. (P41-16 MO)
JAVO 350, skompletno MF opremo, letnik 83, prodam. Čena po dogovoru. Janez Pepel, Šmaiješke Toplice 28. (5450-MV-41)
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, prodam. Tel. 25-071, v večernih urah. (5449-MV-41)
GOLF JGL z opremo prodam. Tel. 52-345. (P41-17 MO)
TOMOS 15 LSC, 1982, prodam. Jože Pirnar, Dol. Prekopa 50, Kostanjevica. (5426-MV-41)
MZ ETZ 250 in VW 1300 L poceni prodam. Franc Avguštin, Hrib pri Orehku 8, Novo mesto. (5451-MV-41)
GOLF D, januar 85, prodam. Jože Barbič, V brezov log 12, Tel. 24-945. (5423-MV-41)
R 4 GTL, letnik 1982, ugodno prodam. Kolenc, Cegelnica 15 a, Novo mesto. (5406-MV-41)
R 18, letnik 1984, prodam. Tel. (068) 42-234. (5418-MV-41)
OPEL kadett 13, avgust 82, odlično ohranjen, prodam. Tel. 56-270. (5149-MV-41)
ZASTAVO 750, starejšo, prodam za
25 SM. Je v voznem stanju. Gradišar, Šti-rit 13, Škocjan. (5420-MV-41)
JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Tel. 27-808. (5453-MV-41)
R 18, letnik 1982, negovan, prodam. Švent, Danila Bučarja 8, Novo mesto, tel.
25-339. (P41-26 MO)
GOLF, letnik 80, prodam za 3 M. Kadič, Semič 60. (5388-MV-41) ZASTAVO 101, letnik 76, prodam po zelo ugodni ceni. Nosan, Ratež 56. (5389-MV-41)
R 4 GTL, star 6 mesecev, prodam. Gorenc, Mali Slatnik 25. (5390-MV-41)
DOLENJSKI LIST
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, KršKp, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 400 din, naročnina za 2. polletje 7.000din, za delovne in družbene organizacije 22.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 5 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB -Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 6.000 din, na prvi ali zadnji strani 12.000 din; za razpise, licitacije ipd. 6.500 din. Mali oglas do deset besed 3.000 din, vsaka nadaljnja beseda 300 din.
NAŠLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 -1 /72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZASTAVO 101, letnik 80, ugodno prodam. Tel. 85-438, popoldan. (5448-MV-41)
R 4, letnik 1977, prodam. Mlakar, Bršl-jin 46. (5447-MV-41)
FIAT 750, letnik 78, prodam. Albin Tomažin, Smednik 2, Raka. (P41-19 MO)
TOMOS avtomatik, nevožen, ugodno prodam. Tel. (068) 51-245. (P41-14 MO) JUGO 45, letnik 1985, prodam. Kastelic, tel. 24-307. (5384-MV-41)
Z 101, dobro ohranjeno, poceni prodam. Alojz Bradač, Podhosta 12, Dol. Toplice, tel. (068) 65-415. (P41-15 MO) AVTOMATIK. star eno leto in pol, dobro ohranjen, ugodno prodam. Dušan Obradinovič, Gubčeva 6, Novo mesto, tel. (068) 25-152. (5366-MV-41)
AMI 8 prodam po delih. Tel. 24-834. (5368-MV-41)
TORI-cros, star 4 mesece, prodam. Mali Slatnik 12, tel. 27-445. (5365-MV-41)
NSU 1200, registriran do maja 1988, prodam. Tel. 82-770, po 16. uri. (P41-2MO)
Z 850, letnik 1981, prodam. Tel. 51-449 popoldan ali 58-298 dopoldan. (pol-MV-40)
MOTOR 14 M, letnik 1985, prodam po ugodni ceni. Janko Tihole, Ledina 66, Sevnica. (P41-6MO)
Z 101 GT, letnik 1984, prodam. Bobnar, Mima peč 165. (5326-MV-41) ZASTAVO 850, letnik 1982, kara-mobilirano, ugodno prodam. Jerič, Dol. Straža 94. (5363-MV-41)
ALFO SUD, generalno obnovljeno, registrirano eno leto, prodam. Janko Bobnar, Vina gorica 16, Trebnje, tel. 44-024, ob delavnikih od 7. ure do 7,30. (5371-MV-41)
ŠKOLJKO za R 4, rabljeno, dobro ohranjeno, prodam. Vidmar, Prečna 86, Novo mesto. (5341-MV-41)
GS, letnik 1977, potreben kleparskih popravil, in 126 P, letnik 1976, v voznem stanju, prodam. Franc Kus, Poštena vas 3, Cerklje/Krki. Tel. (068) 72-069 v večernih urah. (5351-MV-41)
AVTOMATIK 3 M, letnik 87, prodam 10 M ceneje, kakor je nov. Ob Težki vodi 78. (5354-MV-41)
PRODAM R-4, letnik 1977. Tel. 068
26-380 (P41-44 MO)
ZASTAVO 750, letnik 1985, prodam. Roman Groznik, Gabrijele 12, Krmelj. (5475-MV-41)
VOLKSVVAGEN, dobro ohranjen, in nekaj let rabljeno peč za centralno kurjavo prodam. Informacije med 19. in 20. uro. Tel. (068) 21-089. (5460-MV-41)
126 P, letnik 1980, prodam. Ivan Vide, Dobravica 2, Šentjernej, tel. 42-541. (P41-29MO)
„ R 4 special, letnik 1983, prodam. Ivan Šušterič, Blatno 10, Globoko. (P41-28MO)
Z 750, letnik 1976, prodam. Tel. 65-343, popoldne. (P41-33MO)
GOLF, november 1977, 80.000 km, dobro ohranjen, prodam. Tel. 23-063. (5464-MV-41)
GOLF, letnik 1987, prodam. Ogled na Bregu 16, Novo mesto, do 19. ure. (5462-MV-41)
NSU 1200, nevozen, motor vozen, po delih prodam. Tel. (068) 52-612. (5468-MV-41)
Z 101 GTL 55, letnik 1983, ugodno prodam. Tel. 44-733. (5467-MV-41)
R 5 GL, oktober 1985, 15.500 km, prodam. Tel. (068) 23-412. (5469-MV-41)
L 101, letnik 1976, popolnoma obnovljeno in dobro ohranjeno, prodam. Tel. (068) 81-475. (P41-39MO) ZASTAVO 750 S, letnik 1979, prodam. Franc Hiti, Sela pri Otovci, tel. 52-837. (5472-MV-41)
GOLF JX diesel, letnik 1985, oktober, prodam. Tel. 24-894. (5472-MV-41)
Z 750, letnik 1976, prodam za 40 SM. Jože Gradišar, Dol. Sušice 25. (5470-MV-41)
R 4 TLS, letnik 1978, registriran do 6/88, obnovljen, poceni prodam. Tel. (068) 51-621. (P41-37MO)
Z 750, generalno obnovljena, registrirana do septembra 1988, ugodno prodam. Tel. (068) 25-687. (5471-MV-41)
Z 750, letnik 80, prodam. Mateja Mi-tag, Kettejev drevored 41, Novo mesto, vsak dan popoldne. (5438-MV-41)
OPEL manta, letnik 70, prodam. Tel. (068) 72-915. (5478-MV-41)
Z101 GT/ 3 V, letnik 1985, registriran do julija 1988, prodam. Tel. 23-939. (5488-MV-41)
ŠKODO 120 L, letnik 78, registrirano do oktobra 88, prodam za 150 SM. Tel. 82-126, od 17. ure dalje. (5481-MV-41) ZASTAVO 750, letnik 74, generalno obnovljen, cena 700.000 din, prodam. Tel. 62-887 — dopoldan ali 61-591 — popoldan. (5482-MV-42)
FIAT 132 2000, odlično ohranjen, irodam. Kuhar, Novo mesto, Marjana 'ožine 68, tel. 21-393, popoldan. (5493-MV-41)
R 18, letnik 1983, prevoženih 50.000 km, prodam. Tel. (068) 44-285, po 18. uri. (5490-MV-41)
FIAT 126 P, letnik 1977, in manjšo prikolico za traktor prodam. Dol. Težka voda 23. (5403-MV-41)
DYANO, letnik 1978, registracija eno leto, prodam. Tel. 22-181, zvečer, (ček-113)
R 4, letnik 1977, obnovljen, prodam. Tel. 24-891. (5458-MV-41)
Z 101 GTL 55, letnik 84, prodam. Turk, Mali Cerovec 2, Stopiče, ogled popoldan. (5457-MV-41)
JUGO 45 A, star eno leto, prodam. Gliha, Črmošnjice 14 a, Novo mesto. (5391-MV-41)
ZASTAVO 750, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Hute-vec, Rajnovšče 1, Novo mesto. (5392-MV-41)
GOLF JL, letnik december 79, z dodatno opremo, ugodno prodam. Tel. 22-216. (5395-MV-41)
Z 126 P, letnik oktober 80, garažiran, dobro ohranjen, prodam. Tel. (060J) 84-222. (P41-20MO)
■ ■ mm novo mesto
glODtOUr ® 25-125, 25
£
Z 101 C, letnik 1982, dobro ohranjeno, prodam. Tel. (068) 52-058. (P41-21MO) Z 101 GT 55, staro 4 leta, prodam. Mate Corak, Zagrebška 6 a, Novo mesto, od 15. do 20. ure. (5397-MV-41) ZASTAVO 101, letnik 1980 in letnik 1987, prodam. Tel. 58-494, popoldan. (541 l-MV-41)
Z 750, letnik 1979, in Z 101, letnik 1984, zelo dobro ohranjena, ugodno prodam. Rudi Ferlin, Dol. Leskovec 79, Brestanica. (5414-MV-41)
Z 750, letnik december 1980, nujno prodam. Cena po dogovoru. Potočar, Dol. Polje 5, Straža, tel. 21-447, dopoldan. (5413-MV-41)
ŠKODO coupe, registracija podaljšana eno leto, in starejši traktor nujno prodam. Stane Saje, Rimska cesta 28, Trebnje. (5400-MV-41)
Z 101 confort, letnik 1980, prevoženih 44 000 km, prodam. Derganc, Volčičeva 41, Novo mesto. (540 l-MV-41) ZASTAVO 101, letnik 78, ugodno prodam. Ucman, Gumberk 6 a, Otočec (5402-MV-41)
prodam
DVE TRAJNO ŽAREČI peči, malo rabljeni, prodam po zmerni ceni. Tel. 26-423. (5370-PR-41)
DVE TRAJNO ŽAREČI peči Magna 10 in kombinirani bojler (elektrika in drva, 100 1), vse popolnoma novo, prodam. Jernej Dragovan, Svržaki 9, Metlika. (pol-PR-41)
REČIVER Sansui R-5 ugodno prodam. Tel. 85-135. (5358-PR-41) ZLOŽLJIV O previjalno mizo (uvoženo) s stojalom za banjico in Chicco stolček prodam. Bele, Gubčeva 2 (Grm). (5356-PR-41)
OTROŠKI VOZIČEK prodam. Šere, Segova 14, tel. 27-903. (5360-PR-41) DVOJNI RADIOKASETOFON Saba (2x5,5 W), skoraj nov, prodam. Tel. 51-462. (P41-4MO)
OTROŠKO POSTELJICO in sedežno garnituro prodam. Ponudbe vsak dan od 17. do 19. ure na tel. 21-188. (5349-PR-41)
KOMPLETNE STROJE za izdelavo lesenih žlic prodam. Milena Virant, Pod hribom c. 11/32, Grosuplje, tel. (061) 772-507. (P40-39MO)
KRAVO prodam po izbiri. Alojz Malešič, Zelebej 11, Metlika. (P41-1MO) ZELJE za ribanje prodam. Mačkovec 9, Novo mesto. (5393-PR-41)
DNEVNO SOBO prodam. Tel. 24-093, popoldne. (5454-PR-41) OSTREŠJE HIŠE (16 x 9), hrast, plohe, kombi plošče 50 m2,5 cm ter zastavo 750 prodam. Rus, Meniška vas, Dolenjske Toplice, tel. 65-496. (3280-PR-40)
TELICO, brejo 7v mesecev, prodam. Turk, Vinji vrh 2, Šmaiješke Toplice. (5452-PR-41)
MIZARSKI kombinirani stroj, letnik 1984, ugodno prodam. Alojz Hoznar, Ručetna vas 8, Črnomelj, tel. 52-948. (5446-PE-41)
NOVA BALKONSKA VRATA (210 x 100) prodam. Tel. 85-992. (5440-R-41)
UGODNO PRODAM kravo, brejo 5 mesecev. Marija Vrhovec, Iglenik 4, Velika loka. (5443-PR-41)
BARVNI TELEVIZOR Gorenje in vlečno kljuko za golfa prodam. Tel. 22-783. (5445-PR-41)
OSTREŠJE za vikend ali drvarnico in 10 m drv prodam. Slavko Pene, Veliki Slatnik 24. (5374-PR-41)
TRAJNO ŽAREČO PEČ in štedilnik, televizor grundig, moped avtomatik, dva teniška lopaija in kamero super 8 prodam. Ponudbe pod šifro »POCENI«. (5376-R-41)
HIŠNI RAČUNALNIK commodore 64, komplet material za kmečko peč ali kamin, gugalnik, malo rabljeni itison ter žensko, moško in otroško konfekcijo prodam. Česta herojev 33/a, Novo mesto. (5378-PR-41)
TRI MESECE STARE kratkodlake istrske goniče odličnih staršev prodam. Jurak, Dol. Kamence 33 a, Novo mesto. (ček-PR-41)
CENTRALNO PEČ STADLER, malo rabljeno, in cisterno, 3500 1-pravo-kotna, prodam. Miha Jug, Bratov Zorko 9, Senovo, tel. 79-062. (P41-10MO) ČRNO BELI TV, nov ekran, prodam. Anton Deželan, Velike Brusnice 69/A. (5427-PR-41)
JEDILNI KOT prodam. Tel. 22-789. (542J-PR-41)
BRAKO PRIKOLICO prodam. Tel. 22-189. (5424-PR-41)
LESENO GARAŽO v ulici Majde Šilc prodam. Lukič, Šegova 11, Novo mesto. (P41-25MO)
OTROŠKO KOLO BMX prodam. Tel. 26-613. (P41-25MO)
BARVNI TELEVIZOR Gorenje prodam. Tel. 51-275, popoldne. (pol-PR-41) KRAVO, staro 7 let, brejo 7 mesecev, prodam. Janez Ucman, Vel. Cerovec 8. (5394-PR-41)
DOBREGA PLEMENSKEGA ŽREBCA z vsemi potrebnimi dokumenti prodam. Franc Vidmar, Črna vas 197, Ljubljana. (P41-19MO)
TROSED, ležišče in fotelj, prodam. Savič, Slavka Gruma 60, tel. 27-559. (5432-PR-41)
80-BASNO HARMONIKO »Melodija« prodam. Slavko Žukovec, Gorenja Nemška vas 11, Trebnje, tel. 45-331. (6355-PR-41)
PRIKOLICO za osebni avto prodam. Pšeničnik, Ragovo 16, Novo mesto. (5407-PR-41)
501 bojler in termoakumulacijsko peč tip 250, oboje novo, prodam 20% ceneje. Tel. 25-936. (5418-PR-41)
DOBRO OHRANJENO žensko garderobo št. 38—42 ugodno prodam. Tel.
27-264. (P41-24MO)
-789
KRAVO, brejo, staro 3 leta, prodam. Drab, Gor. Težka voda 15. (5412-PR-41) ŠKOTSKE OVČARJE — lesije prodam. Tel. 57-787 popoldne od 17. do 18. ure. (5398-PR-41)
OSTREŠJE (12x12) prodam. Ždinja vas 18. (5492-PR-41) ELEKTROMOTOR sever (trofazni, 4 kw) in stroj za čelni prerez lesa prodam. Tel. (068) 81-475. (P41-39MO) GROZDJE žametne črnine prodam. Tel. (068) 71-081. (5479-PR-41) INVALIDSKI VOZIČEK in termoakumulacijsko peč prodam. Frančiška Gole, Vel. Bučna vas 10, Novo mesto. (5417-PR-l)
NOVO 96-basno harmoniko melodija in črno beli televizor prodam. Tel. 85-404. (5431-PR-41)
Lesen hrastov his, primeren za vikend, prodam. Anton Pezdirc, Grm 8 pri Metliki. (5466-PR-41)
Umivalno korito TU 70, program Kolpa san, prodam. Tel. 23-570, po 20. uri. (P41-18MO)
Večjo količino metrskih drv prodam V soboto ob 10. uri v Ločni 8a, Zalokar (5473-PR-41)
Dve letni gumi za fiat 126 P, prodam. Tel. 21-254, popoldan. (5497-PR-41) PRODAM prenosni radiokasetofon Hitachi 3 D Super Woofer 60 W, še v garanciji. Informacije na tel. 26-416 (popoldan).
kmetijski stroji
TRAKTOR IMT 542 prodam. Tel. 75-743. (5342-KS-41)
MLATILNICO s popolnim čiščenjem prodam. Karol Miklavčič, Gor. Brezovica 20, Šentjernej. (5348-KS-41) TRAKTOR Ferguson 35 z lažjo prikolico ugodno prodam. Naslov v upravi lista. (P40-38MO)
KOSILNICO in frezo Gorenje — Muta, staro eno leto in pol, prodam. Jože Kožar, Dol. Prirošica 6, Cerklje. (5350-KS-41)
TRAKTOR deutz, 60 KM, prodam ali zamenjam za avtomobil. Lesjak, Zbure 36. (5396-KS-41)
TRAKTOR ferguson 35 KM ugodno prodam ali zamenjam za večjega. Jože Lešnjak, Volčkova vas 9, Šentjernej. (5432-KS-41)
TRAKTOR zadrugar 50 KM, generalno popravljen, prodam. Stefan Benda, Samoborski otok 65, Samobor, 41430. (5430-KS-41)
SNOPO VEZ ALKO BCS prodam ali zamenjam za govedo ali konja. Alojz Jurak, Dolenje Kamence 33, Novo mesto. (5421-KS-41)
TRAKTOR FERGUSON IMT, 62 KS, nov, prodam. Jože Vide, Dol. Stara vas 12, tel. 20-511. (5476-KS-41) DVOBRAZDNI PLUG BATUJE prodam. Štefan Količ, Vel. Podljuben 2. (5459-KS-41)
TRAKTOR GULDNER, 14 KM, starejši, prodam. Tel. 42-541. (P41-30MO) TRAKTOR ŠTORE 404 in IMT 539, nov, prodam. Jože Trontelj, Gatina 19, 61290 Grosuplje. (P41-31MO) TRAKTOR IMT 533, dobro ohranjen, prodam. Ignac Zorc, Zagorica 30 pri Velikem Gabru, 68-213. (P41-32MO) TRAKTOR ZETOR 4718 prodam ali menjam za govedo. Alojz Kos, Šentjurje 12, Mima peč. (P41-35MO) NAKLADALNO PRIKOLICO, 17 m3, prodam. Strašek, Podgora 10, Straža. (5474-KS-41)
kupim
STREŠNO OPEKO »Novi Bečej« ali »Vinkovci«, 650 komadov, kupim. Moravec, čbirčna vas 2, Novo mesto. (5408-KU-41)
posest
VIKEND, 5 faza (60 m2), s 3000 m2 zemlje, ugodno prodam v Gradišču pri Trebnjem. Plačilo gotovina—kredit. Tel. (064) 27-501. (5429-PO-41)
Na sončni legi in v bližini Novega mesta (do 10 km) kupim večjo parcelo, na kateri uspeva sadje in trta, z možnostjo postavitve brunarice. Naslov v upravi lista. (5425-PO-41)
Večjo starejšo hišo v Metliki, primerna za obrt, prodam. Naslov v upravi lista. (5405-PO-41)
Domačijo z inventarjem, zemljo, vinogradom z grozdjem, zelo primemo za zdomca obrtnika, prodam. V poštev pride tudi poštena družina, ki bi skrbela za naju, po smrti možen prevzem. Vzameva tudi pošteno upokojenko, staro do 60 let, ki bo preskrbljena do smrti. Jože Vizler, Velika vas 8, Leskovec, 68273. (P41-23MO) PARCELO (33 a), nad Semičem, prodam. Tel. (068) 58-763. (5477-PO-41) 12 a vinograda prodam. Barbo, Mali kal 3 a. (4669-PO-41)
PARČELO (80 a) za vinograd, njivo (18 a) in 700 1 nove šmarnice s sodom prodam. Naslov v upravi lista. (5456-PO-41)
V Krškem ali bližnji okolici kupim manjšo hišo, manjše posestvo ali eno etažo hiše. V skrajnem primeru tudi zamenjam svoje enosobno stanovanje s telefonom v Ljubljani. Tel. (068) 33-929. (pol-PO-41)
PARCELO (gozd-pašnik) na Drgan-jih)jclih prodam. Tel. 65-098. (5353-
razno
STANOVANJE in hrano dobi dekle £a pomoč v gospodinjstvu. Marija Legan, Žužemberk 128. (P40-27 MO)
GROB na pokopališču v Ločni odstopim. Tel. (061) 263-715. (P41-8 MO)
ZA POPOLDANSKO prehrano blizu Novega mesta nudim pomoč v gospodinjstvu. Šifra »VZAJEMNOST«, (pol-RA-41)
APARTMAN v Mikolaščici na Cresu prodam. Tel. (047) 21-193. (P41-34MO)
IŠČEMO žensko od 50 do 60 let, kije pripravljena iti v Kalifornijo, ZDA, za pomoč v gospodinjstvu k starejši ženski. Interesentke naj se javijo na naslov: Vinko Kvas, Češenik 1, Dob, 61233, ali na tel. (061) 724-345. (P41-5 MO)
V najem vzamem prostor, primeren za obrt, v Novem mestu ali okolici. Tel. (068) 25-294. (5455-RA-41)
preklici
Opozarjam TONČKO SVETEC iz Leskov« pri Krškem, naj takoj preneha s podcenjevalnimi, neresničnimi in vulgarnimi besedami zoper mene. Če tega ne bo upoštevala jo bom sodno preganjala. JOŽICA MARTINČIČ, Leskovec pri Krškem. (P41-7 MO)
čestitke
ALENKI in TONČKI VIDIC pošiljata za rojstni dan iskrene čestitke Katja in Polonca. (5463-ČS-41)
obvestila
SNEGOBRANE za opečno in salonitno kritino izdeluje in po potrebi tudi montira. OBRTNA DELAVNICA, DANE MIZIGOJ, Krško, p.p. 26, tel. (068) 71-513. (P37-15 MO)
GOSPODINJE, tri leta garancije za menjavo izolacije na zamrzovalnikih, ki točijo, rosijo, od zunaj ledenijo! Tel. (062) 413-606, vsak dan od 8. do 10. ure in od 17. do 19. ure. Viktor Pajek. (4826-OB-35)
ŽAGAM DRVA v Novem mestu in okolici. Tel. 21-360. (5023-OB-39)
Popravljam vse vrste šivalnih strojev. Jože Pavlin, Pot na Laze 13, Mima, tel. (068) 47-063. (5386-OB-41)
Nudim prodajo atraktivnega artikla, lastni prevoz ni nujen. Ponudbe pod šifro »HAZARD«. (P41-40MO)
Pri v spominu za pokojno ANICO BRAJER je bilo pomotoma napisano rojena PRAZNIK. Praviloma bi se moralo glasiti poročena Praznik iz Omuške vasi.
PRODAJTE STARO - KUPITE NOVO KJE?
Šiviljstvo in komisijska prodajalna
SALON »NITKA«
Pod Trško goro 34, Novo mesto.
Otvoritev lokala bo dne 20.10. 1987 od 13. uri.
796/41-87
*
KRAJEVNA SKUPNOSTŠMAR-JETA OBVEŠČA VSE KRAJANE, DA JE PREPOVEDANO ODLAGANJE VSEH VRST ODPADKOV NA DEPONIJI V »JELENCIH« -STRELAC, KAKOR TUDI NA VSEH OSTALIH ODLAGALIŠČIH. PREPOVED VELJA OD DNEVA OBJAVE V DOLENJSKEM LISTU. KRŠITELJI BODO PRIJAVLJENI UPRAVI INŠPEKCIJSKIH SLUŽB OBČINE NOVO ME-
STO.
792/41-87
RIBNIŠKI MEDVED V LIKI
RIBNICA — Lani smo večkrat poročali o medvedu, ki je po ribniški občini moril svinje, ovce, koze, zajce in druge domače živali. Nazadnje je bil na tatinskem pohodu v ribniški občini letos spomladi, potem pa je sled za njim izginila. Mnogi so upali, daje že mrtev. V reškem Novem listu z dne 8. oktobra pa smo brali pod naslovom »Medved plenil hleve« o medvedu, ki vdira v hleve po vaseh v občini Gračac v Liki. Tu dela še večjo škodo, kot jo je v ribniški občini. V noči od 28. na 29. september je nekemu kmetu umoril 6 ovac, dan kasneje pa v isti vasi (Donji Labusi) 120 kg težkega ovna. Nekaj dni kasneje je spet drugemu kmetu vdrl v hlev in izginilo je 16 ovac, od katerih jih je v bližini našel 6 pobitih, o ostalih desetih pa še ni sledu. Povsem očitno gre za medveda, ki je lani ropal po ribniški občini.
SEMINAR ZA KURJAČE
NOVO MESTO — Zavod za izo-braževanhje kadrov in produktivnost dela Novo mesto bo v novembru organiziral seminar za dopolnilno usposabljanje delavcev, ki redno ali občasno opravljajo delo kuijača ogrevalnih naprav. Program obsega toplotno tehniko in goriva, upravljanje in vzdrževanje posameznih ogrevalnih sistemov, ekonomičnost obratovanja, varnostne predpise in normative. Zelo dobro bi bilo, če bi vsak kurjač obiskoval tak tečaj vsaki dve leti in si stalno poglabljal znanje s tega ekonomsko in varnostno občutljivega področja. Seminar bo trajal 40 šolskih ur, praviloma bo trikrat na teden po štiri ure v popoldanskem času, zaključil se bo s preizkusom znanja. Cena seminarja je 55.000 din. Prijave sprejema zavod do 30. oktobra.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta
MAKSA MARŠIKA
iz Sevnice
se zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Gostinskemu podjetju Sevnica, Radu Umeku za poslovilne besede, sosedi Dragici Bizjak za nesebično pomoč, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
Sredi dela je mnogo prezgodaj umrl naš sodelavec
JANEZ KRALJ
delavec na liniji prehrane in čajev v TOZDU Zelišča
Sorodniki, sodelavci in prijatelji smo se od njega poslovili v nedeljo, 11. oktobra, na pokopališču na Orehku.
OOhranili ga bomo v lepem spominu.
Delavci KRKE, tovarne zdravil Novo mesto
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, strica, in
tasta
JANEZA ILCA
računovodje v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje, pisno in ustno izraženo sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani, Elektru Novo mesto, Šahovskemu društvu ter gospodu proštu za opravljeni pogrebni obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 63. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, hčerka, sestra in teta
MARIJA
KUMP
z Uršnih sel 98
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in vaščanom za cvetje in izrečeno sožalje in vsem, ki so sočustvovali z nami ter pokojno mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družinama Klobučar in Plut za pomoč, delovnima organizacijama TOB Bo.r Dolenjske Toplice in Novoteks—Priprava za podarjena venca, tov. Fonu za poslovilne besede ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: hčerki Marica in Anica z družino ter ostalo sorodstvo
Ob domu našem še lipa šelesti, le misli nočejo drugam, da Tebe ni, da Tebe ni
V SPOMIN
17. oktobra minevata dve leti, odkar ni več med nami nepozabni, ljubljeni
JANEZ PROSENIK
sodavičar iz Trebnjega
Hvala vsem, ki prižigate sveče na njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
Ljubezen, skrb, trud in trpljenje za nas — bilo je tvoje življenje.
V SPOMIN
Te dni je minilo 6 mesecev, od kar si tiho in brez sloves#odšla in nas zapustila draga
MICI STUPAR
roj. Zupančič
iz Luže
Hvala vsem, ki ji nosite cvetje in prižigate svečke na njenem grobu. Vsi njeni
ZAHVALA
V 71. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast, brat in stric
JOŽE GORŠIN
iz Gor. Težke vode 6
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter spremstvo na zadnji poti, podarjeno cvetje in vence, DO IMV TOZD TA Novo mesto, Zidar Kočevje. Posebno zahvalo izrekamo dobrim sovaščanom, zlasti sosedom Berkopčevi, Kraljevi in Andrejčičevi za požrtvovalno pomoč zdravnikom in sestram internega oddelka bolnice v Novem mestu, g. proštu za opravljeni obred, govornikoma za poslovilne besede, pevsem za zapete žalostinke in gasilskemu društvu Stopiče. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
t
Ne jokajte za menoj,	spomnite se, kako trpela sem,
le tiho h grobu pristopite,	‘n večni mir mi zaželite.
y	ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 76. letu starosti zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta
JUSTINA UDOVČ
roj. Pavlič
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali vence in cvetje ter pokojno pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tov. Ladu Brulcu za ganljive besede pred domačo hišo, kolektivom DO KRKA — TOZD Zdravila, DO IMV — TOZD Tehnoservis za podarjene vence in izrečeno sožalje. Najlepša hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni Stopiče, 4.10.1987
Prerano zapustil si nas, srcu zadal bolečino, ki ne zaceli je čas.
Nisi utegnil se posloviti od nas, tako hiter je bil tvoj zadnji korak.
ZAHVALA
V 23. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ati,
sin, brat in stric
JOŽE MAVSAR
Ženje 13	«
Iskreno se zahvaljujemo vsem. sorodnikom in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi DO Labod Libna, Jutrajki — TOZD Radna, kolektivu Pleskarstvo Radi in Slovenija avta—TOZD Servis za podaijeno cvetje ter g. župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: hčerka Andreja z mamico, mama, ate, sestra Lidija in brat Lado z družinama
Bolezni vse, minil ta svet.
Ostal nam up, da vidimo se spet Če tudi krije te gomila,
ti nas večno boš ljubila. ZAHVALA
V 60. letu starosti je dotrpela naša ljuba žena, mami. stara mama, tašča, sestra in
teta
TILKA ZUPANČIČ
roj. Dragan
iz Hmeljčiča 3 pri Mimi peči
Ob boleči izgubi naše nepozabne mami se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za nesebično pomoč in podarjeno cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni njen: sestri Ani Kotar in Jožici Bedenk ter celotnemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani. Zahvaljujemo se tudi DO IMV DSS, DO Pionir-TOZD MKI, pevcem za zapete žalostinke in župnikom za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mož Alojz, hči Danica z družino, sinova Darko in Matjan ter ostalo sorodstvo
Zakaj usoda poseže tja. kjer je najmanj zaželeno... Če bi solza mrtve obudila, Tebe, dragi ata, ne bi črna zemlja krila.
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ata, dedek, pradedek, brat in stric
FRANC ŠTEFANIČ
Tmjava 19, Kočevje
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje in darovali pokojnemu cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala govorniku Francu Obriču za ganljive besede, pevcem, delovnim organizacijam ITAS, SSTUD, TRIKON, KOVINAR in INKOP Kočevje, INLES DSSS Ribnica ter gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, sin Franci, hčerka Marica in Milena z družinami
Prerano zapustil si nas. srcu zadal bolečino, ki ne zaceli je čas.
Nisi utegnil se posloviti od nas, tako hiter je bil tvoj zadnji korak.
ZAHVALA
V 53. letu starosti nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin,
brat in stric
■ IVAN ERJAVEC
z Rateža 36
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno toplo se zahvaljujemo zdravnikom in ostalemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, zdravnici dr. Kresetovi iz Zdravstvenega doma v Novem mestu in osebju Splošne bolnišnice Novo mesto. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljeni obred, gasilskima društvoma Ratež in Potov vrh za spremstvo, še posebej predsedniku gasilskega društva Ratež Borisu Krhinu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Prav vsem in vsakemu posebej najlepša hvala!
Žalujoči: mama Jožefa, sestra Slavka z družino in brata France in Rado z družinama
iiMil
M///////®
ANTON DRŽANIČ
Na zadnjo pot smo ga spremili na pokopališče v Goršetih na Hrvaškem 8. oktobra. Žal ni bilo nič godbe, nič govorov predstavnikov krajevne skupnosti, organizacij, občine, kar bi se za Maistrovega borca, sodelavca NOB in najstarejšega občana, če ne celo najstarejšega prebivalca republike, gotovo spodobilo. Pogreb je bil skromen in tih, kot je bilo pokojnikovo življenje.
J. PRIMC
Pozabljeni Anastasius Griin
Grobnico Anastasiusa Gruna pri gradu v Leskovcu bodo letos začeli obnavljati
JURČEK IZ JURČKA — Gobarji se z jesensko sezono ne morejo preveč pohvaliti. V zadnjem času, ko je padlo nekaj dežja, so na svetlo planile le dežnikarice, jurčkov pa skorajda ni mogoče najti. Veliko srečo pri nabiranju je imel Jože Planinšek z Vrha pri Škocjanu, ki je v ponedeljek v naše uredništvo prinesel zdravega jesenskega gobana, kki mu je na klobuku rastel mlajši bratec. (Foto: J. P.)
Anton Šneberger, fotografiran 15. maja letos, ko je imel 104. rojstni dan.
Po vojni je spet čevljanl. Bil )e tudi mlinar in čebelar. Med drugo vojno pa je kar tri leta v svojem mlinu miel žito za partizansko vojsko.
Živel je v zdravi naravi. Pri jedi ni bil izbirčen. S pijačo ni nikoli pretiraval in tudi kadil ni. Še do letos je vsako jutro telovadil, včasih pa seje tudi sprehajal v bližini hiše Bil je vseskozi živahnega duha, priseben in tudi navihan. Bral je skoraj do svojega stotega leta, dokler so mu dopuščale oči, radio pa je sploh redno poslušal. Z vsem je bil na tekočem, zato je bil pogovor z njim vedno zanimiv.
I
k~
Delavnostje ena tistih njegovih odlik, zaradi katerih ga ljudje cenijo. Odraščal je med vojno in okusil malo brezskrbne mladosti Tedaj se je družina iz Dolenje vasi umaknila v vinski hram pri sorodnikih na Bučerico in Tone sam pove, da je moral zelo hitro odrasti Bil je še fantič, vendar eden prvih, ki se je tam srečal z organizirano partizansko skupino. Potem je velikokrat stal na straži, da je lahko poročal, kaj se dogaja v okolici. Nihče ga ni spraševal po letih, ampak samo po tem, kaj zmore. Ljudje, ki so vedeli za to, še žive, toda Tone ni nikoli uveljavljal nobenih ugodnosti
Po osvoboditvi je šel 5 trebuhom za kruhom in ta leta so temeljito zaznamovala njegov značaj, njegov odnos do sveta. Nabral si je bogata spoznanja za življenje. To je bil čas, ko se je naučil ceniti delo pri sebi in pri drugih. Začel je kot rudar v velenjskem rudniku, se s pridnostjo hitro dokopal do kvalifikacije in ker je bil delaven
ter se je rad učil so ustregli njegovi vedoželjnosti in ga kot štipendista poslali v ljubljansko tehniško srednjo šolo. Končal je rudarsko smer, vendar se po ods-luženju vojske ni več vrnil med rudarje. Ustavil se je v Brežicah, v bližini domačega kraja in se zaposlil pri vodnem gospodarstvu, kjer so mu zaupali nadzor nad eno največjih takratnih investicij, nad regulacijo Sotle in gradnjo kumrovške železnice. V drugi polovici petdesetih let je kot operativni vodja vodnega gospodarstva za Posavje in Dolenjsko imel zadoščenje, da je bil soustvarjalec velikih del pri regulaciji rek in gradnji nasipov, na katere še danes lahko s ponosom pokaže. Zaradi reorganizacij, s katerimi ni soglašal, se je moral posloviti od vodne skupnosti in za preživetje se je lotil obrti To je bilo zanj mrtvo obdobje, ker zasebna obrt ni bila ne cenjena ne zaželena, vendar je tudi takratno delo zapustilo sledove, saj je kot gradbenik adaptiral večino lokalov in hiš po Brežicah.
Od 1973 dalje je med vodenjem cestne službe v občini doživljal ponoven delovni vzpon. Desetletje, ki je sledilo, je pustilo ljudem bogato zapuščino, več kot sto kilometrov črnega traku v domači in sosednjih občinah. Brežice, ki do takrat skoraj niso imele asfalta, so dobile urejene, ulice, parkirišča, obvoznico. K spreminjanju mesta in vasi so dajali svoj delež občani s prispevki za dva petletna referendumskega programa, s prispevki za vodovode, ki so jih gradili v času, ko je bil Tone na čelu Komunalnega in obrtnega podjetja Brežice.
Skozi to njegovo delovno zagnanost se prepletajo tudi neprijetne izkušnje, ki jih ne zamolči Razočarali so ga tisti, ki so ga učili, po kakšni poti naj stopa, sami so pa ravnali drugače in si krojili pravice po svoji meri
JOŽICA TEPPEY
r
0
#
0
\
S
S
0
0
0
0
0
0
0
I
5
s
0
0
\
Pobratenje
kinoloških
društev
Listino podpisali društvi iz Kočevja in Strauben-hardta
KOČEVJE — Listino o pobratenju kinoloških društev Kočevje in Straube-nhardt (Nemčija) sta podpisala 3. oktobra v Kočevju predsednika obeh društev Silvo Guštin in Roland Froh-lich. S tem društvom sodeluje kočevsko od avgusta letos, ker žele kočevci spoznati pač kinologijo tudi zunaj naših meja.
Med podpisniki, je bil tudi vodja tečaja šolanja psov v Straubenhardtu Vili Enler, kije v treh dneh, kolikor so bili nemški gostje v kočevju, izmenjal izkušnje pri dresuri psov z vodjem tečaja v kočevskem društvu Francem Novakom. S slovenske strani seje srečanja udeležil tudi Miloš Kovač, predstavnik šole za službene pse milice, ki je eden naših najvidenjših kinoloških strokovnjakov.
Kočevsko društvo je bilo ustanovljeno komaj pred dobrimi tremi leti. V tem času je organiziralo več tečajev za pse in njihove lastnike, več prikazov znar.ja šolanih psov za občane pa še predavanja itd. Ustanovili so tudi posebno ekipo civilne zaščite. V komaj treh letih obstoja je društvo zelo napredovalo. Šteje okoli 100 članov, več izmed njih pa je že končalo tečaje za vodnike, markeije itd.
Letos prvič, prav za občinski praznik, je bila kočevskemu društvu zaupana izvedba republiškega tekmovanja službenih psov po mednarodnem programu. V skupini A so bili najboljši: 1. Milan Ferk (pes Grin Vrhovdolski) iz Maribora, 2. Drago Keržič (pes Gora) iz Naklega, 3. Albin Draksler (pes Goro) iz Žalca itd. Skupina B: 1. Silvo An-floga (pes Tarzan) iz Žalca, 2. Matjan Žolnir (pes Glen golobov) iz Krima, 3. Stanko Horvat (pes Dik ribiški) iz Ilirske Bistrice. Sodelovalo je 18 tekmovalcev.	J.	P.
UVOD V NOGOMET TEKMOVANJE PSOV
MIRNA — Na igrišču na Mimi bo v soboto, 17. oktobra, popoldne zelo živahno. Pred prvenstvenim nogometnim srečanjem zahodne skupine II. ljubljanske lige med domačim Partizanom Vejer in Dragomerom bo namreč ob 13.30 uri nastop službenih psov iz KPD Dob in novomeškega kinološkega društva.
Pričeske in oblačila naših mojstrov
Za modno revijo na Otočcu zmanjkalo vstopnic
OTOČEC — Kot konec septembra v Dol. Toplicah je tudi v soboto, 9. oktobra, zmanjkalo vstopnic v restavraciji na Otočcu, kjer je sekcija frizerjev pri novomeškem obrtnem združenju skupaj z nekaterimi tekstilci in krojači organizirala modno revijo.
Program na Otočcu je šaljivo povezoval Janez Pezelj, popestrili smo ga še mladi kantavtor Miro Tomšič in skupina klovnov iz tako imenovane plesne delavnice Borisa Vovka.
Najzanimivejši se je širšemu krogu obiskovalcev zdel modni program, kajti brez dvoma so v Novem mestu frizerke in šivilje ter krojači, ki se lahko kosajo z obrtniki mnogo večjih mest. Pokazali so pričeske in oblačila iz dnevnega programa, pri čemer je bil poseben aplavz namenjen otroškim modelom. Frizerski »pokaži, kaj znaš!« je bil zanimiva predstavitev znanja in posobnosti vseh pomembnejšilrnovomeških salonov in še nekaterih iz okolice. Prav tako je marsikoga presenetila spretnost posameznih izdelovalcev otroških, ženskih in moških oblačil. V tej skupini so tudi izdelki Laboda, Novoteksa in metliške iBeti dopolnjevali frizerske modele.
R. B.
Najstarejšega ni več
Umrl je več kot 104 leta stari Anton Šneberger
Antona Šnebergerja, kije 15. maja letos dopolnil 104 leta, ni več. Umrl je 6. oktobra na svojem domu v Grglju, dva dni kasneje pa ga je spremilo na zadnjo pot na pokopališče v Goršete na Hrvaškem veliko sorodnikov, prijateljev in znancev iz Slovenije in Hrvaške.
Anton Šneberger je bil rojen leta 1883 v vasici Reber nad Grgljem. Osnovno šolo je obiskoval v Banjaloki (slovensko) in Verdrengu-Podlesju (nemško). Nato se je izučil za čevljarja in delal v Kočevju, Ribnici, Ljubljani in celo na takratnem cesarskem Dunaju, kjer je tudi krošnjaril.
Poročil se je že pred prvo svetovno vojno. Z ženo Nežo iz Grglja, kamor se je priženil, se jima je rodilo 6 otrok. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil Anton Šneberger mobiliziran in se je boril na ruski fronti. Ob koncu vojne je bil tri mesece tudi Maistrov borec.
kaj bo naredila krška kulturna skupnost.
Strokovna delavka pri kulturni skupnosti Krško Vida Fritz je povedala, da obstaja celo meddržavna pogodba med SFRJ in Avstrijo, po kateri je krška kulturna skupnost dolžna skrbeti za grobnico. Da pesnik Griin v Avstriji ni čisto pozabljen, dokazujejo tudi občasni obiski iz te države. Malo bolj pa seje zadeva zapletla pri nas. V preteklosti so domačini še vzdrževali okolico, potem pa je njihova skrb ugasnila. Tako stanje je trajalo kar precej časa, dokler ni prišel namig, da bi lahko tudi zaradi te grobnice Krčani dobili turistično »bodečo nežo«. Prav zato se je pretekli teden v Krškem mudila skupina strokovnjakov z Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
»Kapela z grobnico pesnika Gruna je na seznamu del, kijih moramo opraviti v tem srednjeročnem obdobju. Program je usklajen s kulturno skupnostjo Slovenije in ga bomo začeli izvajati že v tem letu. Najprej je predvideno čiščenje okolice, kasneje pa naj bi se lotili sanacije kapele, kar bodo seveda morali opraviti strokovnjaki restavratorskega centra iz Ljubljane. Sicer pa pričakujemo težave, ne toliko zaradi kapele same, kot zaradi okoliških zemljišč, ki so v zasebni lasti. Preden se bomo lotili del, bomo morali dobiti vsa potrebna soglasja. Sicer pa lahko rečem, da je v krški občini še več takih kulturnozgodovinskih spomenikov, ki bi jih morali v zelo kratkem času obnoviti ali jih zaščititi, pa se, žal, vedno ustavi pri denarju. Samo za dela pri kapeli bi potrebovali pet milijonov dinarjev. Naj še povem, da smo se že lotili sanacije Ne-viodunuma na Drnovem, probleme bomo imeli s Hočevarjevim mavzolejem v parku v Krškem in še bi lahko naštevala,« je povedala Vida Fritz.
J. SIMCIC
RADIJCI V DISKOTEKI OTOČEC
Jutri, v petek, 16. oktobra, bo v Diskoteki Otočec prav živahno. V disku bodo gostovali Deja Mušič, Samo Sal-ter in ostali iz radijske ekipe, ki pripravljajo priljubljeno oddajo Lestvica slovenskih diskotek. Na račun bodo prišli ljubitelji disko glasbe in plesa, za razpoloženje pa bodo dodatno poskrbela še številna presenečenja in nagrade. Istega dne bo v otoškem disku tudi srečanje članov kluba slovenskih diskotek.
DOLENJSKI ROCK V MURSKI SOBOTI
MURSKA SOBOTA — Jutri, 16. oktobra, se bodo v tem mestu predstavile dolenjske rock skupine: Free 48, Frakcija FM in K2. Koncert bo ob 20.30 v prostorih mladinskega kluba.
ANSAMBEL TONIJA HERVOLA — V ansamblu sodelujejo Toni Hervol, Franc Požar, Dolfi Hostnik, Franci Arh, Roman Hervol, Zdenka Pinterič, Andrej Pinterič in Milan Kenda. Sponzor snemanja pri Treh lučkah je bil hotel Sremič iz Krškega. Na sliki: člani ansambla pred gostiščem Tri lučke na Sremiču. (Foto: J. Simčič)
BUČA, ŠAMPIONKA SLOVENIJE 1987 — Milan Pestotnik iz Mačkovca nad Dvorom je v soboto zmagal na Vrhniki v tekmovanju za naj večjo slovensko bučo. Na tekmovanju, ki ga že drugo leto zapored pripravljata Kmečki glas in revija moj mali svet, je bil Milan absolutni favorit, saj je doma pustil še najmanj 15 takšnih buč. ki bi se lahko potegovale za prvo bučo Slovenije. Tista velikanka, ki jo je v fičku peljal na Vrhniko, je tehtala 105 kilogramov, njen obseg pa je bil kar 238 centimetrov. Vseh trideset tekmovalcev seje potegovalo le za drugo in tretje mesto, saj je bila druga najtežja buča za trideset kilogramov lažja od Milanove. Za nagrado je Milan dobil dva vikend paketa s prenočiščem v gostišču Močilnik, obenem pa je izkoristil tudi lansko 1. nagrado — večerjo v istem gostišču, ki jo je lani dobil za najtežjo slovensko bučo. (Foto: J. P.)
Najprej povejmo, kdo je bil izžreban na zaddnjem žrebanju. Žreb je izbral ANDREJO NG3E iz Dolenjskih Toplic. V kratkem bo prejela majico z znakom Diskoteke Otočec, ki jo podeljuje diskoteka vsak teden izžrebanemu predlagatelju. Malo sreče in predlog, ki ga pošljete na dopisnici na naslov KRKA — Zdravilišča, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA, je dovolj za praktično nagrado.
Na lestvici pa večjih sprememb ni, razen te, da seje poslovil hit »Na svidenje, tujec«, kot novost pa je na lestvico prišel »Osebni dotik«.
1. Never gonna give you up — RICK ASTLEEY
2. La Bamba — LOS LOBOS
3. Just can’t stop loving you — M. JACKSON
4. Luka — S. VEGA
5. Fanky town — PSEUDO ECHO
6. Nothing gonna stop me now — S. FOX
7. Who’s that girl — MADONNA
8.1 want you sex — G. MISHAEL
9. Personal touch — ERROC BROWN (novost)
10. Sweet sixteen — B1LLY IDOL
—kozerija	111	|,|M|	 .1
PRIKAZAL	SE	MU
Otrokom iz Medugorja se je prikazala Marija. Kraj so čez noč pričeii obiskovati turisti, trumoma in posamično. Med kamenjem in grmovjem so zrasli hoteli, prodajalne, služilo se je po dolgem in počez. Repičani so sanjali o čem podobnem.
— Če se nam že Marija noče prikazali, bi se lahko vs&j Jožef, je večkrat govoril tovariš Zupan.
— Turistov nikakor ne moremo spraviti .v to našo Repičevino. Bi nam pa denar iz njihovih denarnic prišel še kako prav. je pristavil tovariš Izvršmk in gledal proti Zeleni
gori, če bi opazil kakršno koli najmanjše znamenje. A se nihče ni hotel prikazati, niti Marija, niti Jožef, niti najmanjši angelček. Temu krutemu dejstvu so pripisovali Repičani iz leta v leto slabšo turistično bero, manjši devizni izkupiček in dejstvo, da so tudi priložnostni obiskovalci zapustili Repičevo drago, brž ko je bilo to mogoče. Zaradi dolgočasja, slabih gostiln in zastarelega hotela Večna izguba.
Nekega dne seje tovariš Rdečnik vračal s sestanka, na katerem so govorili o zatiranju alkoholizma. Ni dokazano, daje bil okajen, toda na
križpotju cest, ki vodita v Dolenjo in Gorenjo Repičevo drago, se mu je prikazal Karl Mara. Z brado, bujno frizuro in z vsem, kar sodi k njemu. Po lastnih izjavah, ki jih je trosil tovariš Rdečnik po časopisih, radiu in televiziji, gaje skorajda zadela kap.
—To je dobro, si je mel roke tovariš Župan.
— Še več: to je odlično. Svet bo končno zvedel za našo Repičevo drago, je ploskal tovariš Izvršnik.
— Ne smemo čakati niti minute. Treba je graditi: hotele, motele, gostilne, trgovine, butike, samopos-.
trežnice, prodajalne spominkov, bazene, teniška igrišča, igralnice, se ni mogel ustaviti tovariš Sindikalič.
Na stičišču cest Dolenje in Gorenje Repičeve drage je zraslo novo turističnov naselje. Turistov pa od nikoder. Še več, dobri opazovalci so zelo hitro ugotovili, da je tujih obrazov v Repičevi dragi manj, kot jih je bilo, preden je tovariš Rdečnik raztrobil po svetu, da je na lastne oči videl Karla Maraa. Nekdo je celo z znanstveno metodo ugotovil, da se ljudje izogibajo kraja prikazovanja na najmanj dva kilometra.
TONI GAŠPERIC
Snemanje oddaje je podprl hotel Sremič iz Krškega
Ansambel T. Hervola na TV
SREMIČ — Narodnozabavni ansambel Tonija Hervola iz Brežic je znan tako rekoč po vsej Sloveniji. Poznajo ga tudi naši zdomci v zahodni Evropi in izseljenci v Kanadi. Zdaj se ansambel pripravlja na snemanje nove velike plošče, v prihodnjih dneh pa ga bomo videli tudi na televizijskih ekranih.
Pretekli teden je ljubljanska TV pri gostišču Tri lučke na Sremiču pri Krškem o njih posnela oddajo, s katero se bo ansambel ponovno predstavil občinstvu. Pa ne prvič, saj je o njih posnela oddajo tudi koprska TV. Med pomembnejše nastope štejejo člani anam-bla tudi sodelovanje na Portoroški noči. znani turistični prireditvi, pa na metliški Vigredi, na festivalu narodnozabavnih ansamblov na Ptuju, kjer je ansambel osvojil vsa najvišja priznanja.
»Letos seje zasedba malo spremenila, sicer pa ansambel obstaja že 12 let,« je povedal Toni Hervol. »Prav v zadnjem času veliko nastopamo na različnih prireditvah. Seveda smo doslej veliko gostovali po zahodni Evropi, bili smo na turneji po Kanadi, kjer smo sodelo-
vali v akciji zbiranja denaija za nakup instrumenta za zgodnje odkrivanje tumorjev v glavi. Ta instrument je sedaj že v ljubljanskem Kliničnem centru, del denarja pa smo prispevali tudi mi, saj smo zanj prispevali zaslužek enega koncerta v Kanadi. Zdaj se pripravljamo na nastop v Zah. Berlinu, kjer bomo sodelovali na vinski trgatvi. Nastopov imamo veliko, ljudje nas radi poslušajo, zato ne bi mogel reči, da imamo kakšne posebne načrte. Poleg dveh kaset, ki smo jih že posneli, se pripravljamo na snemanje tretje, v kratkem pa bomo pri RTB posneli še drugo veliko ploščo. Pojemo in igramo tudi lastne skladbe, za katere pišem melodijo sam, tekste pa nam pišejo Marjan Štare, Ivan Sivec, Janko Novak in brata Jože in Franci iz Brežic.«
J. S.
LESKOVEC, KRŠKO — Grofje Auerspergi so bili lastniki turnske graščine v Leskovcu pri Krškem celo 17., 18., in 19. stoletje. Na pobočju za gradom je na obronku listnatega gozda grobnica, v kateri je pokopan Anton Aleksander grof Auersperg, nemški politik, kasneje znan kot pesnik Anastasius Griin (1806—1876).
Ime pesnika Anastasiusa Gruna v nemški literarni zgodovini ne pomeni kaj dosti, vendar je ta pesnik povezan z našo zgodovino. Kot je znano, je bil dr. France Prešeren nekaj časa njegov prefekt v Klinkowstromovem zavodu na Dunaju. Prešeren je to službo izgubil, ker je komaj 17-letnemu grofu Auerspergu posojal prepovedana pesniška dela. Tudi kasneje vezi med obema pesnikoma niso bile čisto pretrgane.
Glede na to bi seveda pričakovali, da bo skrb za grobnico pesnika Gruna vsaj iz spoštovanja do imena in dela Franceta Prešerna malov večja, kot kaže njeno današnje stanje. Že turnska graščina, ki stoji sredi grajskega parka v Leskovcu ne daje posebno leRega videza, še slabše pa je z grobnico. Že dostop do nje je težaven, saj ni prave poti, pa tudi njena okolica je zaraščena s podrastjo in akacijami, na grobnici pa ni niti plošče, ki bi obiskovalcem razodela, kdo je v njej pokopan. Ograja okoli kapele, v kateri je grobnica, je nekomu bila napoti ali pa jo je uporabil namesto gradbenega železa. Vendar doslej ni bilo moč
KULTURNA SRAMOTA — Občani krške občine, ki kaj dajo na kulturo. menijo, daje zanemarjena okolica in propadajoča kapela z grobom pesnika Anastazija Gruna prava kulturna sramota za krško občino.
nič narediti, ker bi moralo za čiščenje okolice izdati dovoljenje GG Brežice. Ce pustimo ob strani ta puhli izgovor, da GG ne dovoli čiščenja okolice brez dovoljenja, potem se je treba vprašati,