Razprave in gradivo, Ljubljana, april 1976, št. 7—8, str. 101—124 101 UDK 312,933/.954(436.6=863)»1931/1971« Dr. VLADIMIR KLEMENČIČ Kritika uradnih avstrijskih popisov prebivalstva v letih 1951, 1961 in 1971 glede na slovensko manjšino in slovenščino kot občevalni jezik Uvod Vsi uradni avstrijski popisi prebivalstva po drugi svetovni vojni v letih 1951, 1961 in 1971 imajo za slovensko manjšino v Avstriji značaj statističnega »genocida«. Ta je bil prisoten pri odvijanju vseh faz treh povojnih popisov prebivalstva po občevalnem jeziku, od priprav, izvedbe, obdelave in do interpretacije popisnih po- datkov v tiskani obliki. Že sama statistična protislovnost popisnih rezultatov o jezikovni sestavi prebivalstva dokazuje, da je bila uradna državna statistična služ- ba na deželnem in zveznem mivoju pod vplivom protislovenskih elementov, ki so dali ton vsebinski zasnovi in izvajanju popisov glede na občevalni jezik, kar poleg številnih avtorjev podrobno tolmačijo v svojih delih Grafenauer (1), Klemenčič (2) in Pleterski (3). Popisi prebivalstva na narodno mešanem ozemlju Koroške in avstrijske Šta- jerske niso bili izvedeni z dvojezičnimi popisnicami, prebivalstvu tudi niso bila na razpolago dvojezična navodila in druge javne objave, ki so povezane s popisi prebivalstva. To bi bil dolžan poskrbeti po določilih 7. člena avstrijske Državne pogodbe Avstrijski statistični centralni urad. Slovencem ni bila nikoli dostopna dokumentacija rokopisnih podatkov iz popisov vprebivalstva. Leta je služila delu avstrijskega tiska, ki je s svojo protislovensko naravnanostjo popačeno tolmačil rezultate popisov o jezikovni strukturi prebivalstva na narodno mešanem ozemlju Koroške (4. str. 44). Ob pripravah na popise in v času samih popisov prebivalstva se je s sredstvi javnega obveščanja in z izdajo posebnih lepakov ustvarjalo napeto vzdušje zoper koroške Slovence, da bi ti ob popisih tako preusmerjeni v kar največji meri pri- krili svojo jezikovno ter posredno s tem tudi slovensko narodnostno pripadnost. Med priprave na popise prebivalstva je sodilo s strani upravnih organov tudi zbiranje takih oseb za popisovalce — števne komisarje, .ki so bili pripravljeni v kar največji meri, če je bilo potrebno tudi z različnimi oblikami pritiskov, pre prečiti slovenskemu prebivalstvu vpis slovenščine ali te v kombinaciji z nemškim jezikom v rubriko občevalnega jezika. Za dosego ciljev prikrivanja dejanskega števila slovensko govorečega prebivalstva ter njihovega sklenjeno poseljenega območja so števni komisarji kršili najosnovnejša načela strokovnega zbiranja in zajamčeno tajnost statističnih podatkov. Statistične strokowne službe so se pri analizah, tabeliranju ter publiciranju in interpretaciji podatkov o jezikovni struk- turi prebivalstva posluževale tudi metod, ki presegajo vsako normo strokownosti statističnega zbiranja, urejanja in analize podatkov. Po podrobni analizi rezultatov popisov in statističnega gradiva o občevalnem jeziku lahko trdimo, da so bili le-ti iz- vedeni s ciljem, prikazati čim manjše število slovensko govorečega prebivalstva in čim manjši obseg s slovenskim prebivalstvom sklenjeno poseljenega ozemlja Ko- roške. Težili so za tem, da bi z rezultati popisov prikazali poselitev koroških Slo- vencev v obliki med seboj slabo ali teritorialno sploh nepovezanih otokov. 102 Razprave in gradivo, Ljubljana, april 1976, št. 7—8 Protislovenski značaj popisov prebivalstva po občevalnem jeziku nazorno ilu- strira členitev prebivalstva na »deset jezikovnih skupin«, ki so jih statistiki z raz- ličnimi strokovno neutemeljenimi statističnimi metodami pretvorili še v nove je- zikovne skupine. Taki, s statističnimi manipulacijami pnidobljeni podatki o jezikovni strukturi prebivalstva, so služili Avstriji kot osnova pni pripravi za Slovence me sprejemljivih zakonov: o dvojezičnih topografskih napisih in o uporabi slovenščine na sodiščih. Prav zato lahko trdimo, da so sami popisi prebivalstva akt diskrimi- nacije koroških Slovencev in kot primer statističnega »genocida«, ki bi ga težko našli v statistični praksi še kje drugod. Le kje v svetu najdemo na ozemlju s skupno okoli 110.000 prebivalci dveh narodov pri objavljanju rezultatov popisov prebivalstva po občevalnem jeziku, tako ikot to najdemo w različnih uradnih avstrij- skih statističnih publikacijah, prebivalstvo razčlenjeno na skupaj več kot 25 umet- no stvorjenih in strokovno statistično nedefiniranih jezikovnih skupin. Ker je av- strijski centralni statistični urad, ki je vodil popise prebivalstva, avstrijska držav- na ustanova, moremo opravičeno pripisati neodgovorno ravnanje te ustanove ne- posredno avstrijski državi. Ugovori koroških Slovencev pri avstrijskih vladnih organih zoper vse, kar jih je diskriminiralo pri popisih prebivalstva, niso imeli pozitivnega odziva (4, str. 44). Na avstrijskem Štajerskem so na primer pni popisu leta 1971 v občinah, kjer žive Slovenci in je slovenščina občevalni jezik večine prebivalstva, vpisali med prebivalstvo s slovenskim občevalnim jezikom tako mizko število oseb, da bi po rezultatih popisa lahko sodili, da na primer v obmejnih krajih (Zetinci — Sichel- dorf, Potrna — Laafeld, Dedonci — Dedenitz, Slovenska Gorica — Windisch Go- ritz in Ženkovci — Zelting) občine Radgona (Radkersburg) slovenščina skoraj ni več v vsakodnevni rabi med tamkajšnjim slovenskim prebivalstvom (5). Protislovensko vzdušje in neobjektivno ravnanje števnih komisarjev pri po- pisih prebivalstva Že nekaj mesecev pred vsakim popisom prebivalstva se je s širjenjem proti- slovenskih lepakov in brošur, ki so jih izdajale Slovencem sovražne organizacije in posamezniki, ustvarjalo med prebivalstvom nerazpoloženje zoper slovensko pre- bivalstvo. V teh protislovenskih akcijah so označevali vse tiste prebivalce narod- nostno mešanega ozemlja Koroške, ki bi navedli kot svoj občevalni jezik sloven- ščino, za narodne izdajalce, ki so proti Avstriji, proti miru v deželi ter proti nedeljivosti Koroške. Prebivalce ozemlja Koroške so pozivali, da naj kot lojalni avstrijski državljani vpišejo v popisnice nemščino kot svoj občevalni jezik, kar so utemeljevali s tem, da nemščino na Koroškem vsi obvladajo, ali pa da naj na- vedejo za svoj občevalni jezik »windisch«, ki s knjižno slovenščino in pripadnostjo k slovenski nacionalni skupnosti nima nobene zveze. S tem se je avstrijski uradni popis prebivalstva izenačil z nacističnimi koncepti in duhom, saj se je prvič v uradni statistiki uveljavila jezikovna skupina »windisch« v času nacizma pri po- pisu prebivalstva leta 1939 (6). Kot dokaz, da so lahko vplivale na rezultate popisov glede števila slovensko govorečega prebivalstva pri popisu leta 1961 Slovencem nenaklonjene organizacije, nam zelo nazorno pričajo izjave vodilnega člana Heimatdiensta, dr. Knausa, ki je na občnem zboru te organizacije izrecno izjavil, da gre šteti med zasluge Heimat- Razprave in gradivo, Ljubljana, april 1976, št. 7—8 103 diensta tudi angažiranje pri popisu prebivalstva leta 1961 za zmanjšanje števila slovensko govorečega prebivalstva (7). Predstavniki koroških Slovencev kakor posamezniki so protestirali proti šte- vilnim pojavom pnitiskov števnih komisarjev, ki so ponekod tudi proti odločnim ugovorom silili Slovence k vpisu občevalnega jezika »deutsch« ali »wimdisch« od- nosno w te jezikovne skupine v kombinaciji z »deutsch«. V posebni spomenici (8), ki so jo koroški Slovenci naslovili na avstrijsko zvezno notranje ministrstvo zaradi diskriminacije, ki so jo povzročili števni komisarji pri popisu prebivalstva 1961 pri izpolnjevanju rubrike o občevalnem jeziku, je bila našteta vrsta primerov pri- tiskov števnih komisarjev na slovensko prebivalstvo zoper vpis slovenščine kot njihovega občevalnega jezika odnosno proti vpisu te kot občevalnega jezika v kombinaciji z nemščino. Slovence so silili k vpisu nemščine z motivacijo, da morajo le-to navesti kot svoj občevalni jezik že zato, ker nemščino obvlada vsak Korošec, ali pa so jih silili k vpisu občevalnega jezika »windisch« ali »windisch« v kombi- naciji z nemškim jezikom, češ da na Koroškem ni Slovencev in da jezik, ki ga govore, ni knjižna slovenščina, temveč poseben jezik, »koroški windisch«. Popiso- valci so odvračali Slovence od vpisa slovenščine kot občevalnega jezika tudi z grožnjami, češ da bodo izgubili pokojnino ali kake druge socialne pravice. V neka- terih primerih so števni komisarji odvrnili slovensko prebivalstvo od navedbe slo- venščine kot občevalnega jezika s tem, da so slovensko prebivalstvo povpraševali po jeziku, iki ga uporablja koroško prebivalstvo v javnih upravnih službah ali v prometu. Ker se slovensko prebivalstvo v javnih službah res ne more posluževati slovenščine, saj Avstrija ne izpolnjuje 7. člena avstrijske državne pogodbe, po ka- terem bi morala biti na dvojezičnem ozemlju slovenščina poleg nemščine uradni jezik v javnih službah, so se Slovenci zaradi takih dezinformacij vpisovali ali pa so števnim komisarjem prepustili vpis nemščine kot občevalnega jezika. Za odvrnitev slovenskega prebivalstva od vpisa slovenščine kot občevalnega jezika so se števni komisarji poslužili tudi metod, s katerimi je bila kršena uradna tajnost zbiranja statističnih podatkov. Čeprav navodila za izvedbo popisov prebi- valstva v načelu predvidevajo samostojno izpolnjevanje popisnic, so v mnogih primerih občine ali števni komisarji organizirali izpolnjevanje popisnic v občinskih uradih ali pa so si izpolnjevanje teh v popolnoma neopravičenih primerih prila- Stili sami števni komisarji. V nekaterih občinskih uradih so izpolnjevali popisnice komisarji kar ob prisotnosti orožnikov. Ponekod so popisnice raznašali po hišah števni komisarji ob spremstvu učiteljev ali orožnikov, s čemer je bilo kršeno na- čelo uradne tajnosti popisov prebivalstva, saj so ma ta način dobile vpogled v odgo- vore na popisnicah o jezikovni pripadnosti tudi nepoklicane osebe, ki so bile Slo- vencem sovražne in so predstavljale oblast. Med števnimi komisarji so bile pa tudi zastopane osebe, ki so že predhodno sodelovale v raznih protislovenskih akcijah, tako na primer v akcijah za ukinitev dvojezičnih šol že pred letom 1958 ali pa pri širjenju Slovencem sovražnih lepakov. Med pripravami na popise prebivalstva je prišlo še pred štetjem prebivalstva celo do zamenjave takih števnih komisarjev, za ikatere so nasprotniki Slovencev predvidevali, da bodo objektiwno opravili nalo- go števnega komisarja. Te so zamenjali s števnimi komisarji, ki so se že odlikovali v raznih protislovenskih akcijah. Objektivne števne komisarje so skušali zamenjati celo v času popisovanja prebivalstva. Med Slovenci in števnimi ikomisarji, ki so skušali prisiliti Slovence k wpisu nemškega občevalnega jezika ali pa jezika »windisch« ali tega v kombinaciji z 104 Razprave in gradivo, Ljubljana, april 1976, št. 7—8 nemščino, je prišlo tudi do ostrih dialogov, ki so se za Slovence končali neuspešno v občinskih pisarnah. V nekaterih primerih so se koroški Slovenci uprli taki zah- tevi s tem, da niso hoteli podpisati popisnic. Čeprav se odklonitev podpisa na po- pisnici pri uradnem štetju prebivalstva šteje za kaznivo dejanje, niso avstrijske oblasti kaznovale oseb, ki niso hotele podpisati popisnic, ker so se zavedale, da so storili kaznivo dejanje sami števni komisarji z zahtevo vpisa neresničnih podatkov o jezikovni pripadnosti. Bili pa so tudi primeri, ko je imel števni komisar na popisnici že vnaprej izpolnjeno rubriko občevalnega jezika ter po njem sploh ni povpraševal, pri tem pa ni imel v popisnicah vnešene slovenščine kot občevalnega jezika. Pnitisk na koroške Slovence po vpisu občevalnih jezikov »deutsch«, »wim- disch« ali »windisch« v kombinaciji z »deutsch« se je stopnjeval od popisa do popisa. Ob zadnjem popisu prebivalstva v letu 1971 so posamezniki ter slovenske or- ganizacije zahtevali dvojezične popisnice. Ker teh tudi pri zadnjem popisu leta 1971 ni bilo, so pošiljali pritožbe avstrijskemu zveznemu notranjemu ministrstvu, koroškemu deželnemu glavarju in uradu avstrijskega kanclerja (9). Vendar na te pritožbe ni bilo nobenega pozitivnega odziva. V odgovorih so se uradni predstav- niki sklicevali na nejasnost zakonodaje glede kompetentnosti reševanja te vrste vlog, ukrenili pa niso ničesar. V nekaterih primerih so Slovencem pri popisu po- nujali dvojezične popisnice v nemškem in srbohrvaškem jeziku, ki so bile name- njene jugoslovanskim zdomcem. Ker avstrijska oblast ni ugodila zahtevi koroških Slovencev do dvojezičnih popisnic v nemškem in slovenskem jeziku, so ponekod koroški Slovenci odklonili podpis na popisnicah ali pa popisnic uradnega ljudske- ga štetja sploh niso izpolnili. Čeprav so v teh primerih prebivalci, ki niso izpolnili popisnic oziroma se niso na popisnicah podpisali, napravili zakonski prestopek, niso bili klicani na odgovornost, pa tudi niso bili kaznovani. Odgovorni so se pač zavedali, da gre v tem primeru za kršenje določil 7. člena avstrijske državne po- godbe s strani javnih služb. Na popisnicah iz popisa prebivalstva leta 1971 se je povpraševalo le po nem- škem občevalnem jeziku. V vprašalniku, ki je bil prirejen za računalniško obde- lavo, je bila kot varianta občevalnega jezika tiskana samo nemščina, za druge je- zike pa je bila dana možnost svobodne izbire wpisa poljudne jezikovne skupine. Pri tem pa v vprašalniku mista bila poleg nemščine kot varianti navedena še slo- venski in hrvaški jezik, ki sta po avstrijski državni pogodbi uradna jezika (10). Statistično neobjektivno in protislovensko ravnanje avstrijske statistične službe V pojmovanju skupine občevalnega jezika pri števnih komisarjih kot pri popi- sanem prebivalstvu se je pojavljala tudi nejasnost glede definicije pojma občeval- nega jezika, ker so le-to od popisa do popisa spreminjali. Na primer pri popisih prebivalstva v letih 1951 in 1971 je bil tolmačen kot občevalni jezik tisti, ki ga posameznik pretežno govori v vsakdanjem življenju, pri popisu leta 1961 pa kot tisti, ki ga posameznik pretežno govori v svoji družini (9). Statistični urad Zdru- ženih narodov (Serija M., št. 44, ZN, New York, 1966): Načela in priporočila za štetja prebivalstva v letu 1970, str. 21, 244, navaja samo tri motive: a) materin jezik, b) običajni jezik — označen kot jezik, ki ga posameznik tekoče govori ali Razprave in gradivo, Ljubljana, april 1976, št. 7—8 105 najpogosteje uporablja v svojem sedanjem domu in c) sposobnost govoriti enega ali več naštetih jezikov. Tu uporabljamo jezik komunikacije — občevalni jezik (občeval- ni jezik je jezik, iki ga posameznik uporablja v družbenem življenju), ker je ustrez- nejši za naš primer. V koroškem primeru pa je jezik komunikacije dominanten jezik oblasti, uprave, gospodarstva — skratka dominantne večinske državne nacije (4, str. 46). Vsako medsebojno primerjavo statističnih podatkov o jezikovni sestavi med popisi prebivalstva v letih 1951, 1961 in 1971 pa onemogoča členitev prebival- stva na jezikovno skupino »deutsch« in na devet nenemških jezikovnih skupin. Prebivalstvo niso vpisovali samo v jezikovne skupine »deutsch«, »slowenisch« in »windisch«, temveč tudi še v posebne »kombinirane jezikovne skupine« s »slowe- nisch«: »slowenisch«, »slowenisch-deutsch« ter »deutsch-slowenisch« in v kombimi- rane jezikovne skupine z »windisch«: »windisch«, »deutsah-windisch«, »windisch- deutsch« in $e v dve jezikovni skupini »slowenisch-windisch« in »windisch-slowe- nisch«, ki kažeta ma posebno »visoko strokovno domiselnost« uradne avstrijske statistične službe in na popolno politično odvisnost le-te od protislovenskih kro- gov. Prav členitev prebivalstva na jezikovno skupino »deutsch« in na devet ome- njenih nenemških jezikovnih skupin je dala osnovo za razne manipulacije s stati- stičnimi podatki o jezikovni strukturi s strani popisnih komisarjev, statistikov ter vseh tistih, ki so to gradivo interpretirali v uradne in neuradne namene. Stati- stična nedefiniranost številnih jezikovnih skupin je ustvarjala mejasnosti pri razvrščanju prebivalstva v jezikovne skupine tako za popisane kot za števne ko- misarje, kar je omogočalo vplivanje, pa tudi direktno izsiljevanje Slovencev s strani števnih komisarjev k vpisovanju v jezikovne skupine »deutsch«, »windisch« ter v »windisch« v kombinaciji z »deutsch«. To je v take jezikovne skupine, ki pri statistični obdelavi podatkov o jezikovni strukturi prebivalstva niso veljale kot slovenska jezikovna skupina (4, str. 10). Zaradi omenjenega mačina uvrščanja prebivalstva v tako številne in izmišljene ter zato stitistično nedofinirane jezikovne skupine niso mogli popisani prebivalci objektivno opredeliti svoje jezikovne pripadnosti po lastni presoji, kar so lahko izkoristili števni komisarji. Kot je razvidno iz pritožbe koroških Slovencev avstrij- skemu notranjemu ministrstvu zoper ravnanje števnih komisarjev pri popisu pre bivalstva leta 1961, čestokrat niso prebivalci popisnic sami izpolnjevali (9). V mno- gih primerih so števni komisarji rubriko o občevalnem jeziku že sami vnaprej iz- polnili, ali pa te rubrike v številnih primerih niso izpolnili tako kot so želeli po- pisani Slovenci. Nedefiniranost številnih jezikovnih skupin in še zlasti vindišarskih je omogo- čala popisovalcem veliko špekulacij v škodo koroških Slovencev, tako da pri popisih prebivalstva opravičeno ne moremo govoriti o samoopredeljenosti prebi- valstva glede na jezikovno pripadnost, temveč o vpisanosti prebivalstva v jezikov- ne skupine. S temi popisnimi špekulacijami pa niso bili oškodovani le koroški Slovenci, temveč tudi tisti Avstrijci, ki si žele objektiven popis in dobro sožitje s koroškimi Slovenci. V uradnih avstrijskih statističnih publikacijah so navedeni podatki o jezikovni strukturi tako, kot da bi se prebivalstvo pri vpisu v posamezne jezikovne skupine samo opredeljevalo. Nikjer v uradnih avstrijskih statističnih publikacijah, v katerih so objavljeni podatki o jezikovni sestavi prebivalstva, ne najdemo opisov definicij za 9 nenemških jezikovnih skupin, niti kritičnih pripomb o strokovnih pomanjkljivostih, ki so spremljale nastajanje objavljenih številk o jezikovnih skupinah pri vseh treh povojnih popisih prebivalstva, čeprav je bila 106 Razprave in gradivo, Ljubljana, april 1976, St. 7—8 na nje opozorjena statistična služba z znanstvenim in dnevnim tiskom ter s pro- testi koroških Slovencev. Na primer, kako naj števni ikomisar, popisani in stati- Stik vedo kakšna je razlika med kombiniranimi dvojezičnimi jezikovnimi skupi- nami, ki se razlikujejo le po vrstnem redu kot na primer »slowenisch-deutsch« ali »deutsch-slowenisch«, »windisch-deutsch« ali »deutsch-windisch«, ali pa, kar samo potrjuje, da so popisi prebivalstva po občevalnem jeziku le sredstvo zlora- be na račun slovenske manjšine, v čem se razlikujeta takozvani jezikovni skupini »slowenisch-windisch« in »windisch-slowenisch«. Prav ta neobjektivni in nehumani odnos, ki ga je pokazala uradna avstrijska statistična služba do ikoroških Slovencev pri popisih prebivalstva v letih 1951, 1961 in 1971, kaže, da avstrijska statistična služba nima moralne in strokovne kvalifi- kacije za kakršnokoli strokovno statistično ugotavljanje številčne moči in teri- torialne razporeditve slovenskega prebivalstva na Koroškem in na avstrijskem Štajerskem. Ali more razbrati tisti, ki se poslužuje objavljenih statističnih podatkov o je- zikovni strukturi prebivalstva na Koroškem, po kakšni poti so bile dosežene raz- lične številke o jezikovni pripadnosti prebivalstva, ki jih navajajo uradne avstrij- ske statistične publikacije. Tako mavaja uradna statistična publikacija, da je bilo na Koroškem leta 1951 prebivalstva s slovenskim občevalnim jezikom 19.900, leta 1961 14.000 in leta 1971 16.100, odnosno, da je bilo leta 1951 prebivalcev z občeval- nim jezikom »windisch« 19.600, leta 1961 11.500 in leta 1971 le še 3.900. Prebivalcev z nemškim občevalnim jezikom je bilo pri popisih prebivalstva leta 1951 67.500, leta 1961 83.500 in leta 1971 99.700 (11). Tabela 1 Primer številk za 16 statističnih jezikovnih skupin, ki so jih statistiki rekon- struirali iz desetih številk za 10 jezikovnih skupin, zbranih ob popisu prebivalstva leta 1951 1. »deutsch« po prvi varianti 428.784 " ” 2. »deutsch« po drugi varianti 448.345 '* " 3. »deutsch-slowenisch« po prvi varianti 8.617 ” 4. »deutschslowenisch« po drugi varianti 19.561 " 5. »slowenisch-deutsch« po prvi varianti 5.888 " 6. »slowenisch-deutsch« po drugi varianti 11.218 " 7. »slowenisch« po prvi varianti 1.707 " 8. »slowenisch« po drugi varianti 11.316 " 9. »slowenisch« po tretji varianti 22.534 " 10. »deutsch-windisch« 10.944 " 11. »windisch-deutsch« 5.330 " 12. »slowenisch-windisch« 117 " 13. »windisch-slowenisch« 38 % 14. »windisch« 3.454 ” 15. »sonstige, unbekannt« po prvi varianti 3.885 " 16. »sonstige, unbekannt« po drugi vamiamti 26.419 " Razprave in gradivo, Ljubljana, april 1976, št. 7—8 FE sea Odklonilno stališče koroških Slovencev d s ; o sestavi prebivalstva po občevalnem jeziku, ee prikazovanja številk vencev do ugotavljanja njihovega Stevila, je lahko za u odpor koroških Slo- in demokratično državo razumljiv, saj pod jezik Ba razumnega človeka ino. v'avstrijški statiotičai oa Ovno skupino »slowenisch« najd jski statistični publikaciji za leto 1951 tri iz popisnih jezikovni Jap statistično skonstruirane številke (Tabela 1). Tako navan.. — Jezikovnih skupin seni ; ; ; aKO navajajo po prvi varianti za jezikovno skupino »slowenisch« številko 7.707, po drugi varianti 11.316 s 22.534. Državni avstrijski statistični centralni urad je v svoji publika zl ja izdal leta 1973 poleg teh treh številk za jezikovno skupino vlo Wvenisch. nn še novo, četrto varianto številke 19.900 (11). Iz tega lahko vsakdo, ki ima le Me men občutek za statistiko, razbere, da gre pri tem za zlorabo statističnih podat- kov in za diskriminacijski odnos uradne državne avstrijske institucije do koro- ških Slovencev. To nam dokazujejo še tile podatki iz uradnih avstrijskih statistič- nih publikacij. V eni publikaciji Avstrijskega statističnega centralnega urada se pri objavi statističnih podatkov o občevalnem jeziku v Avstriji sploh ne omenja jezikovna skupina »slowenisch«, navedeni sta le dve, »deutsch« in »sonstige, unbe- kannt« (15), v kateri so na ta ali oni način vštete številke »nenemških jezikovnih skupin« iz popisa leta 1951. Tak način prikazovanja uradnih statističnih podatkov po občevalnem jeziku je prav gotovo posebna oblika statističnega zatajevanja pri- sotnosti koroških Slovencev v Avstriji s strani avstrijske državne ustanove. V istih publikacijah se razlikujeta tudi številki jezikovne skupine »deutsch«; po eni va- cianti je bilo v tej jezikovni skupini leta 1951 428.784, po drugi pa 448.345 prebi- valcev. Do kakšne absurdnosti je privedla nestrokovnost uradne avstrijske stati- stike, nam kažeta številki iz rezultatov popisa 1951 o občevalnem jeziku, 117 pre- bivalcev v jezikovni skupini »slowenisch-windisch« in 38 v »windischslowenisch« (Tabela 1). Če primerjamo številke osmih nenemških jezikovnih skupin, po katerih so pri popisih v letih 1951, 1961 in 1971 razvrščali prebivalstvo, se pri posameznih popis- nih štetjih kaže taka jezikovna struktura prebivalstva, ki si jo ne moremo razložiti z nobeno statistično logiko (Tabela 2). Absurdnost zasnove avstrijskih popisov pre. bivalstva po občevalnem jeziku je pa še posebej otipljiva, če medsebojno primer- jamo pri vseh treh popisih pridobljene in objavljene številke za iste jezikovne sku- pine občevalnega jezika. Da so popisi prebivalstva imeli protislovenski značaj, pa četudi je za to morala državna avstrijska statistika žrtvovati svoj strokovni ugled, nam kažejo naslednje navedbe: pod »deutsch-slowenisch« je bilo leta 1951 uvršče- nih okoli 8.600 ljudi, leta 1961 le 3.300, leta 1971 pa 10.900; pod »windisch-deutsch« je bilo leta 1951 uvrščenih okoli 5.300, leta 1961 2.500 in leta 1971 le še dobrih 100 ljudi; v jezikovno skupino »slowenisch-deutsch« je bilo leta 1951 uvrščenih okoli 5.880, leta 1961 2.200 in leta 1971 pa še samo okoli 760 prebivalcev. V jezikovno skupino »slowenisch-windisch« so uvrstili leta 1951 117, v jezikov- no skupino »windisch-slowenisch« pa 38 ljudi; leta 1971 so pa v obeh mavedenih jezikovnih skupinah uvrstili skupaj le 9 ljudi. Navedene številke in še zlasti šte- vilki za zadnji dve imenovani jezikovni skupini, menimo, da ne potrebujejo nobe- nega strokovnega komentarja. Take statistične podatke lahko najdemo le tam, kjer statistično logiko in objektivnost zamenjata šovinizem in skrajna neobjek- tivnost. Popuščanje in prilagajanje državne avstrijske statistike nemškim nacio- nalističnim protislovenskim krogom, kar smo že povedali pri osvetlitvi načinov izvajanja popisov in o vlogi števnih komisarjev, se kaže tudi z umetnim konstruira- Tabela 2 Primer statistične popačenosti številk o jezikovni sestavi prebivalstva po nenemških jezikovnih skupinah, ki se ka- žejo v luči primerjave popisov prebivalstva v letih 1951, 1961 in 1971 (12, 16, 17) Skupaj v Popisi »deutsch- »slowe- win- ; »slowe- or nenem- prebi- slowe- nisch- »slowe- »deutsch- disch- Smo nisch- ih ških jezi- valstva nisch« deutsch« nisch« windische geutsch« aisch« windisch« sane kovnih skupinah 1951 8.617 5.888 7,707 10.944 5.330 3.454 117 38 42.095 1961 3.300 2.200 8.300 7.400 2.500 1.600 — — 25.300 1971 10.935 758 6.214 3.394 124 454 9 — 21.918 S—E "3x '9L61 Nadu “vuufiqnfT ‘oappuı2 ur sauıdzuy Razprave in gradivo, Ljubljana, april 1976, št. 7—8 109 njem movih jezikovnih skupin. Konstruiranje številnih umišljenih jezikovnih sku- pin je slonelo na različnih načinih seštevanja podatkov popisnih jezikovnih skupin. Pri prvi objavi popisnih rezultatov iz leta 1951 so zbrane podatke desetih jezikov- nih skupin predelali in objavili v petih jezikovnih skupinah: »deutsch«, »deutsch- slowenisch«, »slowenisch-deutsch«, »slowenisch-windisch« in »sonstige, unbekannt«. V tem primeru so bile vindišarske jezikovne skupine prištete k slovenskim jezi- kovnim skupinam. Pod »deutsch-slowenisch« so v objavljenih podatkih šteli skupaj jezikovne skupine »deutsch-slowenisch«, »deutsch-windisch«, pod »slowenisch-de utsch« pa jezikovne skupine »slowenisch-deutsch« in »windisch-deutsch«, pod »slowenisch« pa seštevek številk v jezikovnih skupinah »slowenisch« in »windischa (13). Že leto dni kasneje, leta 1953, so v posebni publikaciji koroškega deželnega časopisa (Kairmtner Landes-Zeitung vom 18. Dezember 1953 (12), objavili rezultate v desetih jezikovnih skupinah, tako kot so bili prebivalci vpisani pri popisu, vključ- no z jezikovno skupino »sonstige, unbekannt«. Ta način objavljanja uradnih sta- tističnih podatkov pomeni pravzaprav začetek uradnega označevanja slovensko go- vorečega prebivalstva z »windisch« in s tem strokovno neosnovanega drobljenja slovenskega prebivalstva na številne vindišarske in druge jezikovne skupine, s čemer so dobili uradno objavljeni statistični podatki protislovenski značaj. Podatke popisov prebivalstva o jezikovni pripadnosti iz let 1961 in 1971 so pu- blicirali na tri načine. Po eni varianti so jih objavil razčlenjeno v desetih jezikov- nih skupinah, tako kot je bilo prebivalstvo popisano (16, 17), po drugi varianti v treh jezikovnih skupinah (18), po tretji varianti pa v petih, na poseben način kon- struiranih jezikovnih skupinah (19, 20). Po drugi varianti je prebivalstvo razčle- njeno na memško ter na takoimenovano slovensko in takoimenovano vindišarsko jezikovno skupino. V slovensko jezikovno skupino so šteli popisne jezikovne sku- pine »slowenisch«, »deutsch-slowenisch« in »slowenisch-deutsch«, v vindišarsko pa jezikovne skupine »windisch«, »windisch-deutsch«, »deutsch-windisch« ter »slowe- nisch-windisch« in »widisch-slowenisch«. Konstruiranje objavljenih podatkov po petih jezikovnih skupinah se razlikuje med popisoma v letih 1961 in 1971. Popisne podatke iz leta 1961 so razdelili na jezi- kovne skupine: »deutsch«, »slowenisch«, »windisch«, »deutsch-slowenisch« in »son- stige, unbekannt«, V jezikovno skupino »windisch« so vključili tudi številke, dob- ljene v jezikovnih skupinah »slowenisch-windisch« in »windisch-slowenisch«, v je- zikovno skupino »deutsch-slowenisch« pa so sešteli številke jezikovnih skupin »deutsch-windischa, »slowenisch-deutsch« in »windisch-deutsch«. Jezikovno struktu: ro prebivalstva iz popisa leta 1971 so uradno objavili z bistveno drugačnimi ozna- kami in kombinacijami številk v popisnih jezikovnih skupinah kot za leto 1961: »deutsch«, »slowenisch«, skupaj »deutsch-slowenisch« in »slowenisch-deutsch«, »windisch«, ter skupaj »deutsch-windisch« in »windisch-deutsch«. Državna avstrij- ska statistika se je pri omenjenih objavah podatkov o jezikovnih skupinah ponov- no osmešila, še posebej s tem, ker je pri dveh popisih prebivalstva (v letih 1961 in 1971) različno interpretirala popisne podatke dveh izmišljenih jezikovnih skupin, »slowenisch-windisch« in »windisch-slowenisch« (Tabela 3). Pri objavi popisnih po. datkov za leto 1961 je številke obeh imenovanih jezikovnih skupin prištela k jezikov- ni skupini »windisch«, pri objawi popisnih podatkov za leto 1971 pa k jezikovni sku- pini »slowenisch«. Pri objavljanju podatkov o jezikovni struktuni prebivalstva so tudi razlike v tem, da se podatki za popis leta 1961 nanašajo na območja izbranih občin Koroške in na avstrijske državljane tega ozemlja. Podatiki popisa prebivalstva 110 Razprave in gradivo, Ljubljana, april 1976, št. 7—8 o jezikovni strukturi za leto 1971 se pa nanašajo na stalno naseljeno prebival- stvo Koroške. Če primerjamo samo ta dva načina objave podatkov o jezikovni strukturi iz popisov 1961 in 1971, ki sta objavljena v Statističnem pniročniku dežele Koroške (izdal Urad koroške deželne vlade — Deželni oddelek za statistiko), nam postane več kot jasno, da se državne avstrijske statistične institucije igrajo S statističnimi podatki, kadar gre za slovensko manjšino. Pri tem ne izbirajo sred- stev za prikaz čim manjšega števila slovensko govorečega prebivalstva, pa četudi je pri tem potrebno manipulirati s številkami o jezikovni sestavi prebivalstva na račun slovenske manjšine. Omenjene in že prej navedene izkušnje statističnih ma- hinacij in številčnih manipulacij s popisnimi podatki o jezikovnih strukturah pre- bivalstva s strani državnih avstrijskih statističnih institucij so zelo nazorno opo- zorilo, do kakšnih novih manipulacij s popisnimi podatki o jezikovni strukturi lahko pride ob eventuelnem že mapovedanem »preštevanju koroških Slovencev posebne vrste«. Jezikovna skupina »deutsch-slowenisch« predstavlja za popis leta 1961 movo konstrukcijo jezikovne skupine, ki se je tako kot številne druge, ne moremo po- jasniti z nobeno statistično logiko, saj v statistični publikaciji za njo ne najdemo nobene obrazložitve, kar je samo še eden od mnogih primerov, ki dokazujejo ne- strokovnost in protislovenski značaj državne avstrijske statistične službe. To je bil tudi začetek nadaljnje členitve in konstruiranja statističnih jezikovnih skupin. Če bi računali vse možne kombinacije seštevkov in s tem pridobljenih številk za jezikovno pripadnost prebivalstva Koroške pri vseh popisih v avstrijskih statistič- nih publikacijah, bi lahko ugotovili, da je jezikovnih skupin za prebivalstvo dveh narodov več kot 25, kar je svetovni rekord manipulacij s statističnimi podatki za jezikovno sestavo prebivalstva. V težnji, da bi lahko prikazali čim manjše število slovensko govorečega prebivalstva, so popisne podatke o jezikovnih skupinah se- števali tako, da so po eni varianti šteli za slovensko govoreče prebivalstvo le tisti del prebivalstva, ki so ga vpisali v jezikovne skupine »slowenisch«, »deutsch-slowe- nisch« in »slowenisch-deutsch«, po drugi varianti pa so šteli za slovensko prebivalstvo le tisto, ki je bilo pri popisu vpisano pod »slovewenisch« in »slowenisch-deutsch«. Da je bila ta igra s statističnimi podatki o jezikovni strukturi v celoti zrežirana s strani Slovencem sovražnih elementov, je več kot jasno, saj so pri pripravi zakona o uporabi slovenskega jezika na sodiščih po sodnih okrajih iz leta 1959 upoštevali le število prebivalcev, vpisanih pri popisu leta 1951 v jezikovnih skupinah »slowenisch« in »slowenisch-deutsch« (21). Pni pripravi zakona o dvojezičnih napisih iz leta 1972 so pa upoštevali število prebivalcev po krajih, kjer je bilo prebivalstvo pri popisu leta 1961 vpisano v jezikovne skupine »deutsch-slowenisch«, »slowenisch-deutsch« in »slowenisch« (22). Ta igra z vpisovanjem prebivalcev v izmišljene jezikovne sku- pine je bila usmerjena ik vpisovanju čim večjega števila slovensko govorečega pre- bivalstva v jezikovne skupine »deutsch«, »windisch« in »windisch« v kombinaciji z »deutsch« ter »deutsch-slowenisch« in odvračanju Slovencev od vpisa jezikovne skupine »slowenisch«. To nam postane jasno s poznavanjem načina zlorabe podat- kov o jezikovni pripadnosti slovenskega prebivalstva za pripravo omenjenih zako- nov o manjšini, ki so Slovence le oškodovali. Vsa početja državne avstrijske stali stike v zvezi s štetji prebivalstva po jezikovnih skupinah, ki so koroškim Sloven- cem le okrnila pravice in prinesla novo zlo, so opozorilo, da bi popis prebivalstva posebne vrste predstavljal za koroške Slovence le novo obliko diskriminacije. Tabela 3 Primer statistično nepojmljivega prikaza dveh različnih načinov členitve prebivalstva na skupine občevalnega jezi- ka pri dveh popisih prebivalstva v letih 1961 in 1971 (19, 20) Skupaj 2 K a Las stalno naseljeno »deutsch-slowenisch« »deutsch-windisch« rebivalstvo »Deutsch« »Slowenisch« »windisch« ® Koroške »slowenisch-deutsch« »windisch-deutsch« 1971 525.728 501.350 6.223 11.711 454 3.518 Skupaj Avstrijski držav- ljani na območju izbranih občin Leto »deutsch« »slowenisch« »windisch« »deutsch-slowenisch« »sonstige, unbekannt« 1961 109.438 84.320 7.986 1.580 15.345 207 8—L 'ı8 ‘9161 Imde ‘wueffgnfg ‘oApeı? ur vauıdzuy 112 Razprave in gradivo, Ljubljana, april 1976, št. 7—8 Da podatki o jezikovni strukturi prebivalstva za narodnostno mešano ozemlje Koroške po drugi svetovni vojni niso mogli nastati v normalnih pogojih popisova- nja prebivalstva, nam še dodatno dokazujejo primerjave številk za posamezne jezi- kovne skupine treh povojnih popisov prebivalstva po nekaterih izbranih občinah (Tabela 4). Protislovenski značaj popisov prebivalstva se razkriva s primerjavo med številkami odnosno odstotki za jezikovne skupine »deutsch« ter »slowenisch« in »slowenisch« v kombinaciji z »deutsch«, ter za jezikovne skupine »windisch« in »windisch« v kombinaciji z »deutsch«. Od enajstih v tabeli izbranih občin (po upravni razdelitvi iz leta 1971), izkazujejo vse, razen občine Radiše, nesorazmerno visoko povečanje relativnega števila vpisanega prebivalstva v jezikovno skupino »deutsch«. Za občino Radiše si ne moremo razložiti vzroka za spreminjanje odstot- ka prebivalstva, ki je bilo vpisano v jezikovno skupino »deutsch«. Leta 1951 so v tej občini uvrstili v jezikovno skupino »deutsch« okoli 45 % prebivalcev, leta 196i 11.2 % leta 1971 pa je odstotek v tej jezikovni skupini uvrščenega prebivalstva znašal okoli 41 %. Za občino Medgorje si ne moremo po nobeni statistični logiki razložiti tako povečanega odstotka prebivalstva v jezikovni skupini »deutsch«. Še leta 1951 so v tej jezikovni skupini mašteli manj kot 10% prebivalcev, leta 1961 eno četrtino, leta 1971 pa že 76,4% V občini Djekše so našteli leta 1951 v jezikovni skupini »deutsch« dobro polo- vico prebivalcev, leta 1961 dobre tri četrtine, leta 1971 pa že več kot 90% pre- bivalcev. V občini Šmarjeta v Rožu so našteli leta 1951 v jezikovni skupini »deutsch« le slabo četrtino prebivalcev, v letih 1961 in 1971 pa že po dve tretjini. V občini Žitara vas so v isti jezikovni skupini našteli leta 1951 le okoli 16%, v letih 1961 in 1971 pa že skoraj polovico prebivalstva. V dveh občinah, ki ležita na dveh geografsko različnih območjih: v Selah pod Karavankami in v Medgorju na Vzhodnih Gurah, so pri popisu leta 1951 uvrstili vse prebivalce v jezikovne skupine »deutsch«, »slowenisch« in »slowenisch« v kom- binaciji z »deutsch«. Pri naslednjih dveh popisih prebivalstva, v letih 1961 in 1971, so vpisovali prebivalce tudi v jezikovne skupine »windisch« in »windisch« v kom- binaciji z »deutsch«. V občini Vernberk, vzhodno od Beljaka, so števni komisarji odkrili vindišarje le pri popisu prebivalstva v letu 1961, pri ostalih dveh popisih pa nobenega. Zakaj se je moralo pojaviti vpisovanje prebivalstva v vindišarske jezikovne skupine v občinah Sele in Medgorje šele pri popisih leta 1961 in 1971, v Vermberku pa le enkrat, pri popisu 1961, si lahko pojasnjujemo le z nestrokov- nostjo in protislovensko naravnanostjo avstrijskih državnih popisov prebivalstva. Najbolj nazoren dokaz za take domneve nam služi občina Medgorje, kjer kot že rečeno, niso pri popisu leta 1951 uvrstili v windišarske jezikovne skupine mobe- nega prebivalca, leta 1961 pa že več kot 70 %, leta 1971 pa le dobrih 10 %. V občini Slovenji Plajberk so leta 1951 našteli v vindišarskih skupinah dobrih 70 %, leta 1961 okoli 45 %, leta 1971 pa le 36% prebivalcev. Ce bi lahko verjeli tem uradnim avstrijskim statističnim podatkom, bi lahko »sklepali«, da se je v dveh desetletjih v občini Medgorje kar dvakrat zamenjala narodnostna struktura prebivalstva in to pri prostorsko manj mobilnem, na zemljo navezanem kmečkem ali delavsko-kmečkem prebivalstvu. Po objavljenih popisnih podatkih državne uradne avstrijske statistične službe naj bi bila občina Medgorje leta 1951 poseljena s pretežno slovenskim, leta 1961 s pretežno vindišarskim in oAlpeıZ ur aanıdzey g Tabela 4 Prikaz očitne protislovnosti rezultatov treh povojnih popisov o jezikovni sestavi prebivalstva, ki so posledica drobljenja na strokovno neutemeljene jezikovne skupine na primeru nekaterih občin Koroške v letih 1951, 1961 in 1971 (12, 13, 18) 1951 1961 1971 »slowenisch »windisch »slowenisch »windisch »slowenisch »windisch Občine »deutsch« Kombina- ne »deutsch« Korb» ne »deutsch« kombine- kombi an UE ma Ee SE OSE % % % % % % % % % Brdo — Egg 40,8 23,9 35,3 75,1 9,8 14,3 912 52 3,6 Št. Štefan— St. Stephan 100 — — 99,5 0,3 — 99,3 0,3 03 Sele — Zell 24 94,6 — 4,7 83,1 117 55 91,9 2,6 Medgorje — Mieger 8,6 91,4 — 25,0 3,2 71,8 76,4 12,7 10,9 Žitara vas — Sittersdorf 15,6 14,8 69,7 48,1 13,6 38,1 49,8 36,7 13,5 Globasnica — Globasnitz 11,6 372 51,2 16,4 46,6 37,0 29,0 59,0 11,9 Slovenji — Windisch Plajberk — Bleiburg 18,7 10,0 713 23,1 30.3 44,7 23,1 40,6 36.3 Vernberk — Wernberg 79,5 20,5 — 97,4 2,1 0,5 98,5 15 — Radiše — Radsberg 44,9 46,9 82 112 61,8 27,0 40,6 462 13.2 Djekše — Diex 53,9 2.4 43,7 76,0 89 15,1 92,7 52 2,1 Šmarjeta — St. Margarethen 232 12,3 64,5 66,3 14,3 19,4 64,5 16,9 18,6 S—L '1$ '9L61 [du 'uuvfjanf7 "oappvaž uj vavadzvaj gi 114 Razprave in gradivo, Ljubljana, april 1976, št. 7—8 leta 1971 pa s pretežno nemškim prebivalstvom. Samo ta primer nam je dovolj zgovoren dokaz potvorb, ki so jih storili uradni avstrijski popisi prebivalstva v zvezi z jezikovno strukturo. Občina Globasnica sodi med tiste izjemne občine, kjer so pri popisu leta 1951 vpisovali prebivalstvo tudi v edinstveni jezikovni skupini »slowenisch-windisch« in »windisch-slowenisch«. Tako so našteli v jezikovni skupini »windisch