3. stev. V Ljubljani, v o 15. aa 180. Letnik V. Inseratl ne sprejemajo in vetji triatopna vrata: 3 kr., če se tiska lkrat, 1 *> 9 11 n »i n - it n u n n 3 ,i Pri večkratnem tiskanji so «ena primerno zmanjša. Rokopis se ne vračajo, nefrankovan» pisma ae ne sprejemajo. N iroonino prejema opravniSivo (administracija) in ekspedieija na Dnnajski cesti 5t. 16 v Medijatovi hiši, II. nadstropji. Političen list za siovessRi narod. Po pošti prejemar velja : Za celo leto , . 10 gi. — kr. za poiieta . . 6 ., — „ za četrt ieta . . 2 „ 50 „ V administraciji velia: Za celo leto . . S gi. 40 kr za poi leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljnbijani na dom pošiljan veli/i 60 kr. več na leto. Vredništvo je Poljanski nasip St. 48. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sonoto. Zarad praznika izide prihodnja številka „Slovenca" v četrtek. Prošnja d« g. deželnega predsednika. Ministerstvo je izdalo ukaz zaradi ravno-pravnosti češkega jezika v Češki in na Mo-ravi. V teh dveh deželah pa je mešano prebivalstvo in vendar ima slovanski jezik v veljavo stopiti; kako je neki to, da slovenščina ne pride do veljave v Kranjski, ki se sme čisto slovanska dežela imenovati ? Zakaj bi se nam odrekalo, kar se je dovolilo Čehom ? Naši sodnijski in politični, pa tudi drugi uradi se prav malo ozirajo na narodno ravnopravnost, in v mestih, na pr. v Ljubljani, razpošiljajo ljudem samo nemške pozive. Pri tem se sklicujejo na nek ministerski ukaz , da imajo le stranke, ki so nemščine popolnoma nezmožne, pravico, da se jim slovenski piše. Če pogledamo na ukaz, ki je ravno prišel za Češko, moramo spoznati, aa je temu za nas veljavnemu ravno nasproten, ker tam se mora pisati v tistem jeziku, ki ga stranka zahteva. Naš vrednik pa je od deželne sodnije naravnost zahteval, naj se mu slovenski piše, pa ta oblastnija mu je to odbila, Bklicevaje ae na omenjeni ministerski ukaz. Če mi nemški znamo, naučili smo se tega jezika ua svoje stroške, in nismo dolžni, uradnikom na ljubo, odreči se svojim narodnim pravicam. Ta ukaz je nasproten §. 19 drž. osn. postav; pa če bi prav dober bil, vendar je neopravičeno popolnoma nemško uradovauje v Ljubljani: ukuz sam pravi, da so ljudje nemščine uezmožui opravičeui, zahtevati slovensko uradovanje ; pa naši uradi nam niti te skromne koncesije ne re š p e k t i r a j o , kajti oni pošiljajo tudi takim Ljubljančanom, ki so nemščine nezmožni, le nemške pozive. Misel, da v Ljubljani vsak nemški zna, je popolnoma napačna. Mi ue govorimo od poslov, ki le redko dobro nemški znajo, ampak v mislih imamo hišne posestnike in obrtnike v Krakovem, Trnovem, Kurji vasi in še mnogo drugih celo v sredi mesta, ki ne znajo nič nemški, pa vendar se uradi na te prav nič ne ozirajo. V prvi vrsti tedaj prosimo g. dež. pred sednika, naj bi različne urade blagovolil opomniti na ta gotovo veljavni ministerski ukaz. V drugi vrsti pa izjavljamo, da s tem za zmirom še ne moremo biti zadovoljni. Kajti vsled tega ukaza imajo pravico do narodne ravuopravnosti le taki, ki nemški ne znajo; tisti pa, ki so se nemški naučili, se kaznujejo s tem, da so izključeni iz svojih rojakov, in da morajo trpeti tuje uradovanje I Če je to logičuo, potem je tudi log čno, ako se g. Je-ranu pošiljajo pozivi v arabskem, g. dr. Zar-niku v angleškem, g. Klunu v francoskem jeziku, ker so teh jezikov zmožni. Mi pa ne-čerao z uradi vaditi se v tujih jezikih, ampak zahtevamo, da zavolj nas nastavljeni uradniki občujejo z nami v domačem, maternem jeziku, ne glede na to, ali nemški znamo, ali ne. Zato je naša druga prošnja ta, naj se naš spošto- vani in pravičui g. predsednik potegne za to, da bo vlada tudi za Kraujsko zauka?.ala euako povelje zastran jezikov, kakor se je to zgodilo za Čehe. Mi bi smeli še več zahtevati, ker naša dežela ni mešana, kakor Če ska, ampak čisto slovenska, pa za prehodni stan bomo zadovoljni tudi z enakim ukazom, kakor je bil za češke dežele proglašen. Ta naša želja je popolnem naravna in sama v sebi opravičena. Ako so nekteri uradniki našega jezika nezmožni, naj se prestavijo v nemške kraje, kamor jih srce vleče, kakor so pokazali še pri vseh volitvah; mi jim iz srca privoščimo, da pridejo v lepe nemške kraje, kjer se ne sliši ,,grdi" slovenski jezik, kteri jim je bil vedno tako zopern 1 Da bi se morala cela dežela zavoljo nekterih uradnikov nemški učiti, to je menda vendar že „ein überwundener Standpunkt ', in tisti, ki vedno še na tem stališči stoje, ne spadajo več v naš čas, oni so zastareli I Ker zaupamo v pravičnost našega g. predsednika, upamo, da tega našega klica ne bode prezrl! Angleško ministerstvo in slovanski jug. Pri zadnjih volitvah je pala konservativna stranka in z njo tudi Dizraelijevo ministerstvo. Nek strah je naenkrat prešinil vse slovanske protivnike v Evropi. Ne le judovski žur-nalisti, temuč tudi celo višji diplomatični krogi so bili popolnoma raz sebe po izidu angleških Petelinov Janez. Povestiea iz ne še preteklih časov. (Dalje in konec.) Kakor življenje, t ika smrt. „Kvartopirska družba" pri Jurji, kakor so ljudje rekli učitelju Dolencu, Mihi, Rokcu in Jurju, se je žalostnega konca Janezovega močno vstrašila; posebno Mihi je bilo žal za-nj, ker je tako gladko znal govoriti in še gospodo za nos voditi ter se še „hudiča ni bal" — je rekel Miha. Rokec pa, ko je zvedel od Jurja, da je Janez isto noč pri njem trkal na vrata, pa mu Juri ni hotel odpreti, je rekel: „Škoda! Ga je gotovo zeblo reveža, potem si je šel pa domu zakurit. Čc bi mu bil Juri odprl, bi oni konec naše vasi nc bil pogorel." „Tak sem pa nemara jaz kriv požara ?" — praša Juri. „I, Kolikor toliko gotovo", odgovori Rokec. „Glej ga no, tepca" — sc zadere Juri— „kje imaš pa pamet? Meniš, da bom jaz pod streho vzel človeka, kterega žandarji love?" „No , sramovati se ti ga treba no bilo, saj si še slabši od njega!" „Mir, mir, možje" — sežo vmos učitelj, ko zapazi, da tako zbadanjc je najlepši vvod za sijajen pretep; — „kdo bo igral, če nobeden nc gleda, kake karte ima! Zdaj je Rokec prišel žo dvakrat v „lebet", jaz igram." „Vrag naj igra" — zagromi Rokec in vrže karte po mizi — „jaz ne plačam nič. Pojva Milia, naj ta dva kvartata sama, ki tako dobro znata." Miha, ki jc tudi bil, kakor navaduo, ves drobiž zgubil , pa imel pri krčmarji tudi že lepo vrsto številk s kredo zapisanih, vstane in gre za Itokcem. Učitelj in Juri sc smejeta, ker dobro vesta, da bota oba jutri gotovo zopet prišla. Po poti pravi Rokec Mihi: „Meni sc strašno čudno zdi, da pri kartah zgubljava vselej le midva; ali si že videl, da bi bil kedaj učitelj ali Juri kaj zgubil?" „Res, skoro se ne spomnim. Imata oba strašno srečo pri kartah." „No, veš Miha, čc bi le to bilo. Jaz sem pa zapazil, da si Juri zna pomagati in učitelj je ž njim zastopljeu." „Kaj praviš, Rokec? Da bi naju goljufala? Prokleto, saj sem žc jaz tudi skoro kaj tacega zapazil. Bi bilo vendar prečudno, da bi samo njima hodilo tako dobro karte v roko. Jaz sem Jurju od kvartanja in pijače dolžan žc čez 100 gld. in mu bom moral vso pšenico dati, da bo plačan." „Jaz ravno tako. Saj ti povem, po pravici to ni, ju morava vjeti pri tem, potlej bo pa druga pela." Potem pogovoru sc zmenita Miha in Ro-kcc, da bota drugi večer malo pila, pač pa imela pri igranji uho in oko odprto in gorje tistemu, ki ga zasačita pri goljufiji, naj bo učitelj ali Juri! Dobro jc uganil Juri, ko je rekel, da bota drugi večer gotovo prva pri njem zopet Miha in Rokec. Prišla sta vesele volje, za njima učitelj in ko so vsi trije okoli mize, pride Juri s kartami in igra se prične. Zgubljala sta zopet le Miha in Rokec, a ta pot bolj zato, ker sta preostro gledala Jurju in učitelju na prste. „Miha, Miha" — reče smehljaje se Juri — „že zopet si v „lebetu" za 1 gld. 50 kr. Kaj je to?" Ali kakor blisk skoči Miha kvišku in vdari z vso močjo Jurja po desni roki, da jo ta bolečin umakne; pri tem pa padejo mu izza rokava trije „asi." Miha jih brž pobere in reče Rokcu: „Ti pa zdaj ono karte preštej, čc so vse." „Mojih kart nc bo nobeden štel" — zareži pa Juri — „prej plačajta, kar sta mi dolžna, lumpal"' „Kdo je lump ?" — gromi Miha jeze zelen. „Tisti, ki dolgove dela. Plačaj, potlej pa razsajaj. Daj mi to, kar si mi dolžan!" „Tu imaš" — zarujove Miha, v roki so mu zabliska nož, ki se ta hip pogrezne globoko v Jurjeva prsa, da kri škropne do stropa. S strašnim krikom se zgrudi zabodeni; učite- volitev. Bismarku bo bili vsi njegovi uačrti, kako bi Slovane pod krinko nemško-avstrijske zveze pritiskal, kako oviral Rusijo v njenem delovanji ua jugu Slovanom v korist. Mislil je , da se tej zvezi pridruži tudi Anglija, in on bo potem z avstrijsko iu angleško pomočjo mojstroval vso Evropo. Zdaj se mu je pa po volji angleškega naroda vse skazilo. Poslednja tolažba slovanožrcev v Evropi je bila še, da Slovanom prijazni Gladstone ne pride na vladno krmilo. Govorilo se je, da ga kraljica ne mara, Hartington ali Granville pa nista taka prijatelja balkanskih Slovanov. A drugače je prišlo. Noben zgoraj omenjenih mož ni hotel sprejeti predseduištva angleškega ministerstva, oba sta priporočila kraljici Glad-stona za edino sposobnega moža, stati na čelu angleške liberalne vlade. S tem sta dva državnika pokazala, da odobrujeta politiko Glad-Btonovo, zato ga bota kot uda novega kabineta podpirala. Tako je postal od vseh slovanskih sovražnikov toliko sovraženi mož predsednik angleške vlade. Da bo ta sprememba v politiki Anglije imela velike nasledke v evropejski politiki, ne smemo dvomiti. Bismark se je tega silno prestrašil, in upa Slovanom prijaznejšo politiko v orjentu le zavirati, če ustanovi zopet zvezo treh cesarjev, tako zabrani zvezo Anglije z Rusijo, in pridobi ruskega carja za svoje ua mene. Mi se nadejamo, da Rusija ne pojde Bismarku na limance. Če bi pa se res usta novila tricarska zveza, ne bo stalna, ker bo le umetna in pr tinaravna. Po naravnem potu slovanofili v Rusiji kmalo dobe vrh in ti zs tako zvezo ne marajo. Gladstonov program v orijentalni politiki je, da balkanske dežele morajo pripasti balkanskim narodom. Podoben program ima tudi Rusija. Tudi oua se ni vojevala b Turčijo, da bi prisvojila si turška ozemlja , a le da osvobodi balkanske narode. Ona je ustanovila svobodno Bolgarijo , neodvisno Srbijo , Čruogoro, in Rumunijo. Zato boste Anglija in Rusija hodili enaka pota v orijentalni politiki. Angleški narod bo pa podpiral to politiko, ker tako se bodo vzhodnji narodi bolj povzdignili in obo- gateli, tako bodo zamogli več angleških obrt-nijskih izdelkov pokupiti; to bo koristilo angleški obrtniji in trgovini. Gladstone ne namerava na eukrat osman-skega cesarstva iz sveta pomesti. On ve, da to ne gre brez velikih težav. On hoče izpeljati reforme v Turčiji. Zato je pa treba, da se turška vlada postavi pod tvropejsko nadzorstvo. Da bi Turčija na same prazne tirjatve izpolnila reforme, ni misli, za to bo treba vednega nadzorstva. Drugo vprašanje je, ali je mogoče reformirati turško državo. Nek dunajsk list je že naravnost Gladstouu neuspeh pripovedo val. Kakor Beakousfieldu se to ni posrečilo b pomočjo Mithada , tako se tudi Gladstouu ne bo. V Turčiji manjka sposobnih sil v nižj j administraciji za izpeljavo reform. Treba je pa pomisliti, da med reformami Mithada paše in onimi, ktere misli vpeljati Gladstone, je velik razloček. Mithaa je nameraval turško cesarstvo c e n t r a 1 i z i r at i, zato je 'ustanovil centralni parlament, in tako se gibajoče slovanske sile potlačiti mislil z osmansko večino. Obljube o boljšanji stanja in enakopravnosti kristjanom so bile le pesek v oči, da njegovih pravih namer ne bi spoznali. Vse to kažejo volilni redi v turško zbornico , po kterih so bili kristjani v svojih pravicah prikrajšani. Za svoje namene se ve da je Mithad moral iskati urad-uikov med Turki Bamimi. Da med lenimi Osinani ni spodobnih moči za administracijo, se nobeden ne bo čudil. Gladstone pa misli dati večjo avtonomijo posameznim balkanskim deželam. Te dežele so po večini slovanske in grške. Za upravo teh provincij se bodo vzeli uradniki iz Slovanov in Grkov. Te narodnosti pa nimajo še dovolj duševnih sil, da je reformiranje mogoče. Tako misli Gladstone ravno protivno od Beankon.-fielda in Mithada. Poslednja sta hotela centralizirati ;n povikšati moč in delokrog carigradske vlade; Gladstone pa hoče omejiti delokrog carigradske vlade, in dati večjo samoupravo provincijam; potem se bo osmanska Bila popolnoma zgubila, in kristjan-ski narodi bodo zamogli krepiti se in duševno napredovati. S časom se bodo bolj tesno združili in vedno večjo samostojnost zadobili; na- posled turška država postane nepotrebna iu nemogoča v Evropi, in sami b a 1 k a n s k i narodi bodo vrgli Turčijo čezBospor in na njeno mesto stopi zveza balkanskih dežel. Tako bo orijentalno vprašanje rešeno v prid jugoslovanstvu in v prid civilizirane Evrope. Te ideje zastopa Gladstone, in ne more se reči, da so neizpt-ljive. Evropa bo hvaležna Angleški in liberalcem, če na ta način spravijo orijentalno vprašanje iz sveta. Da bo Rusija podpirala te angleške na-namere, ni dvomiti. Ruski zastopniki sami so se v carigradski konferenci izrekli za samo-vpravo balkanskih dežel. Tako bo Rusiji odvzela Anglija prav za prav le nekaj dela iz njenih ramen. Najprvo delo , ki čaka Gladstona v ori-jentu, je združenje Bolgarije, da se najštevil nejši balkanski narod, Bolgari okrepe in da turška d& reforme, obljubljene v Berlinu tudi drugim balkanskim narodnostim. V tem jo bo gotovo podpirala Rusija in vse Slovanstvo, tega želimo vsi Jugoslovani. Dalje bode treba skrbeti, da se ves srbski živelj bolj združi, če se že brž Srbiji ne pritakne, pa bo treba vse Srbe pod turško oblastjo združiti v eno skupino ; ravno tako Grkom in Albancem dati večjo avtonomijo. Kako bo pa z Bosno in Hercegovino, in kako z našim kulturnim poklicom na vzhodu? Bosna pripada k srbskemu narodu, zato bi po Gladstonovih načelih se morala pridružiti skupini turških Srbov, ali pa dati Srbom, če pa Bošnjaki in Hercegovinci se izreko za to, da hočejo ostati pod avstrijsko oblastjo, Gladstone ne more po svojem načelu nasprotovati. Zato moramo mi v Bosni in Hercegovini si skušati pridobiti prijateljstvo prebivaicev, tam delati slovansko politiko, ne pa širiti germa-nizacije in madjarizma. Gladstone se je izrekel za narodno enakopravnost, zato mora Avstrija vpeljati narodno enakopravnost najprej v domačih deželah, če hoče kaj prodirati na izhod. Drugače nam boste protivili Anglija in Rusija. Le modra narodna in trgovinska politika zamore vikšati naš vpliv lja popade groza, da beži s sobe, kar more, za njim Rokec, kričaje Mihi: „Zdaj pa lc idiva. Ti si preveč storil. Učitelj gre ljudi klicat." „Ej, ne bo jih klical ne" — grči Miha ljut kakor tiger, ko je kri videl — „če sem žc enega, kaj, če še druzega." In drvi kakor besen za učiteljem , kteri je bil zavil na stransko pot za vasjo. Učitelj ne nadjajoč se, da bi kdo tekel za njim, kmalu vstavi tek in gre počasnejih korakov, kar pribuči kakor hudournik za njim Miha in ko se Dolenec ozre, že mu pade po glavi kol, da se brez krika zgrudi na tla. V tem hipu priteče Rokcc in vjame kol, ki je bil že namenjen za drug udarec ua tleh ležečemu, ter reče: „No bodi no živina, Miha! Saj ima dosti tudi ta. Ali boš nocoj vso vas pobil?" „Tebe že še, saj to ni škoda" — grči Miha, — pa Rokec mu izvije kol ter ga vrže daleč proč, potem gresta vsak svojo pot. Hrup pri Jurji je bil zbudil nekoliko ljudi, pa nobeden ni maral iti gledat, kaj je; vsak je rekel: „so so že kvartopirci malo skavsali med seboj, nič ne de, če kteri ktero po glavi dobi, saj so jc vsi vredni." — Luč je bil Rokec ugasnil in tako je bil v Brežki vasi zopet ponočen mir. Ne povsod. Miha je prilomastil domu in zbudil Barbo z osorno besedo: „Daj mi denarja, kar ga je doma. Kje ga imaš?" Kaj bo imela reva , ki je morala za vse skrbeti I Zato ne reče druzega ko: „čemu ti1 bo? Saj si že vsega sit še preveč." „Daj mi denarja, pravim" — pa rohni še huje Miha. „Kje ga bom vzela, za 'božjo voljo" — stoka uboga Barba iu krik zbudi tudi otroke. „Daj mi ključ, ga bom sam poiskal I" „Na jih, da boš sit, Bog se usmili 1" Otroci zaženo jok, ker se boje za mater, a Miha zarenči nad njimi, da se vsi pod odejo skrijejo, prižge luč in preišče vso shrambe. Denarja najde le par srebrnih dvajsetic — darove otrokom o birmi in krstu — a ne smilijo se mu; potem zaveže v culo še boljše obleko in so obrne proti vratom. „Joj, moj Bog, ti si krvav, Miha" — zaječi Barba, ko zagleda moža spredej; — „kaj pa je? kam greš še tako pozno ?" „Nikamer" — renči Miha, pihne luč, vrže ključe na tla in gre. Barba je v strašnih skrbeh , otroci sc začno zopet ihteti, a mati jim reče: „Molimo, otroci, za očeta." In mali molijo za materjo, dokler jim usmiljeni zaspanec ne zatisno oči', da zapo- redoma vtihnejo. Le Barbe se zaspanec ne usmili, jutranja zora jo vidi objokanih oči in Mihe še zmiraj ni domu. Kam je šel? Revica! Ni jej bilo dolgo skrbeti, jutranje solnce že jej je prineslo novico, kakoršne se nikdar nadjala ni. Ko Jurja zjutraj ni bilo tako dolgo na beli dan, gre sosed njegov gledat, kaj je, ker je sinoči toliko krika bilo v krčmi. Strah in groza! Na tleh leži Juri v strjeni krvi, še mu smrtni nož tiči v prsih, s kterih je pregnal življenje, a truplo je mrzlo, neobčutljivo. Ves bled dere ven in zažene krik, da priteko ljudje skup. Strm6 pač in groza jih prehaja, pa pravega obžalovanja ni. „Saj si boljše smrti skoro zaslužil ni" — so rekli nekteri, drugi pa: „To jo kazen za krivo prisego." „Kdo neki ga je?" — praša eden. „I, kdo drugi, kakor Miha ali pa Rokcc! Saj so bili sinoči vsi skup. Učitelj ga menda ni. Gad jc gada umoril." To je splošna sodba ljudi, ki sklenejo vse pustiti, kakor je, naj župan to naznani v mesto, da pride komisija pregledat vse. „Za mejo leži še eden" — priupijc mlad pastir — „ne vem, kdo jo, če ni naš učitelj." Vsi dero za njim in najdejo učitelja. Krvi ni in ko ga vzdignejo, zapazijo, da jo živ. Tega neso domu in polože na posteljo, češ, bo že k sebi prišel, ker mu nič ni. Mežnar- na izhodu. Sicer je pa v tem obziru že mnogo izgubljenega vBled preveč Turkom in Madjarom prijazne vnanje politike pri orijentalnih narodih; te zmote Be bodo dale težko, ali pa nikoli nopraviti. Če naša država ne dobi prave veljave na izhodu, bo zato nemški ustavoverci in Madjari odgovorni. Tudi naše trgovinske razmere stoje tam jako neugodno, mi smo vedno odlašali trgovinsko pogodbo s Srbijo; in bati se je, da bi se ta počasnost na nas samih ne ma ščevala. Če bomo hodili dalje enaka pota, bodo nas v vsem drugi narodi, Angleži, Rusi in Fran-cozi prehiteli. Gladitonovo ministerstvo ne bo nič prav prijazno Avstriji. Naši oficijozi so tega poštenega moža malo preveč obirali, da bi nam mogel še prijazen biti. Sicer je pa Gladstoue tudi prijatelj laškega kraljestva. Če to po-miBlimo, lahko razumemo ojitre besede tega državnika proti nam S cer pa mislimo, da se bodo dale dobre razmere med Anglijo in nami ohraniti, če Avstrija popusti svojo neslovausko politiko v orijentu pri novih dogodkih, ki se bodo tam godili. Sicer pa moramo biti jako previdni. Mogoče je tudi, da se kmalo vname nov boj na izhodu, v kterega bomo mi zamotani, in morali braniti svoje interese. Pottm je mogoče, da bomo morali se pokoriti za prejšnje grehe avstrijske Slovanom sovražne politike. Najbolje bi bilo, da bi se Avstrija z Rusijo in Anglijo na podlagi narodne enakopravnosti pogodila o orijentalni politiki. Mi nočemo sklepati, kaj se bo v bodočnosti godilo, le toliko je gotovo, da naš položaj ni najboljši, in da nam v kritičnih časih nemška zveza ne bo nič koristila. Kar pa Slovanstvo zadeva, bo novi prevrat v Angliji gotovo mnogo koristil, balkanski Slovani si bodo bolj opomogli in to bo koristilo v narodnem in kulturnem obziru vsem Jugoslovanom in vsemu Slovanstvu. Slovani smo v duševnem obziru tesno zvezani, če se en del povzdigne, to vsem drugim koristi. Glads-tonova vlada bo pospeševala osvobodenje bal kanskega slovstva, če se pa ustanovi zveza balkanskih držav, bo ta po večini slovanska in taka država bo imela velik vpliv na avstrijsko Slovaustvo. Z okrepljenjem srbskega naroda v kneževini in Turčiji se bo začelo gibati Srbstvo v Ogrski in povzdigovati Be Hrvatska; tako bo potem madjarski hegemoniji odzvonilo. Kakor je rusko-turška vojska in prisvojenje Bosne vrglo ustavoverce to Btran Litve, tako bodo daljne Slovanom prijazne spremembe na iztoku vrgle Madjare oni stran Litve. Politični pregled. Avstrijske dežele V Ljubljani 14. maja. Državni »hov je podaljšal kupčijsko pogodbo z Nemčijo, ker ni bilo časa, da bi se ta pogodba bolj temeljito in bolj na korist Avstriji prenovila. Grot Wurmbrand je Btavil predlog, naj se nemščina proglasi za državni jezik. Dr. Herbst pa je hotel imeti razgovor o narodni ravnopravnosti na Češkem. Ako bi bila ta predloga k prvemu branju prišla, gotovo bi se bila burna debata vnela in zborovanje ne bi moglo do binkošti končano biti; zato je poslanec Dunajevski predlagal, naj se ta dva predloga odložita za drugo zasedanje. Večina je ta predlog sprejete, — na veliko jezo cen-tralistov. ITstavovcrni poslanci so imeli skupen banket za slovo, ter tam jako razburjeno govorili in napadali vlado in federaliste. Herbst je izobčil ministra Stremayra iz ustavoverne stranko. Posebno so milovali one tri poslance iz gorenje Avstrije, kterih volitev je b la zavržeua, ter kričali, da je federalistom sila več ko pravica. Naj bi se raje svojega vladanja spominjali, kako so oni vsigdar nam krivico delali in še postavo in ustavo prelo mili, ako jim je to prav kazalo za strankar ske namene! Med nemškim ljudstvom, posebno na Češkem, se neprenehoma ščuje, naj ne trpi ravnopravnosti Slovanov, in res se oglašajo mnoge nemške občine zoper znani ukaz zarodi ravnopravnosti jezikov. Bolgari, ki so jih Turki na stotine poklali in obesili, niso mogli huje kričati o grozovitosti turški, nego zdaj j kriče ti Velikonemci „o zatiranji nemštva v ' Avstriji." Srditost ustavovercev je tolika, da nemški poslanci iz Češke niso hoteli Bkleniti kompromisa s češkimi za volitve v delegaciji», ampak bo same Nemce volili, čeravno imajo le 3 glasove večine. Ravno tako bo štajarski liberalci odbili vsak kompromiB s konservativci in Slovenci. Nasprotno pa se je dosegel tak kompromis med moravskimi poslanci in bila sta voljena dva Nemca, en Čeh iu eden od velikih posestnikov, ki stojö bolj nad strankami. Za Kranjsko je voljen Hohenwart. Danes je menda zadnja seja državnega zbora, in potem gredo poslanci domu. Koncem maja ali pa početkom rožnika se skličejo menda deželni zbori. Še zmirom se govori, da bo Taaffe dal svojo ostavko, pa da bo miniBterstvo le nekoliko predrugačil; on sam pa ostane. Centra-listi so vsi poparjeni, ker so mislili, da bodo kar prisilili Taaffeja k odstopu, in na krmilo postavili ministerstvo Mannsfeld Pretiš-Siias-Plenerjevo; pa to jim je spodletelo, in Taaffe bolj trdno stoji, ko prej. Svoj žolč zdaj zlivajo po časnikih in po oštarijab, ker jim naša stranka v državnem zboru pridno usta zapira. Viiauje države. (■Ia«lt4<09ic seje nasproti avstrijskemu poročniku izjavil, da je on le zato Avstriji nasprotoval, ker je mislil, da ona še dalje na iztok prodirati hoče; zdaj pa da je o tej zadevi pomirjen. Tudi je rekel, da on želi iu upa, da se bo Avstrija s svojimi Slovani porazumel a. S tem je hotel pokazati avstrijskim Slovanom svoje simpatije. Na Vemikeiii zdaj preganjajo jude. Tako se vse spreobrne. Ni še dolgo, kar so imeli judje prvo besedo v deželi, ter vriskali, ko je vlada zapirala duhovnike , kakor vriskajo zdaj na Francoskem, ker vlada preganja jezuite. Pa tudi tam se zna obrniti, da se bodo še jezuiti smejali, judje pa jokali. Hodie mihi, cras tibi I Dunajski „Tagblatt" prinaša malo verjetno novico, da je Hlusija zahtevala že zdaj"po-sredovanje o Turčiji zaradi ulbanskega upora. Prišlo bo sieer prej ali slej do tega, pa do zdaj je le „Tagblatt" to zvedel, ker njegovi bralci potrebujejo vedno veliko „paprike." jeva Marijana, ki mu je stregla, pa vendar zapazi ua glavi njegovi strašno bulo, zato se jej zdi, da bo treba poslati po zdravnika. „čemu?" — pa se oglasi edeu — „saj bo prišel tako s sodnijsko komisijo. Ta čas mlademu gospodu ne bo nič hudega, morebiti je tudi on pri Jurji kaj vjel ali pa so mu fantje Kalškc vasi posvetili domu, ko jc šel k Zajčevi Micki vasovat. Zakaj pa ponoči okoli lazi? So li to spodobi učitelju?" Lahko bi to, kar sc je zdaj godilo po Brežki vasi, obširneje popisoval, pa bi bilo prezamudno. Toraj zopet le kratko črtice. Z mesta je prišla še tisti dan komisija z žandarji. Ker so vsi dolžili Rokca in Miho, so žandarji prijeli brž prvega, zadnjega ni bilo nikjer najti. Rokcc jo tudi brž vso po pravici povedal, a vendar jc moral, ker mu niso prav verjeli, iti z žandarjem v mesto v zapor vsaj tako dolgo, da sc resnica izvč. Rokcc jo škripal z zobmi, pa mu vse nič ni pomagalo; vklenjen jc korakal pred žandarjem v mesto. Učitelja Dolenca jc zdravnik našel že pri popolni zavednosti, le glavo je imel hudo oteklo. Vedel je šc vso, kar so je zgodilo, dokler on ni dobil po glavi; kteri gaje pa vdaril, Rokec ali Miha, tega ni vedel pove- dati. Zdravnik je ukazal močiti glavo z vodo, čez par dni bo oteklina že odjeujala, in potem bo dobro, ker hujega vsaj zdaj ui še čutiti. Jurjevo truplo so razparali in pregledali, potem so ga zagrebli in odšla je komisija, le dva žanilarja sta ¡»režala na Miho , če bi se kje prikazal. Iu prikazal sc je. Ves potrt, skesan in pobit jc prišel že tretji dan žau-darju sam naproti, mu pomolil roke, da ga zveže, iu prosil le, da bi še enkrat smel videti svoj dom in svojo rodovino. Žandar mu to dovoli in v hiši jo bil strašen jok, a naj-obupneje je jokal Miha sam, ki je padci pred vsemi svojimi na kolena ter prosil jih z vklenjenima rokama odpuščenja. Potem je šel z žandarjem v ječo, od koder ga ni bilo več nazaj. Preiskava so jc pričela, Miha ni ničesar tajil, še več: sam se jc obdolžil krive prisege zoper gospoda župnika, ki čisto po nedolžnem v ječi sedi. So ve, da je po tem naznanilu prijela sodnija zavoljo krive prisege tudi Rokca, kteri jo enako prisegel. Ali ta jo tajil, dokler mu ni bil Miha postavljen pred obraz, ki ga je ogovoril tako: „Nič no taji, Rokcc! Saj vidiš, da jo eden izmed nas že sojen od Višega, jaz se bom rad podvrgel sodbi, za-to je pa tudi bolje, čo sc tu spokoriš, dokler jo šc čas, da ti bo tudi Bog niilostljiv, na kterega tako dolgo nisva več verovala. Vidiš mene, kakšen sem, ko bo tebe vest prijela, boš tudi tak." Skcsauost prej tako trdovratnega Mihe gane Rokca, da se vda. Nasledek tega je ta, da sodnija naglo vkreue vse, da se ima gospod župnik brž z ječe spustiti iu vsa sodba ovreči. Imel je šc par tednov sedeti, a vendar jo bil naznanila vesel, še bolj pa tega, da je nedolžnost njegova na dau prišla. Predno pa je šel domu, mu je soduik naznanil, da Rokec in Miha prav lepo prosita, da bi hotel priti k njima, če mu je mogoče odpustiti jima hudobijo in krivice, ktere sta mu storila. Kdo je bil to želje iu prošnje bolj vesel, ko gospod župnik! Nemudoma se poda k njima v ječo iu ginljivo jo bilo videti, kako sta ga oba skesano prosila odpuščenja in kako radovoljno jima jc gospod župnik odpustil tolažijoč ju, naj voljuo trpita, kar sta zaslužila, potem jima bo tudi Bog milostljiv. Po nevihti jasno. Brežka vas je po potovki brž zvedela dogodbe v mestu, in kako veselje je bilo! Možki so hiteli po najviše smreko za maje, Domače novice. V Ljubljani, 15. maja. (Volitev v Trebnjem) se je včeraj vršila ob obilnem vdeleževanji volilcev. Izvoljen je bil kandidat narodnega centralnega volilnega od bora gosp. Peter Grasselli s 117 glasovi enoglasno. Slava volilcem I (Prepoved.) Ljubljanski župan g. Lašan je prepovedal čitalničnim pevcem iti v nedeljo Hrvatom uaproti z zastavo, ravno tako ne smejo ti v mesto z razvito zastavo; pri izletu na Rožnik ne sme po poti godba gosti. Si bodo pač Hrvatje svojo mislili o starem birokratskem županu in njegovem „liberalizmu." Se ve, da se je zoper to čudno prepoved vložila pritožba do deželne vlade. — Radovedni smo, bi li „nepristranski" gospod Lašan dal tudi tako prepoved , če bi prišlo v Ljubljano kako nemško ali nemčursko društvo. (Naš mestni magistrat) res vselej kako dobro ugane, ki je kakor pest za oko, Zdaj n. pr. da kopati globok veliki kanal v Šelen-burgovib ulicah ob pošti in Maličevi hiši, da je cesta že ves teden zadelana in morajo ljudje hoditi skoz Maličevo dvorišče. Ta kraj je najbolj obiskovan v celi Ljubljani in o Bin-koštih pride veliko tujcev sem, ki bodo pač strmeli nad razdjano in zaprto glavno cesto Ker je v teh ulicah tudi čitalnica, kamor pridejo Hrvatje", bi skoro človek nekaj mislil; tako, kakor pri nas, vsaj nikjer ne kopljejo kanalov in tudi ob takih časih ne. Razne reči. — Za župana izvoljen je bil v Metliki za umrlim gosp. Ilessom tamošnji zdravnik gosp. Zalokar. Čudno, da v tako narodnem mestu, kakor je Metlika, za nemškutarjem pride na županovo mesto zopet nemškutar. Poslanica. Prevzvišeni gosp. nadškof goriški, J. Goli-mayr, bodo 23. t. m. obhajali 25!etn:co Bvojega posvečenja. Spodobilo bi se, da bi temu vrlemu našemu rojaku in starčku o tej priliki častitala tudi kranjska dežela ali vsaj kranjska duhovščina. Moja misel je ta: Naj bi vsi dekani po Kranjskem v imenu svojih duhovnov (in tudi ljudstva) pismeno ali pa te leg rati ču o blagemu starčku častitali. Saj je tako več duhovnov na Kranjskem, ktere so prevzvi šeni jubilant v mašnike posvetili, zato hvala in čast! A. T. Eksekulvne dražbe. 18. maja. Janez Ivcpirec (1) iz Podreč (5455) v Kranji; .lanez Pctrič (3) iz Velesovega (2620) v Kranji; Jaka Jugovlc (1) v Loki (9G5); Marija Rozman (1) iz Dvorske vjibi (750) v Radolici; Vekoslav Mahnič (31 iz Planine (4840) v Logatcu Roza Pleškovič (3) v Mokronogu (2664). 19. maja. Jur Šušteršič (1) iz Jezera (5276) v Ljubljani; Matej Švigelj (3) iz Goričice (7580j na Vrhniki; Anton Slivar (3) v Senožečah; Jernej Stegel(3)iz Oreheka v Postojni; Anton Jcrina(l) iz (lornnje vasi (5820) v Logatcu; Janez Iiožanec (1) iz Topola (2101) v Logatcu; Franc Mihelec (1) iz Martinovega hriba (5503) v Logatcu; Jožef Dragolič (1) iz Cirknice (830) v Logatcu; Jakob Simšič (3) iz Mrzlega polja v PoBtojni; Gašper Jeraj (1) iz Dornie (3733) v Kranji; Fr. Devjak (1) v spod. Logatcu (5851); Ognjevit Illadnik (1) iz Ravnika (5370) v Logatcu; Peter Udovič (1) iz Rožane (1140) v Logatcu; Jur Vičič (1) iz Slivnice (597) v Logatcu; Boštjan Selan (1) iz Viča (2340) v Ljubljani; Janez Peršin (1) iz Št. (941) v Ljubljani; Jožef Civha (2) iz notranjo Gorice (5000) v Ljubljani. 20. maja. Janez Gantar (1) iz Zavratca (2660) v Idriji; Tomaž Tušar (1) v Idriji (320); Miha Markovič (3) iz Studenca (762) v Zatični; Anton Kramar (1) iz Doba (1840) v Zatični; Andrej Čuk (3) iz Lom (2578) v Idriji. 21. maja. Antonija Kožar (1) v Črnomlji (2200; Janez Osterman (1) v Čmomlji (380); Janez Nagode (1) iz Ilraš (2010) v Postojni; Peter Muhvič (l)iz srednje Radunco (525) v Cr-nomlji; Miha Simončič(lJ iz Vinice (1260) v Čr-nomlji; Marija Malic (3) iz Dragotuša (115)^ v črnomlji; Miha Kumše (1) iz (iorice (211) v Cr nomlji; Marija Plut (1) iz Krupe (762) v Črnomlji; Janez Cimerman (1) iz Ručetne vasi (100) v Cr nomlji; Kazimir Kolanti (1) v Radečah (1295). 22. maja. Miha Marot (3) iz Brloga, v Laščah; Valant. Zaplotnik (1) iz Rupe (1792) v Kranji; Matija Obcrstar (3) iz Slatnika, v Ribnici; Matija Dejak (1) iz Gorenje vasi (412) v Ribnici; Jožef Hribar (1) iz Čreteža (153) v Ribnici Franc Intihar (1) iz Vrbljcn (986) v Ljubljani; Franc Zadnikar (3) iz Dobrave (2000) v Lju bljani; Anton Pengov (3) iz Pešate (1327) v Ljubljani ; Janez Primec (2) iz Iške vasi (3743) Ljubljani. Umrli so: 24. apr. Franc Kichalter, realke učenec, 19 I«, za jetiko; Marija Mekincc , delavca otrok , 4 za slabostjo; Jovana Maiincr, uradnika žena 32 1., za mrzlico ; Janez Kapelj župnik v pokoju, 83 1., za slabostjo; Anton Ložar, delavec, 50 1., za jetiko; 25. npr. Jcra Jezaršek, delavke otrok, 3 dni, za slabostjo; Roza Grumberger, strežaja otrok, 5 1. ; Franc Urbanec, delavca otrok, 14 m., za slabostjo ; 2G. apr. Matija Čop delavec, 56 1., za mrt-udom ; Jera Kovač, gostačka, 72 I., za pljučnico; Reza Vilar, bajtarja žena, 73 I.; Martin Jelovčan, gostač , 68 1., za pljučnico; Janez Lukanec , delavca otrok, 3 I.; Liza Drnovšek, gostačka, 63 1., za jetiko; 27. apr. Jožef Iludolin posestnik, 30 I., za jetiko; 28. apr. Matija Poje, delavce, 18 1., za mrzlico; Izidor Raniš, godec, 39 1., za jetiko; 29. apr Janez Osanič, delavec , 29 1., za pljučnico; Janez Prinčič, delavec, 34 1., za prisadom na pljučih; Jakob Marcnko, 82 1., za slabostjo ; 1. mnja. Kari Bivlc, dekle otrok, 4 m., za pljučnico; .lanez Straus, mizar, 50 1., za vodenico; 2. majn. Franc Lampc , delavca otrok , 1 1., za slabostjo; Jovana Trsnik, gostačka, 45 1., za vodenico ; 3. maja. Marija Pastntor, gostačka, 56 1., za slabostjo; Marija Bizjak, bajtarja hči, 21 1, za jetiko. 3. maja. Tomaž Trček, delavec, 61 1., poškodovan ; 4. mnja. Jur Martinak, delavec, 48 1., na jetrih bolan; Franc Rudolf, delavec, 58., za jetiko; 5. maja. Jožefa Papič, cigararica, 24., za jetiko: Dennrstvnne ccnp 15. maja. dekleta in žene so pletle vence in šopke, šivale zastavice in trakove, fantje so pripravili možnarje, — vse za sprejem ljubljenega gospoda župnika. Petelinov oče se je s tremi možmi sam peljal v mesto po gospoda in ko je pripeljal se ž njim do vasi nazaj, kak pok, kak vrisk, kako petje, kako zvonenje! Vse jo bilo na nogah, vse praznično oblečeno. Gospod župnik je bil tako ginjen, da ni mogel izustiti nič druzega ko: „Bog z vami vsemi, otroci moji 1" Se ve, da je blazega gospoda silno bolelo, kar se je v njegovi odsočnosti zgodilo v vasi. Tolažil pa se je on, kakor vaščani vsi, s tem, da jc zdaj zamorjen tisti kužni duh, ki jo bil po Janezu zatrošen v vas, in da bo zdaj o lepem miru kmalu zopet poravnana škoda, ktero je napravil. In to se jc čuda naglo godilo. Pogorclcem so sosedje in okoličani obilno pomagali z lesom, delom, denarjem in drugim blagom, da so na pogorišči stale kmalu lepše in veče hiše, kakor pred požarom. 0 koncu šolskega leta jo šel tudi mladi učitelj Dolencc, nekaj zato, ker ni bil priljubljen, še več pa, ker se je na višem mestu zameril zavoljo družbe, v ktero je zahajal • in ker je bil v tem tudi više drug veter pihnil, je stopil na njegovo mesto zopet stari učitelj in fara je bila zadovoljna. Miha jc v ječi umrl , zdravniki so rekli, da mu je srce počilo. Barba si je potem bolj opomogla, ker ni bilo več zapravljivca pri hiši. Rokec je prestal svojo kazen zavoljo krive prisege in prišel domu ves spreobrnjen, da je postal eden najpridnejših in najpobožnejših vaščanov. Petelinova mati jc kmalu umrla za opo-šanjem, za njo jo šel naglo tudi Petelin pod mirno zemljo. Smrt jc bila obema lahka; za njim jc bil za župana voljen njegov zet Matevž. Po tolikih nevihtah jc zopet mir in za-dovoljnost v Brežki vasi, bralno društvo cvete pod predsedstvom učitelja , in gospod župnik jo zopet židanc volje — spoštovan od vseh faranov. Čc kak deček kaže porednost, pa pravijo ljudje: „Iz tega bo pa že zopet kak Petelinov Jan cz." Državni fondi. Denar.1 Hlagc 6';, avstrijska papirna renta . 72 65 72.80 6C/. renta v srebru . . . . # , 72 70 | 72.85 4% renta v zlatu (davka prosta) 89.05 89.20 Srečke (loži) 1854. 1. . . . 123.50 124.25 „ „ 1860. 1.. celi. . 131 20 131.60 „ ,, 1860. 1., petinke 132.25 132.75 Premijski listi 1864. 1., . . . * . 167.50 168.— Zemljiščine odveznice. Stajarske po 6°/. • . . . t t § 102.50 103 50 Kranjske, koroške in primorske no 5". 101,— 101.— Ogerske po 5°/0..... # , # 94.- 94 50 Hrvaške in slavonske po 5V0 . 94.— 9«.- Pedmograske po 50/, 93.10 9 J.60 Delnice (akcije). Nacijonalne banke .... f t 830.- 840,— Unionske banke ... . 106.110 106.80 Kreditne akcije..... t 276.30 276.50 Nižoavntr. eskompkie družbe . , 790.— 800 - Augio-avstr. banke .... 137.— 137 25 Prečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. V. • 177,— 177.50 Tržaške „ 100 ., k. d. • 123.50 120,— ,, 50 „ n * 62 50 66,— Budenske „ 40 gld. a. v. ■ 44.25 45,— Palmove „ 40 „ M II 1 52 50 63,— Halffi-jeve „ 40 „ >» 1» • 42.— 4Ï.60 Clary-jeve „ 40 „ II II . 13.50 44 — 8t. Génois „ 40 „ t) »» II • 45__ 45.50 Windischgriitz-ove „ 20 „ II . 37.— 37.50 Waldstein-ove „ 40 „ II 1» 33 50 34.— Ljubljanske....... 23.50 24.— Srebro in zlato. 5.61 5.63 Napoleonnd'or...... 9.49 9.60 Ure za h tolpo ingradove izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko izdelane, proti polni garanciji in po najnižih cenah. Janez M. Pogačnik. (15) Podnart, Kropa, Gorenjsko. Popravljam tudi Nlurc ure na stolpih, jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačno. 5 Izdajatelj in odgovorni urednik Filip Haderlap. J. UlnziiikoYi nasledniki v Ljubljani.