RUŠENJA NA VRHU NAD ŽELIMLJAMI
Črni dnevi
za črne gradnje!
Pričujoči posnetki, ki jih je v oktobrskih dneh ujel v objektiv svojega aparata naš sodelavec Branko Vrhovec, razgaljajo eno plat medalje črnih gradenj — njihovo ruše-nje. Delavci posebne ekipe Mestnih in-špekcijskih služb pa tudi lastniki počitni-ških hišic so namreč rušili na črno zgrajene objekte, ki so v zadnjih letih zrasli na kmetijskih površinah na Vrhu nad Želim-Ijami v KS Pijava gorica. *
V občini kot je naša, ki jo odlikuje pre-cejšnje število črnih gradenj pa najsi gre za
izjemno skromne in neugledne stanovanj-ske barake, stanovanjske hiše ali pa počit-niške hišice, pa ne rušimo pogosto, pa tiidi ne načrtno, pa tudi na takrat, ko so šele izkopane gradbene jame ali pa samo po-stavljeni temelji.
Rušenje omenjenih počitniških hišic na Vrhu nad Želimljami je v javnosti dvignilo precej razmišljanj, takšnih ali drugačnih.
Član občinskega izvršnega sveta in pred-sednik komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja dipl. ing. Egon Breitenber-ger nam je povedal sledeče.
»To ožje območje Vrha nad Želimljami je z dolgoročnim planom mesta in občine Ljubljane za obdobje 1986-2000 (na krat-ko Ljubljana 2000) določeno kot kmetijsko zemljišče. To območje pa je s strani Ljub-ljanskega regionalnega zavoda za varova-nje kulturne in naravne dediščine (nadalje zavod) ščiteno zaradi krajinskega in kul-turno zgodovinskega spomenika cerkve Sv. Petra. Prvotno je zavod zahteval ščite-nje v pasu 200 metrov, vendar je Ljubljana 2000 določil mejo tako, da je kot najbližjo točko upošteval legalno zgrajene objekte na parcelah 29/7 KO Gradišče. Dolgoročni plan namreč ni mogel vzeti za mejo ge-ometrijski krog, pač pa je sledil parcelacij-skim mejam. Vsi ti investitorji, ki so zgra-dili sporne objekte so jih gradili na zemljiš-ču (kupoprodajne pogodbe zemljišča izvi-rajo iz leta 1985), ki je bil torej opredeljen za kmetijstvo. Kot mi je znano, je Mestna uprava inšpekcijskih služb vodila že od
spomladi v skladu z zakonom o urejanju naselij postopek za odstranitev teh ob-jektov.
V času, ko so bili inšpekcijski postopki že v teku, smo se začeli pogovarjati o pro-blematiki gradnje na širšem območju KS Pijava Gorica. Takrat so se pojavile zahte-ve investitorjev po tem, da bi se njihove gradnje legalizirale. Na teh razgovorih je bilo večkrat poudarjeno, da moramo ob-močje Vrha s cerkvijo Sv. Petra ščititi, pri čemer vztraja zavod. Seznanili smo jih s postopkom o spremembah in dopolni-tvah Ljubljane 2000. V skladu s tem je KS Pijava Gorica 16. maja posredovala ljub-ljanskemu zavodu za družbeno planiranje, predlog sprememb. Med njimi je bilo zapi-sano tudi to, da je potrebno varovati spo-tneniško zaščiteno območje cerkve Sv. Pe-tra. Spodnja meja območja VS 12/9 je po mnenju KS nelogična in nezaključena, za-to so predlogi, da se poveže z mejo VS 12/ 10 in VS 12/8 tako, da bo predstavljala ostro ločnico približno 165-170 metrov
okrog cekrve Sv. Petra. Izhodišče za dolo-čitev te meje naj bodo legalno zgrajeni objekti na parcelah 29/3 in 29/7. Sočasno pa je KS posredovala predloge lastnikov stanovanjskih oziroma počitniških hišic ter parcel na Vrhu, ki so izpadli iz zazidalnega otoka VS 12/10, da se njihove parcelne številke vključijo v zazidalni otok.
Postopek sprememb in dopolnitev Ljub-ljane 2000 še vedno teče in je v fazi prever-janja vseh zahtev podanih na celotnem območju Ljubljane, vendar je za to območ-je stališče Zavoda jasno, da ne odstopa od ščitenja tega območja.«
Na Vrhu je bilo porušenih 13 vikendov, starih nekaj let, postavljenih na kmetij-skem zemljišču II. območja za katerega je možen promet tudi med nekmeti.
Glede objekta, ki naj predstavlja mejo — parcelna številka 29/7 pa lahko zapiše-mo to, da je bil vikend zgrajen pred letom 1981 in ga bo moral investitor odstraniti, v kolikor bo urbanistična ureditev to zah-tevala.