I Za pol leta 1 Za New York celo leto GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. largest Slovenian Dally b tiie United Stwtfi« Issoed every day except Sunday* and legal Holiday«. 75,000 TELEFON: CHelsea S—1242 Entered as Second Claai Blatter September 21, 1903, at the Port Office »t New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. No. 296. — Stev. 296. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 19, 1936—SOBOTA, 19. DECEMBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV VEČJE UPANJE ZA OSVOBODITEV CANKAJSEKA KOMUNISTIČNA ARMADA V KANSU SE JE BAJE PRIDRUŽILA ARMADI ČANKAJŠEKOVEGA ODVAJALCA Diktator je poslal svojega odposlanca v Nanking. Naroča vladi, da 'se izogne sili. — Čankajšek je na varnem in zdrav. — Donald je pri C jangu. - -Cangtingven je prinesel lastnoročno Čankajše-kovo pismo. General Franco napada z druge strani NANKING, Kitajska, I 8. decembra. — Uradni krogi imajo mnogo upanja, da bo general Čankajšek v kratkem oproščen, ko se je iz Siana v Nan-ing vrnil general Canktingven z lastnoročnim Can-kajšekovim pismom. Cangtingven je prinesel v Nanking Cankajšeko-f vo naročilo, da vlada preneha s sovražnostmi proti' ugrabitelju maršalu Canhsueliangu. Vsled tega pa je prišla vlada v veliko zadrego, ker je izjavila, da se pod sedanjimi razmerami ne bo zmenila za Can-kajšekova povelja. Vendar pa je bilo prodiranje vladne armade proti Sianu ustavljeno, da Cangtingven vladi pojasni, kakšnih okolščinah je našel Čankajšeka v Sianu. Ker je general Cantingven Cankajšekov največji zaupnik, bo najbrže vlada sprejela diktatorjevo naročilo. ^ Cangtingvenovo poslanstvo pa ni v nikaki zvezi s poslanstvom W. H. Donalda, ki igra vlogo zastopnika za Cankajšekovo ženo, kateri je največ ležeče na tem, da je njen mož čimprej osvobojen, medtem ko smatra vlada za svojo prvo dolžnost, da ohrani svoj ugled brez ozira na ujetega Ca nkaj-šeka. / Položaj v Lančovu in v Kansu provinci povzroča vladi velike skrbi. Vse občevalne zveze so pretrgane, vsled česar se vlada boji, da se je komunistična armada v Kansu združila s 30,000 Canhsue-liangovimi vojaki. ŠANCHAJ, 18. decembra. — Vladni krogi z večjim zaupanjem gledajo na položaj v Sianu, ko je maršal Canhueliang opetovano po radio pozival vlado v Nankingu, da pošlje k njemu bivšega finančnega ministra T. V. Sunga in. generala Ku-čutunga, da se pogajata ž njim glede osvoboditve generala Čankajšeka. Urad lista "The Times" je iz Sanghaja brzojavil Donaldu v Sian in je od njega prejel naslednji odgovor : ' Cankajšeku se godi dobro, zanj je vse dobro preskrbljeno, dajejo mu popolno spoštovanje in živi udobno. Živim ž njim. Zadeva bo rešena, kadar prideta T. V. Sung in Kučutung, če ju boji ne bodo ovirali. Poslušajte na radio poročila iz Siana/* Vladne čete se zadnje dni le počasi pomikajo proti Sianu, od katerega so oddaljene še 1 5 milj. Vlada ne namerava pričeti boja, dokler ne dobi o-jačenj iz južnega šensija. Veliko presenečenje je zbudil nepričakovani prihod James Elderja v Nanking. Elder je prišel od Cafnhusuelianga, da vladi izroči njegove zahteve, ki se največ tičejo Japonske. Elder je Canhsuelingov prijatelj, je njegove starosti (nekaj čez 30 let) in je ž njim rastel. Elderjev oče je bil nadzornik Peiping-Mukden železnice in je bil svetovalec Canghsueliangovega očeta, maršala Cansolina, ki je bil umorjen leta 1928. Pozneje je Elder postal finančni upravitelj mladega maršala in je pogosto potoval v Ameriko, kjer je investiral čanghsueliangov denar, zlasti, odkar se je Japonska polastila Mandžurije. NANKING, Kitajska, 18. decembra. — Poslu-j oči načelnik kitajske vlade H. H. Kung je po ra- SENAT. ODBOR BO PREISKOVAL Senatni odbor se bo lotil tega problema. — Zvezni odbor proti kom-panijskim unijam v jeklarski industriji. WASHINGTON, D. C., 18. dec. — Demokratski senator Hatch, fci pri tem računa na popolno podporo vlade, je pred lagal, da senat preišče prob leni brezposelnosti, da prouči njene vzroke in najde sredfetva, s katerimi jo je mogoče stalno odpraviti. Z izjavo, da je brezposelnost najvažnejši problem ameriškega naroda, je Hatch naznanil, da bo predlagal preiskavo, ko se senat zopet "sestane. "Prepričan sem, da bomo stalno imeli gotovo število brezposeln Lh," je rekel senator. "H. Hopkins (WPA administrator) je Izvršil veliko delo, toda to bila samo zasilna pomoč. — Najti moram najboljši stalim načrt." Hatsch je član '.senatnega just ičnega odbora, kateremu bo najbrže poverjena preiskava. Ta odbor je že v zadnjem zasedanju (kongresa zagovarjal 30 ur dela na teden. Hatch je rekel. da bo (naloga odbora do gnati, kakšen učinek bo imelo skrajšanje dela na 30 ur na te-den. Labor Relations Board je pričel boj proti kompanijskim \miijam pri Carnegie - Illionis Steel Corporation, 'ki je največja veja Upiited States Steel Corporation. Trikrat je skušal odvetnik družbe razpravo preložiti, pa je bil vedno takoj zavrnjen. Razjprava se je pričela in je bilo korporaciji naročeno, da ibo konca jatmarja predloži svoj odgovor. MUN1CIJSKA TVORNICA PLAČALA BONUS BERLIN, Nemčija, 18. dee. — Tovarna Siemans-Halske, ki je že lani dobila velika naročila za municijo in topove, je napravila tako velike dobičke, da je plačala svojim delavcem in uslužbencem deset milijonov mark "bonusa. HAMILTON BO OSTALNA SVOJEM MESTU Njegova prošnja za od-stop je bila zavrnjena. Hamilton je po dolgi debati dobil zaupnico. CHICAGO, 111., 18. dec. — Na živahni seji narodnega republikanskega oldibora je pred-sednik John D. Hamilton prejel nadštevijpo zaupnico. Člani odfoora so s 74 glasovi proti dvema glasovoma odklonili njegovo prošnjo za odstop ter so mu zopet poverili vodstvo stranke. Debata je trajala tri ure in pol. Bilo je mnogo govorov za ilaniiltona in proti njemu in čim ostrejši so bili napadi, tem zgovoipejši so bili njegovi bra-liitelji. Poglavitne točke debate jso bile zahteve,-da postane stranka bolj liberalna, in kritika stranke v njenem delovanju proti družaibnim problemom. Ko je Tiil naznanjen Lzid glasovanja, je rekel Hamilton: "Zadovoljen isem. Svoje delo bom brez omahovanja nadaljeval." Hamilton in njegov največcji nasprotnik, Hamiltopi Fish iz New Yorka, sta si n^-t" segla v roke. "Republikanec sem, je rekel Fish,'* in bom ž njim deloval. Hotel sem dobiti samo priložnost. da se temeljito izgovo- rim." Fish je pričel debato z naslednjimi izvajanji: "Ce se stranka ne liberalizira in manovo ne organizira, bo umrla. Hamilton je vodil boj proti družabnemu zavarovanju, s čemur je udaril po glavi milijone delavcev. Šel je v Boston in je tam imel govor, s katerim je odtujil miljone ljudi. Pokazal je, da so njegovi delavci še iz stare garde. "Republikanci smo četrt stoletja za časom. Delavci se politično ravno talko zanimajo, kot vsakdo drugi. Po raji h o ve m mnenju se je republikanska stranka udinjala kapitalistom.'' EKSPLOZIJA V MAJNI LONDON, Anglija, 18. dec. — Sem so dospela poročila, da je v neki majni tv bližini Kalku: te (Indija) mast al a strašna eksplozija. 150 radarjev - domačinov je bilo rrsmrčenih. ANGL RADIKALNE STRANKE PROTI FAŠISTOM - LONDON, Anglija, 18. dec. — Aragl. komunistična stranka, neodvisna delavska stranka in socialistična liga so osnovale združeno fronto proti fašizmu. Programi strajnk se no bodo spremenili, ko bo pa treba nastopili proti fašizmu, bodo nastopile skupmo. dio rekel, da bo vlada vodila svojo kampanjo na meji Sensija z vso silo. — "Četudi vsi iskreno želimo, da bi bil general Cang rešen in da bi prišel na varno, vendar nikakor nočemo, da bi osebna varnost enega samega človeka ovirala normalni potek vlade,'' je rekel Kung. GREEN0V0 ___SVARILO Delavska Federacija bo zahtevala premembo u-stave. — Zahteva, da sodišče potrdi postavo za socijalno varnost. "WASHINGTON, D. C., 18. dtecmbra. — PrecteedjOik American Federation of Labor, W. fireem; 'bo vodil boj za prem eon-bo ameriške ustave, ako bo zvezno najvišje sodišče razveljavilo postavo o socijalnem zavarovanju ali pa postavo o delavskih odnošajih. "Ako no moremo jamčiti za socijalno postavo, tedaj predlagam, da je ustava premenje-nin dobi kojngres večjo oblast," je rekel Green. "In jaz sam bom storil vse, da pomagam temu grbamju." Green je rekel, da bodo delavci čakali, dokler najvišje sodišče ne odloči o usodi postave. Gree^i je rekel, da se bo delavska federacija potegovala z a sprejem Wagwr jeve postave glede delavskih stanovanj, za postavo o socijalnem zavarovanju in za 30-urno delo na teden. SPORAZUM MED ITALIJO IN ANGLIJO Med obema državama je bila sklenjena sredozemska pogodba. — London pravi, da je poročilo prenagljeno. RIM, Italija, 18. decemibra. — Iz zanesljivega vira prihaja poročilo, da je prišlo med Anglijo in Italijo do sporazuma glede status quo v Sredo zemskem morju. Do sporazuma je prišlo v Londonu in bo glede tega v kratkem sestavljen zapisnik. Italija se je baje odpovedala svoji nameri, da bi bilo terito-rijalno vojaško ravnotežje v zapadnem Sredozemskem morju premenjeno. S tem je rečeno, da Italija ne želi dobiti pod svojo olblast Balearskih o-toko v, ali kakega drugega španskega ozemlja. Obe državi ste si tudi medsebojno zajamčili svobodno zvezo po Sredozemskem morju in skozi Sueški 'kanal proti vzhodu. Ravno tako ste se pogodili glede vojaških sil v Libiji in Egiptu. LONDON, Anglija, 18. dec. — Nek zastopnik angleške vlade je izjavil, da se že nekaj časa ivrše pogayanga med Anglijo in Italijo za sporazum v Sredozemskem morju, dodal pa je, da še ni prišlo do nikakega spo -razuma. 0 totzadevnih poročilih iz Rima je rekel vladni zastopnik, da so prenagljena. ^ OFENZIVA NA SEVER0ZAPADU JE BILA SLEDNJIČ USTAVLJENA MADRID, Španska, I 8. decembra. — Vse zanimanje v bojih za Madrid je sedaj obrnjeno na o-oklico Gudalajare, kjer se armada generala Fran ca polagoma približuje vladni črti. V tem kraju sploh še ni bilo pravih bojev, sedaj pa vladno poročilo prvič omenja artilerijske boje pri Taraceni blizu Guadalajare. LAHI UJELI SELASSIJEVEGA BRATRANCA 4ddis Ababa naznanja, da je bil ras Imeru ujet. Dedžaš Unduosen Kas-sa je bil ustreljen. RIM, Italija, 18. decembra. — Kot pravi neko italijansko poročilo iz Adklis Ababe, je bU bivši mogočni poglavar province Go jam in bratranec «ne-zagotavlja, da je bil ras Imeru ujet. Italijanski poveljnik zagotavljaj, da je bil ras Imeru zadnji poglavar večjega a-besinskega plemena, ki se je še upiral italijanskemu gospod-stvu. Takoimenovana "druga kampanja" je prinesla pod italijansko oblast več sto kvadratnih milj abesinskega ozemlja. Neko drugo poročilo tudi pravi, da je bil dedžas Unduo-sen Kassa. sin rasa Ivase, ki je vodil Obrambo Tembien pokrajine. 14. decembra ustreljen. Italijanskim četam se je predal v bližini Gojama samo da bi moigel iz njihovega tabora tem uspešnejše voditi vstajo- Druga poročila o zmagah prihajajo iz provinc "Caffa in Arussi. V Cercer okraju so u-porniki izročili 26,000 pušk in 112 strojnic. VOJVODA AOSTA PRI HITLERJU BERLIN, Nemčija, 18. dec. — Nemšlki kancler Hitler je sprejel danes v avdijenci italijanskega vojvodo Aosto, di-vizijonarja italijanske zračne sile. Pred njim je bil pri njem Alvarez de Estrada, poslanik španskega fašističnega generala Franca. OSSETZKY V PRIVATNEM SANATORIJU BERLIN, Nemčija 17. dec. — Nemški pacifist Carl von Ossietzky, ki je dobil letošnjo Noblovo mirovno nagrado, in katerega je imel Hitler dve leti zaprtega v koncentracijskem taborišču, se nahaja v nekem privatnem, sanatoriju nedaleč od Berlina. V (koncentracijskem tabori-e5u se ga je lotfla jetika, toda zdravniki pravijo, da se mu obrača na bolje. Težijo je vedeti, ako mogoče general Franco namerava sedaj udariti na Madrid s severovzhoda. Vladne čete so pripravljene tudi na ta napad. General Franco je mogo'e nameraval s svojimi neprestanimi napadi s severozapada odvrniti pozornost vladsiili čet o l močnega napada s severovzhoda. Boji na severozapadu od Madrida še niso prenehali, d asi nekoliko ponehujejo. Fašisti žo četrti dan napadajo Boadilla del Monte in boji se nadaljujejo. MADRID, Španska, 18. dec. — Obrambno poveljstvo v Madridu prvič, poroča o Nemcih, ki so bili ujeti v bojih okoli Boadilla del Moaite, sedem milj oil Madrida. "Nekaj Nemcev je bilo ubitih, nekaj ranjenih., nekaj pa u-ietih," pravi republika n sk o vojaško poveljstvo. "Okoli Escoriala so se boji zopet ponovili in fašisti z vso silo skušajo zasesti cesto, ki vodi v Esoorial. Toda Nemci so ravno tako prepričali, da vlad»ne črte ni mogoče prebiti, kot so se prepričali Marokanci. HENDAYE. Francija, 18. decembra, i— Iz Madrida prihaja poročilo, da je španska vlada prepričana, da fašistov ne bo mogoče premagati brez tuje pomoči. Nemčija in Italija sta s tem, da ste priznali Franca vo vlado, španski vladi zadali hud u-darec in ravno v času, ko se je vojna sreča pričela nagibati k bralni tel jem Madrida. Vlada je prepričana, da sama Rusija ne more rešiti Madrida in španske republikanske vlade. g! ROJAKI, NAROČITE! SLOVENSKO - AMERIKAN-SKI KOLEDAR za leto 1937 Stane .................. 50c BLAZNIKOVA PRATIKA za leto 1937. Stane.........25c ŠTIRI KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1937. — Stanejo ..............$1.50 Naročili smo tudi knjige MOHORJEVE DRUŽBE (stanejo $1.50) in ko jih dobimo, bolno objavili v listu. KNJIGARNA "Glas Naroda" 216 W. 18th Stre*-. New York Cit> "PLsra New York, Saturday, December 19, I 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U33t. "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY I Prank Sakoer, President L Benodik, Tree«. Piece of bostoeee of the corporation end Blf Weet lllk Street, Seventh e( Mmnhetten, of ebore officer*: New X«k City, N. X. GLAS NABODA (Veiee of the People) leaned Every Day Except Sundays end Holidays Ee celo leto Telji» ee Ameriko In Kanado ..................... $6.00 Ee pol lete....................fB.00 Za ietrt lete..................$UJ0 Ze New York ee celo leto......f7-00 Za pol lete....................$3.50 Za inozemstvo se oelo leto......$7.00 Za pol leto....................$3.50 SnbecriiftJon Yearly $6.00 Dopisi bres podpisa to osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. * _Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan izvaemSi nedelj in premike* "GLAS NARODA". «16 W. 18th Street. New ¥«fc. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 FRANCU SLABA PREDE Onim, ki so se motili Uradniki španske vlade so zaslišali več ujetih fašističnih častnikov. Po njihomih izjavah sodijo, da generalu Franca silno slaba »prede. Neuspehi zadnjega rasa so njegovo vojaštvo zelo demo ralizirali. Dejstvo, da je madridskim četam uspelo prebiti obroč krog Madrida ter prodreti osemdeset milj daleč proti jugoza-padn. kjer grozi sedaj mevarnost, da padejo fašistom za hrbet, je porazno vplivalo na vso Franeovo armaido. .Jedro Franeove armade tvorijo Marooani in španske ujske legije. Znano je. da so te čete zelo uporabne za nagle udare, toda so premalo vzdržne ip- nes,]>osobne za trdovratne boje v postojankah. Razentega ti vojaki, naivajem na afriško podnebje, zelo trpe zaradi mraza, ki ga ne morejo prenašati. Po mnenju vojaških strokovnjakov je bas ta okolpost povzročila poraz fašistov pred Madridom in nazadovanje Francovih čet. Ostanek Franeove armakle tvorijo miličniki, sestavljeni iz fašistične mladinske organizacije. To je povečini poldorasla mladina, ki se sicer rada navdušuje na zborovanjih, za bojevanje je pa nesposobna. Ti oddelki so doslej v glavnem služili za parade in so jih uporabljali le v zaledju, kjer ni bilo nevar it) Osti. Redno vojaštvo je povečini padlo že v bo^ih prvih tednov, ko general Franeo še ni imel Maročanov. tako da sedaj nima zanesljive opore v svoji armadi. Po izjavah ujetih fašističnih častnikov vlada v Franco-v i armadi rvelika zmešnjava. Na raznih 'krajih je prišlo do ocitega upora, ker vojaki pravice takega držayl>nna. Na stradajo in prezebajo ter nočejo več iti v 'bolj. Posebno resni upori so izbruhnili v la C a run i. Sevilji in Cortiobi, ikjer je prišlo do krvavih uličnih borib. General Franco je bil zaradi tega prisiljen velik del isvo-jih čet umakniti iz prednjih vrst ter jih poslati nazaj, da si c d pomore j o ter da se poleže razburjenje, ki je zavladalo med njimi. Vrhovno poveljstvo vladne armade skuša sedaj izkorl Miti položaj in je vrglo v boj vse razpoložljive čete, da bi zadalo generalu Francu odlkjčdlni udarec. Vlada se več ne boji za Madrid in smatra, da je tu general Franco že doživel poraz. V zvezi s prošnjami za sta-■rostno pokojnino se tupatam dogaja, da inozemec kar naenkrat najde, da ni ameriški državljan, kakor je poprej domneval. Kakor znano, državljanstvo ne prihaja v pošte v pri federalnih socijakio-varnostnih pokojninah, za katere mora tudi delavec prispevati. Pač pa prihaja v poštev pri d ržavnih starostnih pokojninah, ki se sedaj izplačujejo onim priletnim ljudem, ki so brez sredstev, le v šestih državah — Arkansas, Delaware, Louisiana, Minnesota, Nebraska in Rhode Island — so kid i inozemci vpravieeni dobivati te državne pokojnine, d oči m se v vseh drugih državah zahteva ameriško državljanstvo. Rad i tega večina teli po-stamili ljudi mora dokazati a-meriško državljanstvo. Čakati na naturalizacijo, zla. sti a ko kdo nima niti prvega papirja, je dolga stvar, zlasti pa. ako je človek star in potreben. V nekaterih takih slučajih pa nudi naturalizaciji zakon nekako "bližnjico" do naturalizacije ob danih pogo jih. Pod pododstaVkom 10. odstavkom 4 zakona od 29. junija 1906 z dodatnimi spremembami vred sme inozemec ki je stanoval v Združenih državah med julijem 1915 in ju-jijem 1920 in ki v tej dobi ali poprej se je pomotoma smatral za ameriškega državljana in je v dobri veri izvrševal državljanske pravice, zaprositi za drugi papir, pa mu ni treba imeti prvega papirja. Kdorkoli odgovarja pogojem te določbe, more postati državljan v štirih ali petih mesecih, mesto da bi čakal,, kot je običajno, dve leti in pol. Da je pa vpravičen do te > k raj .same poti do državljanstva mora inozemec dokazati, da je imel precej tehten razlog smatrati sebe za državljana in da je i bil v dobri veri, ko je izvrševal Dnnga točka, ki jo je treba ugotoviti, je ta, da inozemec, ki 6e hoče poslužiti zgoraj omenjene pravice do skrajšanega postopanja, mora pokazati, da je pred 1. 1920 izvrševal pravice ameriškega državljana — da je volil, da je imel kako javno shižlbo, da je služil v poroti tid. Izvrševanje volilne pravice je razmeroma la'hko dokazati, kajti volilni zapisniki sežejo mnoga leta nazaj; težje pa je to za ženjske, ki so dobile volilno pravico še le v avgustu 1. 1920, da-sr v nekaterih državah so so smele vdeleževati mestnih volitev še poprej. Pred 1. 1920 pa je prav malo žen^k bilo v kaki javni službi ali je na kak drugi način izvrševalo pravice državljana. Zato ni verjetno, da se mnogo tnjerodk more posln- NE, ki nameravajo razveseliti svojce v domovini za Božič s kakšnim denarnim darilom, opozarjamo, da je treba poslati pošiljatev po kablu, če hočejo, da bo za praznike dostavljena. — Pristojbina za kabel zna ša $1. Potniški Oddelek "G las Naroda" 216 W. 18th Street New York City zevati pravice do skrajšanega postopanja po zgoraj omenjeni določbi zakona. Socijalizem in demokracija sta nepremagljiva. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO - v JUGOSLAVIJO Ža $ 2.55 ___________ Din. 10« $ 5.00 ______________ Din. 200 $ 7.20 _______________ Din. 300 $11.70"___________Din. 500 $23.00 $45.00 Din. 1000 Dip. 2000 Za $ &50 .... $ 12.25 .... $ 30.00 .... $ 57.00 $112.50 ... $167.50 ... _____ Lir 100 ______ Lir 200 _____ lir 500 ________ lir 1000 ______ Lir 2000 ______ Lir 3000 turalizacijisiko sodišče, na pri mer, ne bi bržkone priznalo te pravice človeku, ki bi trdil, da se je smatral za ameriškega državljana, ker je prišel v to deželo kot otrok. Na drugi strani, ako bi kdo trdil, da mu je oče povedal, da je ameriški državljan, ali da se spominja, da je njegov oče izvrševal volilne pravice, bi dotičnik bržkone odgovarjal predpogojem za skrajšane pOstoipanje. So pa še drugi razlogi, zakaj bi se kdo pomotoma smatral za ameriškega državljana. Sodišče v vsalcem slučaju sodi po tehtno-podanih r azlogov. Xa kongresu komunistične stranke je Stalin v obširnem govoru razložil novo sovjetsko ustavo in zavrnil zlasti vse inozemske kritike. -Med drugim je dejal: Nova sovjetska ustava izhaja iz predpostavke, da so delovni razredi na krmilu, d'a pripada državno vodstvo družbe (diktatura) delavskemu razredu kot vodilnemu v družbi in da je ustava potrebna, da se utrdi družbi n red, spremi jiv za delovne sloje. Nova sovjetska ustava je globoko mednarodnai ker izhaja iz popolne enakopravnosti vseh narodov in ras, ki morajo imeti enake pravice gospodarskega, družabnega in kulturnega življenja. Nadalje posebnost te nove nstaye je dosleden, do skrajnosti izveden demokratizem. Po novi ustavi ni aktivnih ali pasivnih državljanov. Ustava ne pozna razlike med moškimi in ženskami, med trajno naseljenimi in priseljenci, med premožnimi in siromašnimi, izobraženimi in neizobraženimi Pozna samo osebne vrline in osebno delo, ki določajo položaj vsakega državljana. Meščansko kritiko nove ustave je treiba odkloniti, kajti fašistični tisk je hotel to ustavo enostavno izaanolčati. Druga skupina kritikov označuje predlog nove ustave za kos papirja, za prazne obljiibe. Pravi o njem, da je to samo manever in da v sovjetski Rusiji ni mogel nastati boljši predlog, ker I sovjetska Rusija ni država, tem več samo zemljepisni pojem. Tipičen predstavnik te skupine je — čeprav se sliši to čudno — pol-uradni berlinski li^t 1' Deutsche diplomatisch-politi-sche Korrespondenz'Tem gospodom je sovjetska Rusija že dolgo trn v peti. Jeze se, da sovjetska Rusija ne samo enostavno obstoja, tudi raste, se krepi, d*a je pripravila nov osnutek ustave, ki vzpodbuja duha in prinaša zahiranim raz redom nove nade. Kakšna de žela je to? Tako kriee ti gospodje. S kaikšno pravico obstoja? In če je bila odkrita v oktolbru 1917, zakaj bi ne mogla biti prikrita, da bi ne osflala od n je niti senca? In ko so to rekli, so se tudi zopet odločili prikriti sovjetsko Rusijo in zdaj javno oznanjajo da sovjefc ska Rusija ni več država in da ni nič dragegta, nego navaden zemljepisni pojem. Na trditev, da je sovjetska ustava prazna obljuba, lahko odgovorimo s sklicanjem vrste nepobitniih dejstev, kakor je ustanovitev diktature proletariate po padcu buržuozije leta 1917, dalje likvidacija razreda bogatih kmetov, razlastitev kapitalistov, proglas, da so banke, delavnice, toVarne, železnice in druga produkcijska sredstva socialistična last, pri čemer so bili postavljeni na čelo teh podjetij najboljši ljudje iz delavskega razreda. Poljedelstvo daje v -svoji novi organizaciji poldrugokrat ? več pridelkov nego pred vojno, industrija izdeluje osemkrat toliko kakor pred vojno in narodni dohad'ki so se zelo pomnožili. Vse to so dejstva in ne prazne obljube. Pravici do dela, do oddiha in izobrazbe je bila izpremenjena v dejanje, onako je pa bila tudi zajamčena splošna, neposredna in enaka volilna pravica pri tajnem glasovanju državljanov. Taka je resničnost navzli c vb emu čvekanju gospodov iz nemškega poročevalskega urada. Tretja skupina je pripravljena priznati nekatere ugodnosti nove ustave. Dvomi pa, ali bo mogoče uresničiti njene teze. To so skeptiki, ki so povsod. Življenje je pa dokazalo, da so doživeli polom skeptiki, ne pa bolj še vi k L Četrte* značuje ustavo za korak na desno, odstop od diktature prole-tariata in likvidacijo boljševiš-kega režima. V tej skupini so nekateri poljski in deloma tudi ameriški listi V zadnji skupini kritikov so tisti, ki izjavljajo, da se ne bo nič izpremenilo na dosedanjem stanju in da ostane diktatura delavskega razreda nedotaknjena, da ne bo dovoljena svo-voda političnih strank. Treba je priznati, da osnutek ustave res pušča v veljavi režim diktature enako kaikor sedanji vodilni položaj komunistične stranko, kar je pa prednost, a ne nedostatek nove ustave. ' ŠKOTJE Vsak narod ima svoje izrazite lastnosti. Slovenci ljubijo petje in pijačo, Hrvatje so govorniki in politiki. Srbi so vojaki, Nemci ošabni, Francozi kavaliivki. Spanci vročekrvni, Italijani bojazl jivi. Škotje so pa stiska-či, da jim ni para na svetu. ti škotski skoiposti 'kroži vse-poluo hajk in pripovedk. Nekatere v naslednjem narvajam: * MaeDuffy je kupil v droge-Jriji nekaj drobnarij. Ko je od- skupina kritikov o-M^.^ je po nero dnosti prevrnil steklenico jo doVe tinkture. Rjava tekočina se mu je razlila po obleki. Hiiro je stopil k vratom. 14Saj se vam ni treba bati,'' je dejal drogist. '1 Steklenico no bom nič računal." "Saj se tudi nič ne bojim." je odvrnil Škot. 1 Samo domov bom tekel, da se bom hitro u-rezal v prst!" Bogat škotski podeželski plemič je hudo obolel. Sredi noči je njegova žena poklicala najboljšega zd raivnika iz mesta. Med najhujšim dežjem je na-pesled zdravnik prišel. Pozvonil je in tedaj se je odprlo o kno- Stkotova žepia je pogledala na cesto in vzkliknila: "Nič se ne trudite, gospod doktor. Zdi se mi, da je že n-mrl." K EM 9E CENE SEDAJ RITMO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVJ9ŠENE BPEKMEMBI PORI ALI DOLI Za Izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH Urah dovoljujem še boljfio pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za tzplafile t 5.— $10— -- ~f 5.7* ..$10.85 «$10^-..fZ'Lr— ..$4L£5 4SLM dot* v starem kraja lxplafiDo v dolarjih. NUNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO C ARIJI •L- ZA PRI- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" tlO WEST 18th SfREET NEW YORK, H* I S3ES£S==SE=SSSSSSSS5Bsi' NAZNANILO IN ZAHVALA * Južnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre žalostno \'est, da nam je neusmiljena anrt po kratki in mučni enodnevni bolezni pljučnici Iztrgala iz naše srede ljubljenega soproga in očeta — Marko Rupnik Tmrl je 4. dee. 1936; rojen je bil v vasi Novi svet pri Logatcu. Ob času smrti je bil star 49 let in 8 mesecev. Pokopan je bil po katoliških obredih na sv. Ane pokopališče na Castle Shannon« Pa. Srčno lepo se zahvalimo za darovane vence in cvetlice vsem družinam in posameznikom: društvu št. 457 SNPJ.; in članom, ki so čuli pri njegovi krsti; društvu št. 153 KSKJ.; Local Union No. 5085; šolskim otrokom 4. in 8. razreda; Mr. in Mrs. Tom Matosh, Mr. in Mrs. Michoel Platusič, Mr. in Mrs. Angelo Fantaoela, Mr. in Mrs. Louis Goršič, Mr. in Mrs. Peter Rupnik. Mr. in Mrs. Gašper Drašler iz Waukt-gan, IUv, Mr. in Mrs. Frank Černuta, Mr. Angelo Agattaz. in Mr. Anton Rupnik. Hvala pevsaenlu zooru "Bled" it Library, Pa., za darovane cvetlice in za žalostinko ob odprtem grobu. Lepo se zahvalimo tudi vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Prosim, da mi oprostite, če sem mogoče kako ime prezrla. Še enkrat moja najlepša hvala za vse, karkoli ste nam storili dobrega in nas tolažili v urah žalosti. Tebi pa, dragi soprog in oče, želimo, počivaj v miru. Žalujoči ostali: IVANA RUPNIK, soproga; ANICA, hči; ERNEST M., sin. — Vsi v Coverdale, Pa. JOHAN, ANTON in PETER, bratje tu v Ameriki. V stari domovini mati KATARINA RUPNIK, sestra in več bratov. Številnost strank in torej tudi svoboda strank mora obstojati samo v taki dražbi, kjer ni nasprotujočih si razredov. V sovjetski Rusiji sta pa samo dva razreda: delavci in kmetje. Njuni interesi si niso sovražni, temveč nasprotno zelo prijateljski in zato v sovjetski Rusiji ni tal za obstoj večjih strank, temveč samo za eno, komunis*-■ti'eno stranko. Ker vlada v sovjetski Rusiji demokracija v enaki merica vse, sledi iz tega da v novem osnutku niso bili porušeni temelji demokrat i zrna. Nova sovjetska ustava bo na vsem -svetu edina demokratična uistava brez kakršnihkoli omejitev. OGLASI naj se LAVRENOE SHERTZA. doma iz va=i Studeno pri Postoj ni. Kdor kaj ve o njem je naproxen. da piže meni: Ivana Brascih, 286 — 9th Ave., New York, ali pa bratu Matija Sirca. Studeno No. 10, p. Postume, (Trote. Italia. (3x) Advertise in "Glas-1 Naroda" Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno In hitre. Mo se zaupno objnite na nas za vsa pojasnila* Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker praftao ee dobi ife' Washingtona potratno dovoljenje. KE-ENTRV pEEMSV, trpi najmanj e * Pišite tortej tekaj za breaplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Škot je jedel s 'svojim znancem v najboljšem hotelu. Ko je prišel plaičilni natakar z raeunoim, 'je Škot odločmo vzkliknil: Sem ;pojdite! Jaz bom plačal zapitek!'' Naslednji dan so brali ljudje v časnikih: "Škot je umoril trebuhljaea!" * ''Zakaj pa '.ste tako slabe ivo-ije, mister John? Saj ste vendar zadeli v loteriji največji dobitek. "Ob. veste, dve srečki sem i-mel. Zdaj me pa jezi, da -sem zagnal stran denar rc- Č-ko, ki ni nič zadela," * "Kje pa imate poročni prstan?" "Ta teden ga nosi moja že ?ia!" Na 'Škotskem so živeli trije bratje. Eden izmed njih je že pred davnimi leti odpotoval v Ameriko. Pred kratkim pa se je vrnil domov. Obogatel je. In doma -sta ga čakala dva brata, ki sta imela Oba dolgo .brado. "Za boizjo voljo, kakšna pa sta?" se je prestrašil Škot, ko ju je zagledal. "Kako, da sta vzel britev s seboj v Ameriko!" * Skot je moral svojemu odvetniku nekalj (pisati. Papir je Še imel, Koverto pa je dobil vso zmečkano in umazapo. V opravičilo je Škot omenil v pismu tole: "Zelo mi je žal, da .boste dobili zmečkano izk umazano ko verto. Toda ko sem vrgel pismo v nabiralnik, je bila «e nova." * O nekem ŠkotuM je bil pra v ■skop, pravijo, da ni več navijal ure, 'ker je stanoval blizu cerkve in je slišal cerkveno uro. ,Ta5>ete je safcao pribil na stene, da bi jih lahko snel, če bi se selil. Bradavica ma tilniku mu je služila namestil gumba za ovratnik. Da je prihranil neka j Srnila, ni delal pik na "i". To je bil menda tisti, ki se je splazil rv prijateljevo stanovanje, ker se je tam lahko brezplačno zastrupil s plinom. = ■v... New York, Saturday, December 19, 1936 THE LOWEST SLVVEUE DULY IN TJJ3M B02ICNA NOC NA MONTE LONGARI Spomini vojnega invalida. Težki sivi oblaki so nepremično viseli nad debelo zasneženim gorovjem. Burja je je-<*ala m piskala otožno pesem; z neha pa so se usipale goste snežinke ter popolnjevale belo odejo, s katero so bile pokrite stkale in čeri tirolskih vrhov. V dolmadi rje že vlegal mrak, a tudi na skalnatih vrhovih v nrtbo kipečrh snežni kov se je v močni svetlobi karbid ne luči, kot samo zlato. Po skromni večerji posedemo po pričnali. Zurtaj pa je tulila burja, \-zdigovala krhki, suhi sneg v zrak, ga vrtinčila in u-sipala skozi špranje v barako. Fischer je gol ogla v pristopil k dreveščku in pričel prižigati sveče — nastopila je tišina. Vise oči •so se uprle v božično krčila ter bolj in bolj pojema- drevo ter z bolestnimi vzdihi Ja svetloba dneva. Svečam mir je zavladal po postojanki baterije. Še pred četrt ure je hrumela bitka, topovi so grmeli, da so se tresla tla, granate ječale skozi sive oblake — sovražnik je napadal, — bil je odbit. Topovi so zdaj molčali, topničarji se razšli. U-tihnili so klici, zamrla so povelja. S topničlarjem Piebrom, mladim 19-letnim fantom sva čistila top in hitela z delom, ker je naju noč priganjala. 14 Ah, pustiva, saj je dobro in sveti večer je nocoj " — se mu •bolestno izvije iz prsi. Od prvih dveh haubic, ki sta stali nekoliko nižje od ostalih, prideta: kaprol Wobl in pred-mojster Christandl. spremi je vale migljajoče sveče po vejah, med katerimi so se v nestevilnih barvali lesketali naboji in ibakrena žica. Zdaj pa skoči raz prično Weingerl ter sredi barake zapoje: *4Tilm noč, blažena noč . . Za njim vsi ostali. Več kot JU) mladih grl je prepevalo pre- lefonisti. In mi deremo drug čez drugega skozi težak črn dim, ki se je valil po postojankah, na svoja mesta. Po Cam-po Mulli zahrumi zdaj silen vi- har. Kot bi tisoče in tisoče >rauziraoi, stalno pada. Ljud konj drvilo po zmrzli zemlji; bobni, gnili jek dveh 30.5 mož-narjev. Topovi gorskih in poljskih baterij, stoječih po grebenih Monte L.ongare in Monte Mellette zatulijo v zboru kot tolpa gladnili volkov. Težki in lažji, daletkonosni. sikajo besnijo. Motorne in naše hau-bice strahotno brundajo. Zbudila se je še 4'Debela Berta" pri 4 * Barikadi" in s svojim strašnim rjovenjem stresala vrhove gora. Deset je bila ura. Sovražnik je umolknil. NTaša baterija VELIKO ŠTEVILO INOZEM CEV IŠČE NATURALIZACIJO. . Tekom fiskalnega leta, ki se je dovršilo dne 30. juinja 1936, je bilo ivl-oženih 148,118 prošenj za prvi papir in 167,127 prošenj za drugi papir. Tekom istega leta se je izdalo 141,265 drž prični. Afoje srce je bilo žalostno, prazno. Roka mi seže po pitsmu, ki sem ga zadnje dni prečital že neštetokrat. Pismo je bilo od doma, od — matere. In moje misli so zaplule, gnane od sil- čisto "Kaj še nisi gotov?" vpraša j nega doniotožja, daleč tja čez Wobl, ko pride do naju. ; vrhove večnih ledenikov v do- Takoj bova! Kar malo po čakaj, greva siku pa j.' * S Pieli-rom sva že žagrnila top z veliko plahto, zastavila krog njega maskirungo, vrgla še par smrekovih vej po vrhu plahte in se molčeče odpravimo eden za drugim po globoki gazi proti naši baraki. V nizki, ozki iz hlodov zloženi baraki, od katere se iz snega ni drugega videlo kot vhod, je bilo živo kot v čebel-nem panju. Samtejca Baloh in liichtenstein sta na vsa naglico pometala, vegaste enonadstrop-ne, tesno druga nad drugo u-tisnjene prične. Drngi so z lopatami strgali ozek robat hodnik, na katerem je bilo na debelo s čevlji nanešenega snega. Tretji pa so po greavili stenah m špranjah zatikali smrekove vejice ter vsak po svojem okusu lepšali naše borno prebivališče — za sveti večer. Tam v kotu pa sta ognji-čnrja Pappler in Pirscli ter to povodje Sclilargel, Weingerl in ScJiiffrer drgnili rn čistrli naboje o skalovju in pretresljivo ječanje granat odmeva v sveto božično noč. Oddali smo še dve salvi, potem je bila pavza. Stali smo uri topovih, ter čakali nadalj-nih povelj. "Razhod," zakliče čez četrt ure poročnik Prokop. ''Ostanite v strogi pripravljenosti. — Sovražnik se pripravlja za napad. Idila naše božične noči je bila uničena. Devet je kazala ura. Sovražnik je pričel streljati z težkimi topovi na našo baterijo. G ra Tla te so se z groznim pokom razletevale v bližini topov, tla se zibala kot oh potresu, tramovje barake se stresalo kot travnate bilke. "K topovom!" zavpijejo te- cevi so bile razbeljene bele. Vrnili smo se potrti v barako in posedli po pričrfah. Nihče ni govoril. Vsak je bil zatop-' Ijen v globoke misli ter nemo I poslušal krohotanje strojnic i:: j strelskih jarkov. Gorska baterija pa je streljala "Stražno uro". Vsakih deset minut strel. fVz pol ure smo bili zopet pri topovih. Baterija je nastopila "stražo in streljala "uro" — ♦očno na pet minut, strel iz tona. Zjasnilo se je hi pritisnil je strašen mraz. Že poldrugo uro smo stali do pasu pogreznjeni v snegu. Obleka na meni je bila popolnoma zmrzla. trda burja pa neusmiljeno brila ter 1 Nemila nam mozeg v kosteh. Bližala se je polnoč. O polnoči je imela oddati haubica strel. Pogledal sem na uro, ozrl se i*a Piebra, ki je na nasprotni strani topa trepetal z vrvjo v rokah. Razumel me .je. Zagazil je par korakov vstran in nategnil zmrzlo vrv, da bi top sprožil. Vse je mirno, noben topovski strel ni pretrgal tihote svete noči. Se sovražni topovi, ki so ves večer tako divje streljali, so zdaj utihnili, umolknili. Le tain spredaj v strelskih jarkih ni bilo miru. Zdaj pa zdaj je zakroliotale strojnice, počile puške, katerih jek je votlo odmeval v gorovju. Polnoč je. Ognjičar Pappler se je sklonil nad mojo uro, ki sem jo držal v rokah, hotel je dati z roko znamenje za strel — lko zadoni visolko gori v pe-einah srebrno čist, tako lep, tako mil glas trompete, melodijo: "Tiha noč, blaženi noč . . Piefcru se vrv povesi. Pappler se skrušen sesede na lafe- sko štetje od 1. 1920 je rtaštelo 6,284,613 inozemcev v Združenih državah. Od tedaj, sodeč po podatkih, ki so na razpolago, je njihovo število padlo na 4,922,000 in od teh kakih 1.-139,000 je storilo začetne korake za pridobitev ameriškega d ržavljanstva. Natančne podatke o naturalizacijah imamo še le od 1. 1907 ko so državna sodišča začela pošiljati v Washington d upi i-1 kate vsakega državljanskega papirja. Skupno število v zadnjih tridesetih letih znaša 6,-605,629 prvih papirjev, 4,234.-492 prošenj m drugi papir in 3.7781,232 državljanskih papirjev. LOKOMOTIVA V SLUŽBI TIHOTAPSTVA. POSLEDICE PLAZU l. 'M, Francoski listi poročajo o močnem porastu tihotapstva na franco^ko-belgijski meji. Tihotapstvo je najtežje zasledovati bas v tem času, ko je mnogo megle in dežja. Prava tihotapska groteska se je zgodila te dni na postaji v Tourcoingu. Carinski organi so hoteli na temelju neke ovadbe preiskati lokomotivo, ki je pravkar pri-vozila na postajo, ko so se bližali hlaponu, je strojevodja izpustil nenadno vso paro, ki je zavila lokomotivo v pravi oblak. Me<\ tem sta strojevodja in kurjač vrgla veliko število zavitkov v ogenj. Lokomotiva je začela nato puhati goste tobačne oblake, ki so carinike seveda še bolj spodbodli, da so pohiteli na stroj. Toduas vse. Toda tako je, in zato imamo mi dvojno dolžnost." "Imenitno!" se je zasmejal Robert. "Na ljudskem shodu bi -se s takšno slamo ljudem na moč priljubil. Toda v lovski koči svojega očeta?" Oarl se je proti grofu Egge, ki je puhal predse goste oblake dima. "Ui>am, papa, da se dobro zabavaš! Že je rekel: dolžnost. Pazi, zdaj bo začel takoj premlevati tisto o noblesse oblige!" Grof Egge je molčal. "Da, Robert beseda je ostarela. Ako bi jo znali ohrainiti pri mladi moči bi uživalo plemstvo tudi še danes tisto spoštovanje, ki mu ga od srca želim. Ne samo pri naši -služinčadi. In potem bi tudi ne okusil pri sebi. da začne vsak izmed nas. ki ga notranja sila priganja k resnemu delu. težko dvomiti o svoji zmožnosti ii> svoji pošteni volji, prav zato. 'ker je po rodu plemenita«. Toda prav praviš, to ni pogovor za lovsko kočo. In papa bo truden. Čas je, da končamo. Lahko noe. papa!" Grof Egge je puhnil oblak dima in molče po kimal. Ko je bil Tasilo zapustil izbo, je vstal Robert izza mize. "('edem gospod! Kaj praviš, papa V Grof Egge je droilmo pogledal in se s pifpič-nim ustnikom pogladil po belih brkih. ''Pravim: iti bodi tiho! (1e se prilega le komu. kai je rekel, .se prilega tebi! Da bi bil on kdaj dober lovec, ne verjamem iveč. Toda rajši vidim, da sedi za pisalno mizo. kakor za prokleto de- sko, za katero ti na moj račun preživljaš noči. Pojdi spat!' Groif Egge je zapiskal v prste. Ko je na pečnem rdbu iztrkaval pipo, je pritekel skozi vrata Schipper. "Odp. i okna, da se i »kadi ta cigaretni smrad, in pripravi mi posteljo." Brez besede je odšel Robert iz izbe in splezal po lestvi na podstrešje. Pri tem poslu je krepko po vojaško oklel ta odkazani ''nesramni kvartir". Za vsakega brata je France pogrnil po sem: rjuho in pripravil volneno od njo. Sveča, ki je gorela za motnimi stekli Interne, je klavrno razsvetljevala pro-tor in opajeirfijeaie strešne iemeze. Tasilo je že legel k počitku. Tudi France se je že zakopal iv seno in ni čakal, da bi se udeležil skrivne večerje. Dočini je Schipper doli v izbi otiral grofu Bggeju nogo. sta se Robert in Vili spravila v podstrešje »nad nirnštajnca in pivo. ter pospravila porcijo kcunserv i ranega guljaža. 10. POGLAVJE Forbeek je vstal «za ranega jutra, da bi pred svojim odhodom na Hubertovo ujel še nekaj nr za delo. Odprl je okno in pomaknil platno v najboljšo luč. V roko je vzel tudi paleto. Stopil je nredr sliko in uprl svoj pogled v blesteeo dekliško postavo. Zdelo se je, da živi pred njim, ko jo je obseval zadnji sopčnii žarek, ki ga je grozeča nevihta že dušila. Forbeek je menda pozabil na delo. Ni cul, ko jc stopila v izbo Mali in mu prinesla zajtrk. Sele ko je zarožljala skoddica. se je prebudil in raztreseno pokimal ta pozdrav, ki mu ga pa Mali ni vrnila. Hlastno je zapustila i-zbo. Forbeek je zavil platno v belo snkno, položil barv-nik na mizo in se pripravil na odhod, ne da bi se dotaknil zajtrka. V veži ga je srečala Mali z malo Ančieo na rokih. "(V pride kilo s Robertovega po moje stvari." je dejal, "sem zgoraj vse pripravil. Prosim, recite slugi —" Tedaj je umolknil in pre -trašeno pogledal dekletu v obraz. Mali je bila kakor strah v lastni osebi. Izraz brezupnega gorja je ležal v njenem žalostnem obrazu, in okoli oči so se 'vili temni kolobarji. DALJE rRIDE Z gore Robert se je ntrgal plaz zemlje ipi »skalovja ter povzro čil veliko škodo »v Junesu, glav-Aiaske. Štirinajst oseh (je izgubilo življenje. Slika nam kaže reševalce, ku med razvalinami. - " to, glava* se mu skloni na prsa in zaječi ob dušo pretresajoče milih glasovih, ki so odn*li daleč na okrog po fronti. Vsa fronta je ostrmela, prisluhnila ... Naslonjen na kolesu topa, sem drhtel, trepetal, poslušal rajsko lepe zvoke, ki so plavali nad nami. Skozi solze v očeh sem gledal ostale, kako so jim te drsele če« uveneka, upadla lica — saj premnogi so poslušali božično pesem — zadnjikrat v življenju. Niso še zamrli poslednji odmevi trompete po globelih in prepadih večnih ledenikov, ko se navali sovražnik, na naše jarke. Vnela se je strašna bitka na življenje in smrt. Vse gore so ječale v silnih eksplozijah sovražnih granat, vsi vrhovi v bledi svitlobi ognja naših topov. Boj je trajal vso noč do be* lega dne. Šest mesecev pozneje, v juniju 1918 je jfašla cela naša baterija na prelazu med Coll de Ross a in Monte Sisemollom skupni grob pod razvalinami naših topov. In ko bodo na sveto noč zapeli v Camponelli v Ronhe, v Gallio in v Aisiagi božični zvonovi, itej po jo tudi mojim tovarišem in naj jih zazibljejo v večno sladek sen božične noči. 1937 SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV ga danes. Siovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18tla Street New York, Saturday, December 1 9, 1936 III LJM9W9T WIXXFWNB D21LT IN 7JM, Pot-navzgor-o 56 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Dopisi. Girard, O. V Girard, O., .se vrši na Silvestrov večer prosta zabava in ples za vse stare in mlade. — Vstopnina je prosta za vsakega, zato Vao bile tiskane tudi v knjigi. Olajševalen nasmeh razjasni njegov obraz. 4 4 To so besede v romanu, ki ga je napisala Gita," pravi ves srečen. "Hm. Tako približno bi bilo. Sedaj vidiš, ti budalo, - rvojrmi žalostnimi očmi si me prestrašil. Tvoja gosp hi napravila boljše, ako ne bi vohunila in sumničila. Kaj i .. ... , , bi mogla vise napraviti! Na vsak način pa imaš nekaj pek "pUStl*a protl zemljl' kakor 1k> h*nskili ur za seboj. Toda vsaka stvar ima dve s trani. Sedaj pomagam tvoji ženi s svojo izpovedjo. Reviea je sama polna strahu in žalosti — veš, zara!di najine tajnosti. Boji se, ker ne ve, kako boš vse to sprejel." Džorž smeje prime njegovo roko. "Mislim, da si moreš izpoved prihraniti. Ti imaš denar, katerega so baje prinesle moje slike, dal njej, kaj ne? In Gita je bila sama v tej zaroti. Tn samo, da sta mi omogočila moje študije, sta igrala majhno komedijo?" Hartman se smeje. 14 Vsega nisi popolnoma pogodil. Poglej, toliko denarja še nikdar nisem imel. Ako mi kaj preostane, si kupim kaij h-pega za svojo zbirko. Toda glede komedije imaš prav. Toda denar je tvoje žene." l>žorž neverjetno zategne obraz. "Gite? To je neumnost. Kako pa naj bi dobila toliko denarja?" "No, sedaj pa poslušaj, takoj boš izvedel." Naglo vzame požirefc vina kar najbolj na kratko pripoveduje radovednemu prijatelju vse, kar sta mu z Gito zamolčala. Gitina podoba žari vedno svetleje pred njegovimi očmi. Iz zlatih tal požrtvovalne ljilbezni se dviga svetniški sijaj. Pa čim svetlejša postfcja njena podoba, tem manjši se zdi sam sebi. "Torej Giti se imam za vse zahvaliti. Z denarjem, katerega je zasluzila moja žena, sem se jaz učil," pravi počasi. Hartman prikima, kot bi hotel reči: 44Tako sem si mislil; sedaj pa bo vzrojil." , k Veš, glede tega si ne beli glavo. Šest tisoč, osemsto mark je tvoja žena že dcfcila nazaj in poleg tega imaš se v dobro dvanajst sto nuuct Tvoje slike so bile malo pozneje prodane. Gospa Hermdorfova, pri kateri sva bila noooj po vabljena, je za tvoje slike plačala osem tisoč mark. Poleg pa je ta gospa todi naročila, da jo boš slikal. Ti, to je ! Rečem ti, občudovanja vredna! Ves — struno da se pomiril — mislim, da «em v to žensko zateieban, kot vem kafco. To gospo Hernwdorf sreefcm neke-ivu L*aia je slikarja, ki bi mo&A naslikati Seveda sem priporočil tebe. Hitela je vi P«lal sem ji Gitino in otrtoško sliko. PRED ODSTOPOM ANGLEŠKEGA KRALA Rutnunija in Rusija Namestnik ministr. predalnika Inculez je imel te dni v parlamentu glede na izvajanja vladnega [»oslaaica o odno-šajih Rumimije do Rusije iro-vor, v katerem je dejal med drugim: N«1 smemo se brigati za to. i Kar se dogaja v Raisiji. kakor tudi mi ne »lopuščamo Rusiji ali drugim državam, da bi se ♦irigale za to. kar se dogaja pri nas. Sovjetska unija je naš sosed in se veselimo, da imamo /. njim dobre sdfsedne odnosa je, ki se morajo še izpopolniti z medsebojnim zaupanjem. Jeklena mreža okrog Londona, V zaščito Londona pred letalskimi napadi bo ofbeseoa v vlaku okrog vsega mesta mreža in jeklene žice. To ni nova misel, pojavila se je že me«l svetovno vojno, toda takrat se je zdela, posebno Iz finančnih razlogom neizvedljiva, zdaj se bo pa uresničila. Mreža bo tvorila v zraku okrog mesta zaveso iz jeklene žice, ki jo bo držalo mnogo velikih balonov. Baloni bodo 7200 m visoko nad zemljo Lil zastor, ki bo visel na njih kakor pas, bo širok okrog 1200 m. Baloni oddalje- ^»oooooooooooooooooooaooofi, PifiJte nam z« cene voanlh 11* »toy, reservacijo kabin In pojasnila aa potovanj«. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 21« W. 18th 9L, New York Sirka je bila posneta par tednov pred odstopom angleškega kralja Edvarda, ko je v družbi ministrov ofoisknl premourarske naselbine v South AVale-u. slednji SHIPPING NEWS treba mrežo potegniti višje, če bodo pa letela nizko, bodo pač mrežo spustili. Sovražnik ne lx» mogel leteti nad jekleno mrežo, niti pod njo. Angleške, tovarne so že dobi le naročila za milijon milj jeklene žice. To bo sijajna zračna obramba Londona, v katero se bodo sovražni letalci zapletali kitkor muhe v pajčevino, seveda. če ne bodo kje drugje brž izumili novega orožja, s katerim bodo mrežo raztrgali nu daljavo. Vest ni dala ciganu miru. Po 17 letih se je pojasnil hud zločin, ki se je zgodil v neki občini v bližini Pros tej ova. Pri orožnikih v Olomoucu se je ja sebi samo 150 Kč., ki jih je vzel Daniel, med tem ko se je moral Ohaloupka zadovoljiti z nikas-to uro in verižico. Pozvedova-nje za morilci je bilo tdaj brez uspeha. Ohaloupka je tri leta pozneje umrl, cigan pa se je sedaj javil orožnikom. Dejal je. da mu vf^st ni dala več mini in da £ja je duh umorjenoev Obiskoval vsako noč. NOSEČNOST IN STAROST ŽIVALI. Doba nosečnosti traja pri slonicah 22 do 24 mesecev in novorojeni slonček tehta povprečno že poldrag stot. Sloni žive običajno 60 let, v izjemnih primerih tudi 90 let. Velblodka nosi svojega mladiča 390 dni, torej še vedno "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga ho- S če naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Na paznikih, Id m debel« tiskani, m vrše ▼ domovino izleti pod vodstva« izkušenega spremljevalca. . , , , „ , _. da bo imel s seboj veliko vsoto m drug od drugega 20 do 30 donarja Te*a denaria se je jardov in vsak bo imel obsegi * k iI Pr_()V<)ri] io jardov okrog 100,000 kubičnih čevljev. rr. . ,_ .. Jeklena mreža se bo lahke TH oja ^a mati; iJa k baIoflom «nmnwi I o k o s i ' " 1 spustila proti zemlji, kakor Violo pač prihajala poročila o sovražnih letalih. Ce se bodo le-lala bližala Londonu rvisoko. bo vil 45-1 etni cigan Jožef Daniel ve<* poprečna živ noči 'i l-kuska doba velblodov pa ]"e " 25 let. Po trajanju nosečnosti sledi oslica s 380 dnevi, nato kobila s 336 dnevi. Samica povodnega konja nosi 240 dni, te živali pa živijo povprečno 40 let. Ime "povodni konj" nosi žival prav za prav po krivem, po vseh svojih znakih bi se morala imenovati bolje "povodni prašič." Tigrice in leopardke nosijo 96 do 110 dni. Xosoro.eri živijo do 4o let. Žirafe 30, lame povprečno 25 let. Orangutani so za vsakovrstne vremenske in d mire vplive zelo občutljivi, vendar pa živijo povprečno kakšnih 30 let. in je izpovedal, da je v februarja 1919 umoril gostilničarja Horaka iz te občine. Horak se je mislil tisto noč odpeljati na Slovaško, da bi tam kupil neko posestvo. Naročil je nočnemu čnvaju Chaloupki, naj ga pravočasno zbudi. Ohaloupka je vedel, da gre kupovat posestvo in je domneval. pofakomil. Pregovoril je cigana Jožefa Daniela, da bi gostilničarja porakal v zasedi. Tn res sta gostilničarja počakala ob gozdnem robu in trn ustrelila z osmimi streli iz puške. Oba pa sta se za plen grdo u-kanila. kajti Horak je imel pri KIRURGIJA NI IGRAČA. je ZNAMENITI ROMANI Kdo bi ne hotel spoznati-Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? v£tn nfc j*5^ V "Alahovi senci" pri "Obože- valcih Ognja Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRA FNQSTI NAPETI ROMANI! I ! Za kirurgijo je treba zdravniku močnih živcev in varnih rok. Le malo naj se zmoti ali strese, pa je konec. Zato so tudi skušnje iz kurirgije vedno zelo težke. V prejšnjih časih je bila navada, da so kandidate pri skušnjah takole spraševali Z nožem je moral iti po ozki zarezi, ki je bila zarezana na ploščo. Kdor je le malo zašel vstran, je zazvonil zvonec. Mladi kirurgi so se vet ki pri vajah zvonili kakor za stavo. Xekega dne je nekdo izmeti dijakov vprašal slovečega profesorja kirurgije Billrotha: "Gospod profesor, ali se vam vedno posreči?" Billroth pa je -4- februarja: odgovoril-: "Niti od daleč ne! Manhattan v Havre i.'G. decembra: Norman die v Havre 0. januarja : Ch:imi»*ain v Havre llerengaria v Cherbourg Ku ropa v Bremen Manhattan v Havre 0. januarja : Katurnia v Trieste Lafayette v Havre J .'J. januarja: Washington v Havre Aquitania v Cherbourg 25. januarja: Bremen v Bremen 16. januarja: Rex v Genoa Paris v Havre ^0. januarja: Berengaria v Cherbourg 22. januarja * Europa v Bremen 23. januarja : Cenite di Savoia v Genoa Champlain v Havre 27. januarja: Aquitania v Cherbon»g Manhattan v Havre 2 februarja: Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg februarja: Paris v Havre Rex v Genoa 3. februarja: Eurojia v Bremen 10. februarja: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja: Conte di Savoia v Genoa 19. februarja : Bremen v Bremen 20. februarja: Ile de France v Havre Saturnla v Trst (■emu pa tudi, saj moji bolniki nimajo zvoncev v trebuhih." Božična noč na 3 Queen Mary v Cherbourg 26. februarja: Europa v Bremen 27. februarja: Paris v Havre Rex v Genoa VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do ^daj imate plačano naročnino Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretj. pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In stroškov. Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasne poravnati. PoSljite naročnino naravnost nam aU Jo pa plačajte nagemu aastopniku v VaSem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravl-čeni obiskaU tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. IZ BAfiuADA V STAMBtJL 4 knjige. ■ slikani. »7 strani Vsebina: t Smrt Mohamed Črnina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Narr Cm________ KRIŽEM PO JUTROVKM 4 knjige, m strani, a slikami Vsebina: Jemero smrti; MoJ roman ob NUn; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri fiamarih; Med Jeridl Gena_________ PO DIVJEM SIIRDISTANC 4 knjige, IN strani, s slikami Vsebina: AmadUa; Beg Is Ječe; Krona sveta; Med dvema oenjema Ccm . PO DEŽELI SfcIPETARJEV 4 knjige, a slikamL 577 strani Vsebina: Brata AladSija; Koča Ob Vardarju v soteski; Mirldit; Cena Izdajalec; Na lovn; Spet am divjem aanadn* Refienl milijoni; Dediči Cena 1.M i V GORAH BALKANA 4 knjige, a slikami. 576 strani ? Vsebina: Kovač S imen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; ^ohamedanski svetnik Cena ---------------- Naročite jih lahko pri: KNJIGARN! "Glas Naroda" 216 West !8th Street New York, N. Y. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob l^ndih ^OIjORADO : Pueblo, Peter Culig, A. SafUč Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Ft. ZupantK. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lakanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero. In Illlnola) Juliet, Mary Bambicb La Salle, J. Spellch Mascoutab, Frank Augustln North Chicago, Jo« Zelene KANSAS: G Irani in okolica, Joseph MefriSk MARYLAND: K i trm i Her. Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit, Frank Stalar MINNESOTA: Chisholm, Frank Gonie Ely,* Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gonie Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Povie Vlrgina, Frank Hrvatleb MONTANA: Roundup, M. M. Paulas Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW TORK: Go wand a, Kail Little Falls. OHIO: Barberton, Frank Traka Cleveland, Anton Bobek, Chna. Karl-linger, Jacob Resnlk. John Slajmik Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Krmde Youngstown, Anton KikelJ OREGON: Oregon City, Ore^ J. Koblar PENNSYLVANIA: Brough ton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezevee Coverdale in okolica, M, anp^ Export. Lmdi SopnnBi f arrel, Jerry Okorn Forest City. Math ■-Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank BaUoch Midway, John Žust Pittsburgh in okolica, J. Pogačar in PhUip Progar Steel ton, A. Hren " Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Joraa WISCONSIN: Milwaukee, West AUis, Fr. STsfc Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Lento Diamondville, Joe BoUch la * wtkL CPtAVA "QLAft NAlOHi1