PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Is note Gospodarske delegacije FLRJ: PRAVICA ŠOLANJA V MATERINSKEM JEZIKU SPADA MED OSNOVNE ČLOVEČANSKE PRAVICE VSAKEGA NARODA ! ■sto V - Štev. 287 (1377) Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, torek 6. decembra 1949 Cena 15 lir VOLARSKA DEMAGOGIJA ibarski slovenski demokrat-5 Trstu prepričujejo zadnje K svojem glasilu s P oseb-vztrajnostjo čitatelje, da Oni «rešujejo barko slo-■va, ki jo je demagoška polpretekle dobe za-!iala v tako slabe vode». Ko vzrokov za najnovejši Icjredentistične in fašistične pilte narodnostnega zatira-1 tržaškega slovenskega živ-Mi jo je sprožila vladajoča gfcslca tržaška reakcija ob rvh svojih gospodarjev, za-|P imperialističnih pred-ffikov, se ti dolarski reše-^ slovenstva pod najnovej-Vjfinko vernosti in objektiv B strupeno zaganjajo v l^nejše razdobje zgodcvi-BSbenskega naroda, v nje-.7° Osvobodilno fronto m h avantgardo Komuntstič- Mrtijo. j® ta način bi hoteli pred r1 ljudstvom oblatiti vse, ' K ono dalo najboljšega, tozitivnejšega, najplemeni- #e3a od sebe; hoteli bi, da nilo na svoje žrtve, na ^ najboljše sinove, skratka pridobitve svoje slavne osvobodilne vojne in ^ za prav Goebbelsu, ki je tako kot ti bivši njegovi e!rdki vso naše slavno NOB Mencval dkomunistično zale,, !s ta način bi hoteli sedaj 'sain0 s srcem«, ampak «s "^tjo« dokazati tisto, kar fred dvema letoma histerič-bzthali že v prvih števil-svojega glasila, ko so se odkrito postavili na j^branslcc, ustaške in četni-^ Pozicije in se že s tem ta-J Pred našim ljudstvom one-™čiii. ' ”t0 so svojo taktiko sedaj tanili in začeli jugoslo-narodno osvobodilno demokristjanskih načel; od tod ] njihovo stališče o ilegalni za-1 sedbi Trsta Po jugoslovanski | armadi je knrati stališče faši- I stičnega javnega tožilca pred tržaškim tribunalom; od tod vabljenje fašističnega škofa na Prešernovo proslavo; od tod nnačelno» zanikanje, da Trst ne spada k svojemu jugoslovanskemu zaledju, ampak narobe; od tod tudi odobravanje zasuž-njevalnih imperialističnih planov in paktov od Marshallovega do atlantskega. Po eni strani torej demago-ško frazarenje o obrambi slovenskih narodnostnih interesov, po drugi pa njihovo dejansko izdajanje. Nihče namreč ne more verjeti, da nam tisti imperialisti, ki nas po preizkušenih fašističnih metodah nacionalno zatirajo, hočejo z raznimi plani in pakti dobro. Ne, oni hočejo le zvestih podložnikov Pravi taki podložniki pa so tržaški slovenski dema-goški dolarski demokratje z vso italijansko reakcijo vred. Glede zaveznikov v tej naši sedanji borbi pa naj enkrat za vselej pribijemo sledeče: Jugoslavija nima in ne more imeti drugih zaveznikov rasen Vsega resnično demokratičnega ljudstva vsega sveta na čelu z vsemi tlačenih in zatiranih ljudsti! Mi v Trstu pa moremo in moramo imeti svojega zaveznika le in edino v tukajšnjem demokratičnem italijanskem delovnem ljudstvu. |Z nedeljskih okrajnih skupščin za okraja Nabrežina in Opčine OF v borbi za dosego narodu stne enakopravnosti za hropitev slovaosho-italiiaoshega bralstva PROTEST GospodarsHe delegacije FLRJ u Trstu Na obeh skupščinah so delegati izvolili svoje okrajne glavne odbore OF in sprejeli resolucije o bodočih nalogah - Pozdravne brzojavke izvršilnemu odboru OF LR Slovenije, Demokratični fronti Slovencev v Italiji in Fronti delovnega ljudstva na Koroškem Okrajna skupščina Osvobodilne fronte slovenskega naroda za nabrežinski okraj, ki se Je vršila 4. t. m. odobrava v celoti delo dosedanjega odbora OF. Ko izrekamo svojo popolno zaupanje Glavnemu odboru OsvobodTne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje in obljubljamo, da se bomo nadalje vztrajno borili za narodnostne pravice slovenskega ljudstva, za enakopravnost, za kulturne, socialne in gospodarske pravice, za slo-vansko-italijansko brastvo in učvrstitev Slovansko-italijan-ske antifašistične unije, obsojamo resolucijo Informbi-roja in kominformistične metode, s katerimi se je na tem teritoriju povzročilo razkroj v demokratičnih vrstah in delno pasiviziralo slovensko ljudstvo. S tem so kominfor-misti vzpodbudili tukajšnje agenture imperializma, da so pričele s pojačano ofenzivo na pravice delovnega ljudstva še posebej slovenskega, ki mu odrekajo enakopravnost, ukinjajo šole, otroške vrtce itd. Skupščina z zadoščenjem ugotavlja, da niso niti imperialisti, niti italijanski in slovenski reakcionarji, niti tukajšnji kominformisti mogli uničiti enotnosti Osvobodilne fronte, ki je ostala zvesta ljudstvu in tradicijam narod-no-osvobodilne borbe kot branik interesov tu živečih Slovencev. V kolikor pa je zaradi napadov na Osvobodilno fronto utrpelo delovno ljudstvo in posebno slovenski narod v našem okraju, si zadaja skupščina nalogo, da bo vztrajno povezovala slovensko prebivalstvo svojega okraja v Osvobodilno fronto, jo kre-p !a, širila vaške in krajevne odbore ter ja:ala našo borbenost, da bomo mogli tudi v bodoče z uspehom braniti naše pravice, naj si bo narodne, gospodarske ali socialne. Spričo sprememb medna- rodnega položaja zahtevamo, da bomo o Tržaškem ozemlju in usodi prebivalstva odločali italijanski in jugoslovanski narodi sami in neposredno brez barantanja tretjih. Jugoslovanskim narodom izrekamo našo borbeno solidarnost in obljubljamo, da se bomo skupno Dorili proti napadom lažem in klevetam, ki jih kominformisti vnašajo v demokratično gibanje in tako krepili demokratsko fronto v borbi za mir in enakopravne odnose med narodi. Smrt fašizmu! Svobodo narodu! Nabrežina, 4. decembra 1949. Pozdravne brzojavke s Skupščine OF na OpCM IZVRŠILNEMU ODBORU OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE LJUBLJANA Delegati Osvobodilne troate slovenskega naroda za Tržaško ozemlje za okraj Opčine, zbrani na skupščini dne 4. de- narodno ki zo jo prej blatili, M za hrabro kil^9 vojsko, V. svojih jugoslo-član- meganjanem sloven-Itijj . Rstvu in jeziku pa pre-|tz našega dnevnika ce-v l’ke, napadajo od časa do F demokristjanske italijan-fi, šoviniste, poročila o $£ranskih, ustaških in čet-'u " beguncih ne objavljajo U gredo se «demokrater> in “Hijo na ((liberalce« in uklete«; ko pa so prvi druge p volitvani z zaupnimi le-5 »interno« razkrinkali da abljajo emigrantsko sodr-J*® izvajanje volivne propa-zanikajo obstoj teh le-^ in označujejo njihovo za enajbolj podlo sred-. Politične borbe», pri če-^ Uh nič ne moti, da. se ta-"dto v javni polemiki ob-1 . takšnega medsebojnega ™*jnkuvanja izkaže kot L itd', itd.. so torej prišli sedaj na I Sevanje iste demokracije ^Preizkušeno formulo slo-IR® buržoazije ((klerikalne« jjtii alne» stranke, demo-'• 7e.> hi je ob prvi preizkus-^tonske obrambe resnične J^bosti slovenskega n aro-J® klerikalne in liberal-j°®rtelje postavila na čelo in izdajalcev lastne. v prid njegovemu sl mu sovražniku u fašizmu in ficimu. ita-nemške-Tudi oni so Osvo-> ironto imenovali «ko-j “čno zaroto» in izdajali ,[.ar°d pod geslom uobram-bT^stta«; istočasno pa je j j ?!'ža-ški dolarski Predsed. ^stičnemu kvestorju iz-• da ni bil nikoli proti temveč vedno le tol- s Ji £tX>vih načel in da si ni-W £e!e! druge oblasti ra-kanske Njihova demo-‘ij"*' ki jo hočejo uvesti, ni Vjj ‘i drugega kot nenehno ime interesov lastnega na. $*®lcolcratneniu impertali-nosrodarju, pri čemer ^ n°. ali se ta gospodar formo fašizma ali za-L demokracije. A ((demokracije« stare je bil podpis Troj. Ko •ln ie ne bi bn° ) ^‘stične zarote», bi da-L bii0 ne stare še manj Jugoslavije, in če bi pilo lUfloslav> resr,^na ln Prist- ioej^dija ter v zvezi z \ ,n,artoško tudi vse trka- ®r*i o ereševanju - rtlgače slo- tudi ne tno-ijlkj ij^'dje, ki niso pred-v IhfJj^^na ljudstva, am-“dPnikj tistega bur-i itja sl°ja, ki to ljudstvo ' h« morejo postopati VlSot1"*- 80 Prisilieni liuA, Avstralija, Mehika, Pakistan in Filipine. Tudi avstralski delegat je izjavil, da ne odobrava resolucije Kube, Ekvadorja in Peruja. Razpravljanje se bo nadaljevalo jutri. Glavna skupščina je danes sprejela francosko-norveško resolucijo o statistiki klasičnega orožja. Zavrnila pa je sovjetsko resolucijo, naj bi se v načrt za zmanjšanje oborožitve vključila tudi prepoved atomskega orožja. Jugoslavija se je glede obeh resolucij vzdržala glasovanja. BEOGRAD. 5. — Namestnik zunanjega ministra FLRJ dr. Aleš Bebler je bil imenovan za jugoslovanskega predstavnika v Varnostnem svetu in za stalnega delegata FLRJ prj Organizaciji združenih narodov. Dr. Jože Vilfan, ki je bil do sedaj stalni delegat pri OZN. je bil imenovan za namestnika zuna njega ministra FLRJ. Vprašanle Jeruzalema pred OZN LAKE SUCCESS, 5. — Pred posebnim političnim odborom OZN sta Švedska in Holandska predložili resolucijo, ki poziva Izrael in Trasjordanijo, naj se pred OZN obvežeta, da bosta zajamčili zaščito in prost dostop v svete kraje ter da bosta demilitariziran Jeruzalem. Visoki komisar OZN, ki bi ga za dobo 5 let imenoval Varnostni svet, bi imel nalogo nadzorovati izvajanje obveznosti, ki bi jih prevzela Izrael in Trasjordanija. Pred političnim odborom so Cuba, Ekvador in Peru predložili resolucijo, ki predaja mali skupščini vprašanje kitajske pritožbe proti SZ. Delegat kuomintangove Kitajske je izjavil, da sprejme ta predlog, vendar pa da ne umakne svoje Volitve kontrolnih komisi) v Jugoslaviji BEOGRAD, 5. — V vseh ljudskih republikah so bile volitve za ljudske nadzorstvene komisije, ki pomagajo pri državnem nadzorstvu. Ljudske inšpektorje volijo člani organizacij Ljudske fronte ter člani sindikalnih organizacij v tovarnah, podjetjih in ustanovah. Izvoljenih je bilo skupno 78 tisoč inšpektorjev. Te komisije imajo nalogo, da direktno posredujejo, da se popravijo napake v državnih ustanovah in podjetjih ter da zaščitijo zakonite pravice državljanov, če bi jih’ kršili organi ljudske oblasti. EMaule Eloe pojema CATANIA, 5. Po zadnjih informacijah se zdi, da bruhanje Etne polagoma pojema. Odprlo se je novo žrelo, kar je imelo za posledico zmanjšanje pritiska v ostalih žrelih in poje manje bruhanja. Prebivalstvo bližnjih vasi se je pomirilo. NAPOLI — Prvi kontingent italijanskih čet bo odpotoval v Somalijo med 27. in 30. decembrom. Gen. Airet/4-C(UnmaraUi= = „do i'acto“+„de jure*' V nedeljo je bil slavnostni začetek akademskega leta 1949—50 na tržaški univerzi. Na tej slavnosti so bile prisotne «al gran complcto« najvišje tukajšnje vojaške m civilne oblasti. Prišli so: sam general Airey, njegov poli. tični svetovalec Sullivan, polk. Marshall ln dalje cela vrsta ci. vilnih predstavnikov: prof. Palu-tan, Schiffrer, župan Bartoli in drugi. Ta množica povabljencev pa je bila prisotna, ker Je vse pričakovalo nek velik dogodek, neko razodetje iz ust «Maestra» mednarodnega prav na tržaški univerzi in sedanjega rektorja Ermanna Cammarate. To veliko pričakovanje vseh teh predstavnikov je bilo utešeno ko je rektor Cammarata v svojem 25 minnutnem govoru izpovedal vse to, kar smo do sedaj več ali manj že slišali Iz vseh lokalnih uradnih in neuradnih revizionističnih žlobudral. Edina razlika jc bila pač v tem, da je v nedeljo, oMaestro« mednarodnega prava šel še korak dalje. V tem namreč, da je argument o povratku Trsta k Italiji pogrel v zbornični dvorani ustanove, ki si lasti ime univerze, na Juridični pod'agl. Drugič pa v tem, ker Je «Maestro« z naravnost zavidanja vredno iznajdljivostjo in vrtoglavo zgovornostjo, kateri bi lahko zavidal kateri koli odvetnik v brezupni 'pravdi, odkril, da suverenost Italije nad Trstom ni nikdar prenehala in to niti po vstopu v veljavo mirovne pogodbe z Italijo dne 10. 2. 1947. Med svojim žongliranjem v tej zadevi jc trdil, da STO ni nastalo in ker da tudi ne more nikdar nastati že z ozirom na to, da je bilo že vse to omenjeno v tro-stranskem predlogu o vrnitvi Trsta k Italiji in končno še v drugih prilikah. Ni mogoče torej dvomiti, da še obstoji suverenost Italije nad STOJem. Vsi navzoči so to rektorjevo Ju. ridično filozofsko razpravo — kakor poročajo demokristjanski listi — poslušali v grobni tišini. Ko je tako «rektor magnificus« ponovno vzpostavil suvereniteto Italije nad Trstom, se je general Airey, poveljnik angioameri-ških okupacijskih sil cone A in vneti zagovornik tristranskega predloga od 20. marca 1948, dvignil in brez besed odšel k rektorju in mu stisnit roko. Njegovemu zgledu so sledili tudi ostali okupacijski oficirji In nato — vsi skupaj odšli. Zadeva torej stoij sedaj takole: gen. Airey je priključit Trst k Italiji «de faeto«. sedaj pa ga je 'čžaški »reetor magnificus« pri. k'iučil še «de jure«! K$r pa bi bilo prav zares premalo če bi se človek v teh ame-rlkanskih časih posluževal samo dveh latinskih izrazov, je n. pr. «11 Lunedi« dodaj še tretjega in se vprašal: «Quosque tandem...?«, kar pomeni po slovensko: «Do kdaj še?« in se nanaša na Ci-ceronove besede iz njegovega govora proti Catllini, ko je Ciceron vprašal: «Do kdaj še, o Catilina, boš izkorišča! našo potrpežljivost?« Italijanske šoviniste je namreč to nenehno štiriletno papirnato skakljanje o vrnitvi Trsta Italiji začelo očitno nervirati. Kaj nam vraga to vsake tri mesece na papirju porivate ta Trst v Italijo! Dajte nam ga in mirna Bosna! Vendar pa stvar ni povsem jasna: Ce je namreč rektor magnificus vrhovnega poveljnika cone A s svojo znanstveno razlago prepričal, bi slednji moral logično — potem ko je v grobni tišini stisnil rektorju roko — oditi v svoj glavni stan in brezžično javiti v London in VVashington: «V Trstu nimam več kai opraviti, kajti znanstveno Je dokazano, da spada mesto pod italijansko suvereniteto; javite, kdaj naj s svojimi de-se*t!soči vo'aki odidem!« Ce pa rektor genera’a ni pre-nrlčai. potem bi mi stisk njegove roke to'm?čili kot zrak vljudnostne, toda kljub temu protestne zapustitve untverz'*etne dvorane in slavnosti v n lej. Zadevo torej lahko tolmačimo tako ln tako. Le ena stvar je nedvoumna in sicer sledeča: cembra 1949. Vam pošiljamo borbene tn bratske pozdrave! Našim bratom gre vsa naša solidarnost in občudovanje v herojski borbi za izgradnjo socializma in za zmago resnice in pravice. Sklepi skupščine zagotavljajo naualjevanje brezkompromisne borbe proti imperializmu, proti starim in novim kominformi-stičnim razbijačem naše skupnosti in vsega delovnega ljudstva Tržaškega ozemlja. Po tej poti svetlih tradicij narodnoosvobodilne borbe bo osvobodilna fronta našega okraja nenehno krepila duhovne in kulturne vezi z matičnim narodom! Smrt fašizmu - Svoboda narodu! FRONTA DELOVNEGA LJUDSTVA ZA SLOVENSKO KOROŠKO CELOVEC Delegati Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško czemlje za okraj Opčine pozdravljajo svoje koroške brate. Skupščina ogorčeno obsoja vse tiste sile, ki so Vas ponovno pahnile pod jarem tujega imperializma. Osvobodilna fronta se obvezuje nadaljevati borbo proti vsakemu nadaljnjemu poizkusu barantanja z interesi slovenskega naroda. Ob tesni povezavi z matičnim narodom v socialistični domovini je nam kakor tudi Vam zagotovljena uspešna borba proti novovsiljenim krivicam. Smrt fašizmu - Svoboda narodu! DEMOKRATIČNA FRONTA SLOVENCEV GORICA Skupščina Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje za okraj Opčine pozdravlja Vašo borbo proti De Casperijevi raznarodovalni politiki. Čuvanje pridobitev narodno osvobodilne borbe, borba za pravice Slovencev in borba proti razbijačem demokratične fronte ter širjenje resnice o socialistični domovini je naša skupna dolžnost in osnovni pogoj za uspešno nadaljevanje borbe proti reakciji in imperializmu! Smrt fašizmu - Svoboda narodu! V Nabrežini V nedeljo dopoldne se je vršila v kinodvorani y Nabrežini ckrajna skupščina Osvobodilne fronte. Poleg lepega števila delegatov iz vseh vasi obširnega nabrežinskega okraja so skupščini prisostvovali tudj predsednik glavnega odbora OF tov. Branko Babič ter tovariša Dekleva in Godina-Vojo. Kcnierenco je otvoril tov Pertot ter pozval navzoče naj izvolijo delovno predsedstvo. Izvoljeni so bili tovariši Furlan Janko, Grilanc Karel, Milič Ivan. Tinta Ivan in Husu Ivan. V, imenu izvoljenega delovnega predsedstva se je tov. Furlan zahvalil za izkazano zaupanje ter predložil skupščini sledeči dnevni red; 1. Izvolitev verifikacijske in volivne komisije, 2. politično in organizacijsko poročilo. 3. diskusija, 4. poročilo verifikacijske komisije, 5. volitev okrajnega izvršilnega odbora OF. Poročilo tov. Husu Milana Po izvolitvi verifikacijske komisije je spregovoril tov. Husu, ki je podal politično in organizacijsko poročilo. V svojem govoru je poudaril, do je Osvobodilna fronta slovenskega naroda nastala v trenutku, ko so vsi jugoslovanski narodi pričeli borbo proti okupatorju za osvoboditev in združitev jugoslovanskih narodov. S tem programom je Osvobodilna fronta prišla tudi med primorsko ljudstvo. Na osnovi tega programa je v borbi proti okupatorju sodelovalo slovensko in italijansko ljudstvo ter skovalo bratstvo med tukaj živečimi I naredi. «V nabrežinskem okraju je uspelo Vidaliju z njegovo pripravljene ((podružnico« in z ljudmi ket je Ado Slavec, ki je kot oficir jugoslovanske armade proda] y Bariju samokres za liter vina itd., vnesti med naše poštene liudj začasno zme. do.» Namesto dosledne borbe za obrambo demokratičnih pridobitev so nabrežinski kominformisti odprli pot italijanski reakciji, ki je izrabila ugodni trenutek za organiziranje tako imenovanega Blocco Unione Democratici Italiani. Istočasno pri Glavnem štabu angloameriških oboroženih sil cone A proti ukinitvi 22 razredov slovenskih osnovnih šol Gospodarska delegacija FLRJ v Trstu je poslala Glavnemu štabu Vojaške uprave na STO-ju protestno noto zaradi diskriminacije, ki jo vod jo okupacijske oblasti proti slovenskemu prebivalstvu na Tržaškem. Proiest omenja ukinitev 22 slovenskih razredov in odpustitev slovenskih učiteljev in ugotavlja, da medtem, ko se skuša s slovenskimi šolami prištediti 600 tisoč lir mesečno, vzdržuje Vojaška uprava 350 italijanskih učiteljev, ki nimajo nobene stalne namestitve. Nota ugotavlja, da je Vojaška uprava od preteklega leta odbila ustanovitev nekaterih slovenskih otroških vrtcev, osnovnih in srednjih šol, katerih potreba je bila dokazana z dovoljnim številom vp!sanih slovenskih učiteljev itd. ((Gospodarska delegacija FLRJ v Trstu je prepričana, da se Vojaška uprava strinja z njenim mišljenjem, da odredba stalnega statuta Svobodnega Tržaškega ozemlja o človečanskih pravicah in osnovnih svobodah, formulirana v členu 4 tega statuta, v zvezi s členom 2 priloge VII. mirovne pogodbe z Italijo, mora veljati tudi za čas začasnega režima na Svobodnem Tržaškem ozemlju. Med' te osnovne pravice spada vsekakor tudi pravica šolanja v materinskem jeziku, katero s tem ukrepom Vojaška uprava ograža«. Gospodarska delegacija FLRJ v Trstu s to noto odločno protestira proti takemu postopanju Vojaške uprave, ki je nasprotno z določbami mirovne pogodbe z Italijo v odnosu do slovenske šole, in pričakuje, da bo Vojaška uprava preklicala svojo odredbo o ukinitvi slovenskih razredov in odpustitvi slovenskih učiteljev. (Nadaljevanje na 4. strani) Bivši kominlmi ustanovili delovno brigado BEOGRAD, 5. > — Po ukazu notranjega ministra FLRJ A-leksandra Rankoviča so 29. novembra, na dan republike, izpustili na svobodo drugo skupino nad 500 bivših kominfor-mostov, ki so bilj kaznovani z delom, koristnim skupnosti. Takoj po osvoboditvi so bivši kominformisti imeli zborovanje, na katerem so ustanovili brigado, ki bo odšla na delo v premogovnike ((Kreka«, kjer bo ostala 3 mesece. Poslali so pozdravno brzojavko maršalu Titu in notranjemu ministru Ran-koviču. Poverta di spirito 11 preannunciato articolo di Vi dali e compars o ieri su «11 Lavoratore». Per classificarlo si puo ricorrere al vecchio a-dagio: «la montagna ha parto-rito il tcrpolinoK. Questo solarn c-rt te per rendere Videa. Imprecsiona veramente il dover constatare la mancanza assotuta di ogni contenuto nel-Varticolo in guesticne. More solito, la nuiggior parte dello spazio e dedič ata alla Jugoslavia ed al nostro PC del TLT. Ancora urni volta il metodo cominfcrmisla balza evidente. Esso consiste, secon-dc il principio di Goebbels, nelVaffennare c non nel dimo-strme. Questa volta pero l'au-torc ha voluto dare, secondo lui, una brevissima dmiostra-Zione. E qui cominciano i guai. Non per noi sTnteuije. Vediamo due «per!.e» vera-mente carine. Esse dicono tut-to. Dicono cioe la poverta mentale delVarticolista. Esso si esprime cosi: «Ormai essi (la «cricca di Tito« n. d. r.) hanno perduto ogni ritegno. II -pas-saggio non fortuito nia ordinato dal sockilismo e la democra-Zia al nazionalismo borghese e da quest'vltimo al fascismo, e stato un processo che abbiamo potuto constatare noi stessi. Essi sono Vistrumento piu ve-lenoso nelle mani dei loro pa-droni. ha recentc« celebrazio-ne» titista all’Excelsior e stata una manifestazione di solida-rieta fra imperialisti anglo-americani, indipe-ndentisti e titisti«. Due guestioni veramenie in-teressanti. Esaminiamole. La prima afferma una cosa molto Zgodovina nas uči, da še nobena okupatorska vojska, ki je zasedla neko področje ni odšla z njega sama. Se vsako je bilo treba s silo izgnati! Pri tem — tudi to nas uči zgodovina — nikakršna juridična filozofiranja niso pomagala. Nemško gledališče da, slovenskega pa - ne! Objavljamo pismo, ki ga Je od avstrijskega vicekonzula v Trstu dr. Hansa Manza prejel neki avstrijski državljan v Trstu. V pismu javlja vicekonzul, da se vrši 5. t. m. v tržaškem občinskem gledališču Verdi v nemškem jeziku predstava na čast velikemu nemškemu pesniku Goetheju z izvedbo njegove ((Ifigenije na Tauridi«. Pismo se glasi v svojem originalu takole: Oesterreicf.isciie Passtelle T r i e s t Via S. paterina No. 7 Triest den 28. November 1949. P. T. Montag den 5. December 1949 flndet um 21 Uhr im Theater G. Verdi unter dem Protektorat der UniversitSt und des Kultur, und Kunst-Verbandes eine Sonder. vorstellung von (dphigenie auf Tauris« von Johann Wolfgang Goethe, aufgefčhrt vonv beriihm- (Nadaljevanje na 2. strani) Italijanski kmetje nadaljujejo svojo akcijo V nedeljo je nad 50 tisoč kmetov brez zemlje zasedlo na področju Rima velike površine neobdelane zemlje - Pred stavko državnih uradnikov RIM, 5. — Nad 50 tisoč kmetov brez zemlje je včeraj zasedlo na področju Rima velike površine neobdelane zemlje veleposestnikov kneza Torlonia in barona Giavardari. Akcija italijanskih kmetijskih delavcev in kmetov se nadaljuje skoraj v vseh pokrajinah Italije. Kmetijski delavci so zasedli zemljo tudi v številnih kmetijskih centrih v pokrajinah Puglie, Campania, Salerno, Toscana in v dolini Pada. Po še nepopolnih podatkih so včeraj zasedli nad 50 tisoč hektarjev neobdelane zemlje. Zveza kmetijskih delavcev je objavila poročilo, v katerem odobrava enotno akcijo italijanskih delavcev in kmetov brez zemlje ter jih poziva, naj še bolj strnejo svoje vrste za uspeh' borbe za agrarno reformo, v kateri je udeleženo nad pol milijona italijanskih kmetijskih delavcev. Na koncu poročila se zahteva od italijanske vlade, naj preneha s političnimi represalijami protj delavcem in naj izpusti na svobodo vse kmete brez zemlje, ki so bili aretirani. Danes sp kmetijski delavci na raznih krajih rimske pokrajine nadaljevali z zasedbo zemlje. Policije je aretirala okoli 30 oseb. Tudi v pokrajini Ta-ranto je okoli 3 tisoč kmetov zasedlo večjo površino neobdelane zemlje. V nedeljo je glavni tajnik Splošne konfederacije dela Di Vittorio imel v Bariju govor, v katerem je izjavil, da bodo italijanski kmetje nadaljevali z zasedbo neobdelane zemlje in zapuščenih veleposestev ter da jih ne bo mogla nobena sila ustaviti. Poudaril je, da bo valorizacija poljedelstva na jugu Italije prispevala k povečanju blagi- nje države, ter je kritiziral politiko izseljevanja. Danes je okoli 80 tisoč uradnikov poldržavnih podjetij začelo dvodnevno splošno stavko za revizijo kolektivnih pogodb in za zvišanje plač. V stavki sodelujejo člani krščanskih sindikatov. Delavci in nameščenci vseh italijanskih bolnišnic in klinik so najavili splošno stavko za ponedeljek, če ne bodo njihove zahteve sprejete Vse zveze sindikatov državnih funkcionarjev so podpisale proglas, v katerem se poudarja, da so povišanja, ki jih predlaga vlada, nezadostna, in zato bodo prisiljeni stopiti v soboto v 24 - urno splošno stavko. V Firencah se je danes začel kongres raznih frakcij socialdemokratov l'o pomočjo teh spiskov bi lahko vodstvo bolje nadzorovalo vse svoje uslužbence, od katerih b; lahko Zahtevalo čim več dela. Proti takšnemu postopanju so se seveda odločno uprli vsi uslužbenci, ki so se obrnili do sindikalnih organizacij, katerim so predložili v rešitev Vso zadevo. V svojih protestih so poudarili, da bi jim bilo delo v takšnih pogojih popolnoma onemogočeno, saj bi lahko vodstvo od njih zahtevalo več kot bi lahko tudi v najboljšem primeru storili. Sindikalne organizacije so sklenile posredovati pri reševanju tega vprašanja, ki bi lahko privedlo tudi do težjih posledic. Čeprav traja stavka uslužbencev TELVE že več dni, ni še nikakih izgledov, da bi bilo njih sporno vprašanje V do- la Doline Komin^ormisli so zabredli MI nimamo nič proti temu, da se V nzlem tržaškem občinskem gledališču Verdi triijo predstave v vseh mogočih jezikih sveta, vendar smo mnenja, — in smo prepričani tudi v skromnost tega mnenja! — da bi morali italijanski Vladajoči Šovinistični krogi prej bot izdajo kakršno koli dovoljenje za katero koli predstavo v katerem koli drugem jeziku, hi ni jezik italijanski ali pa slovenski, NAJPREJ dovoliti, da se poleg italijanskih predstav prirejajo tudi predstave v slovenščini, t. J. v tistem jeziku, ki je materinski Jezik tukaiinjega autohtonega in enakopravnega prebivalstva, ki šteje eno tretjino vsega prebival, stva cone A in ki je za gradnjo gledališča Verdi prav gotovo prispevalo več kot eno tret lino! Toda italijanski šovinistični vladajoči krogi na občini z demokratom in kristjanom Bartoli* jem na čelu rajši dovoljujejo uprizarjanje v nemškem jeziku, ki ni jezik tukajšnjega prebivalstva, ki je torej tuj jezik, kot pa da bi dovolil, eno samo predstavo v slovenščini gledališču, ki je hkrati edino poklicno dramsko gledališče v Trstu. Premalo fantazije uGiornale di Triestes je u svome b roju od 18.X.1949. pi-sao o mučenju, kojega je bi la tobož irtva jedna žena i: Trsta od slranc organa Narodne zaštite v Kopru. Mi smo stvar na ovome mjestu rašči-siiii n «Prlmorskom dnevniku« od 29-X.1948. Dobro nam je poznata zloba od »Giornalc di Trieste« i njegova stalna kampanja iskonitrutranja raznih. Kprogonat, « mučen ja«, «tero-ra# itd., kojemu su tobož izlo šeni Talijanl u zoni D od strune narodne vlasti. Ali zLavo-ratoren nadmaiuje svu tu zlobu najreakcionarnije štam-pe. 6 takvlm uprogonima« on pi Se na nekoliko kblona i na-vodi više slučajeva uterora titovacav, od zone B pa s ve do Pule. Razumija se, da su sve te »vijcstl» Isto toliko istinite koliko i najzadnja od njih, ona o ono) teni Slrotti, ca koju smo odgovorili listu «Giornale dl Trieste». Ali sve to ne sme ta listu «Lavoratorcn: on tu istu vijest donosi u svome broju od 28.XI. 1949 i kaže, da se to desiln prošlu nedjelju, znati 20.X1.1949. Otlto nedo-staje več listu uLavoratore« fantazije za iskonstruiranje laži, pa se služi on ima, koje stt 'več bile servirane, samo sa promijenjenim datumom. Kaže se da lat ima kratke noge. pa niče ni ova, obnovljena, dale-ko doti. Dapače, ona če se vratttl i pljušnuti fh u njihovo bestialno t prijavo lice. gledneiti času teietio. Vodstvo TELVE se še vedno poslužuje stavkokazov, ki vodijo delo v nekaterih odsekih; tudi civilni policisti stražijo poslopje ter Čuvajo, da bi se stavkokazom ne zgodilo nič hudega. Iz Rima še vedno ni nobenega izgleda, ki bi dal slutiti na skorajšnjo rešitev spornega vprašanja. Kot izgleda, vztraja vodstvo pri svojem dosedanjem zadržanju ter noče ugoditi upravičenim zahtevam svojih uslužbencev. Enotni sindikati so intervenirali pri uradu za delo ter pri odseku za delo vojaške uprave, da bi prejeli vsi brezposelni delavci ob priliki božičnih praznikov posebno nagrado v znesku 1950 lir, ki bi bila Všteta med draginjske doklade. Urad za delo je izjavil, da bo v zvezi z vprašanjem dal v prihodnjih dneh svoj odgovor. VODSTVI TOVARNI DDIDIO preklicalo ukrep o odpustitvi /. dela rojen 26. septembra 1903 y Dolini. Ostal je na polju slave in žrtvoval svoje življenje za svobodo naroda in svojega kraja. 21. aprila 194S je odšel med partizane, na branik domovine Irt 8 mesec,sv je bil tlačitelje svojega naroda, dokler mu ni na današnji dan pred šestimi leti sovražnikova krogla prestnttila nit življenja. Tovariš, Tvoja žrtev ni bila zamet}. Slava Ti! NOV DEJANSKI NAPAD kominformistov iz Mačkovelj na zavednega antifašističnega borca Kominformistiena hinavščina in blatenje Jugoslavije že prejema od našega ljudstva zasluženo plačilo. Kljub njihovim intrigantskim prizadevanjem, da bi ljudstvo še naprej zavajali in ga slepili, kljub dobri volji vidalljevcev, da bi proslavljali obletnico ustanovitve «gestapovskega» AVNOJ-a, se jim je namen ponesrečit, Ljudstvo, ki se je naveličalo in ostro zavrača take komtnfbrmi-stične manevre, jim je mar-ikje zgovorno odgovorilo. V Dolino se je sam gospod Bidovec potrtldil, da bi zastrupljal tamkajšnje prebivalstvo s sovraštvom svojega lattnega naroda. Pri vseh nebOZih, d d pOvdč/t število prisotnih, je bil Bidovec prisiljen ob prisotnosti pičlega »terila navzočih preimenovali sprOetavo AVNOJ-a« v običajni sestanek. Je labše so se izkazali kominfor-mlstl v Bol juncu, treba pa jim je čestitati le iznajdljivosti. Ljudstvo, ki si je hotelo ogledati film, so nameravali krat-:omaho postaviti pred dejstvo, da bedo mesto filma proslavljali keminformistični AVNOJ. Ta podlost kominformistov ni ela uspehov, ker se ljudstvo s takimi metodami ne da več vabIjati na limanice. Cim so Brdjunčani opazili zakaj gre, so se odpovedali filmu, obrni-hrbet kominjormističnim gospodom, ki so hoteli uporabiti proslavo AVNOJ-a za obrekovanje Jugoslavije in slovenskn-/a narod a, ter se razšli po domovih. Ostala je sama Vera, Žužkova, ki je pozno i> noč zaman čakala sebi podobnih «in-ternacionalištov» in klevetnikov. Očitno je, da s.e je ob pomanjkanju kakršnih koli argumentov In človeškega dostojanstva vrgla tukajšnja komin-formistična druščina na pot to-lovajstva. Skvadrističnl napadi, streli, strašilne metode, pre-tepavanja otrok, to so njihova prepričevalna sredstva. Izzivanja in napadi sonadnevnem redu. V soboto je znova prišlo do takega napada na nekega našega tovariša s strani ko-minformističnega izzivača v Mačkovljah. Bilo je okrog 8 zvečer, ko se je tov, Sturman Josip-Slav-ko mudil kot domačin pri svojem snancu Jamšku Bogdanu y Mačkovljah n« it. 19. Med mirnim pogovorom je prišel notri v kuhinjo vidalijevec Purger Aleksander, kateri je pod pazduho nosil kup časopisov. Cim je ta zagledal tov. Sturmana, je takoj brez vsakršnega povoda začel izzivati in obmetavati tovariša z najbolj prostaškimi izrazi in psovkami, ki jih človek lahko sliši le še od človeka, ki je zgubil vsak čut Za dostojanstvo. Domači sin Bogdan je takoj Zastavil pot izzivaču, ki je znan kot pretepač in ga potisnil iz hiše do vrat. Med prepiranjem, ki je tako nastalo je kominformi-stični izzivač tovarisli raztrgal srajco na pTSih ln odtrgal nekaj gumbov na zimskem plašču. Kričanje je kajpada ob tej tej uri privabilo večjo skupino' domačinov, Značilno za to, da sc je naše ljudstvo nasitilo fašističnega terorja ko-minformističnih škvader jjs to, da sta se od dvajseterice oseb, ki so stali ob hiši, le 2 zagrizeni vldalijevki zaganjali V tovariša ter ga pljuvali rn psovali za izdajalca irt oznovca. Med temi je bila purgerjeVa sestra Marija ih neka Ema, mežnarjeva hči. Ema je še celo grozila tovarišu, da ne bo šel več iz vasi. Vsi ti trije dlčni predstavniki VidalijeVd »demokracije« so s* drli Celo fla gospodarja in mu gfdžil), ker je sprejel v hišo tov. Stur-mana. Vsi ostali domačini pa, ki sh bili priča temu pflzont so bodisi molčali ali pa odločno obsojali tako postopanje, ki spominja na čase, ko se je naše ljudstvo moraio skrivati pred fašističnimi razbojniki, kateri so oznanjali svojo civilizacijo z manganelom in rici-nusom. Ko so pretepači in izzivalke videli, da ne opravijo ničesar, ker se jih je ljudstvo naveličalo in spregledalo njihove banditske metode, so jo poparjeni odkurili. Med potjo pa sta so obe ženski šč obregnili cb vaščanč. Dodati je treba, da je Burger Aleksander tokrat že drugič izvršil napad na tov. Sturmana. Prvič je organiziral tak napad proti tov. StUrmanu in Tinetu že letos juniju meseca,v času volivne kampanje. Na vsak način pa je treba takim ljudem kot so Purger posvetiti, kajti njihova dejanja so le navaden političen kriminal, kateremu je treba napraviti konec, Značilno je tudi to, da je Purgerjeva sestrična, ki je bila ves čas prisotna pri tem fašističnem napadu obsojala početje svojega bratranca. Na vsak način se tovariš Sturman ne bo ustrašil raznih groženj s strani kominformistov in drugih izzivačev. Zaveda se namreč, da je njegova pot pot resnice in pravice. Zato bo tudi še naprej prišel v Mačkovlje, kjer jg tudj doma. Sektor "Center" II. okraja si je izvolil svoj odbor Dolžnost vsega tržaškega delavstva, je zaostriti svojo borbo tor prisiliti delodajalce k umiku Kako težke posledice je imelo razdiralno delo sedanjega vodstva Enotnih sindikatov v borbi delavskega razreda za svoje pravice, nam je danes najbolj jasno razvidno iz posledic, ki jih zapušča vedno bolj ostra ofenziva delodajalcev, katera se ne plaši več odločnosti delavcev, temveč že računa na popolno pomoč vodstva Delavske zbornice kot na pasivnost Vodstva Enotnih sindikatov. V zadnjem času je bilo Že nešteto težkih važnih sindikalnih borb za obrambo pravic delavskega razreda. Toda do kakšnega rezultata so vse te borbe privedle? Alj je delavstvo V teh borbah doseglo uresničitev vsaj dela svojih upravičenih zahtev. Ne! Danes stoji tržaški delavski razred pred mnogo bolj kritičnim položajem, kot kdaj koli prej. Jasno je Zato, da bi bila v tem trenutku odločna borba vsega delavskega razreda najbolj odločna; namesto odločne in brezkompromisne borbe pa vodijo danes sindikalni voditelji le nekakšna stavkovna gibanja, ali v najboljšem primeru protestne stavke, ki seveda ne privedejo do nikakega uspeha. Delodajalci, ki pazno zasledujejo potek borbe svojih uslužbencev so znali dobro izrabiti Ugodni trenutek ter so poostrili svojo ofenzivo do take mere, dg je delavstvu že zelo otežkočena vsakršna obramba njegovih pravic. Zadnji tak večji »podvig« delodajalcev imamo prav pri reševanju spornega vprašanja u- iz življenja ASIŽZ V četrtek zvečer so se sestali člani Osvobodilne fronte mestnih delov «Portici» in dela Stare mitnice (Barriera). Lepo število prisotnih je sprejelo na predlog okrajnega tajnika tOP. Vdovi/ja, ki je sestanek otvorit, sledeči dnevni red: 1. politično poročilo; 2, organizacijska vprašanja; 3. volitve okrajnega odbora in 4. razno. V političnem poročilu je tov. Vajo posebno poudaril narodnostno vprašanje tu živečih Slovencev in prikazal nedavni napad Vil na slovenske šole s primerom v Gorici kot skupno akcijo imperialistov, ki naj bi se Zaključila s popolno likvidacijo slovenskih šol. Odpor Slovencev, ki je pokazal vsej javnosti zrelost članov nase organizacije, je le začetek borbe, ki jo moramo nadaljevati, dokler si ne zagotovimo spoštovanja pravic, ki nam pr, tiče jo. V diskusiji se je izkutalo, da se tudi navzoči brez izjeme zavedajo nevarnosti te imperialistične intrige in da so Pripravljeni storiti vse sa neovirano poučevanje naše mladine, Obsodili so beden izgovor, češ da ukinjajo razrede slovenskih šol zaradi štednje, Saj nam je vtem znano, kako trošijo težke milijone za zadeve, ki tukajšnjemu prebivalstvu prav nič ne koristijo. V vprašanju organizacije so se navzoči soglasno zedinili, da še sektor reorganizira. Dosedanjemu sektorju JPorticl’ so sklenili, da se pridruži det sektorja Stare mitnica (Barriera), ki se odslej imenuje »center« drugega okraja. Sledile so volitve v novo organizirani sektorski odbor. Upamo, da bedo izvoljeni tova. riši e delom opravičili zaupanje navzočih, ki so jih soglasno izvolili Pri zadnji točki so bili sprejeti predlogi in sklepi, ki se nanašajo na nthičljevanje borbe za JUtvensko'išolo in sklepi priprav ta «novoletno ■, jelko«. Po zaključku dnevnega reda so na predlog tovari3d Ljuba prispevali člani Osvobodilne fronte za novoletno jelko 1920 lir kot doprinos sa obdaritev naših malčkov. V petek 2. t. m. je bil množični sestanek žena v Bazovici. Na sestanku sta govorili tov. Alma in Marica, Razpravljale so o šolskih vprašanjih ln novoletni jelki. Zene II. rajona sb pripravile na obletnico AVNOJ-a dve Veliki potici za politične pripornike, žene iz Skednja pa 2 veliki škatli sladkega peciva. službencev pivova. Dreher. Sodarji so stopili v upravičena borbo /.& svoje pravice; njihovo borbo so podprli vsi ostali uslužbenci, ki so dobro razumeli, da bo z rešitvijo tega spornega vprašanja lahko prišla na vrsto rešitev še vrste drugih nič manj važnih vprašanj. Kaj je storilo vodstvo v tej zadevi? V začetku je še privolilo v pogajanja ih vse je kazalo, da se bo vprašanje v doglednem času rešilo. Toda na_ enkrat je svojo prvotna taktiko izpremenilo ter odpustilo z dela 26 sodarjev, ki so zahtevali povišanje plač. Kakšno je bilo zadržanje o-stalih delavcev pivovarne Dreher do tega krivičnega ukrepa? Vsi ogorčeni so stopili v dveurno protestno stavko, ki pa seveda ni mogla privesti do zaželenega rezultata. Če bi bilo danes vodstvo sindikalnih organizacij resnično v rokah ljudi, ki bi jim bila borba za pravice delavskega razreda res najvažnejši cilj, bi se moralo ob takem početju delodajalcev vzdigniti vse posteho delavstvo ter s svojo borbo dokazati, da ne namerava dopustiti nadaljnjega kršenja najosnovnejših pravic, temveč, da je trdno odločena čuvati svoje interese ter si izvojevati zmago. 26 sodarjev je tako ostalo brez dela. Kakšna bo njihova usoda in kje bodo našli nove zaposlitve, ko imamo v Trstu že nič manj kot 23.000 brezposelnih delavcev. Res jc, da se vodijo pogajanja na uradu za delo in da se je tudi ta urad resno zavzel za stvar? Toda ali bodo samo po-gajanja zadostovala, da se zadržanje delodajalcev spremeni? Gradnji Mtep velesejma Ukaz štev. 220 VU, ki ga je te dni podpisal bri-gadrti general Clyde D. Ed-dleman, glavni ravnatelj za civilne zadeve, določa, da je gradnja stalnega sejmišča za »Ustanovo mednarodnega vzorčnega velesejma« (Ente Fiera Campiondria Internazionale) v Trstu javno koristna in nujrta ter neodložljiva, Z razlastitvijo, kjer bo potrebna, in gradnjo stalnega sejmišča bodo Začeli v roku 60 dni od drteVa objave ukaza V Uradnem listu VU. Dela bodo dokončana do 31. decembra 1950. Poročilo in splošni načrt za gradnjo sejmišča bo na razpolago pri Pravnem oddelku VU, kjer si lahko ogleda Vsakdo, ki se za fo zanima. Naideno kolo dobi lastnik na civilni Dollciii Vesel VitloTio, ki stanuje v ul. Udina 12, je V nedeljo prišel na glavno policijsko postajo V Trstu in javil, da je včeraj po polnoči našel v u). Ti-vernella Zensko kolo, katerega je tudi pripeljal ssehoj.Lastnik ki bo dokazal lastništvo kolesa, ga bo dobil nazaj na glavni policijski postaji, EoinMi Mi najorei da poleni pa zaideva nazai Včeraj ob 5 popolnoči so poklicali v ul. Teatro Romano 1 policijsko emergerteo, ki je res takoj privozila j. vso hitrostjo. Ko jc prišla V Ul. Teatro Romano 1, jc policistom razložil egiptovski momur Ye-hid Albin, ki je vkrcan na ladji »Misr. Alessandria«, da je ma-j lo preje dal neki napol znafli gospodični 6 tisoč lir. Ko pa je neznanka, za katero v tj saHi'>, da ji jc trne Ana in da pleše v ndčnem lokalu »MeklcO Club«, potem ko jc prejela denar, neznano kam izginila, je pravarani mornar poklicni policijo, ki jc uvedla preiskavo. Po dolgotrtlpiih, pogajanjih je vodstvo pivovarne Dreher preklicalo »voj prvotni ukrep o odpustu z dela 26 sodarjev; večina odpuščenih uslužbencev je takoj že nastop.la službo. Vsi ostali sodarji pa, ki niso še pričeli z delom-, bodo verjetno sprejeti v prihodnjih dneh, seveda če bo prišlo tudi glede tega vprašanja do sporazuma med sindikalnimi zastopniki in vodstvom tovarne. Vprašanje, ki je vzbudilo med tržaškim delavstvom toliko upravičenega razburjenja in ogorčenja, bi bilo prav gotovo že lahko preje rešeno, če bi voditvo Urdda za delo stopilo v obrambo interesov delavskega razreda. Toda Urad za delo je branil raje zadržanje delodajatc v ter je na upravičene proteste prizadetih uslužbencev odgovoril, da je stavka bila res protizakonita, ker so delavci zahtevali iz-premembo nekaterih določil delovne pogodbe, preden je ta potekla. S tem, da je vodstvo svoj ukrep preklicalo, je bila zaključena tudi protestna stavka in vsi delavci v tovarni Dreher so pričeli ponovno z rednim delom. Sindikalni predstavniki in vodstvo pivovarne pa bodo še nadalje razpravljati O rešitvi raznih zahtev, ki seveda niso bite rešene, Poudariti moramo, da so delavci dosegli edinole preklic ukrepa o odpustu z 4»* združena s proslavo nice umetniškega tov. Angele Rakarjeve. N060MEFNA TEKMA 11. DECEMBRA V FIRENCAH Potovalni urad « ADRIA - EXPRESS » Ul. F. Severo 6-b, tel. št. 29-243 daje vse potrebne informacije za skupni izlet na nogometno tekmo ki bo U. decembra v Firencah Isti urad prodaja tudi vstopnice za tekmo in oskrbi prevoz, Pohitite s prijavamUl! Umetnostna razstav# civilne polici!# V četrtek 8. t. m. ob 15 W' umetnostni galeriji «Trs<* .j drevoredu XX. septemt*13 otvoritev prve umetnostne stave v priredbi civilne cije. Razstavljenih bo - ^ 33 slikarjev, kiparjev, riseO in karikaturistov. Odprta 15. t. m. Mladinski ods«k PDl in Društvo slovenskih' srednješolcev v Trstu vljudno vabita na MIKLAVZEVANJE ki bo 7. decembra t«I. ob 20,30 v dvorani na stadionu «1. maj«. Za jedačo, pijačo in za obilo zabave preskrbljeno. Darila sprejemamo 6. decembra od 18. do 19. ure v prostorih na stadionu in eno uro pred pričetkom miklavževanja. Člani in simpatizerji, ki nimajo vabila, ga lahko dobijo pred Vhodom. Pripravljalni odbor Nočna služba lekarn De Leitenberg, trg S. Giovanni 6; Praxmarer, trg Unita 4; Prendini, ulica T. Vecellio 24; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). — Stalno nočno službo imata lekarni Harabaglia v Barkovijah in Nicoll v Skednju, TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8600, papirnati šterling 1550, telegrafski dolar 669, dolar 660, švicarski 'frank 155, 100 francoskih frar.kov 165, avstrijski šiling 22, zlato 1000. ROJSTVA SPOMINSKI DNEVI Dne 5. decembra 1949 **k v Trstu rodilo 9 otrok,.*"^, je bik) 8, umrlo pa je jji> Civilne poroke: trgovec ^ san Tullio in gospodinja facio Giovanna. .-j Cerkvene poroke: urojJJ Specar Ferruccio in ,8° *gJv nja Clobas Albina, kuhar togaro Stefano in delavka ^ coni Olga, uradnik ^ »fll* feo in delavka Blasizza * j,, častnik amer. vojske A“f„vine mes R. in uradnica uk>, Italia Liliana, težak Giusto in gospodinja Italia, delavec Zuppim ^ brogio in gospodinja An»>..rt zi Francesca, šofer Antonio in gospodinja Maria Teresa. ^ Umrli so: 67-letni ^ por. Battagliarini _ Celeste,^,, | letni Bacher Matteo, Beltrami por. Salvi 0, 1 dan stari Rizian LUCJ". jj. letni Zavrtanik AvrelO^ picrin* i0' letni Kovačevič Anton, -r Prinfa, BiH'.,;, ni Šacchetti Drascher vd. na, 38-letni Bissi Prister ^rne ji« 1 Cartoj |etfJ letni Spadaro Nicold, p Martinuzzi Izidor. 74-lettaAr vazzi por. Montestella 'V Maria, 65-letni Gregon varani, 54-letna Veriello y Demundo Anna, 76-leu1* Cilia por. Galupln An3' Tudi letos imamo v Trstu Miklavžev seiem juoosl.cone n RADIO * Kot vsako leto, so se tudi letos pojavile ob priliki miklavževanja v drevoredu XX. septembra neštete stojnice z raznovrstno drobnarijo, med katero zavzemajo sladkarije in igra. če seveda prvo mesto. Poudariti pa moramo, da ni bilo nikoli, pa tudi ne pod fašistično Italijo v Trstu toliko stojnic, kot jih je ravno letoš. Človeku se zdi, da se jo preselil nekam na jug Italije — iz vseh stojnic mu namreč udarja govorica, ki še zdaleka ni podobna tržaškemu narečju. Ce bi bilo s tem povezano samo gospodarsko vprašanje, bi se človek ir-mu ogromnemu dotoku trgov cev iz Italije ne tako čudil; toda kdor le malo pozna celotni položaj ter sledi politiki, ki jo Urfiuitv zn im valetniš j vlito I vodijo odgovorne oblasti, mu bo postalo takoj jasno, zakaj je letos v Tratu toliko trgovcev iz Italije. Celo žogice, ki jih Da teh stojnicah prodajajo hočejo Trstu dati tl*R videz, ki ga ustvarjajo s svojim kričanjem, vpitjem ter pisanjem italijanske reakcionurne stranke že vso povojno dobo — d< Kazati Decembra 1854 je Riehatd Wagher napišal naslednje vrstice svojemu velikemu podporni, ku Franzu Lisztu,- «Ker v svojem življenju nisem nikoli doživet resnične ljubezni, bom napisal delo, v katerem naj se ta ljubezen napaja do skrajnih meja. Zamislil sem si „Trista-ia in Izoldo"...« Poem ljubezni n smrti, bi lahko imenovali to VVagnerjevo opero, fci se vsebinsko nanaša na znano srednjeveško legendo. Skladatelj j« v nje) oiivotvoril svojo veliko in neutešeno ljubezen do Matilde Wesendock. V eTristanu in Izoldi» se je \Vagner najbolj približal svoji koncepciji glasbene drame, ici naj predstavlja idealno enoto, kateri naj bodo podrejeni vsi bistveni elementi: orkester, solisti, dramsko dogajanje in scena Z d dosego tega cilja War ner posta vtja zahtevo, naj bodo skladatelj, libretist in »ce-ndtor Sila ln Ista oseba. Orkester, ki sta mu le druga dva Wqqner: TRISTAN IM IZOLDA reformatorja opere, Oluck in Monteverdi, dodelila bistveno funkcijo in sa je po prenehanju njunega vpliva ižrodlt V navadnega spremljevalca soli' stov, je z Wagner)em zopet postal bistveht element glasbene drame, ki naj samostojno tolmači scentčno dogajanje. Naslonjen na Berliozovo orkestralno tehniko in Megefbeero-vo «veUko opero» z njeno ogromno sceno, je \Vagner približal orkester simfonični strukturi, S prefinjeno orkestralno polifonijo, izkoriščeno s drznimi hromatičnimt postopl, je Wagner)eva opera eTrtstan in Izoldan eno najsmelejših del svoje dobe in nas tako rekoč te približa impresionizmu. Petje solistov nitt zdaleka ved ne spominja na tradicionalno eari. jo», ki jo je zlasti italijanska operna šola privedla te v pretiranost, ampak postano pri Wttgnerju «brezkončna melodija«. Dasl vsebinsko enostavna, nas vendar ta glasbena drama, v kateri so mrinja, ljubezen in smrt vzroki in posledico vsega dogajanja, s svojo glasbo povsem prevzame. Prav v njej je Wagner najbolj razvil lirično noto ter bogato melodijo in glasbo, ki naj tolmači skrajne odtenke duševnih trzljajev njenih junakov, približal že eteričnemu razpoloženju. Dirigent Herbert Albert, ki je dirigiral sobotno premiero V gledališču »Verdi«, je imel dovolj prilike, d« je pokazal, kaj zna. Težko bi našli dirlgen. ta, ki bi njemu enako uspet priprav Iti i» uodit; utrlstaha in Izoldo» —- tako uwagnerjan-»ko« in obenem tehnično ln muzikalno neoporečno. Občudovali smo spretnost, s katero mu je uspelo voditi v pravilnem sorazmerju orkester in soliste, od katerih vsakemu je bila tokrat dodeljena dokaj zahtevna naloga. Orkester je dirigentu, počenit s prvimi taktl uvodne glasbe, zvesto sledit do najmanjših *« že sferlčnIh odtenkov, in to 2 ztllosljo, kakor da bi Igral solist sam. Izmed vseh solistov je izstopila pojava Itolde, katero je sopranistka Anng Konetzni podala glasovno pa tudi igralsko tako popolno, da ne verjamemo, če img danes sa to ulofjo sebi enakih inferpretlnj. pevka trna sonoren glas, ki je lepo Izenačen v vseh legah in vedno pravilno zlit s celotnim potekom glasbe, Tenorist Giovanni Voger je izoblikoval pevsko in Igralsko dostojen lik Tristana, ln to posebno v dramatsko močnem lil. dajanju, ki zahteva od izvajalca ogromnega napora, du poleg glasbe in Iflre vnese v svojo vlogo tudi odgovarjajoče duševno nastrojenje glavnega junaka Dobro so svojo nalogo rešili tudi ostali solisti: Brilta Devlnal v pevsko ln igralsko zahtevni vlogi Braganlje, Izol-di ne sluiabniče, odlični basist Lucidno Neroni kot dostojen-t veni kralj. Raj mundo Torros kol Pristanov služabnik Kur-tievald ln drugi. Izvrsten režiser se je izkazal Carlo Picctnato. ki ni Imel ravno lahke naloge pri tej operi, katere scenično dogajanje je preprosto pri tem p a je toliko bolj poudarjena notranja vsebina. ki ji je moral dati režiser tudi zitnanfl Izraz Scena je bila, zlasti v drugem dejanj u, zelo okusno opremljena. — r hočejo namreč, da je Trs! že italijanski. Stojnic je, kot smo že n Udarili, ogromno; cene Izdelkom so seveda raznovrstne. Mariisate-remu kupcu se zdi, da j« kupil kakšno stvar po izredno u-godni ceni,medtem ko sc mu po bolj natančnem ogledu kup ljenega predmeta mnenje le no koliko spremeni. Zaradi tolikšne konkuronce so bili tudi tržaški trgovci V tuli dneh prisi-ljoni napraviti popust cenam svojega blaga. Nesrečni padec zahteval smrt upokojenca Bred dnevi »mo v našem dnevniku že poročali o težki nesreči 83-letnega upokojenca Dai Stissa iz Ul. XX, septembra 88- Nesrečni starček Jc v ul, Zanettl tako nesrečno padet, da sl jc zlomil kolk levo noge. po nesreči »o ga takoj pripeljali v bonišnlco, kjer pa je včeraj ob 7.30 zjutraj umrl zaradi poškodb, ki jih dobil pri padcu. Na drevoredu je sicer v ‘eh dneh precej živžava *n gneče, kupčij je menda bolj malo; e-dino slaščice irt igračke so bolj zaželene, ker si pač ttroci ne dajo dopovedati, da je draginja ter da jim mamica vsega, kor si zažele ne more kupiti. Največje veselje imajo z Miklavževim sejmom otroci, ki sc ne morejo nagledati vseh dobrot in pisanih Igrač, Ce bi ne bilo toliko brezposelnosti, revščine, koliko bolj prijetnj in Veseli bi bili- takšni prazniki — tako pa„. Zopet samomor V nedeljo smo v našem dnevniku že poročali, da so z morja pri Velikem trgu potegnili truplo 48-letnega delavca K«r-la Bisija, ki je v morskih valovih napravil konec svojemu življenju. V nedeljo zjutraj pa je napravil samomor 49-letni delavec Massari Domenico iz ul. Cunicoli 9. Samomorilec si je vzel življenje tako, da je skočil s četrtega nadstropju Oba samomorilca sta bila delavca v tovarni Sv. Marka fe« Hnega deta Včeraj ob 12 so pripeljali v glavno bolnišnico 18-letnega mehanika Bonata Fulvia, ki stanuje na Lonjcrski ceštj 22 Dežurni zdravnik je ugotovil, da ima težje poškodovano desno nogo. Zdraviti se bo moral od 7 do 40 dni. Ponesrečeni delavec je povedal da se jo ponesrečil na igrišču pri Sv Alojziju. Ko je hotel skočiti na voziček, ki j* bil v teku, mu je noga pritiu med kolesle. Nesreča dveh izletnikov iz Sv. Križa (Oddaja na »remijih 240 m ali 1230 kri TOREK 6. 12. 194» f5> ‘■V 6.30; Jutranja glasba. ročila v Ital in objava "l,)) s 7.00: Napoved časa - P°I )j; J*’ slov. in objava sporeda-»pG' tranja glasba. 12.00: Ved*^IIH-danski spored. 12.30: ..flil**' Uvertura k operi »Sem 12.45: Poročila v ital. n* £afa * sporeda. 13.00: Napoved poročila V slov. In oDJays jJ.P; da. 13.15: Znani solisti- )4oC-Ljudska univerza v it#1’ Skladbe L. M. Škrjanca ‘ orkester radia Ljubljan’- ita“ Pregled tiska in poročil® r0Jil* 14.45: Pregled tiska In jTjitiHjJ v slov, 17.30: Aktualna *!L0tr vprašanja v ital. C&\- Slovanski plesi. 18°A,iho Franck: sonata za vl0.jd s111! Franck: sonata za P' klavir. 18.30: Hoje »■^'iuitiif11 - .......—18.45: KJV' 19.00: dikalnl kvintet. Va6*v, pregled v slov. I9-®®1.. v % glasba. 19.15: Poročila 19.30: Napoved Časa ; F^fiF v slov. 19.45: Hrvatske |)3 ske pesmi. 20.00: ,icd hrvaščini. 20.15: Opera- y jil* morom: Kulturni pr**'® -g- P, 22.30; Plesna glasba, Jj;. nja poročila v ital. 'i3!r' obi{» poročila v slov. 23.10: sporeda. 23.15: Večerne o1' M kino 15.30: sSeherf ^ Rossetti. io.o-Vvonne De Carlo, Bf ' - levy. dUT »Zene m D L Gl** Eacelsior. 15.30: B. Grable. Penice. 20.45: «Bilora«, Efaseggio. roi Filodran-matico. 16.00: « hermelinom«. B.Crabto^ Adua. 10.30: «Nevihta na“ Alabarda. 14.00: »Hamletu-renče Ollvler. »»v*11 Armonia. 13.30: «TflJe ^ Walt Dlsney. an,rtl»' Azzurro. 16.00: »Načrt . Canieron. L ® 16.00: »Ljubim4 m Belvedcre. »Na sr ePri •n' ;tav* V nedeljo sta Brečko 2erjal in Angel Ziannte, obe doma iz Sv, Križa, bila na izletu z motorjem. Njun izlet pa se je rtesrečno končal. Ko sta se proti večeru peljala proti domu. je motor zaradi »lab* cesta dobil neznatni, vendar pu nenadni sunek. Ta sunek pn je zadostoval, du je Eiganteja, ki je sedel na zadnjem sedežu vrglo Z motorja na cesto. Ko so ga pripeljali v glavno bolnišnico, jo zdravnik ugotovil, da ima hudo odrgnjeno stegno leve noge, zvinjeno desno nogo in še druge lašje poškodbe po telesu. Zdraviti sc bo moral 20 dni, upanja«. Garibaldi. 15.00: ki«. Errol F!ytiri. (p Ideale. 1300: »Otroška z vvalt Disneyevim> M irnpero. 15.30: «Hldolinl gl** Italia. 16.00 »Glasba r>a t Nelson Eddy. ^ Kino ob morju 19.w-noči«. uron**‘ , Marconi. 15.30: *K'nf jieP" Matsimo. 16,00: »Vesel* Stan in Olio. P' 16.00; «w° Novo Cine. i«.«"- - Mf L. Voung. u C. Odcon. 16.00: »Slavo'«*, yer. Ingrid nergns* Radio, 16.30: «Mekslk- p nada«, F. JoneL.||forniJw' i Savona. 15,00: «KallIU t) Durbln. -c e Venezla »HelzaPOPP'0®, ^ 15.00: »Potepuh Vlale. »kem dvoru«. Vittoria. 16.00: 1, Bovvman »padli so zid«' . l5 30: «6® U Vlttorio Venelo, l - j lden, „ih pisen.#, w- ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTIST1 301a - I.; - TEL. 70 Velika slovesnost ob podelitvi j _ 0 ■ ■ ■■ a a# okrajne prehodne zastave delovnemu kolektivu ED1LIT vKopru V soboto zvečer je bila na kot tistim tovarišem delav-c*m, ki dnevno doprinašajo s Mojimi delovnimi napori za zboljšanje življenjskih po-sojev, velika slavnost. Ob °*Vzočnosti velikega števila »Sdstavnikov KP, VUJA, LO 111 delegatov vseh sindiKalnih podružnic v okraju, je delovni kolektiv gradbenega podjetja *®dilit» prejel prehodno za-®^vico in kot v priznanje za v*Iike delovne uspehe še radio-»fcrat. Slovesnost je otvorila god-z Internacionalo, nakar je Klun, vodja podjetja po-5*1 poročilo, katerega prina-*ho v izvlečku. kr /e delovna požrtvo-, blnost velika, so ludi uspehi veliki lov. Klun je uvodoma Če-*}: »Za nas delavce podjetja «KUt» je ta večer največji Baznik, ko lahko pregledamo dosedanje uspehe. Kratka je obdobje našega delovaje, naporno, ne še popolno, je pozitivno in nas napol-^je z velikim zadoščenjem. Začeli smo v avgustu 1947. ®*Io nas je bilo in smo imeli kav tako malo orodja, toda . a volja je bila nezlomljiva, “beli smo nekaj zidarjev, nekaj kovačev brez orodja, kak-*j'° desetino neizvežbanih “Olsvcev in štiri nameščence, ««o obesili nad l-uševjpe za-torov desko z napisom «Edi-*”• Vse je bilo majhno, toda !°lia do dela je bila velika. N® je z eno besedo: vse obliti, vse zgraditi in v po-®°jjh, ki so bili zelo težki. . To je kot nekak okvir, v kavern je naš delovni kolektiv ***el delati. Ptvo delo, ki smo ga izvršili * bila zgraditev začasnega se-S® za podjetje, priprava r^dlšča, delavnice in organi-**gfc dela. ^Y*čja dela, ki jih je naše vnetje izvršilo od tedaj so: Tpadnja uradov za podjetje "Obrežju, preureditev prodov v neporušenem delu jjOrov za glavna skladišča J^ktja, poprava in preuredi-l/šedeža za VUJA, izgradnja tališča pri sv. Nikolaju, iz-I^Stlnja uradov za Istra -J?*nz; izgradnja naslednjih V Smariah s štirimi tlčil-Sini, v Izoli s štirimi učil-ojeaml, v Momjanu s štirimi ^linicami, v Kaštelu s tremi linicami in v Gambočih z učilnicama. Izgradnja bolnišnice v Pi-l|>riu ,delna izgradnja cement-1)6 ograje okoli novega športna stadiona, porušenje kolkih zaporov, izgradnja s*!»dišča in kanalizacije za ffructus«, popolna obnova “Jyšega gledališča »Ristori*, ^Pravilo in preureditev se-"‘6 za Radio - postajo, preučitev in prenovitev sedeža Južnega LO. vsa pripravama dela za gospodarsko azstavo 1948, prenovitvena 'tir 1» 18 za novi sedež za podjetje . Prostoru bivših zaporov, Saditev prostorov za vliva-Jjj Cementnih cevi, preuredijo Izgradnja barake za kova-j! in mizarsko delavnico, ^reditev prostorov Za men-Podjetja in še polno dru del. De/a v gradnji (J^daj ima podjetje v gradil,' Veliko vinsko klet in skla-v Skocijanu pri Kopru, ^ Qnčujejo se velika skladišča ij&, ‘^mnio* in prav tako se i6 ončuje delo na cesti Smar-% va vas' obnavlja se Koper - Portorož. Gradi > i>0s'0pje hrvatske gimnazije V^Jfch in nova osnovna slo-^sko-italijanska šola v Kote , ^ * le podjetje lahko doseglo sedanjo delovno ™ . aktiv, te in izvršilo vsa tn dela je tj”, Potrebno izpopolniti vse Danes ima svojo me. - napad in zabil ž° v 11’ t>0 Giraldiiu, v 34' po CnacienMn in kn"čr>p v 42’ spet no Giraldiju. Pcnzia- PRED SREČANJEM JUGOSLAVIJA - FRANCIJA V FIRENCAH «UNITA» GLASILO KP ITALIJE organizira bojkot nogometne tekmo Gotovo je še vsem v spominu druga tekma za svetovno prven-stov v nogometu med Jugoslavijo in Francijo, 30. oktobra v Parizu na stadionu Colombes. Verjetno se mnogi še spominjajo, kako se je glasilo KP Francije aHumaniten, trudilo odvrniti delavske mnižice Fran-vrniti delavske množice Francije od tega dogodka. Takrat je «Humanrte» pozival Parižane, naj bojkotirajo tekmo med reprezentancama Jugoslavije in Francije ter grozil z najhujši-rai represalijami. Redakcija nHumanitejan se je spustila celo tako daleč, da je sklenila to tekmo popolnoma ignorirati in je bilo predhodno objavljeno, da o tekmi ne bo niti vrstice poročala. No, našim čitateljem pa je tudi znano, kako so se dogodki razvijali naprej. Znano je, da Parižani niso poslušali histeričnih pozivov «Hu-manitejan, ampak je prišlo na tekmo rekordno število 60.000 gledalcev, med njimi ogromno število članov francoske KP, ki niso poslušali svojega glasila, ampak so ravnali po svoji zdravi pameti in vesti. Jugoslovanski igralci so bili nasprotno deležni iskrenih simpatij s strani francoskega občinstva, ki je neprestano odobravalo vsako uspelo akcijo jugoslovanskih nogometašev. Te dni, ko se bliža tretje srečanje med Francijo in Jugoslavijo, katero bo 11. t. m. v Firencah, je začelo hoditi po stopinjah «HumaniteJa» tudi glasilo italijanske KP gUnitdn. V eni zadnjih številk piše, da »želijo nekateri beograjski eksponenti v Trstu izkoristiti to tekmo za svojo propagando. Toda beograjski organizatorji se varajo, če mislijo na uspeh, kajti prebivalstvo Firenc, ki je znano po svojem doslednem »internacionalizmu, ne bo šlo na te limanice«, modro zaključuje »Unitan. Tako govorijo dejstva. Izgle-da, da so voditelji informbiro-jevskega tabora ljudje, ki se celo iz svojih napak ničesar ne naučijo. Ce bi uredništvo in vodstvo «Unita» imelo vsaj malo modrosti, bi si vzelo za zgled klavern propad poizkusov »Humaniteja* in se raje ne bi blamiralo, kakor se je pripetilo gospodom okoli »Humani-teja». In nedvomno je, da čaka aUnltan ista usoda. Uredništvo dUnitan lahko sicer stori še Ker Se je belo skupščine zavleklo v popoldanske ure, so sklenili, da se bo novoizvoljeni glavni odbor naknadno sestal in volil iz svoje srede izvršilni d bor OF. Ob zaključku zasedanja so zbrani delegati soglasno sprejeli protesftno resolucijo na vojaško upravo ter pozdravne brzojavke glavnemu odboru OF Slovenije. Demokratični fronti Slovencev v Gorici in Fronti delovnega ljudstva na Koroškem nakar ro delegati zaključili svoje delo z udarnim «Na juriši« Besedilo resolucije in pozdravnih brzojavk prinašamo na drugem mestu. ??• ■... ■»>. e S; Občinski nogometni stadion v Firenčah, kjer bo v nedeljo nogometna tekma med Jugoslavijo in Francijo. Na to tekmo bodo odšli Tržačani, ki bodo imeli priliko videti jugoslovanske in francoske igralce v ostri borbi. Seveda ne bodo manjkali niti domačini, ki jim ni mar sramotna gonja Usta «Unita», ki skuša bojkotirati to mednarodno srečanje. mnogo več — in verjetno bo dosledno in poslušno capljala po stopinjah »Humaniteja«. Toda tudi grožnje prebivalcem Firenc, naj ne obiščejo tekme, svečane izjave, da o tekmi ne bo niti vrstice poročila itd., vse to ne bo ustrahovalo delav- skih množic Firenc in Italije, ki so vedno bolj nezadovoljne z neprincipielno politiko vodstva KP Italije. Da je temu tako, vidimo lahko že iz ogromnega zanimanja ljudskih množic za tekmo. Zato nikogar od nas niti malo ne vznemirjajo poizkusi gUnitaa, kajti trdno vemo, da bodo te namere propadle kakor «Humanitejeve» in daboprebivalstvodokazalo svoj pravi internaciona!izem ravno s tem, da bo v rekordnem številu obiskalo nogometno tekmo med Jugoslavijo in Francijo. nina je še enkrat pretresla nasprotnikovo mrežo 7. enajstmetrovko, ki jo je sodnik prisodil zaradi Brainijs', ki je žogo ustavil z rokami. Streljal je Preselli in žoga je zadnjič v 'tej tek.1«; pretresla mrežo domačinov. MEDUZA - NOVI GRAD 3:1 Meduza je odšla v Novi grad s strahom v kosteh, kajti domačini so znani kot borbeni in odlični igralci. Toda vsega tega v nedeljo nismo videli pri domačinih, temveč nasprotno — pri Koprčanih, ki so. posebno pa ie napad, speljali nekaj krasnih potez po razmočenem igrišču v Novem gradu. Domačini so sicer skritMi dati vse iz sebe, toda napad ni, kljub dobrim situacijam, deloval. Nasprotno pa so igralci Meduze znal; izrabiti vsaj neka i od tolikih prilik in so že v 6’ prešli v vodstvo po Sabadinu. V drugem polčasu pa je Vascotto zabil še en gol za Meduzo. Meduza torej vodi z 2:0 ko se Kocjančiču posreči zabiti edini gol dneva ze- Novi grad Toda izid se je še iznre-menil, in to v korist gostov, ki so zabili po Sabadinu tretU «ol kljub ostrim naoadom domačinov ki so hoteli doseči vsaj neodločen izid. NADALJEVANJE NOGOMETNIH TEKEM V ČETRTEK 8. DECEMBRA Igrišče v Izoli ob 14 Arrigoni - Umag; Igrišče v Brtonigli ob 14.30 Brfonigla - Piran. MEDNARODNI NOGOMET Rdeča zvezda - Kage Bold Club 1:1 JUGOSL. DRŽAVNA REPREZENTANCA JE ISTI KLUB PREMAGALA S 7:0 30.000 glealcev je prisostvovalo mednarodni nogometni tekmi Rdeča zvezda-Kage Bold Club, ki je bila v nedeljo v Beogradu. Ista ekipa iz Copen-hagena je v soboto igrala proti jugoslovanski reprezentanci, ki se pripravlja za nedel/ski nastop s Francijo ter je bila premagana s 7:0, medtem ko se je prvi polčas končal 4:0. Jugoslovanska reprezentanca je nastopila v sledeči postavi: Mrku-šič, Horvat, Colič: Čajkovski L, Jovanovič, Dijajič; Mihajlovič, Mitič, Firm, Bobek in Čajkovski II. Danska - Holandska 2:2 Dansko moštvo «HIK» je v nedeljo igralo neodločeno s ho, landskim moštvom, ki se imenuje nič manj kot «Bodite prt pravljeni«. DRUGI DAN TEKEM ZA ,JESENSKI POKAL" V ODBOJKI PRIZOR S TEKME MED DIJAKI IN BAZOVICO. PRVI TEK ČEZ DRN IN STRN V SEZONI PREKO 70 v borbi za prvo mesto Pretekli torek je časopis «La nostra lotta» dal na razpolago «Pokal 29. novembra« in še 20 drugih daril za najboljše moštvo in posameznike v prvem teku čez rim in strn v tej sezoni, ki je bil v Kopru. Preko 70 atletov je startalo in med njimi sc Wli tudi že znana i-mena. Zmagal da je še neznan atlet iz Novega grada in to 1« Scopetts Andrej. 2q od vsega zrčetkn je znanj tekač Abram (k: je tekel izven Konkurence) prešel na prvo mesto, za njim pa se je takoj postavil Scopet-ta. ki ga je šele po dolgem zasledovanju ujel in končno tudi prehitel ter prišel na cilj po 15 minutah in 10 sekundah teka. Drugi je prišel Tamaro s Pirana, 3. Furlan (Buje), 4) Sirotič (Partizan), 5) Legovič (Novi grad), 6) Pocecco (Novi grad) itd.. Pokal si jq priboril Novi grad, ki je dosegel 52 točk. BOSI NOGOMETAŠI Švedska - Indija 2:0 Švedski igralci, ki so na turneji po Indiji so pred kratkim premagali najboljšo indijsko moštvo s 2:0. Bila je nekoliko čudna tekma, kajti Švedi so igrali v popolni nogometni o-premi s predpisanimi čevlji. Indijci pa so igrali bosi. V nedeljo je bilo na igrišču odbojke stadiona «1. maj« kar devet tekem y odbojki. Najbolje se je obnesla šestorica Sv. Ivana, ki pa sq je kljub temu morala potiti v tekmi z ekipo Enotnosti. Lahko trdimo. da bi ekipa Enotnosti odnesla vsaj eno zmago, da ne bi bilo preveč napak, kakor je nošenje žoge in drugo. Mladi igralci Dijaškega doma so v nedeljo odigrali dve tekmi od katerih so eno zmagali. Tudi Bazovica je precej močna, vendar ji manjka nekaj treninga. Najslabši moštvi sta Planinsko društvo in Dijaki, za katere Pa mislimo, da bi z majhnim treningom prišli v formo in polagoma tudi dosegali na tem polju športa v začetku manjše, kasneje pa večje uspehe. Mislimo pa, da bo prvo mesto zasedel Sv. Ivan, za drugo mesto pa se bodo borili Dijaški dom, Novinarji, Bazovica in morda tudi Enotnost. Nedeljski izidi tekem so bili sledeči: Novinarji-Dijaki 2:0 (15:5, 15:8); Enotnost-Di jaški dom 2:1 (9:15, 15:9, 15:3); Sv. Ivan-Bazovica 2:0 (15:2, 15:2); Ba-zovica-Planinsko društvo 2:0 (15:2, 15:8); Sv. Ivan-Enotnost 2:0 (15:7, 15:12); Dijaški dom-Rlaninsko društvo 2:0 (15:4, 15:4), Bazovica-Dijaki 2:0 (15:11, 15:2); Novinarji-Planin-sko društvo 2:0 (15:2, 15:16). RratKe SOVJETSKA ZVEZA V prvenstvu ZSSR v hokej na ledu, ki se začne čez nekaj dni, bodo letos sodelovala na slednja meštva: CDKA, VVS Dinamo, Krilja Sovjetov, Spar-tak in Lokomotiv iz Moskve. Dinamo in SKIF iz Leningrada, Daugava iz Rige, Dzerd-žinec iz Čeljabinska, Dinamo iz Talina in Sverdlovska, kjer sedaj trenirajo skoraj vsa najboljša moštva in so imeli prejšnjo nedeljo pri temperaturi —25 prijateljski tekmi: Dinamo (M) : Dinamo (L) 5:1 in Dinamo (T) : Dinamo (S) 3:1. FRANCIJA 13. kolo nogometnega prvenstva: Reims : Marseille 2:0, So-chaux : Montpellier 2:2, Nice : Lille 3:2, Toulouse : Rennes 3:2, Stade Francais : St. Etien ne 2:2, Roubals : Bordeaux 0:0, Sete : Stras-Bourg 2:1, Metz: Nancy 3:0, Lens : Racing 0,0. Lestvica: Lille 24, Toulouse 22, Bodreau 19, Reims, Roubaix 16 itd. AZIJA Nogometno moštvo Haelsing borg je v svojem tretjem nastopu na gestovanju po Aziji premagalo reprezentanco Hon-konga s 7:1. Thott l&km Ut kleveta** informbirojevcev Lažnivemu «Delu)> Tov. ERNEST ŽERJAL, član Odbora za postavitev spomenika padlim škedenjskim borcem nam je poslal v objavo prepis pisma, ki ga je poslal odgovornemu uredniku kominformističnega « Dela », Dušanu Kodriču, ki Pa pisma ni hotel objaviti, čeprav bi ga po veljavnih zakonih moral, kajti, da bi ga objavil zaradi ugotovitve dejanskega stanja zadeve, o kateri je njegov list pisal, od kominformističnega urednika seveda ni mogoče zahtevati. Zato objavljamo pismo tov. Žerjala mi. Pismo se glasi: DUŠAN KODRIČ odg. urednik uDELAv TRST Prosim Vas, .ci prepevali «e i s ci la paghera». Glede pomena psovke vi» pa. naj omenimo n. Fj mnenje o njej enega keminformističnih tržaških vakov, glavnega urednika Laveratorev Leopolda Gaspe nija, ki je pred več meseci ’ pisal v svojem listu, da ]e “ volj «darghe pel muso« mu, ki te zmerja s «s'ciavi» z drugimi besedami —- PTJL. Gašperini: — saj to ni . hudo! Da bi bilo P°trf.DjL te keminformistične prepojene s fašistično vzgor^ temeljito prevzgojiti, o tem seveda Gaspariniju niti ne ^ n ja! Kakor vedno * post festum! Kakor vedno so korrtinjdf' misti tudi o najnovejšem '• padu rimske vlade na cl^fT ske šole v Italiji zvedeli s<-iz našega dnevnika, kajti * kor tržaškim, je tudi 9orw":!# kominformistom slovenska. s? in njeno zatiranje s strani lijanskih klerofašistov, devet briga. Pa tudi ko so niso o tem nič pisali. Med}* je delegacija DemokraUC fronte v Gorici že odšla v o in tam pri predsedniku u Gasperiju vložila protest in .g bo kmalu vrnila v Gorico. so se kominformisti spom-r* ’ prav gotovo na pritisk s st ni svojih pristašev, ki še v no naivno mislijo, da se *.g minformisti zares zavzemaj za naše narodnostne J^ahc ce, in napisali nekaj . b1"5-na. tržaški struni. milansK «L 'Unitait. Ze iz samega članka, ki ga napisali, je razvidno, (J® V, devi ne pripisujejo bogve Kf",. s ne važnosti in da so čim- , napisali takole — kot Pr0'vI naše ljudstvo — «za skozi bel» K«*!- nrp nri vsem r z0-J beh>. K-cr pa gre pri vsem napadu na naše šole za m vence, ki so optirali, so s®1^ da takoj dodali, da so b!%-. Slovenci prisiljeni oditi iz -j tove Jugoslavije (po pameti drugače tudi ne biti) in da so pri te®1- D prisiljeni podpisati : zj?. 01)' kateri trdijo, da je ik italijanski, dajejo seveda vsemu og0^..^:. čevalni jezik dajejo se vede mu protestu drugačen ljjj Oni namreč prav dcbrouea._’.et- desei s«'' klerofašistične oblasti . jant iz Gorice, čeprav imajo_ -svoje domove in svojo optante, ki ze <- v letja stanujejo v Gorici.1 'Vi!' gre za tiste letja stanu; in ki so jih hotele itn- .eh tev, samo zato, ker n,s0.j-,ice urejenega vprašanja rez,fariidi in drugih formalnosti. -pe-katerih se heče De Gasr-va Italija znebiti čim v, ce števila zavednih Slovence^-^ pa gor iški in tržaški «L’Unita» o tem niso P° — toliko slabše! iste Sicer pa za kominf^Jjgin aiuneK su ruip'.-futi JvijO' tega. da bi blatili Jugosj .0. - -,-17)1 ' to ni važno. Tvdi članek sc nap-sali bol- ne pa zato, ker so z n, Droti tel- resmčno protestirati fjgfa- najnovejšemu narodu & naše šistične rimske vlade na šolstvo. III CI ifhiiii(i'i!)lii (ithPNK1 'ki I II. DEL SPISAL iiiiiiiiiiliiillliMiiiiiiiililiili mn iiiiiii ni ii m milili iinniiiiiiiiiiiiii m i m m im m iiiiin iiiiiiiiiiiiiiMii m ii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Hlinili iiiiiiiii .... hovala. Ni se bal, da bo P^v- žen. Ognil bi se bil rad ^rj skemu prelivanju. Ce Pa Volk z jedrom vojrke ob J ^ mora* e ^ j/rubi)*^ Pred Volkom so metali ugledni kozelniki razpolovljene javorove palice in vedeževa-li o uspehu boja. zreči so razmetavali drobovje zaklanih živali, pretehtavali srca in obisti ter vražili bojevnikom usodo prihodnjega dne. Iztok ni daroval, ni poslušal žrecev in ni zaobljubljal obetov. Vojni svet starešin mu je poveril poveljstvo v bitki. Z zateglimi vzkliki so po stari bojni navadi pozdravili vojščaki izbranega poveljnika, pritisnili roke na prsi in upognili hrbte v znamenje pokornosti. Krog polnoči se je razplamti! tabor Antov v nepregledno vrsto ognjev, ki so goreli in praske ali, da je vršalo po rav- nini. Vojska je čedalje gorje bučala; udarjali so z meči ob nožnice, tolkli s sekirami ob sekire, rogovi so trobili v divjih sunkih bojne pozive. Pri Slovenih pa so ognji po-gašali, hrup se je polegal, rogovi se niso glasili. Anti so zmagoslavno vzklikali, od medu omoteni kozelniki so jim razlagali plašljivost Slovenov in prerokovali slavno zmago. Iztok je begal v pozlačenem oklepu med narodom in izvajal bojnt načrt. Nasproti jedru antske vojske Je postavil najbolj razbrzdano drhal pastirjev, sužnjev in ujetnikov. Oboroženi so bili s kiji in noži. Samo v prve vrste je v podobi klina vzporedil ščitarje, ki so nosili težka kopja. Na prostoru, koder Je gorelo največ ognjev in so nasprotniki sodili, da Je tam vsa moč Slovenov, je pustil krdelo trobcev. Vso silo slovenske vojske je odvedel na desno krilo po gozdu in jo skril v šumo. Na najskrajnejšem boku ob robu drevja Je stala njegova konjenica. Niso še zamižale zadnje z’ezde, ko se je že dvignila vojska Antov nad Slovenc. Temni gozd je porajal neštete tolpe bojevnikov. Vsa ravan je mrgolela v sivih obrisih številnih krdel, ki so v večjih in manjših gručah pehala druga drugo na torišče v besnem pohlepu po boju. Iztok je natanko motril sovražnikovo moč in se čudil. Zakaj pre'šnji dan ni sodil da se je naletelo toliko ljudstva v vojsko. Natiboma ga Je zaskrbelo, ko bi se bil uraču-nai s svojim bojnim na rtom. Spočetka so se namreč valil* gosti oddelki naravnost proti njegovemu desnemu krilu, ze le sodil, da je Volk Izvohal ponoči, kje stoji jedro slovenske vojske. Bilo mu je bridko. Vsa nada, da zmagajo Sloveni, ne da bi se prelivala kri veljakov in ugIedn srna rali to za dobro /oa naz»' v prsih 'e rasla zmagosiav (fK,i vest. Izzi ači An'ov s pred vo's*'o in dramili p®- »Pridite iz m*?J'h nig’avc', pr d c. b^*^ v0!'',e si-e, da sl o . ■ 7o^e! Na^rtr-ite si ne Cirl v^e t* ledate ro- zete me n va c Muhice ca' prosHo n a* sušo. Zokal, ni treba to- nol‘e Slovenov. kfO" do studenci solza. Nekaj razloženih ft(,jne se Je odkrhnilo od m iva čete in zdivtalo nad prije Trešdli so > kup, se •" te-ne gru*e in *?kania. tuleč valili med voJs™ _ sledi' (Nadaljevanje HHViiNlSTVO IJLIGA MONTECCHI št, 6 III, nad. ** Telefon štev. 93 808. — UPHAVA: ULICA R. MANNA št. 29 Telefonska številka 83-51. OGLVSI- od 8.30-12 ln od 15-18 . Tel. 83-51 Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini t stolpca: trgovski 60, finančno-upravm 100, osmrtnice Ir. Za FLRJ' Za vsak mm širine 1 stolp« za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 30ia-i, rei. . ,o 100 d"1- NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLKJ: izvod 4 5'), meseč'O ^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska 1).Z»