b lj a n a U D K — UDC 05:624 Y U IS S N 0017-2774 G R A D B E N I VESTNIH GP TEHNIKA LJUBLJANA: »Čipke» v betonu na terasi hotela Polynesia v Katoru. Leto 1977. (Foto: Jaro Novak) Ijubljana, titova 36, n. sol. o. TOZD »SPECTRUM« PROIZVODNJA, INŽENIRING 61001 Ijubljana, beljaška 4, n. sol. o. Projektantom, investitorjem in gradbenim pod' jetjem svetujemo, projektiramo in izvajamo: ■ fasadne zasteklitve z vsemi vrstami ravne­ ga stekla debelin od 2 do 21 mm, višine klasično postavljenih stekel do 6,00 m, obe­ šena stekla so praktično po višini ne­ omejena, vendar svetujemo, da se višina ne prekorači, oziroma da bi višina 10 m bila zgornja meja zasteklitev; zasteklitve s termoizolacijskimi in termo- reflekcijskimi stekli domačih in tujih pro­ izvajalcev, med njimi neprobojna stekla, stekla odporna na močan zvok; dobava in montaža steklenih sten, vrat na fizično odpiranje in avtomatsko odpiranje iz kaljenih prozornih stekel, iz termore- flekcijskih stekel in termoabsorpcijskih ste­ kel. Avtomatika je prirejena tako, da je po­ gon s pomočjo kontaktnega tepiha v tleh, lahko pa se avtomatika regulira s pomočjo radarja, ki ga montiramo v višini pogon­ skega mehanizma nad vrati. Pri taki izvedbi za kontrolo dodatno vgradimo fotocelice v višini ca. 80 cm nad tlemi; dobava in montaža svetlobnih kupol in tra­ kov, kar je posebej priporočljivo pri ve­ likih tlorisnih površinah, kjer je osvetlitev s klasičnimi okni nezadostna, poleg tega pa je intenzivnost osvetlitve s stropa nekaj­ krat večja. R Poleg steklarskih del svetujemo in projek­ tiramo kompletne fasade z alu konstrukci­ jami, litimi fasadnimi parapetnimi ploščami, prešane pločevine idr. ■ Pri plavalnih bazenih in drugih posebnih objektih, kjer se zahteva bazokislinsko in mrazoodporna keramika, vam izdelamo po­ nudbe, projekte in predračune ter v ugod­ nih rokih montiramo kompletne obloge. G R A D B E N I V E S T N I H GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 12 — LETNIK 26 — 1977 Y U IS S N 0017-2774 V S E B I N A - C O N T E I V T S Članki, študije, razprave LUJO ŠUKLJE: Articles, studies, proceedings ,, . .,O računu posedkov cestnih n a s i p o v ............................................................284 Com putation of settlem ents of road em bankm ents N. N.: Gradbeno podjetje Tehnika L jubljana slavi 30 let obstoja . . . . 298 30 years of th e building enterprise Tehnika L jubljana Mnenje in kritika UREDNIŠKI ODBOR: Opinions G radbeni vestn ik v le tu 1977 ............................................................................ 299 Vesti Program inform ativno p rip rav lja ln ih sem inarjev za oprav ljan je stro- News kovnih izpitov v g r a d b e n i š tv u ...........................................................................300 Razpis sem inarjev za pripravo za strokovni izpit iz elektrotehniške s t r o k e .............................................................................................................................300 Iz Raziskovalne skupnosti Slovenije Research institutions of Slovenia Izvlečki iz poročila za leto 1976 (K onec)............................................................301 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises . . . , , , ,.Vesti iz kolektivov: G IP Beton Zasavje Z a g o r j e ............................................................................... 302 IMP L j u b l j a n a .........................................................................................................302 G IP G radis L j u b l j a n a ..........................................................................................303 Združena gradbena podjetja G i p o s s ................................................................ 304 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the material and structures research institute Ljubljana JANEZ GJURA - VLADIMIR BRAZ: Tehnološki postopek prip rave kam nitega eruptivnega agregata in kontrola stalnosti proizvodnje v kam nolomski separaciji SGE Ro­ gaška S latina (Se n a d a l ju je ) ........................................................................... 305 G la v n i in o d g o v o rn i u r e d n ik : S E R G E J B U BN O V T e h n ič n i u r e d n ik : B O G O F A T U R U re d n iš k i o d b o r : D R . JA N K O B L E IW E IS , V L A D IM IR C A D E Z , M A R JA N G A S P A R I, D U Š A N L A JO V IC , D R . M ILO S M A R IN Č E K , S A S A Š K U L J , V IK T O R T U R N Š E K R e v ijo iz d a ja Z v e z a d r u š te v g ra d b e n ih in ž e n i r je v in t e h n ik o v S lo v e n ije , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 23 158. T e k . r a č u n p r i S D K L ju b l ja n a 50101-678-47602. T isk a t i s k a r n a T o n e T o m š ič v L ju b l ja n i . R e v i ja iz h a ja m e se č n o . L e tn a n a ro č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 100 d in , za š tu d e n te 38 d in , z a p o d je t ja , z a v o d e in u s ta n o v e 500 d in O računu posedkov cestnih nasipov UDK 624.131:625.714 LUJO SUKLJE UVOD Običajni geotehnični računi za cestne nasipe obravnavajo ločeno njihovo stabilnost, to je var­ nost proti zdrsnitvi, in njihovo posedanje. Za sta- bilnostno analizo se uporabljajo navadno metode mejnega ravnovesja tako, da poiščemo vzdolž naj­ neugodnejše potencialne porušnice stopnjo mobili­ zacije trdnosti zemljin, ki zagotavlja ravnovesje celotnega telesa nasipa in tal nad potencialno po- rušnico. To telo obravnavamo kot togo, to je, ne brigamo se za deformacije, ki jih povzročajo obtež- bene sile in njihove reakcije. Trdnost izražamo na­ vadno s Coulombovim strižnim zakonom, statično nedoločenost problema pa eliminiramo z določenimi supozicijami o porazdelitvi reakcijskih sil. Neodvisno od stabilnostne analize računamo napetosti in deformacije v zemeljskih telesih na­ vadno z uporabo linearne teorije elastičnosti. Z uporabo numeričnih računskih metod in elektron­ skih računalnikov lahko obravnavamo tla — glede na njihov stratigrafski sestav — kot polprostor, ki je bodisi elastično izotropen ali antizotropen, ho­ mogen ali slojevit. Za takšne račune imamo danes na voljo raznovrstne računske programe. Če uve­ demo v te račune za malo propustne sloje defor­ macijske parametre nedreniranih vzorcev, pred­ stavljajo rezultati začetne vrednosti totalnih nape­ tosti in posedkov, z deformacijskimi parametri dre­ niranih vzorcev pa izračunamo »konsolidacijske« posedke in efektivne končne napetosti. Za ocenitev končnih posedkov malo propustnih tal je priporoč­ ljivo, da vzamemo vsoto obeh vrednosti posedkov. Če združimo diferencialne ravnovesne enačbe teorije elastičnosti z diferencialno enačbo konsoli­ dacije (Biotove enačbe), lahko z razrešitvijo združe­ nih enačb proučimo razvoj konsolidacije v malo propustnih, zasičenih tleh. Toda računski programi, ki so nam dandanes na voljo, se omejujejo na eno­ slojna homogena tla s togo podlago in na ravnin­ ske ali osnosimetrične probleme. Zaradi te omejitve in tudi zato, ker določu­ jemo deformabilnost tal še vedno pretežno z edo- metrskimi preizkusi, to je v linearnih deformacij- A vtor: Dr. Lujo Suklje, univ. prof. v pok., Labo­ ra to rij za m ehaniko ta l FAGG univerze v L jubljani, Jam ova 2 skih pogojih, računamo v vsakdanji tehniški praksi konsolidacijske posedke in njhov razvoj navadno na naslednji način: Navpičnim tlakom, ki smo jih določili po zgoraj nakazanem elastičnostnem ra­ čunu, priredimo vzdolž napvičnice ustrezne edo- metrske specifične deformacije; z numerično in­ tegracijo deformacijskih diagramov dobimo po­ sedke. Časovni razvoj teh posedkov analiziramo po­ tem po Terzaghijevi enodimenzionalni konsolida- cijski teoriji; če predpostavimo hipen porast obre­ menitve, vzamemo diagram dodatnih navpičnih tla­ kov kot ničelno izohrono. Pri nakazanih elastičnostnih računih ne upo­ števamo dosledno niti nelinearnosti odnosov med napetostmi in deformacijami, ki jo izpričujejo vsi preizkusi, niti viskoznostnih lastnosti, ki so pri mnogih zemljinah pomembne. V tem članku bomo obravnavali možnosti upoštevanja nelinearnih in viskoznih lastnosti zemljin v napovedi posedkov. Vendar bomo podrobneje obravnavali samo po­ stopke, ki jih lahko oslonimo na enostavne, v teh­ niški praksi običajne edometrske preizkuse ter na triaksialne preizkuse z enim samim napetostnim intervalom. Popolnejše analize, ki obravnavajo zemljine kot kompleksne reološke modele in za­ htevajo obsežne triaksialne preizkuse, bomo samo nakazali in prikazali sedanje možnosti in težave, da jih uveljavimo v praksi. Rezultate nekih analiz, izvedenih za gradnjo nove ceste preko Ljubljanske­ ga barja, bomo vzporedili meritvam na preizkus­ nem nasipu. PRIBLIŽNO UPOŠTEVANJE NELINEARNEGA IN VISKOZNEGA PONAŠANJA ZEMLJIN NA OSNOVI EDOMETRSKIH PREIZKUSOV Potek sekundarnih posedkov Približen račun posedkov, kakršen je bil upo­ rabljen tudi v projektu nove ceste prek Ljubljan­ skega barja, je osnovan na podatkih edometrskih preizkusov. Za vsako bremensko stopnjo med dve­ ma tlakoma oa in a ß — bodisi da je bila obtežba povečana hitro, diskontinuirano, ali počasi, zvezno — lahko predstavimo konsolidacijsko krivuljo, to je funkcijsko črto e = e (t) med količnikom por e in časom t. Potem ko so ob koncu primarne konso­ lidacije porni tlaki splahneli do nemerljivo majhnih vrednosti, preide navadno konsolidacijska krivulja e = e(logt/ti) v premico (slika 1): eß = £/?i logio t/tj . . . 1 metru bočne deformacije niso možne, je deforma­ cija z ) e enaka prostorninski deformaciji z ! e v . 1 + e„ 1 + e „ e a 6?i d” o/j logio t/ti . . . 2 1 + e„ S lik a l . K o n s o l id a c i js k a k r iv u l j a p r i e d o m e tr s k e m p re iz k u s u Kompresijsko krivuljo ei = ei (o') dopolnjujeta podatka o času ti in o gradientu aß (slika 2-b). S tema podatkoma lahko določimo linearno osno de­ formacijo A e, ki ustreza v napetostnem intervalu A o i ^ A o — Oß — o a poljubnemu času t. Ker v edo- Pri računu posedkov vzamemo za ea začetno vrednost količnika por, ki ustreza začetnemu (»ge­ ološkemu«) tlaku v tleh. Modul stisljivosti Mv lahko izrazimo tedaj kot odvisnico časa z naslednjo enačbo: A e e a — e ßi + a ß logio t/ti Ce je položen cestni nasip v plitev izkop (slika 2), lahko navadno zanemarimo vpliv izkopa in po­ novne obremenitve do vrednosti odkopne teže in sicer zaradi kratkotrajnosti razbremenitve in po­ novne obremenitve ter zaradi bistveno manjše de- formabilnosti normalno konsolidiranih zemljin v tem pretežno elastičnem področju. Napetostni in­ terval A o (slika 2-a, b) vzamemo tedaj enak razliki med končnim tlakom oni = on + A oq in začetnim tlakom oi; pri tem pomeni A oq vpliv dodatne ob­ težbe z nasipom, on tlak po izkopu on = oi — z f og, A Og pa pomeni vpliv izkopa. Tlačnemu intervalu A o ustreza specifična linearna deformacija z l e (slika 2). Z integracijo diagrama A e = A e (z ) (slika 2-c) določimo posedek nasipa v času t sekundarne kon­ solidacije: zo> p = J A e dz . . . 4 z = o Z upoštevanjem izraza (3) lahko napišemo zgor­ njo enačbo tudi v obliki: z = o Če uporabimo zgoraj prikazani postopek za vseh n slojev talnega sklada z isto vrednostjo ti primerjalnega časa, dobimo črto celotnega posedka g = gi + ae logio t/ti . . . 9 s seštetjem parametrskih vrednosti: n n Qi — 2 Pii, as = Z «oi . . . 10 i = 1 ~ i = 1 R azvoj p r im a rn ih posedkov Skrček poljubnega sloja i, ki leži med globi­ nama za in Zb (slika 2-a), lahko z upoštevanjem enačbe (2) izrazimo takole: Pi = P ii + asl logio — . . . 6 pri čemer je r e a e^i P ii = / --------------- — J 1 + ea az . . . 7 posedek v času t = ti in aei U f aß 1 + e„ d z . . . 8 prirastek posedka v logaritmičnem ciklu časa A t — (10i+1 — 101) ti, i = 0, 1, 2 , . . . Pri izpeljavi enačbe (6) smo suponirali, da je bil za vse konso- lidacijske krivulje vzorca, to je za sekundarne kon­ solidacij ske veje pri različnih tlakih o' &Š o, izbran isti primerjalni čas ti. Če po enačbah (7) in (8) izračunamo pu in «gi, lahko v koordinatnem sistemu (logio t/ti, pi) narišemo premico (6) sekundarne konsolidacije (slika 3). S lik a 3. C r ta s e k u n d a r n ih p o s e d k o v gj = ei i + “ gi • lo ®l0 t/t;l in p r ik l ju č e k č r te p r im a r n e k o n s o l id a c i je n a n jo Vzemimo malo propustno plast i, ki leži med dvema propustnima, dreniranima plastema (npr. plast CH med plastema -SW in GW na sliki 2-a). Če uporabimo Terzaghijevo enodimenzionalno re­ šitev, lahko ocenimo čas tp, ki ga določa v koordi­ natnem sistemu (logio t/ti, p) presečišče tangente v obračajni točki primarne konsolidacij ske faze s pre­ mico sekundarne konsolidacije (slika 3), po znanem obrazcu: tp Typ . . . 11 Cy h je dolžina filtracijske poti (polovična debelina sloja), c v je koeficient konsolidacije in Tvp = 0,95 faktor časa za tp po zgornji definiciji. Prvo aproksi­ macijo za cv 7w (k = koeficient propustnosti, Mv = modul stisljivo- sti, yw = specifična teža porne vode) dobimo tako, da vstavimo za k srednjo vrednost koeficienta pro­ pustnosti v napetostni stopnji oi —> am (slika 2-a) in za Mv vrednost A- Mvii = — L . . . 13 Pitj A; pomeni ploskev diagrama dodatnih tlakov A a v področju sloja i (na sliki 2-a šrafirana ploskev med črtama I in III in med globinama za in Zb), pit pa je v diagramu p, = pi (t/tj) (slika 3) »sekun­ darni« posedek p 1, ki ustreza neki ocenjeni vred­ nosti tp = ti. Vrednost modula Mvi vstavimo prek izraza (12) v enačbo (11). Z rezultira j očim časom tP = tn postopek ponovimo in ga tolikokrat iterira- mo, dokler si nista nova in prejšnja vrednost dovolj blizu. Končni vrednosti tp ustrezajoči koeficient konsolidacije cv (po enačbi 12) upoštevamo v ana­ lizi konsolidacije po Terzaghiju. Če sestoje tla iz m propustnih plasti, lahko najprej po znanem obrazcu m m Hr = Z Hir = 2 i =1 1 -1 izračunamo reducirano debelino sklada plasti Hr; pri tem priredimo konsolidacij ske koeficiente cv ; posameznih plasti po izrazih (13) in (12) nekemu ocenjenemu času tp; cvo je poljubna primerjalna vrednost konsolidacijskih koeficientov (navadno jo vzamemo enako koeficientu cVi najmočnejšega slo­ ja). Nato določimo po enačbi (11) čas tp tako, da vstavimo Tvp — 0,95, cv = cvo in h = Hr pri eno­ stranski drenaži porne vode in h = Hr/2 pri obo­ jestranski filtraciji (navzgor in navzdol). Postopek iteriramo in končni vrednosti tp pri­ redimo koeficiente konsolidacije cVi- Te koeficiente uporabimo potem pri numerični analizi po progra­ mu za večslojni sklad. Za aproksimativno analizo lahko uporabimo tudi program za en sam sloj tako, da nadomestimo sklad plasti s homogenim slojem z debelino Hr in s konsolidacij skim koeficientom Cvo- Ce se rezultirajoča črta primarne konsolidacije g = g (t) črti sekundarne konsolidacije ne priključi dovolj dobro, ponovimo račun z rezultirajočo vred­ nostjo za čas tp konca primarne konsolidacije. Priporočljivo je uporabljati programe, ki so osnovani na Terzaghijevi diferencialni enačbi kon­ solidacije z obliko du _ do d ( d u ) dt dt dz ( dz J . . . 15 (u je porni pretlak) tako, da je mogoče upoštevati dohitrost naraščanja totalnih tlakov —-. To hitrost dt lahko upoštevamo tudi pri pripravi tabel in diagra­ mov za določitev stopnje konsolidacije Uv v od­ visnosti od faktorja časa Tv: Uv = Uv (Tv) . . . 16 za določene geometrijske oblike diagramov dodatnih tlakov (pravokotno, trikotno, trapezno, parabo- lično) in za robne drenažne pogoje (enostranska ali dvostranska filtracija); pt = posedek v času t, g = končni posedek Tv Vendar ustreza večina tabel in diagramov, ki jih nudijo učbeniki in priročniki, supoziciji, da se poveča obremenitev hipno. Deviatorski začetni posedki Če obravnavamo zemljinske plasti kot homo­ gena, linearno deformabilna telesa, lahko določimo začetne posedke, ki nastopijo v fazi zanemarljivo majhnih volumenskih izprememb zasičenih tal, kot čiste deviatorske deformacije prostorninsko stano­ vitnih medijev (Poissonov količnik v = 0,50). Iz podatkov edometrskih preizkusov pa ne moremo določiti strižnih modulov, ki ustrezajo deforma­ cijam brez izprememb volumna. V nekem času t sekundarne konsolidacije obstoji med strižnimi moduli Gt in moduli stisljivosti Mvt razmerje 1 — 2 v Gt = -------------Mvt . . . 1 7 2 (1 - v) Iz podatkov običajnega edometrskega preiz­ kusa Poissonovega koeficienta v ne moremo dolo­ čiti. Pa tudi če izračunamo po enačbi (17) strižni modul Gt z neko ocenjeno vrednostjo količnika v, ta modul ne izraža deformabilnosti nedreniranih tal. Razen tega veljajo moduli, izračunani po enačbi (17), samo za razmerja glavnih napetosti v linearnih deformacijskih pogojih edometrskega preizkusa («2 = £3 = 0). če pri pomanjkanju boljših eksperi­ mentalnih podatkov uporabimo za izračun začetnih posedkov module Gt izračunane po enačbi (17) (npr. za čas t = A t/2, A t = čas obremenjevanja), se mo­ ramo zavedati nezanesljivosti postopka. PRIBLIŽNI RAČUNI Z UPORABO »EKVIVALENTNIH« MODULOV TRIOSNIH PREIZKUSOV Ekvivalentni elastični parametri S sprejemljivo natančnostjo lahko obravnava­ mo zemljinske plasti kot linearno deformabilne me­ dije samo v primerih, ko je obremenitev dovolj nizko pod kritično obtežbo, pri kateri se pojavijo v tleh obsežnejša področja porušitvenih napetost­ nih stanj. V takšnih primerih lahko določimo ekvi­ valentne elastične parametre posameznih plasti tal iz podatkov triosnih preizkusov, pri katerih opa­ zujemo osne in volumenske deformacije pri pre­ hodu od začetnih do končnih napetostnih stanj, ki ustrezajo srednjim vrednostim v tleh; te srednje vrednosti izberemo na podlagi predhodne elastič- nostne analize napetostnih stanj. Takšen prehod od začetnega stanja A do končnega stanja B efek­ tivnih napetosti je prikazan na sliki 4-a. Predpostavimo, da je zemljinski vzorec zasi­ čen. Po konsolidaciji pri začetnem napetostnem stanju poteka preizkus pri zaprtih drenažah, do­ kler ne preidejo deviatorske deformacije eui (slika 4) v neko zakonitost, npr. v logaritemsko odvisnost od časa t: eui = £uio + aui logio t/to . . . 18 Nato v nekem času tu drenaže odpremo. Opa­ zujemo osne (£i) in volumensske (eY) deformacije, dokler ne nakažejo v sekundarni fazi nekega zako­ nitega poteka. V nekem času to, ko so porni tlaki upadli na nemerljivo majhno vrednost, odmerimo S lik a 4. K o n s o l id a c i js k e k r iv u l je p r i t r io s n e m p re iz k u s u osno deformacije £io in volumensko deformacijo £vo- V glavni smeri (1) ima tedaj deviatorska kom­ ponenta deformacije vrednost A odi = A o\ A o° = — (A 0i 3 A a3) . . . 23 sferna in deviatorska komponenta napetostne raz­ like A ni. Če so sekundarni učinki zanemarljivo majhni, preideta enačbi (20) in (21) v poenostav­ ljena izraza £v0 . . . 24. G - i h h 2 £dio . . . 25 Strižni modul Gut nedreniranega zemlj inskega vzorca lahko določimo analogno iz podatkov ne- drenirane faze preizkusa (slika 4 b): Gut = A odi 2 (£uio + aui logio t/to) . . . 26 oziroma pri aui as 0: Gu A od i 2 £u 10 . . . 27 Ustrezna vrednost kompresijskega modula je , _ Sr0 £ io — eto------- 3 . . . 19 Podoben odnos velja za vsak čas t. Če v nekem logaritmičnem ciklusu časa A t = (101+1 — 101) to, i = 0, 1, 2, . . . upadejo volumenske deformacije za av in deviatorske deformacije v smeri (1) za adi (sli­ ka 4 b). lahko določimo za izbrani napetostni inter­ val vrednosti kompresijskega modula Kt in striž­ nega modula Gt v času t po enačbah: Kt = Gt — A o° £v0 + Ctr logio t/to A 0d i 2 (£dio + aui logio t/to) . . . 20 . . . 21 Ku -* °o . . . 28 Iz kompresijskega modula K in strižnega modula G lahko določimo elastičnostni (oziroma deforma­ cijski) modul E in Poissonov koeficient v, ali Lame- jeva parametra X in /i, na podlagi znanih odnosov: 9 KG 3 K + G . . . 29, 3 K — 2 G 2 (3 K + G) . . . 30 __ 31, fi = G . . . 32 Da bi se izognili zamudnim triosnim preizku­ som, določajo »nedrenirani« deformacijski modul Eu = 2 (1 + ru) G = 3 G . . . 33 Pri tem sta A o° 1 3 (A 0i + 2 A 03) ki ga uporabljamo pri računu deviatorskih začetnih posedkov, često na podlagi podatkov enoosnega 22 kompresijskega preizkusa na bočno neobremenje- S lik a 5. E n o o s n i k o m p re s i j s k i p re iz k u s nem valjastem vzorcu. Pri takšnem preizkusu je to­ talno napetostno stanje linearno (slika 5) in ne ustreza srednjim vrednostim prehoda od začetnih do končnih napetostnih stanj. Zato z deformacijskimi moduli Eu, ki jih izvedemo iz takšnih preizkusov, začetnih posedkov ne moremo napovedati zaneslji­ vo. Zlasti za malo vezljive zemljine in za vzorce z nizkim konsistenčnim indeksom so izvedeni moduli prenizki in dajo preveč neugodne napovedi začet­ nih posedkov. Posedki in konsolidacija Z uporabo ekvivalentnih elastičnih parametrov, določenih po enačbah (20, (21) in (26), lahko za do­ ločen čas t sekundarne konsolidacije izračunamo napetosti in posedke z analitično ali numerično in­ tegracijo diferencialnih ravnovesnih enačb teorije elastičnosti, kakor smo jo nakazali v uvodu za ho­ mogene sloje tal s konstantnimi elastičnostnimi pa­ rametri. Crta sekundarne konsolidacije g = g (t) je v koordinatnem sistemu (g, logu» t/to) približno ena­ ka premici, ki veže dve vrednosti posedkov ptl in e v Tudi analizo primarne konsolidacije lahko iz­ vedemo podobno kakor za homogene sloje s kon­ stantnimi parametri, le da moramo konsolidacij ske koeficiente, ki ustrezajo času prehoda primarne konsolidacij ske črte v sekundarno, določiti poizku­ soma na iterativen način. Pri takšnem postopku pa vplivajo viskoznostne lastnosti zemljin samo na velikost končnih posed­ kov primarne konsolidacije; vpliv viskoznega upora na primarno konsolidacijo ne pride do izraza. Zato more dati zgoraj nakazana analiza konsolidacije zadovoljivo aproksimacijo samo za normalno kon­ solidirane zemljine brez prevelikih učinkov pred­ hodne sekundarne konsolidacije na gostoto zem­ ljin in za debelejše sloje zmerno prekonsolidi- ranih tal. Kakor kažejo konsolidacij ske analize, ki upoštevajo viskoznostni upor tudi med primarno konsolidacijo, vplivajo viskozne lastnosti zemljin zlasti na razvoj pornih pretlakov (Šuklje 1969-a in 1969-b, Šuklje in Simončič 1972). POPOLNEJŠE ANALIZE NAPETOSTI IN DEFORMACIJ Analize brez upoštevanja filtracijskega upora a) N e l i n e a r n i o d n o s i b r e z v i s k o z ­ n i h u č i n k o v Na sliki 4 smo prikazali rezultate triosnega preizkusa deformabilnosti za neki napetostni inter­ val, ki predstavlja srednjo vrednost prehoda od prvotnih na nova napetostna stanja. Odnos med de­ formacijami in napetostmi v celotnem napetostnem področju od hidrostatskega do porušnega stanja lahko splošneje izrazimo kot odnose med majhnimi prirastki deformacijskega in napetostnega tenzorja: { d £jj} = [M] {d Oij} . . . 34 Členi matrike [M] so odvisni od trenutnega nape­ tostnega stanja, pa tudi od napetostne in deforma­ cijske preteklost zemljine, od sedanje napetostne poti ter od morebitne anizotropnosti zemljine. Omejimo se najprej na zemljine z zanemarljivo majhnimi viskoznimi lastnostmi. Ce obravnavamo zemljino kot neviskozen elastoplastičen medij, lah­ ko celotno deformacijo razstavimo na elastični (tj. povratni, reverzibilni) del in na plastični (tj. nepo­ vratni, nereverzibilni) del. Eksperimentalno izku­ stvo uči, da obstoje v koordinatnem sistemu glav­ nih napetosti neke ploskve f = f (a;j) — imenujemo jih ploskve popuščanja — z naslednjimi lastnostmi: Ce je sedanja napetostna pot { d aij} znotraj krajne ploskve popuščanja, ki je bila v napetostni pretek­ losti zemljine že dosežena, so ustrezne deformacije pretežno elastične { d e;;} = {d £eij} (neelastični del lahko zanemarimo); matrika [M] je elastična matrika, vendar pa so njeni členi funk­ cije napetostnega stanja. Ce pa izraža trenutno na­ petostno stanje točka na krajni doseženi ploskvi popuščanja in je napetostni vektor { d ajj} usmer­ jen navzven od ploskve popuščanja, se pojavi po­ leg elastičnega tudi plastični prirastek deformacij {d £pjj}, ki navadno nad elastičnim prevladuje. Ce opazujemo vektor {d£pij} v koordinatnem si­ stemu (d £i, d £2, d £3), ki je s sistemom (01, 02, 03) koaksialen, ugotovimo, da določa smer tega vek­ torja prirastka plastičnih deformacij gradient ne­ kih napetostnih ploskev g = g (eij), ki jih imenu­ jemo ploskve plastičnega potenciala; določimo jih eksperimentalno. {d £pij} = A { ^ } • • • 35 Kadar se ploskve plastičnega potenciala s plo­ skvami popuščanja pokrivajo, govorimo o asocia­ tivnih, sicer o neasociativnih elastoplastičnih mo­ delih. Pri plastičnem deformiranju ploskve popušča­ nja ekspandirajo, dokler se zemljina z deformira­ njem »krepi« (utrjuje); ko pa je presežena vrhun­ ska vrednost trdnosti, prične zemljina »slabeti«, z naraščanjem plastičnih deformacij se prično ploskve popuščanja krčiti, pomikajo se proti izhodišču si­ stema (0 1 , 02 , 03). Ker so ploskve popuščanja tudi funkcije plastičnih deformacij oz. ustreznega de­ formacijskega dela, lahko sorazmernosti faktor X v enačbi (35) s temi sovisnostmi izrazimo. Splošni elastoplastični model je zapleten. Z omejitvijo na »utrjujoče se zemljine« (tj. brez upo­ števanja slabitve po doseženi vrhunski vrednosti trdnosti) je uspelo Ladeu (1976) izraziti matriko ne- viskoznega elastoplastičnega modela s 14 parametri za nevezljiva in z 10 parametri za vezijiva tla; vse te parametre je mogoče določiti z izotropnimi (hi- drostatskimi) kompresijskimi in s konvencionalnimi dreniranimi triaksialnimi kompresijskimi preizkusi. Izvedba vseh potrebnih preizkusov je zahtevna in zamudna. Za posebne omejitve veljavnosti je mogoče po­ staviti enostavnejše elastoplastične modele. Tako sta npr. Prevost in Hoeg (1975) postavila za nedre- nirane koherentne zemljine model s von Misesovim kriterijem popuščanja in z asociativnim zakonom tečenja, funkcija popuščanja pa je izražena z neko deviatorsko deformacijsko invariante in sicer alter­ nativno za fazi utrjevanja in slabitve. Model je za­ nimiv zlasti zato, ker je mogoče parametre, ki na­ stopajo v reoloških sovisnostih, določiti s tlakomer- nimi preizkusi v vrtinah (»pressuremeter tests«). Doslej so se elastoplastični modeli — tudi eno­ stavnejši — v konkretnih geotehničnih računih ko­ maj kdaj uporabili. Večkrat že pa so bili za prak­ tične probleme uporabljeni enostavnejši hipoelastič- ni modeli. Pri teh vzamemo, da je celotni tenzor prirastka deformacij po enačbi (34) koaksialen ten­ zorju prirastka napetosti, člene matrike [M], ki po enačbi (34) veže oba tenzorja, pa določimo nepo­ sredno iz poizkusov za določene napetostne poti. Na­ vadno se odnosi, ki se dobe iz preizkusov na valja­ stih vzorcih za napetostna stanja, določena z dvema podatkoma (npr. s 03 in oi — 03), uporabijo tudi za drugačna napetostna stanja, npr. za ravninska de­ formacijska stanja, za kakršna se večinoma sestav­ ljajo računski programi. Če pa imamo na voljo pre­ iskave za prizmatične vzorce ob pogojih ravnin­ skega deformiranja, je seveda bolje upoštevati v računih deformacijske parametre, ki se dobe s temi preizkusi. Omenjeni hipoelastični modeli slone navadno na hiperbolni obliki odnosov med razliko glavnih napetosti 01 — 03 in osno deformacijo e i , kakor jo je prvi ugotavljal Kondner (1963): _ £ l , , o i — 0 3 ----------------------- . . . 36 a + b ei Uporabljajoč to relacijo so Kulhawy, Duncan in Seed (1969) ter Duncan in Chang (1970) prika­ zali, kako je mogoče vrednost tangentnega modula izraziti kot funkcijo od 03 in 0 1 — 03, v kateri na­ stopajo poleg trdnostnih parametrov c in g? (kohe­ zije in strižnega kota) še trije eksperimentalno do­ ločljivi parametri; in kako je mogoče na osnovi po­ dobne hiperbolne relacije za bočne deformacije iz­ raziti tangentno vrednost Poissonovega količnika na podoben način ob upoštevanju treh nadaljnjih eksperimentalno določljivih parametrov. Na univerzi v Ljubljani uporabljamo hipoela­ stični zemljinski model tako (Suklje 1974), da izra­ žamo člene matrike [M] v enačbi (34) s tangencial­ nim kompresijskim in tangencialnim strižnim mo­ dulom, kakor sta definirana z oktaedrskimi vred­ nostmi napetosti ooct in roct: Kt = . . . 37, Gt = . . . 38 3 dsoct dy0ct £0ct in 7 oct sta normalna oz. strižna oktaedrska de­ formacija. Oba modula, Kt in Gt, sta odvisna tako od celotne vrednosti ooct in od celotne vrednosti r0ct> vendar je vpliv r0ct na Kt navadno majhen. S postopno uporabo metode končnih elementov za elastične (linearno deformabilne) medije lahko ob upoštevanju relacije (34) določamo premike, de­ formacije in napetosti v zemljinskih telesih. Večina znanih rešitev obravnava probleme kot ravninske, ker zahteva prostorsko obravnavanje veliko kapaci­ teto računalnikov in obsežen program in ker je dra­ go. Z matriko [M], izraženo s parametri glede na dve oktaedrski invarianti napetostnega tenzorja, so bili na univerzi v Ljubljani obravnavani in publicirani že različni ravninski problemi določanja napetosti in deformacij pod poljubno oblikovanimi gibkimi bremenskimi progami (Saje 1974), kakršne so cestni nasipi (Majes 1974, Battelino 1976, Battelino in Ma- jes 1977), ter določanja zemeljskih pritiskov na toge podporne konstrukcije v odvisnosti od premikov konstrukcije (Vidmar 1974, Vidmar in Majes 1977). Pripravljeni programi so uporabni tudi za slojevita tla z različnimi deformacijskimi lastnostmi posa­ meznih slojev. Dosedanje izkušnje (Battelino 1976) pa kažejo, da kompatibilni končni elementi ne ustrezajo stvarnim deformacijskim pogojem na kon­ taktu med sloji z zelo različno deformabilnostjo in da bo treba na takšnih kontaktih vgraditi ustrezne specialne (npr. linijske) elemente. b) N e l i n e a r n i o d n o s i za v i s k o z n e z e m l j i n e Hipoelastični model z matriko (enačba 34), ka­ tere členi so odvisni od oktaedrskih napetosti, je bil na univerzi v Ljubljani uporabljen tudi za zem­ ljine, ki kažejo pomembne viskozne učinke. Ti se kažejo v sekundarnem naraščanju deformacij po­ tem, ko so ob koncu primarne konsolidacije porni tlaki splahneli na nemerljivo majhne vrednosti (gl. poglavje »Ekvivalentni elastični parametri«). Če se to sekundarno naraščanje ravna po zakonu £° = £°o + ßo ln — = £°o + ßo In— . . . 39 to £° y° = 70o + ß7 ln —— = 7°o + /L In -7-̂ . . . 40to ' 7O lahko deformabilnost triaksialnega valjastega vzor­ ca enoumno izrazimo s parametri e°0, ß0, 7°o ßy kot funkcijami oktaedrskih napetosti: £°0 = S°0 ( 0 ° , T °) . . .41, ßo = ßo ( 0 ° , T °) . . . 42 7°0 = y° 0 (t ° , 00 ) . . .43, ßT = ßx (r°, °0) . . . 44 T° = toot, o ° = O oct, £° = £oct, 7 ° = root; e°o in 7 °o sta simultani primerjalni deformacij­ ski hitrosti, ustrezajoči primerjalnemu času to, ko imata oktaedrski deformaciji vrednosti s°o oziro­ ma 7°o. Analogno lahko ugotovimo sovisnosti (41) do (44) tudi v primeru, ko se ravna sekundarna konso­ lidacija po zakonu Na univerzi v Ljubljani je bil izdelan za zem­ ljine z odnosi (41) do (44) numerični postopek za ra­ čun premikov, deformacij in napetosti v ravninsko deformacijski mreži končnih elementov s poljubno konturo in poljubno vozliščno obremenitvijo, na­ raščajočo s poljubno hitrostjo. Ustrezni računalni­ ški program je bil pripravljen za plastovi ti pol- prostor (Šuklje in Majes 1975, Šuklje 1977 s sode­ lovanjem B. Majesa). Konsolidacija nelinearnih viskoznih zemljin Če izrazimo reološke sovisnosti za zemljino z nekim linearnim reološkim modelom, lahko tak mo­ del trasformirano v elastični model tako, da nado­ mestimo elastične parametre z diferencialnimi ope­ ratorji po času, ki ustrezajo izbranemu modelu (gl. npr. Šuklje 1969-a). Tako lahko tudi zza takšne mo­ dele uporabimo analizo konsolidacije, analogno Bio- tovi rešitvi za elastične medije. Za določene linear­ ne modele obstoje rešitve nekaterih posebnih, eno­ stavnih primerov obremenitev (npr. Zaretzki 1967 za Kelvinov model, Kisiel in Lysik 1966 za vzpo­ redno povezavo Maxwellovega telesa s telesom, ki sestoji iz Hookove vzmeti vezane zaporedno s Saint-Venantovim uporom). Za model, v katerem sta zaporedno vezana Hookova vzmet in linearno Kelvinovo telo, sta nedavno za poljubne robne po­ goje prikazala numerično rešitev z uporabo metode končnih elementov Booker in Small (1977). Žal pa pokažejo preudarki (Šuklje 1969-a), da lahko takšni linearni modeli izražajo viskozne lastnosti zemljine samo v zelo omejenem obsegu napetosti in dolžin filtracijskih poti. Za nelinearne viskozne odnose še niso bile ob­ javljene rešitve, ki bi dajale simultano reševanje ravnotežnih in kontinuitetnih enačb ter Darcyjeve- ga zakona in reoloških sovisnostih tako, da se dobi kot rezultat usklajen razvoj efektivnih napetosti in pornih tlakov. Na univerzi v Ljubljani smo anali­ zirali viskozne učinke na konsolidacijo z numerič­ nim razreševanjem enačbe konsolidacije za statično določene sisteme totalnih napetosti ali za sisteme, ki smo jih določili neodvisno od enačbe konsolida­ cije ob supoziciji, da konsolidacij ski proces na raz­ voj totalnih napetosti ne vpliva (npr. Šuklje in Ko­ govšek 1968, Šuklje 1969, Šuklje in Simončič 1972, Šuklje in Kozak 1974, Šuklje in Kovačič 1974, Ga- berc in Kovačič 1975, Šuklje 1977 ob sodelovanju I. Kovačiča, Šuklje in Kovačič 1978). Problem se pri tem reducira na reševanje diferencialne enačbe konsolidacije (difuzijske enačbe) ob upoštevanju re­ oloških sovisnosti za zemljine in sovisnosti med pro­ pustnostjo in poroznostjo. V naslednjem poglavju bomo prikazali neke rezultate takšne analize konsolidacije za večplastna drenirana tla pod bremensko progo štiripasovne ce­ ste s širokima bermama za povečanje nosilnosti tal. Ker je varnost proti bočnemu zdrsu zadovoljiva (F 1,3) in ker je globina zelo stisljivih dreniranih tal samo 12 m, cestni profil z bermama pa 60 m ši­ rok, smo lahko suponirali, da so po začetnih čistih distorzij skih premikih bočni premiki blizu osi bre­ menske proge zanemarljivo majhni in da navpični totalni tlaki niso bistveno odvisni od razvoja kon­ solidacije. Zato smo lahko upoštevali reološke so­ visnosti e = eo (a) — A (o') [1 — (e/eo)n] . . . 47 kakor smo jih ugotovili z edometrskimi preizkusi (izotahe). V obliki e = e (e, o) . . . 48 smo jih vstavili v diferencialno enačbo konsolida­ cije, ki ima v valjastih koordinatah za zasičena tla obliko e = količnik por, t = čas, yw = prostorninska teža porne vode, r, z — valjasti koordinati, u = presežni porni tlak, kz = k, kr = xk sta koeficienta propust­ nosti v navpični oz. radialni smeri. Upoštevali smo eksperimentalno ugotovljeno obliko sovisnosti k = k(e) . . . 50 in načelo efektivnih napetosti o = o — u . . . 51 Za totalne navpične napetosti o o = a(t) . . . 52 smo vzeli vrednosti, ki smo jih dobili z analizo po teoriji elastičnosti, upoštevajoč hitrost' naraščanja obtežbe s cestnim nasipom. Eksperimentalno ugo­ tovljene sovisnosti (50) ter eo = eo (o ' ) in A = A (a) . . . 53 smo izrazili z nizi koordinatnih vrednosti in za in­ terpolacijo uporabili lepljene (»spline«) funkcije. (V posebnih primerih bi seveda lahko uporabili tudi ustrezne analitične izraze.) (Numerična analiza je obrazložena v članku Šukljeta in Kovačiča, 1978.) NEKAJ PRIMERJAV MED POSEDKI, IZRAČUNANIMI PO PRIBLIŽNIH IN STROŽJIH POSTOPKIH, IN IZMERJENIMI POSEDKI Poizkusni nasip na Ljubljanskem barju Za potrebe projekta »hitre ceste«, ki jo gra­ dimo prek Ljubljanskega barja, je bil zgrajen po­ skusni nasip s tlorisom planuma (27 . 160) m2 in vznožne ploskve (64 • 190) m2. Tla sestoje — od zgoraj navzdol — iz 2,40 do 3,00 m debele šotne pla­ sti (odstotek vode med 100 in 370 °/o), zelo porozne, 4,70 do 6,00 m debele glinasto meljaste plasti »pol- žarice« (MH, w = 60 do 120 °/o) in plastične glina­ ste (deloma meljaste) plasti (CH, CI, MI, MH), ki je P / P I I P i l i P I V h»-...- 26.40 — »h P l i 2.C0 P I I ‘1 3.00 m P i l i 1 -----------j------------— P I V 1 1 ----- ------------------1-------------- S lik a 6. T lo r is In p r o f i l i p o iz k u s n e g a n a s ip a n a L ju b l ja n s k e m b a r ju v višjih legah (v debelini 5,40 do 11,70 m) zelo stis­ ljiva (w = 40 do 75 %), v globljih legah (v debelini do 27,20 m) pa trmoplastična (w = 24 do 35 °/o); delno leži na skalni, delno na prodni podlagi. (Po­ drobnejši podatki: Gaberc in Vidic, 1977.) Poskusni nasip je bil nasut v štirih delih s šti­ rimi različnimi izvedbami: (I) z izkopom šote do globine 2 m, z 12 m globokimi peščenimi dreni v razdaljah po 2,30 m in z lažjim nasipnim materia­ lom, (II) z izkopom šote do globine 3 m, z 12 m glo­ bokimi peščenimi dreni v razdaljah po 4,60 m in z lažjim nasipnim materialom, (III) brez izkopa šote, z 12 m globokimi peščenimi dreni in s težjim na­ sipnim materialom, (IV) brez izkopa šote, brez dre­ naže in s težjo nasipnino (slika 6, Gaberc in Vidic 1977). V vseh štirih delih so bili opazovani posedki površja, pomiki globinskih merskih točk na mejah med plastmi (v vzdolžni osi nasipa), porni tlaki v različnih plasteh in prečni premiki po globini tal. Primerjava izmerjenih posedkov s posedki, izračunanimi po približnem postopku Posedke in konsolidacijo smo napovedali z aproksimativnim upoštevanjem viskozne (sekun­ darne) deformabilnosti tal na osnovi rezultatov edo- metrskih preizkusov. Primarna konsolidacija je bila analizirana z uporabo diagramov konsolidacijskih stopenj (U) v odvisnosti od faktorjev časa (Tv); upo­ rabljeni so bili diagrami, ki jih podaja npr. Tsche- botarioff (1973) po Terzaghiju za vertikalno (Uv) in po Barronu za radialno (Uh) filtracijo. Pri tem smo vzeli koeficiente stisljivosti glede na čas konca pri­ marne konsolidacije, koeficiente propustnosti pa glede na poroznost, kakor upada z napredujočo kon­ solidacijo. Kombinirani učinek radialne in verti­ kalne filtracije je bil upoštevan po obrazcu (Ver­ deyen, Roisin et Nuyens, 1968): U = 1 — (1 - Uh) (1 - Uv) . . . 54 Rezultati napovedi so za točke 1, 2, 3 in 4 v vzdolžni osi nasipa (slika 6) prikazani na slikah 7 do 10 s polno izvlečenimi črtami. Začetni »nedrenirani« čisti distorzijski posedki (pa) so bili pri tem upošte­ vani po elastičnostnih računih s strižnimi moduli, ki ustrezajo edometrškim preizkusom ob supoziciji, da je pri dreniranih preizkusih Poissonov količnik v = 0,3. Črte napovedanih posedkov so vzporejene črtam izmerjenih posedkov. (V računu po približ­ nem postopku je bila suponirana hipna obtežba v času dveh mesecev po začetku štirimesečnega nasi- pavanja. Na slikah 7 do 10 sovpada čas t = 0 s tem časom. Isti časovni lestvici je prirejena tudi črta izmerjenih posedkov, tj. času t = 0 po tej lestvici pripada izmerek po dveh mesecih, času t = 22 me­ secev izmerek po dveh letih itd.) Soglasje med na­ povedanimi in opazovanimi posedki je videti zado­ voljivo, toda upoštevati je treba komentar, ki ga bomo podali v naslednjem poglavju. P / ----------» - 1 [ l e t a j0.25 0.5 1 2 5 20 100 500 S lik a 7. I z m e r je n i ( č r tk a n a l in i ja ) in a p ro k s im a t iv n o iz ra č u - n a n i to k p o s e d k o v za to č k o 1 ( s lik a 6). R e p r o d u c i r a n o p o G a b e rč e v i in V id ic u (1977) s p o d a l j š a n je m č r te iz m e r je n ih p o ­ s e d k o v p o o p a z o v a n jih v l e tu 1977 P i l i 0.25 0.5 ----------► t [ l e t a ] 2 5 20 100 500 S lik a 9. I z m e r je n i ( č r tk a n a l in i ja ) in a p r o k s im a t iv n o iz r a č u ­ n a n i to k p o s e d k o v za to č k o 3 ( s l ik a 6). R e p r o d u c i r a n o po G a ­ b e rč e v i in V id ic u (1977) s p o d a l j š a n je m č r te iz m e r je n ih p o s e d ­ k o v p o o p a z o v a n j ih v l e tu 1977 S lik a 8. I z m e r je n i ( č r tk a n a l in i ja ) in a p ro k s im a t iv n o iz r a č u ­ n a n i to k p o s e d k o v z a to č k o 2 (s l ik a 6). R e p r o d u c i r a n o p o G a b e r ­ č e v i in V id ic u (1977) s p o d a l j š a n je m č r te iz m e r je n ih p o s e d k o v p o o p a z o v a n j ih v l e tu 1977 S lik a 10. Iz m e r je n i ( č r tk a n a l in i ja ) in a p r o k s im a t iv n o iz r a č u ­ n a n i t o k p o s e d k o v z a to č k o 4 (s l ik a 6). R e p r o d u c i r a n o p o G a ­ b e r č e v i in V id ic u (1977) s p o d a l j š a n je m č r t e iz m e r je n ih p o s e d ­ k o v po m e r i tv a h v l e tu 1977 Primerjava izmerjenih posedkov s posedki, izračunanimi po strožjem postopku Za mersko polje (I) (z izkopom šote do globine 2 m in z dreni z razdaljah po 2,30 m) je bila po ra­ čunalniškem programu, katerega osnove so bile ob­ razložene v zadnjem odseku predhodnega poglavja, izdelana za plasti do globine 12 m, do katere segajo dreni, tudi strožja analiza konsolidacije. Upoštevani robni pogoji so prikazani na sliki 11. Konsolidacija manj stisljivih slojev pod globino dreniranja, ki prispevajo v 100 letih k celotnim posedkom 20 cm, je bila upoštevana aproksimativno po Terzaghijevi teoriji (s prispevkom 5 cm v dveh letih). Za tri različne plasti, ki nastopajo vzdolž dre­ nov, so bili rezultati edometrskih preizkusov izra­ ženi z nizi koordinatnih vrednosti (glej en. 47) eo [eo j e — — io ” 1 s e e - 1 eo ( u )O in A = A (o') S lik a 11. R o b n i p o g o ji z a n u m e r ič n i r a č u n k o n s o l id a c i je d r e n i r a n ih s lo je v Za A smo vzeli relacijo A = ——, N = ln x/logio X = 2,3026 nN tako da ima konsolidacijska krivulja po enačbi (47) pri e/eo = 1 tangento v smeri e = eo (a') — a logio . . . 55e ki jo nakazujejo opazovanja v sekundarni fazi kon­ solidacije edometrskega preizkusa. Na sliki 12 so prikazane nekatere izohrone, ki smo jih dobili z numeričnim računom za naslednje parametre e a , n in x: Globina pod dnom nasipa cm Sloj e«see-1 k n 0 do 515 MH - IO- 14 3 0,002 515 do 915 CH — MH - i o - 12 1 0,2 915 do 1125 ' ' n 'Mi CH — CI m'm ( n - IP - ,i !h - i o - 12 IH U H':il Ihlil 1 1' lili 0,2 e« je suponirana hitrost predhodne sekundarne konsolidacije, ki ji po enačbi (55) z a e = e„ ustre­ zajo začetni koeficienti por, to je koeficienti narav­ nih tal pred tehničnimi posegi. Na sliki 12 so označeni tudi nekateri izmerki pornih tlakov s piezometri. Soglasje z numerični­ mi računi je še dokaj zadovoljivo. Vendar je treba opozoriti, da koeficienti ea, x in n, ki so bili upošte­ vani v numeričnem računu, niso mogli biti izbrani z vso zanesljivostjo. Koeficient z = l za glinasta S lik a 12. I z r a č u n a n e Iz o h ro n e v z d o lž d r e n i r a n ih s lo je v sloja je bil vzet po nekaterih predhodnih eksperi­ mentalnih rezultatih za vzorce teh slojev z drugih mest, koeficient x = 3 za meljasti sloj polžarice pa je bil ocenjen. Parametra n glede na kratkotrajnost opazovanja (okrog 10 dni za posamezno sekundar­ no vejo konsolidacije) ni mogoče zanesljivo določiti, ker je ekstrapolacija opazovanih sekundarnih kon- solidacijskih vej tvegana. Čim manjši je ta para­ meter, tem počasneje se manjša razstoj med zapo­ rednimi izotahami A e i = [e (a )]^q—i ^ [e (o )]^q—1 eo’ * ~ • • ■ in tem dolgotrajnejši je vpliv sekundarne konsoli­ dacije. Tudi izbor hitrosti e a je dokaj svojevoljen. Glede na starost naplavin bi bila verjetna hitrost !ea ! < 10“ 12 see-1, glede na razrahljanje struktur­ nih vezi med vzet jem, vgraditvijo in obremenje­ vanjem vzorca pa so verjetne, a ne točno določljive višje vrednosti. S supozicijo, da je za vse tri sloje ea = 10“ 10 sec -1, X = 1 in n —* 0 (sekundarna konsolidacija po logaritmični odvisnosti od časa), smo dobili v bli­ žini globin, v katerih so filtri piezometrov, pre­ sežne porne tlake, ki so na sliki 12 označeni s tanko črto. V tem primeru je zlasti za sloj polžarice so­ glasje med izmerki in računskimi vrednostmi ugod­ nejše v poznejši, a neugodnejše v zgodnji fazi kon­ solidacije. Na sliki 13 je načrtana rezultirajoča sovisnica (1) Qc — Qc (t) konsolidacij skih posedkov (as S lik a 13. P r im e r ja v a I z ra č u n a n ih in iz m e r je n ih p o s e d k o v za to č k o 1 ( s l ik a 6): (1) k o n s o l id a c i js k i p o s e đ k i o^, (2) č is t i » n e d re - n ira n i« d is to r z i j s k i p o s e d k i j , , (3) = (2) + (1), (4) iz m e r je n i p o - s e d k i, (5) = (4) — (3) m 1 + eoz z= 0 če je eoz začetni količnik por v globini z, A e t = = eoz — ezt pa razlika med eoz in koeficientom por v globini z in v času t (ezt). Upoštevane so sred­ nje vrednosti v območju drena. Črta (3) celotnih ra­ čunskih posedkov g = gc + g A = Q (t) je dobljena s superpozicijo konsolidacij skih posedkov g c in »ne- dreniranih« distorzijskih posedkov pa (črta 2). Ti so bili ob upoštevanju nelinearnosti in viskoznosti po relacijah (40), (43) in (44) numerično izračunani z uporabo metode končnih elementov po postopku in programu (Suklje in Majes 1975, Šuklje 1977), ki sta bila omenjena v enem predhodnih poglavij. Tudi pri tem računu so bili upoštevani samo gornji trije sloji do globine 11,25 m. Žal za te sloje niso bili na voljo rezultati nedreniranih triaksialnih preizkusov. Za sloj polžarice so bili vzeti rezultati konsolidira­ nih nedreniranih preizkusov nekega vzorca polža­ rice z drugega mesta barjanskih tal, za gornji sloj zelo stisljive gline odnosi med strižnimi deformaci­ jami in napetostmi, dobljeni pri dreniranem triaksi- alnem preizkusu nekega vzorca te gline z drugega mesta, za spodnji sloj stisljive gline pa so bile upo­ rabljene srednje vrednosti strižnih modulov, oce­ njenih po rezultatih edometrskih preizkusov. Pri računu po približnem postopku, uporablje­ nem v predhodnem poglavju (slike 7 do 10), smo do­ bili, da prispevajo malo stisljivi, trmoplastični gli­ nasti sloji pod globino, do katere segajo drenaže, to je sloji med globonama 11,25 in 22,45 m, k »ne- dreniranim« distorzijskim deformacijam usedke, enake 21,8 °/o enakih usedkov zgornjih treh slojev. Za isti odstotni delež smo povečali na račun slojev med globinama 11,25 in 22,45 m tudi »nedrenirane« distorzijske posedke, ki smo jih po zgoraj naka­ zanem točnejšem računu dobili ob upoštevanju gor­ njih treh slojev. Sestavljena sovisnica g = g (t) (krivulja 3) ra­ čunskih posedkov je na sliki 13 vzporejena črti iz­ merjenih posedkov (4). Računski in izmerjeni po­ sedki se razlikujejo za vrednosti go (šrafirana plo­ skev na sliki 13). Do 6,7 mesecev po začetku (2,7 mesecev po koncu) nasipavanja so izmerki manjši od računskih posedkov, pozneje jih presegajo: po treh letih za 13 % z rahlo tendenco, da se bodo raz­ like še povečale. Ko iščemo razlago za nesoglasje med meritvijo in računom, moramo najprej pomisliti, da so tako imenovani »intaktni« (nepoškodovani) vzorci v res­ nici prizadeti zaradi spremembe napetostnih stanj in zlasti zaradi dinamičnih učinkov (sunkov) med vzetjem, transportom, vgrajevanjem v edometre oziroma v triaksialne aparate in tudi med obre­ menjevanjem. Posebno pri zelo poroznih zemljinah rahle strukture, kakršne so zemljine zgornjih plasti barjanskih tal, se lahko pri tem razrahljajo mole­ kularne vezi med opnami vezane vode, ki obdajajo mineralna zrna. Zato je navadno poroznost vzorca pri obnovitvi geološke obtežbe (to je napetostnega stanja vzorca v tleh pred tehničnimi posegi) manjša od poroznosti, ki jo je imel vzorec ob vgraditvi v aparat. Tudi v tleh pod nasipom se lahko strukturne vezi med zrni razrahljajo ali celo poderejo pod vplivom dinamičnih učinkov gradbenih strojev in vozil ter obremenitve z nasipavanjem, ki narašča si­ cer bolj monotono in počasneje kot obtežba na vzo­ rec, a vendar bistveno hitreje kot obtežba med se­ dimentacijo. Prikazane razlike med izmerki in ra­ čunskimi posedki navajajo k domnevi, da so se v tleh pod nasipom strukturne vezi med nasipava­ njem dovolj dobro upirale dinamičnim učinkom in distorzijskemu preoblikovanju, da pa so popuščale med konsolidacijo pod vplivom naraščajočih efek­ tivnih tlakov. Vendar lahko večje vrednosti izmer- kov vsaj deloma pripišemo tudi temu, da pri računu nismo upoštevali niti zmanjšanja poroznosti vzor­ cev do »geološke« obtežbe, niti tistih vodoravnih premikov, ki spremljajo konsolidacijo. ZAKLJUČEK Prikazali smo poenostavljene in strožje po­ stopke za račun posedkov cestnih nasipov in njiho­ vega časovnega razvoja ob upoštevanju nelinearne deformabilnosti in viskoznosti zemljin. Nekatere po­ stopke smo uporabili za račun posedkov poizkusne­ ga nasipa na Ljubljanskem barju, tako da smo mogli računske rezultate primerjati z izmerki na terenu. Z numeričnimi metodami in računalniki, ki so danes na voljo, lahko upoštevamo pri računu na­ petosti in deformacij tudi kompleksnost reoloških odnosov vštevši viskoznost zemljin, dalje plasto- vito sestavo tal, odvisnost propustnosti od poroz­ nosti, splošnejšo obliko zakona filtracije, hitrost na­ laganja obtežbe, različne pogoje dreniranja in tudi stopnjo zasičenosti (Šuklje in Kozak, 1974), katere vpliva v tem članku nismo obravnavali. Vendar pa so možnostim izpopolnjevanja metod za napoved posedkov in konsolidacije postavljene meje. Po eni strani jih postavlja kapaciteta računalnikov in za­ pletenost programov v zvezi s ceno njihove priprave in uporabe, po drugi strani pa omejena možnost točne določitve eksperimentalnih parametrov, ki iz­ ražajo lastnosti zemljin. Ne glede na to, da nobeden doslej predlaganih reoloških modelov ni popoln, je treba zlasti za popolnejše modele, s katerimi je mo­ goče upoštevati napetostno preteklost in poljubno novo napetostno pot, določiti številne fizikalne pa­ rametre z zamudnimi, precizno izvedenimi preizku­ si. Pri vzetju, transportu, vgraditvi in obremenjeva­ nju »intaktnih «vzorcev se zelo težko izognemo raz- rahljanju tiksotropnih molekularnih vezi med op­ nami vezane vode, ki zrna obdajajo, tako da tudi skrbno izvedene preiskave ne morejo lastnosti zem­ ljin »in situ« točno prikazati. Izkušnje z uporabo poenostavljenih in strožjih (še vedno ne popolnih) računskih metod za preiz­ kusni nasip na Ljubljanskem barju so pokazale, da je nelinearnost in viskoznost pri reoloških odnosih potrebno in možno upoštevati in da dajo strožji, pa tudi poenostavljeni postopki za napoved posedkov in konsolidacije koristne, uporabne in dovolj za­ nesljive informacije. V splošnem naj bi popolnejše metode, ki slone na čim popolnejših reoloških modelih in ustrezni določitvi eksperimentalnih parametrov, služile — ob vzporeditvi z značajem in konkretnimi rezultati manj popolnih »strožjih« postopkov ali poenostav­ ljenih računov ter ob vzporeditvi vseh računskih analiz z izmerki na terenu — za presojo, kateri po­ stopek je v danem primeru racionalen in še dovolj zanesljiv in kakšne korekture računskih rezultatov ali kakšne varnostne količnike je treba priporočiti. Pri takšnih vzporeditvah pa ne smemo pozabiti na tiste učinke, ki niso odvisni od same računske ana­ lize, ampak od popolnosti vzorcev zemljin in popol­ nosti (oziroma nepopolnosti) eksperimentalnih pre­ iskav. V prihodnje bo treba stremeti za tem, da eksperimentalne osnove računskih analiz čim bolj izpopolnimo, zlasti tako, da preiskujemo lastnosti tal »in situ«. S l o v s t v o Battelino, D. (1976). Reološki odnosi za zem ljine po eksperim entih in v računih deform acij tal. D isertacija, FAGG, U niverza v L jubljani. Battelino, D., and Majes, B. (1977). A hypoelastic model of soils accounting fo r failure. Proc. 9 th in t. Conf. Soil Mech. Found. Eng., Tokyo, Vol. 1: 39—42. Booker, J . R., and Small, J. C. (1977). F in ite ele­ m ent analysis of p rim ary and secondary consolidation. Int. J . Solid S tructures, Vol. 13: 137—149. Duncan, J. M., and Chang, Chin-Y ung (1970). Non­ linear analysis of stress and s tra in in soils. J. Soil Mech. Found. Div., ASCE, SM 5: 1629—1653. Gaberc, A., in Kovačič, I. (1975). K onsolidacija slo­ jevitega polprostora. X III sav jetovan je i skupština JDMTF, Budva, 161—167. Gaberc, A., and Vidic, F. (1977). A te st em bankm ent on soft soils. Proc. 5th D anube European Conf. Soil Mech. Found. Eng., B ratislava, Vol. II : 55—66. Kisiel, I., Lysik, B. (1966). Zarys reologii gruntöw. Arkady, W arszawa, 315 str. Kondner, R. L. (1963). H yperbolic s tress-s tra in re ­ sponse: Cohesive soils. J. Soil Mech. Found. Div., ASCE, Vol. 89, No. SM 1: 115—143. K ulhawy, F. H., Duncan, J. M., and Seed, Y. B. (1969). F in ite elem ent analysis of stresses and m ove­ m ents in em bankm ents during construction. Report No. TR 70—20, Office of Research Services, U niversity of California, Berkeley. Lade, P. V., and M usante, H. M. (1976). T hree-d i­ m ensional behavior of norm ally consolidated cohesive soil. UCLA-Eng.-7626, A pril 1976, Los Angeles, 166 p. Majes, B. (1974). Discussion. Proc. 4 th D anube Eu­ ropean Conf. Soil Mech. Found. Eng., Bled, Vol. II: 68—70. Prevost, J. H., and H0eg, K. (1975). A nalysis of p ressurem eter in strain-softening soil. J . Goetechn. Eng. Div., ASCE, GT 8: 717—732. Saje, M. (1974). Discussion. Proc. 4 ‘h D anube Euro­ pean Conf. Soil Mech. Found. Eng., Bled, Vol. II: 82—83. Šuklje, L. (1969-a). Rheological aspects of soil m e­ chanics. W iley Interscience, London, 571 p. Šuklje, L. (1969-b). Consolidation of viscous soils subjected to continuously increasing un iform load. »New Advances in Soil Mechanics«, Czechoslovak Scientific and Technical Society, Prague, 1: 199—235. Šuklje, L., and Simončič, M. (1972). The use of iso- taches in the num erical analysis of rad ia l consolidation. U niversity of L jubljana, Acta Geotechnica, No. 41: 1—57. Šuklje, L., and Kozak, J. (1972). R adially sym m et­ ric space consolidation of sa turated viscous soils. U ni­ versity of L jub ljana, Acta Geotechnica, No. 42: 1—51. Šuklje, L., and Kovačič, I. (1974). The role of effec­ tive stress speed in the consolidation analysis. Proc. 4th Danube E uropean Conf. Soil Mech. Found. Eng., Bled, I: 233—240. Šuklje, L., and Kozak, J. (1974). Consolidation of partly sa tu ra ted viscous soils. U niversity of L jubljana, Acta Geotechnica, No. 54: 1—20. Šuklje, L. (1974). Discussion. Proc. 4 ‘h D anube E u ­ ropean Conf. Soil Mech. Found. Eng., Bled, I I : 24—26. Šuklje, L., and Majes, B. (1975). Developm ent od displacem ents in a non-linear viscous p lane-stra in spa­ ce. U niversity of L jubljana, A cta Geotechnica, No. 58: 1—16. U D K 624.131:625.714 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1977 (26) ŠT . 12, S T R . 284—297 Lujo Šuklje: O RAČUNU POSEDKOV CESTNIH NASIPOV V članku so prikazane različne m ožnosti za upošte­ vanje reoloških sovisnosti za zem ljine p ri napovedi po­ sedkov cestnih nasipov in njihovega časovnega razvoja. Po poenostavljeni m etodi računam o začetne deform a­ cije kot deform acije nedren iran ih elastičnih tal, »kon­ solidacij ske« posedke pa po T erzaghijevi teoriji tako, da se p rim arna konsolidacijska veja zvezno prik ljuči podaljšani logaritem ski prem ici sekundarne konsolida­ cije po rezu lta tih edom etrskega preizkusa. Kot strožje metode so za neviskozna tla nakazane num erične re ­ šitve diferencialn ih ravnovesnih enačb ob upoštevanju konstitu tivn ih zakonitosti po hipoelastičnih ali elasto- p lastičnih modelih. Za linearne sovisnosti neviskoznih ali viskoznih zem ljin so om enjene rešitve za konsolida­ cijo ob hk ra tn em upoštevanju ravnovesnih pogojev in filtracijskega zakona (Biotov problem ), za nelinearne viskozne sovisnosti pa so citirane nepopolne rešitve z univerze v L jubljan i, p ri katerih se ob upoštevanju la ­ boratorijsko ugotovljenih reoloških sovisnosti ločeno določajo napetosti in pomiki z reševanjem ravnovesnih enačb brez upoštevanja filtracijskega upora in ločeno potek konsolidacije z num erično rešitv ijo difuzijske enačbe. Posebej je navedena rešitev za konsolidacijo d ren iran ih slo jevitih ta l pod široko nasipno progo. P r i­ kazana je uporaba te rešitve za pogoje poizkusnega n a­ sipa za h itro cesto p rek L jubljanskega barja . R ezultati te analize kakor tudi rezultati, dobljeni z om enjenim poenostavljenim postopkom, so vzporejeni izm erkom na terenu. P ri uporab i strožje m etode je soglasje m ed n a­ povedjo in izm erki za porne tlake zadovoljivo, za po­ sedke p a dobro. N araščanje zm ernih razlik med račun ­ skim i in večjim i izm erjenim i posedki z napredujočo konsolidacijo je pripisano zlasti poškodovanosti zem- lj inskih vzorcev in temu, da so bile v računu zanem ar­ jen i bočni pomiki, ki sprem ljajo kom prim acijo. P rim er­ jav a z izm erki je pokazala, da je v obravnavanem prim eru tud i poenostavljeni postopek uporaben. Šuklje, L. (1977). Stresses and strains in non-linear viscous soils. V tisku za »Numerical and A nalytical M e­ thods in Geomechanics«, W iley Interescience, London, New York. Šuklje, L., and Kovačič, I. (1978). Two-dim ensional consolidation of drained stra tif ied viscous soils. Članek predložen konferenci (januarja 1978) »Evaluation and Prediction of Subsidence«, Pensacola Beach, Florida. Tschebotarioff, G. P. (1973). Foundations, retain ing and ea rth structures. Second edition. M cGraw-Hill, New York, 642 p. Verdeyen, J., Roisin, V., e t Nuyens, J. (1968). La m ecanique des sols. Dunod, P aris, 508 p. V idm ar, S. (1974). Discussion. 4 th D anube European Conf. Soil Mech. Found. Eng., Bled, II: 67—68. Vidm ar, S., and Majes, B. (1977). Dependence of ea rth pressures on displacem ents. 9 th Int. Conf. Soil Mech. Found. Eng., Tokyo, Vol. 1: 789—793. Zaretski, Yu. K. (1967). Teoriya konsolidatsii g run ­ tov. Izd. Nauka, Moskva, 270 str. U D C 624.131:625.714 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1977 (26) N R . 12, P P . 284—297 Lujo Šuklje: COMPUTATION OF SETTLEMENTS OF ROAD EMBANKMENTS D ifferen t possibilities of considering rheological relationships for soils in forecasting the settlem ents and th e ir developm ent have been presented. According to the sim plified procedure the in itia l se ttlem ents are com puted as deform ations of undrained elastic media, w hile for consolidation se ttlem ents the Terzaghi theory is applied in such a w ay th a t the p rim ary consolidation branch jo in ts continuously the prolonged logarithm ic s tra igh t line of the secondary consolidation correspon­ ding to oedom eter test results. W hen com puting the final settlem ents of non-viscous soils by using an appropria te num erical m ethod for solving the d ifferen­ tia l equilibrium equations, th e constitu tive equations according to a hypoelastic or elastoplastic m odel m ay be considered. F or linear s tress-s tra in relationships of e ither non-viscous or viscous soils consolidation ana ly ­ ses in w hich the diffusion equation and the equilibrium conditions are considered sim ultaneously (Biot’s p ro­ blem) have been indicated in the paper. F o r soils of non-linear deform ability p a rtia l solutions developed at the U niversity of L jub ljana have been cited: Using the rheological relationships as ascertained by laboratory tests, to ta l stresses and displacem ents a re com puted from equilibrium equations d isregard ing seepage resi­ stance w hile the consolidation is analyzed separately by the num erical solution of the diffusion equation. The consolidation of d rained stra tified viscous soils subjec­ ted to w ide em bankm ent strips has been paid special atten tion . The num erical p rocedure as developed by the au thor, I. Kovačič and B. M ajes, has been applied to conditions of a te s t em bankm ent for the highw ay cross­ ing the L ju b ljan a M arsh. The resu lts of th is analysis as w ell as the results obtained by the previously m en­ tioned approxim ate procedure have been com pared w ith m easured values. As to the m ore rigorous method, the forecasted settlem ents a re close to m easured values and the agreem ent betw een observed and com puted pore pressures has been found satisfactory. The in ­ crease of sm all differences in se ttlem ents w ith the con­ solidation progress has been considered to be due m ain ly to the sam ple d istu rbance and to neglecting the la te ra l displacem ents accom panying the com paction. Furtherm ore, the com parison w ith m easured values has proved th a t in conditions sim ilar to th e case tr e a ­ ted th e sim plified procedure can also be usefully ap p ­ lied. Gradbeno podjetje Tehnika Ljubljana slavi 30 let obstoja UDK 624:061.5 Danes eno največjih slovenskih gradbenih pod­ jetij s sedežem prav v centru Ljubljane, z nad tri tisoč zaposlenimi, gradi vse vrste gradenj v ožji domovini, sosednjih republikah in v inozemstvu. GP Tehnika se je uveljavila kot pojem izvajalca z rekordnimi roki pri vrhunski izvedbi še tako arhi­ tektonsko rafiniranih ter gradbeno in obrtniško zahtevnih projektov. Danes ni naloge, ki je kolek­ tiv GP Tehnike ne bi mogel prevzeti. Nastala je iz podjetja, ki je bilo kakor toliko drugih slovenskih podjetij, ki letos obhajajo 30-let- nico, ustanovljeno v aprilu 1947 z odlokom mlade slovenske vlade. V teku razvoja je priključila vrsto drugih delovnih organizacij s področja gradbeništva ter ob prvi reorganizaciji v letu 1963 prešla na so­ doben način poslovanja po sistemu specializiranih gradbenih obratov, ki so bili zametki današnjih TOZD. Teh je ta trenutek pri GP Tehniki še pet, vendar so prav v tem obdobju pred novo organiza­ cijo, skladno z Zakonom o združenem delu. Šte­ vilčna in razvejana TOZD Gradbena operativa bo razformirana v tri temeljne organizacije, ki pred­ stavljajo ena gradbišča, drugi dve pa specializirana obrata gradbene operative. Sedanjim TOZD se bo pridružila še TOZD Inženiring zaradi vse večjega interesa investitorjev po kompleksnejših ponudbah. Iz dosedanje delovne skupnosti Skupne službe se bo izločila še DS Družbeni standard. V prvih letih obstoja je bila Tehnika speciali­ zirana za visoke gradnje, sčasoma pa je obvladala vse vrste gradenj. Po vojni je zgradila več šol in inštitutov, kakor so Tekstilni, Fakulteta za naravo­ slovje in tehnologijo, Filozofska fakulteta, Fakul­ teta za politične vede, Klinični center, trenutno pa gradi Medicinsko fakulteto. Njene gradnje na sta­ novanjskem področju so Roške stolpnice, stolpnica na Vilharjevi, na Pavšičevi v Šiški, na Društveni v Mostah, stolpnici na Lepodvorski oz. Žibertovi, gradbeni kompleks Ferantov vrt itd. Na poziv druž­ be, da gradbena podjetja kar najhitreje povečajo stanovanjski fond, se je pred nekaj leti opremila z novo tehnologijo za hitro in ceneno izgradnjo sta­ novanj, tako da danes sodeluje na največjih sose­ skah v Ljubljani, samostojno pa projektira in izvaja veliko trnovsko sosesko VS-1. Turističnim in šport­ nim objektom, kakor so ljubljanski hotel Lev, Uni­ on, Kompas na Bledu in v Dubrovniku, Park hotel na Bledu, Adriatic v Opatiji, so se v zadnjem času pridružili pravi podvigi v rekordnih rokih in obse­ gu gradnje, kakor sta na primer hotel Parentium v Poreču (10.000 m2 novih površin v 5 mesecih do zadnje faze), in turistično naselje Katoro pri Uma­ gu, katerega obsežnost lahko ponazori edino letal­ ski posnetek, pa je bilo zgrajeno v 4 mesecih od iz­ kopa do, takorekoč, zadnje žlice v predalu. Potreben je samo bežen opomin na ljubljanske najmarkant- nejše gradnje po vojni, pa se nam bo predstavila GP Tehnika: Celotni kompleks Trga revolucije, s stolpni­ cama in palačo Ljudske skupščine, trgovskim cen­ trom in podzemnimi garažami ter lokali; nadalje v bližini stanovanjski kompleks Ferantov vrt, pa Po­ slovno parkirna hiša s Kompasovim hotelom v cen­ tru mesta, RTV center in Klinični center, Zimsko kopališče in hala Tivoli, pa tovarne Velana, Satur­ nus, Lek, Avtomontaža itd. Sloves hitrega in solidnega izvajalca je odprl Tehniki številna gradbišča izven ožje domovine, ta­ ko industrijskih zgradb kakor hotelskih in repre­ zentančnih. Tehnika je gradila cementarno Koro- mačno, gradila je tudi Spominski dom v Kumrovcu, letališče na Krku in vile na Brionih . . . Od leta 1965 dalje se je uveljavila tudi v inozemstvu. Vse večja naročila v obeh Nemčijah so dovolj močna priča o tem, kako se je izkazala na teh tržiščih. Letos si je utrla pot na Bližnji vzhod. Ko je firma Batignolles v Sloveniji prevzela izgradnjo plinovoda, je k izva­ janju pritegnila GP Tehniko. Dovolj o dosežkih! Specializirane TOZD Tehnike danes nudijo praktično vse, kar potrebuje gradbeništvo: od agre­ gatov, betonskih polizdelkov in finalnih izdelkov, elementov za lahko in težko montažo na tekočem traku, do opečnih izdelkov in gradbene keramike, prek mehaničnih servisov, kovinarskih izdelkov, gradbenih strojev in naprav ter transportov. Tudi Projektivni biro Tehnike se je uveljavil s svojimi projekti tako doma kakor v inozemstvu. Nove kadrovske okrepitve, posebej s strokov­ njaki na raziskovalnem področju, prinašajo Tehniki v zadnjem letu, kakor se že kaže, novih sokov in po­ leta. Tehnika ta trenutek sicer zaznamuje svojo uspelo preteklost, vera pa je bodočnost! U D K 624:061.5 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1977 (26) ST . 12, S T R . 298—299 GRADBENO POD JETJE TEHNIKA LJUBLJANA SLAVI 30 LET OBSTOJA G radbeno pod je tje Tehnika L ju b ljan a obstaja od leta 1947, ko je bilo ustanovljeno z nam enom , da gradi vse vrste objektov nizke in visoke gradnje. V letu 1963 je bilo reorganizirano in je prešlo na sistem specializi­ ran ih gradbenih obratov. Od svoje ustanovitve je pod­ je tje širilo svojo proizvodnjo in delovne kapacitete. V svojem tridesetletnem razvoju je zgradilo pom em bne objekte in doseglo velike rezultate. Č lanek daje sum ar­ ni pregled zgrajen ih objektov in doseženih tehničnih rezultatov. mnenje in kritika GRADBENI VESTNIK V LETU 1977 26. le tn ik G radbenega vestn ika je izšel v 12 števil­ kah (v devetih zvezkih) na 308 straneh. S tem je p la­ niran i obseg G radbenega vestnika (240 strani) ponovno presežen, to k ra t za 28 °/o. V le tu 1977 so ponovno oživele razprave o vsebini G radbenega vestnika, o čem er so govorili tudi na občnem zboru ZDGITS v V elenju m arca 1977. Gre za to, ali vsebina G radbenega vestnika ustreza širokem u krogu bralcev, ki p rejem ajo revijo. K ritične pripom be so zadevale predvsem članke s teoretično vsebino, ki zanim ajo le ožji krog strokovnjakov, specializiranih za določeno področje gradbene stroke (statika in dinam ika konstrukcij, računaln ištvo in podobno). G radbeni vestn ik kot strokovno glasilo Zveze d ru ­ štev gradbenih inženirjev in tehn ikov Slovenije je edi­ na slovenska strokovna rev ija za gradbeništvo, ki p red ­ stav lja rav en slovenskega gradbeništva dom a in v svetu. Za strokovno in form iran je široke baze gradbenikov izhaja v S loveniji več kot 30 glasil posam eznih organi­ zacij združenega dela gradbeništva, k i ob jav lja jo članke ustrezne vsebine. Če hoče b iti G radbeni vestnik odraz ravn i našega gradbeništva, ne smemo poleg po ljudnih strokovnih člankov p rezre ti pom em bnih prispevkov naših gradbe­ nikov, ki so jih dosegli tudi na teoretično raziskovalnem področju. Brez teh ni razvoja tud i v g radbeništvu in če v slovenskem m erilu v tej sm eri kaj prispevam o, je prav, da to na jp re j objavim o v našem strokovnem g la­ silu. U redniški odbor G radbenega vestn ika si je tud i v le tu 1977 prizadeval in uspel, da je omogočil redno iz­ h a jan je in p ritegn il k sodelovanju av to rje člankov, ki seznanjajo naše bralce z dosežki na vseh področjih slo­ venskega g radbeništva s strokovnim i in s teoretično raziskovalnim i članki. Med teoretičnim i in strokovnim i članki, ozirom a poljudno strokovnim i, ni mogoče v vseh p rim erih postaviti točne meje, vsekakor pa eni kot drugi skupaj p redstav lja jo raven našega gradbeništva. Ako razčlenim o vsebino G radbenega vestn ika v le tu 1977 glede na teoretično raziskovalne in strokovne č lan ­ ke po štev ilu člankov in po s traneh ob jav ljen ih član­ kov, dobim o naslednje podatke: U D C 624: 061.5 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1977 (26) N R . 12, P P . 298—299 30 YEARS OF THE BUILDING ENTERPRISE TEHNIKA LJUBLJANA The building en terprise T ehnika L jub ljana has existed since 1947, w hen it w as founded w ith the aim to construct all kinds of the build ing objects. In the year 1963 the enterprise w as reorganized in m any spe­ cialized building plants. Since its es tablishm ent the en terp rise Tehnika L jub ljana has enlarged its produc­ tion and w orking capacities. In its 30 years lasting de­ velopm ent the en terprise has b u ilt num erous building objects and has achieved valuab le results. The paper gives a sum m ary view to the b u ilt objects, as well as to achieved technical results. Vsebina v le tu 1977 Š te v il k a T e o re t ič n i š te v i lo č la n k i s t r a n i S t r o k o v n i š te v i lo č la n k i s t r a n i 1 i 5 3 12 2-3 2 13 4-5 2 13 6 4 26 7-8 5 44 2 8 9 2 10 10 4 16 11 1 6 2 10 12 1 14 1 2 S k u p a j: 10 82 20 97 P ri tem niso upoštevane Inform acije Zavoda za raziskavo m ateria la in konstrukcij, ka te rih vsebino sa­ m ostojno določa ZRMK. Po vsebini so to strokovni in raziskovalni članki, ki pa so nam enjen i širokem u krogu naših gradbenikov. P odatk i v zgornji tabeli kažejo, da je bilo od skup­ nega štev ila objavljenih člankov 33 % člankov teoretič­ no raziskovalne vsebine in 67 °/o strokovnih člankov. Po številu stran i pa 46 °/o in 54 % . Iz teh podatkov sledi, da tako po številu kot po s tran eh odpade večji del na strokovne članke. Če p a upoštevam o, da v G radbenem vestn iku ob­ jav ljam o tud i prispevke v posebnih ru b rik ah kot so: Iz naših kolektivov, Iz gradbene zakonodaje, M nenje in kritika , Vesti in drugo, k a te rih vsebina im a značaj strokovnih inform acij, potem znaša delež teoretično raz­ iskovalnih člankov v obsegu celotnega le tn ika 1977 sa ­ mo 27 %. Podobno s truk tu ro člankov in prispevkov, kot jo ugotavljam o v 26. le tn iku G radbenega vestnika, so im eli tu d i p re jšn ji le tn ik i revije. Z nam enom , da se G radbeni vestn ik še bolj p r i­ bliža našem u članstvu, naproša uredniški odbor naše gradbenike, da prispevajo več člankov z opisom orga­ nizacije in delovanja naših pom em bnejših gradbišč, ki jih širši krog članstva v vsebini G radbenega vestnika najbolj pogreša. Da bi pa omogočili širšem u krogu gradbenikov do­ jem an je člankov teoretično raziskovalne vsebine, n a ­ proša uredniški odbor av to rje teh člankov, da na koncu članka podajo obsežnejši povzetek, ki bo razum ljiv kot inform acija vsem bralcem , Glede splošne in strokovne ravni G radbenega vest­ n ika sodi u redniški odbor, da ne sme biti n iž ja od rav ­ ni podobnih strokovnih revij gradbene stroke ali d ru ­ gih strok v naši in ostalih republikah. Zavedati pa se moramo, da je G radbeni vestn ik revija, ki ne prispeva samo k strokovnem u dvigu g rad ­ benikov, temveč im a tud i svoj pom en kot tiskan i izraz slovenske strokovne misli, slovenske ku ltu re in sloven­ skega strokovnega jezika. vesti P R O G R A M INFORMATIVNO PRIPRAVLJALNIH SEMINARJEV ZA OPRAVLJANJE STROKOVNIH IZPITOV V GRADBENIŠTVU Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije bo v sodelovanju z izpitnim odborom pri Go­ spodarski zbornici Slovenije v letu 1978 organizirala 9 seminarjev za opravljanje strokovnih izpitov v gradbe­ ništvu, in sicer: 1. seminar: od 30. januarja do 3. februarja 1978 2. seminar: od 27. februarja do 3. marca 1978 3. seminar: od 20. do 24. marca 1978 4. seminar: od 24. do 28. aprila 1978 5. seminar: od 22. do 26. maja 1978 6. seminar: od 25. do 29. septembra 1978 7. seminar: od 23. do 27. oktobra 1978 8. seminar: od 20. do 24. novembra 1978 9. seminar: od 18. do 22. decembra 1978 Roki za posamezne seminarje so usklajeni z izpit­ nimi termini, ki jih je razpisal izpitni odbor. Ta izpit lahko naredijo vsi diplomirani gradbeni inženirji in arhitekti z 2-letno prakso in vsi gradbeni inženirji in arhitekti I. stopnje ter gradbeni tehniki s 3-letno prakso. Vse informacije dobite pri ZDGITS, Ljubljana, Er­ javčeva 15 ali po telefonu: 23 158. R A Z P I S S E M I N A R J E V ZA PRIPRAVO ZA STROKOVNI IZPIT IZ ELEKTROTEHNIŠKE STROKE Vse zainteresirane organizacije združenega dela in posameznike obveščamo, da bodo seminarji za pripravo za strokovni izpit, ki ga v smislu 16. člena Zakona o gradnji objektov morajo opraviti vsi delavci, ki izde­ V le tu 1977 je izdajanje G radbega vestn ika sofinan­ cirala Raziskovalna skupnost Slovenije. To sofinanci­ ran je je bilo pogojeno z objavo inform acij o razisko­ valnih nalogah, ki so bile izdelane v okviru Razisko­ valne skupnosti. H k ritju stroškov izdajanja, ki zdaleč presegajo prispevke iz članarine, so bistveno prispevale organizacije združenega dela, ki so delno ali v celoti fi­ nancirale stroške izdaje celih številk. Tako kot doslej pričakujem o tud i v bodoče od n a­ ših organizacij gradbeništva razum evanje in podporo naporom uredniškega odbora. Ta si bo še naprej priza­ deval, da se omogoči redno izhajan je G radbenega vest­ n ika z vsebino, ki bo ustrezala po trebam bralcev, hk rati pa naj bo tud i odraz ravni in stopnje razvoja gradbe­ ništva v naši republiki. Uredniški odbor lujejo tehnično dokumentacijo, vršijo nadzor nad njo, kakor tudi odgovorni vodje in nadzorni organi nad deli, v letu 1978 v naslednjih rokih: 27. marec 17. april 15. maj 12. junij 11. september 2. oktober 13. november Seminarji so namenjeni predvsem članom elektro­ tehniških društev in imajo namen, da olajšajo kandi­ datom pripravo za strokovni izpit. Seminarji trajajo 5 dni in se pričenjajo prvi dan ob 8,30, ostale dneve pa ob 8. uri in trajajo vsakega dne z odmorom ob 12. uri, vse do 18. ure. Vsak udeleženec prejme vse potrebne materiale za splošni del strokov­ nega izpita (zakone in zbirko tehničnih predpisov), ki jih lahko dvigne 10 dni pred pričetkom seminarja v pi­ sarni Zveze ali pa na samem seminarju. Seminarji bodo v hotelu BOR v Preddvoru pri Kranju. Kolikor boste v njem tudi prenočevali, pripo­ ročamo pravočasno rezervacijo. V vsak seminar lahko sprejmemo najmanj 40, a največ 60 oseb. Preveč prijavljene bomo razporedili v naslednji seminar, o čemer bodo kandidati pravočasno obveščeni, kar velja tudi za primer, če ne bo dovolj prijavljenih kandidatov. Prispevek za seminarje v prvem polletju 1978 zna­ ša 1500 din na osebo in se pred pričetkom seminarja vplačuje na žiro račun: Elektrotehniška zveza Slove­ nije (SEM) št. 50101-678-48748. Kolikor ste zainteresirani za udeležbo na seminar­ ju, nam izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov: Elek­ trotehniška zveza Slovenije, Ljubljana, Titova 50, tel. 316 886, najmanj 20 dni pred pričetkom seminarja. Pro­ simo vas, da v prijavi navedete, za katero smer stroke se prijavljate: energetika ali informatika. Opozarjamo vas, da prijava za seminar ne pomeni tudi prijavo za strokovni izpit. Le-to pošljite — na posebnem obrazcu Gospodarske zbornice — na naslov: Gospodarska zbor­ nica, Izpitna komisija za elektrotehniško stroko, 61000 Ljubljana, Titova 19. Elektrotehniška zveza Slovenije iz raziskovalne skupnosti Slovenije IZVLEČKI IZ POROČILA ZA LETO 1976 UDK 711.4-163:351.778.5:711.4.003 U rbanistično p lan iran je , m estna prenova, stanovanjska območja. STANOVANJSKI PROBLEM V OKVIRU MESTNE PRENOVE U rbanistični in štitu t SRS, L jub ljana (1974): Danilo G o r i u p. Str. 128, ref. 35. Raziskovalna naloga je zasnovana kot širši prikaz problem atike in akcij, povezanih s prenovo stanovan j­ skih območij. Problem sko področje prenove stanovanj je obravnavano v celotnem sklopiu m estne prenove s tem, da so dane specifičnosti kot tu d i soodvisnosti z drugim i v id ik i prenove. Naloga se p ri tem opira na gradivo, ki je n a razpolago in se zato v glavnem orne-) ju j e na prikazovanje razvoja v Vzhodni in Zahodni Evropi in ZDA. Poudarek je n a planerskih, ekonom skih, organiza­ cijskih, socialnih, socioloških in p rav n ih m om entih. Ob teh širših pristop ih so bili preučevani tud i drugi ožji vidiki, ki so značilni za do tran ja ali nefunkcionalna s ta ­ novanjska območja, kot so npr. pom anjk ljiva prom etna oprem ljenost, pom ankanje javn ih zelenih površin, otroških igrišč, ustanov otroškega varstva , kom unalne oprem ljenosti. N adalje m otn je v okolju, hrup, onesna­ ženje zraka, pom anjk ljivost insolacije in p renaselje­ nost. P reučevani so bili tudi p rim eri spomeniško^- varstven ih načel za obm očja kulturnozgodovinske vrednosti. UDK 711.41:728.1”71’’(497.12) Razvoj stanovanjsk ih naselij, s tru k tu ra stanovanj. RAZVOJ IN STRUKTURA STANOVANJSKIH NASELIJ V SR SLOVENIJI In štitu t za geografijo univerze v L jub ljan i (1974): Ignac K l e m e n č i č . Str. 75, tab. 9. k a r t 13, ref. 20 + (52). In tenzivnost prostorskega in gospodarskega razvo­ ja SR S lovenije je p rivedla do m očne koncentracije p reb iva lstva in gospodarskih dejavnosti v posam eznih območjih (»slovenska gospodarska os«) n a drugi stran i p a so nas ta la obsežna obm očja odseljevanja preb iva l­ stva brez nada ljevan ja sta rih in b rez novih aktivnosti v prostoru. U rbanizacija je eden najm očnejših odsevov tega procesa. V obm očjih koncentracije p reb ivalstva čeda­ lje večji del površin p ripada u rbanem u prostoru. D obr­ šen del tega prostora je nam enjen b iv an ju oziroma s ta ­ novanjem . Z rastjo števila p rebivalstva, s koncentra­ cijo v m estih in m estnih naseljih , z urbansko p re ­ obrazbo vasi po trebe po novih stanovanjsk ih površinah neprestano rastejo. Ob popisu preb iva lstva in stano­ vanj le ta 1971 smo im eli v SR Sloveniji več kot tretjino stanovanj s ta re jš ih od 50 let, okoli polovica vseh s ta ­ novanj n i b ila ustrezno oprem ljena (glede na oskrbo in vodo, kanalizacijo, kopalnico, stran išče itd.). Ce ne upoštevam o sta rih in neprim ern ih stanovanjskih p ro ­ storov, nam je prim anjkovalo ca. 50.000 stanovanj, h k ra ti p a smo imeli skoraj 10.000 stanovanj nezasede­ n ih (v obm očjih p razn jen ja p reb iva lstva p a tu d i v ob­ m očju koncentracije). Z novim i ustavnim i načeli in zahtevam i o razvoju družbe se je skrb za stanovanjsko gradnjo v zadnjih le tih povečala, vendar se k ljub h itre jš i g rad n ji še ved­ no pozna dediščina preteklosti. UDK 711.523-163-301:330.148:711.4:335.5 M estni centri, p lan iran je naselij, sociologija, kap ita li­ zem, m arksizem . KRITIČNA ANALIZA SODOBNEGA UTEM ELJEVANJA BITI M ESTNIH CENTROV V KAPITALIZM U KOT ZASNOVA OBLIKOVANJA M ARKSISTIČNIH IZHODIŠČ URBANIZMA U rbanističn i in štitu t SRS, L ju b ljan a (1975): Rudolf J a k h e 1. Str. 232, ref. 294. S kritično predstavitv ijo prev ladujoče zahodno­ evropske teorije m estnih centrov pridem o do spozna­ n ja , da je po trebna m arksistična razlaga o prenovi m estn ih centrov in koncepta »urbane city«. K nje j p r i­ stopam o z v idika 1) procesa ovrednoten ja k ap ita la in 2) procesa človekove alienacije. Na tej osnovi ugotavljam o da lje načelno razliko m ed kap italističn im državnim in socialističnim družbenim p lan iran jem , k a r nam obe­ nem omogoči spoznanje, da je naš urbanizem trenu tno v procesu scientifikacije in podružb ljan ja . V tem ok­ v iru je pogoj za uporabo zahodnoevropskih izkušenj p r i prenovi naših m estnih centrov n a jp re j 1) teo re tična jasnost o njihovi družbenoekonom ski vlogi in dalje 2) organizacijski pristop preko u strezn ih sam oupravn ih in te resn ih skupnosti. UDK 711.65:728.01:301 B ivalno okolje, stanovanjska gradnja , višina zazidave, naselitvena gostosta. POSLEDICE IN UČINKI VISOKE IN NIZKE STANOVANJSKE GRADNJE NA STANOVANJSKO OKOLJE U rbanističn i in štitu t SRS, L ju b ljan a (1974): L ukrecija Š a r e c , s sodelavci. S tr. 250, sl., tab. in dagr. 276, ref. 64. Za stanovanjsko g radnjo v S loveniji je v zadnjem desetle tju značilna n a eni s tran i zidava posam eznih zasebnih družinskih stanovanjsk ih h iš z zelo redko go­ stoto, n a drugi s tran i družbena bločna in visoka g rad ­ n ja , pretežno z visoko gostoto. P rv a oblika se kaže kot družbenoekonom sko neracionalna za rad i neustrezne rabe površine, pom anjk ljive prom etne, kom unalne in splošne oskrbe stanovanjsk ih naselij, posledice druge so Večkrat v razvoju segreg iran ih socialnih s tru k tu r in neure jenem okolju, posledice ene in druge pa tu d i v neustreznem bivalnem okolju. D elovna hipoteza raz ­ iskovalne naloge je an a liz ira ti in ovrednotiti fak ­ torje , ki vplivajo n a oblikovanje stanovan jske zidave te r predstav iti naselitev gostote v re laciji do novejših tipov zazidave Na. osnovi dosedanjih socio­ loških, tehničnih in ekonom skih raziskav, k i so jih izvedli v drugih državah, se postavlja teza, da naj bo sodobna družbena stanovanjska gradnja, ki optimalno združuje zahteve ekonomsko in tehnično racionalne gradnje in izrabe mestnega zemljišča s sociološkimi, zdravstvenimi, psihološkimi in drugimi vidiki usmer­ janja v nižjo zazidavo, toda s srednjo ali večjo gostoto prebivalcev. Vprašanje, ki ga skuša naloga osvetliti, je, kakšno obliko gradnje — nizko ali visoko — izbirati pri nas, da bo usmerjena družbena gradnja združila vse pozitivne učinke V ekonomsko in prostorsko racionalni iz naših bol eht i vnv GIP »BETON - ZASAVJE« ZAGORJE Simpozij o prednapetih elementih sistema Hoyer V sklopu m ünchenskega gradbeniškega sejm a BAUMA 77, je firm a ROTH organizirala simpozij z vrsto zanim ivih strokovnih predavanj in razgovorov o uporabi, razvoju in problem ih p rednapetih konstrukcij Hoyerjevega sistema. F irm a ROTH pro izvaja vse v rste stro jev za izde­ lavo betonskih oblikovancev in m ontažnih elem entov iz prednapetega betona. Poleg proizvodnje strojev, k a terih kupci smo tudi mi, skrb ijo tud i za razvoj in napredek prednapetih konstrukcij, k i so pokazale veliko p red ­ nosti predvsem p ri m ontažni g radnji. Za razliko od elementov, ki so napen jam s kabli, so te konstrukcije rela tivno lahke, z n jim i dosegamo večjo industria liza­ cijo gradnje in sprejem ajo večje obrem enitve. D isku­ tan ti iz Anglije, B razilije, F rancije, Ita lije , N em čije in Španije so prikazali uporabo elem entov pri n jih in raz­ voj le-teh. K er je v g radnji tu d i nova proga za izdelavo p red ­ napetih elem entov v TOZD G radm etal L itija, ki smo jo p ro jek tira li doma, smo ob tej priložnosti izm enjali izkušnje z drugimi, ki take proge že imajo. P roga v Hotiču bo p rva take v rste p ri nas, n a kateri se bo čas vezanja um etno sk ra jša l s pomočjo ogrevanja betona. To smo izvedli s cevnim i reg istri pod jekleno ploščo, v kateri je grelni m edij voda. V pogovorih smo dobili obilico koristn ih nasvetov, ki smo jih s pridom upo­ rabili. Analiza nesreč za leto 1976 Vzroki: kot p re jšn ja le ta je še vedno v ospredju osebni fak to r (29,2 °/o). V ospredju sta še neuporaba osebnih varstvenih sredstev (21,5 %) in opustitev v a r­ nostnih ukrepov (20,0 °/o). S sistem atičnejšim pristopom k organizaciji dela lahko vse tr i b istvene fak to rje zm anjšam o na m inim um . Oblike nesreč: Daleč p red vsemi ostalim i so padci m ateria la (35,4 °/o). Če k tem u prištejem o še padec de­ lavcev (24,6%), vidimo, da je skoraj 2/3 nesreč n a ­ stalo zaradi raznih padcev. Delovne operacije: N a prv ih m estih sta obdelava m ateria la in tran sp o rt (po 17,7 %). Om eniti je treb a še opaževanje in razopaževanje (11,8%) te r m ontaže in dem ontaže odrov (13,7 %). N ajveč poškodb je bilo na p rstih rok in rokah (skupaj 41,5 %), sledijo p a poškodbe nog (24,6 %). Važen je podatek, d a je v 17 prim erih (13,1 %) prišlo do po­ škodb oči, k a r kaže n a pom anjkljivo uporabo varnost­ nih očal. N ajveč nesreč je bilo v mesecu m arcu (17), v m e­ secu avgustu (15), najm an j pa jih je bilo v septem bru (6) in decem bru (7). Po dnevnih je k a r 82 nesreč (63) gradnji te r obem a zadostila vsem sodobnim spozna­ njem in po treb i po kvalitetnem b ivalnem okolju, zviša­ nim standardom preb ivan ja te r obenem vključila ved­ no bolj prisotno težnjo po individualnosti te r s tem zm anjšala potrebo po zasebni g radnji. Naloga vsebuje tud i pregled sta tističnih podatkov o deležu nizke in vi­ soke zazidave v Sloveniji. D alje preg led izbora značil­ n ih zazidav novejšega obdobja stanovanjske graditve p ri nas. Analizo fotodokum entacije, ki v različnih vi­ dikih p redstav lja problem atiko. v prvih dneh v tednu, med dnevi pa je na prvem m estu ponedeljek (32), na zadnjem pa sobota (13). Med delovnim i uram i je na prvem m estu 5. de­ lovna u ra (29), ko se je pripetilo dv ak ra t več nesreč kot v vsaki ostali uri. S sistem atskim pristopom k zm anjševanju možnosti nastanka nesreč pri delu bomo pripom ogli k m anjšim izpadom z dela. Vir: ZASAVSKI GRADBENIK, sept. 1977. INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE IMP LJUBLJANA Tri desetletja dela, uspehov in rasti P red tridesetim i leti je bilo v K ra n ju ustanovljeno montažno podjetje Toplovod. P od jetje je z nekaj deset m onterji in vajenci uspešno začelo obnavljati porušeno domovino in km alu je našlo svoj p rostor m ed podjetji republiškega značaja. Pot navzgor se je začela. Delali smo na vedno večjih objektih, vedno bolj zahtevnim nalogam smo bili kos. Vzporedno z m ontažo se je za­ čela razv ija ti tud i proizvodnja. Želeli smo v korak s časom in zaposlovali številne strokovnjake, obenem pa smo številne m lade fan te vzgajali v dobre m onterje, vodilne m onterje, operativce, p ro jek tan te . Že leta 1948 smo v K ran ju ustanovili prvo vajeniško šolo za m on­ te rje vodovodnih instalacij in cen tralne ku rjave v Sloveniji, k i delu je še danes v okviru gradbenega šol­ skega centra. Nov im pulz v razvoju pom eni združitev Toplovoda in Elektrosignala. N astala je trdna osnova za nada ljn ji razvoj. Sledilo je še nekaj p rik ljuč itev po le tu 1970 in tako nas je danes že preko 6 tisoč od K opra do M urske Sobote, na m ontažah po vsej Jugoslav iji in v tujini. Iz m ajhnih delavnic so nastale velike tovarne. P rav tako so m ontažne TOZD razvile svoje delavnice za proizvodnjo p redfabriciran ih elem entov za montažo. Tako v številne objekte vgraju jem o naše izdelke, s posameznimi posegi smo sk rajša li čas montaže. Danes ni več objekta, ki m u ne bi bili kos, zato sodelujemo p ri g radn ji številn ih bolnišnic, jed rske elektrarne, term o in h idroelek trarne, raznih tovarn in stanovanj­ skih sosesk. Industrializacija montažnega procesa Povečan obseg investicijske g rad n je omogoča med drugim uvedbo industrializacije gradnje. Na področju vodovodnih instalacij uvajam o tip i­ zirane san ita rne odtočne vozle in n a višji stopnji predelave san ita rne stene, k je r celotne tlačne, elek­ trične in prezračevalne instalacije izdelajo v delavni­ cah in pripeljejo na gradbišče in tam m ontirajo z ostalim i elem enti. IMP L ju b ljan a je poleg tega in v sklopu teh p ri­ zadevanj uvedlo sistem atiko pri tip iziran ih plastifici- ran ih odtočnih elem entih, izpeljali smo tipizacijo siste­ mov prezračevan ja v stanovanjskih ob jek tih in smo tudi osvojili nov program sistem a tip iziran ih prezrače­ valnih elem entov. Z dokončno uvedbo tega sistem a bo moč skrčiti čas zadrževanja m onterjev na gradbišču do 5-krat! Delo pod težkim i pogoji na gradbišču pa prenesti v delavnico z boljšim i delovnim i pogoji. N adaljn je področje tehnoloških sprem em b je p re ­ nos dela v delavnice za instalacije vseh v rst ogre­ valnih sistemov, predvsem na področju razdelilcev, toplovodnih postaj in sklopov strojnic. Med vsemi no­ vimi ogrevalnim i sistem i izstopa enocevni sistem, ki smo ga razvili in testirali v lastn ih razvojnih oddel­ kih. Na ta način bo prišlo v končni fazi do 15°/o pocenitve instalacij ogrevalnih sistem ov. Posebno področje p redstav lja razvoj m ontažnih sistemov prezračevanja, ventilacije in klim atizacije. V celoti smo osvojili program prezračevalne in klim a tehnike (od k lim atskih elementov, k lim a komor, tiho tekočih ven tila to rjev , do cele v rs te tip iziran ih vpiho- valnih elem entov, rešetk, protipožarnih loput itd.). V rhunske tehnološke dosežke p redstav lja proiz­ vodnja elek tronskih tranzistoriziranih regulacijskih ojačevalcev s pripadajočim i elem enti za regulacijo tem perature , nadalje elektrom ehanski regu la to rji n i­ voja in tlaka po najsodobnejših konceptih in serija regulacijsk ih a rm a tu r s pripadajočim i elektrom otor­ nim i pogoni. Za avtom atizacijo in up rav ljan je v procesni in ­ dustriji smo vodilni jugoslovanski proizvajalec elek­ tronskega av tom ata z in tegriranim i vezji sistem a CMOS. V aprilu 1975. le ta je stekla v novi livarn i p ro­ izvodnja visokokakovostne, a v svetu izredno defi­ citarne m odularne litine. Na šibkotočnem področju je IM P L jub ljana vo­ dilni jugoslovanski proizvajalec TV oddajnikov, p re­ tvornikov in skupinsko an tenskih nap rav za prenos TV signala črno-bele in barvne tehnike. Na jakotočnem proizvodnem področju pomeni v i­ soko tehnologijo obdelave proizvodnje srednjenape- tostnih odklopnikov na tem elju licenčne dokum en­ tacije in proizvodnja n izkonapetostnih ločilnih in odklopnih stikal, delno na tem elju lastnega razvojnega dela, delno po tu ji tehnični dokum entaciji. Z aradi potrebe po razv ijan ju kooperacije z dom a­ čimi in tu jim i p artn e rji imamo (v organizacijskem smislu) razvojno delo ločeno od neposrednega izvajanja obstoječega proizvodnega program a. Tolikšen poudarek organiziranem u in rednem u razvij alnem u delu, bodisi z lastn im i napori, bodisi s sodelovanjem Univerze, je logična posledica zahtevnosti proizvodnega program a in k a rak te ris tik poslovanja naše dejavnosti. Vir: IM P GLASNIK — oktober 1977. GIP »GRADIS« LJUBLJANA Zaključek III. faze gradbenih del na NE Krško P rip rav lja ln a dela so se začela le ta 1974, z deli na sam ih glavnih objektih smo začeli spomladi 1975. leta. Od ta k ra t pa do danes je bilo n a objektih — po­ možni zgradbi, zgradbi za gorivo in zgradbi hladilnih kom ponent vgrajene arm atu re 53001, vgrajenega b e­ tona 42.000 m 3, opaža 54.000 m 2 vseh v rs t klasičnega do NOE sistem a. P ri opažanju sm o uporab ljali opažne plošče Bosanke, katere pa so se sm ele uporab ljati samo dvakra t. V grajenega cevnega, podpornega delov­ nega odra je bilo 115.000 m 3. Sam potek dela in roki so nas pripeljali, da smo naj večje betonaže opravljali v zim skem času. Z do­ dajan jem razn ih dodatkov betonu in ogrevanjem agre­ gata smo dosegli zaželeno kvaliteto betona. Delalo se je tu d i v na jhu jši zimi. Z današnjim dnem, tj. 14. 7. 1977, končujem o engro dela na prim arn ih objektih NE K rško. Ostane nam še izg radn ja ob jek ta črpališče oskrbne vode v strugi Save te r dela, ki bodo n a glavnih ob jek tih mogoča šele po m ontaži opreme. Pom ožna zgradba, po pom em bnosti d rugi najvaž­ nejši ob jek t na gradbišču NE, je tu d i najgloblji, na naj nižji točki in skupaj visok 43 m etrov. V njem so vsi pomožni sistem i za u ravnavo delovanja reak to rja (rezervoarji z borovo kislino, kot m oderator, filtri, črpalke, sistem zaprtega krogotoka h la jen ja itd.). Z gradba za gorivo je do elevacije 115,55 klasična (arm irano-betonska zgradba), nad njo pa je 15 m jek lena konstrukcija. S treha je sovprežna konstrukcija jek len ih nosilcev, nato pa betonska plošča. V zgradbo za gorivo se z vagoni p ripe lje gorivo in preloži v bazen, od tu pa po transpo rtnem kanalu v reak tor. (Po isti poti nazaj pa iztrošeno gorivo). Z gradba h ladiln ih kom ponent, je od našega p r i­ m arnega sklopa del najm anjši objekt, p rek n je g re vsa bistveno oskrbna voda. Ta pom em ben uspeh so dosegli vsi naši TOZD, ki sodelujejo pri izgradnji, vključno s p rip ravo dela. V konici smo imeli zaposlenih 30 delavcev, za ka te re je današn ji datum p rav gotovo pom em ben do­ godek, saj bo že čez nekaj dni m arsikdo odšel na drugo gradbišče novim delovnim nalogam naproti. Zaščita in transfer domačih inovacij v gradbeništvu V našem srednjeročnem planskem obdobju je druž­ ba p red gradbince postavila izredno zahtevne naloge, med katerim i zavzemajo posebno m esto racionalizacija stanovanjske izgradnje, izgradnja energetsk ih in p ro ­ m etn ih objektov. P ri racionalizacijah naj im ajo poseben poudarek nove tehnične rešitve p ri p ro jek tiran ju , tehnologija de­ la, tehnologija m aterialov, zak ljučn ih delih, in sta lac ij­ skih delih, industriji gradbenega m ateria la itd. Posebno pomembno p ri tem je izkoriščati rezu ltate raziskovanj in razvoja dom ače in tu je tehnologije v iz­ delavi elem entov za industrijsk i način dela v gradbe­ ništvu, kot tudi u va jan je visoko p roduk tivn ih tehno­ logij v gradbeništvu. Seveda pa zahteva uresn ič itev teh visoko zastav­ ljen ih ciljev, poleg pospeševanja raziskovanja, inova­ cijske dejavnosti še zlasti poznavanje področja indu ­ strijske svojine in patentov. V vseh industrijsko visoko razv itih d ržavah ve­ lja jo inform acije o pa ten tiran ih tehničnih rešitvah kot n a jak u tn e jš i izvor znanstveno tehničn ih inform acij. Za razliko od splošne p rak se v svetu , je izkorišča­ n je paten tne dokum entacije v gradbeništvu k a r zaskrb­ ljujoče. N aša delovna organizacija se je resne je začela u k v arja ti s to dejavnostjo šele v lanskem letu , vendar je s pomočjo nekaj vestn ih posam eznikov dosegla že vidne rezultate. P rip rav ili smo dokum entacijo naj novejših p a ten t­ nih p rijav za področje g radben ištva in področje g rad ­ bene m ehanizacije, v dogovoru s C entrom za gospodar­ sko sodelovanje in P aten tno pisarno pa prip rav ljam o pregled vseh po vojni p rip rav ljen ih paten tov v naši do­ movini. (Veljavnost pa ten ta je 15 let.) Po in iciativi odbora za razvoj in organizacijo, je razvojno-organizacijska služba pospešila inventivno dejavnost v vseh naših TOZD. K ot vrhunec tega dela pa je vsekakor 10 p rijav ljen ih paten tov že priznanih gradisovih tehnologij. Sedanja faza razvoja inventivne dejavnosti in in ­ dustrijske lastn ine zahteva seznanjan je čim širšega teh ­ ničnega kad ra s pogoji tran sfe ra tehnologije in to naj bi b ila m orda ena od tem na vsakoletnih sem inarjih v naši delovni organizaciji. Tudi v Velenju še vedno prisotni V Šoštanju gradim o prizidek K ajuhovega doma. Z gradnjo so začeli konec ju n ija in dela tečejo po p la­ nu. Tu bo zraslo novo kegljišče, restav racijsk i prostori, pivnica in najbrž še kaj, k a r tak razviti industrijsk i k raj potrebuje. V sam em V elenju gradijo delavci TOZD GE Celje dijaške domove rudarskega šolskega centra, in sicer je v skladu s finančnim i zm ogljivostmi tega cen tra sedaj na v rsti izgradnja prve faze. O bjekt je sestav ljen iz treh stolpičev, ki so v tlorisu povezani z vm esnim tra k ­ tom. V stolpičih bodo stanovanjski prostori učencev, v veznem trak tu pa jedilnica, skupni p rostor in seveda precej prostora za športne dejavnosti. D ijaški dom bo imel 740 postelj. O bjekt gradijo v arm iranem betonu, fasada pa bo m ontažna in obzidana s fasadno opeko. Dela je tudi na Gorenjskem dovolj Na Jesenicah n as ta ja nova poslovna stavba za L jubljansko banko. G radn ja je v dveh fazah. P rv a faza bo gotova v začetku septem bra, d ruga faza pa m ora b iti končana do naslednje spomladi. G radnja obsega tud i rušen je sta re stavbe (v kateri je sedaj L jub ljanska banka) in etapno gradnjo nove. O bjekt im a skupni tlo ris 30 X 20 m ; im a eno nadstrop­ je, pritlič je in klet s trezorjem . V p ritlič ju so prostori za poslovanje s strankam i, v nadstrop ju pa so bančne pisarne. P ro jek tan t je BUSP z Jesenic. F asada je iz v idnih betonskih elem entov, nosilne konstrukcije pa so arm irano betonski stebri. S treha je šo toraste oblike, zaključena z betonskim vencem, višine 1,5 m. K ljub nižini objekta je v n jem m ontirano tud i dvigalo. P re ­ delne stene so alum inijaste — konstrukcije A lprem a. S tropi so spuščeni, delajo pa jih v Termiki. Delo v glavnem poteka po planu. N aslednji objekti raste jo že nekaj le t na področju železarne na Jesenicah. Sedaj delajo tam razna m anjša dela, pričeli pa so tud i z gradnjo »Kontiliva«. Zelezarji delajo tudi skladišče, rekonstru irajo plavž in livne proge. Dokončali so trafo postajo BBC. P red k ratk im pa so delali tud i zem eljska dela p ri p restav itv i tirov. T renutno delajo elek trokanal — povezavo med plavžem in m artinarno. V rednost vseh del je 35 m ilijonov din. V hidroelek trarn i Moste so Jeseničani zgradili če­ tr ti agregat. Dela so v zaključni fazi. P rip rav lja se tudi g radn ja m ostu čez železnico na p lavškem travniku . Na Javorniku Javorn ik je trenu tno eno največjih gradbišč TOZD Ravne in najbolj ren tab ilno od sektorjev. V naselju Javo rn ik je vseljenih 438 stanovanj, v ig radn ji jih im a­ mo 110 te r v planu za leto 1978 55 stanovanj. G radim o tud i osnovno šolo s 26 učilnicam i, telovadnico te r za­ kloniščem za 600 ljudi. Površina šole, nam enjene za pouk, je 3400 m 2, za ostale nam ene pa 1300 m2. V gradnji je tud i trgovski paviljon (polm ontažni si­ stem tip Gradis) s 475 m2 p rodajne površine te r podruž­ nica LB. Poleg teh gradbišč urejam o vse kom unalne u re­ ditve po urbanističnem načrtu naselja. Vir: GRADISOV VESTNIK št. 233. ZDRUŽENA GRADBENA PODJETJA GIPOSS GIPOSS — največji v panogi Vsako leto ob jav lja Ekonom ska politika iz Beogra­ da listo 200 največjih jugoslovanskih delovnih organi­ zacij. Osnovni k rite rij za razvrščan je je skupni doho­ dek za preteklo leto po stvarn i p lačani realizaciji. Med 200 uvrščenim i je tudi precej delovnih organi­ zacij iz naše republike: M etalka, TAM, Iskra, Slove­ nijales, SOZD Gorenje. Za nas je najbolj zanim iv podatek, da je SOZD GIPOSS naj večja delovna organizacija v svoji panogi v jugoslovanskem m erilu, v skupni uvrstitv i pa je na 28. mestu. Takoj za GIPOSS je Gradis, ki je v celot­ nem m erilu na 48. mestu. GIPOSS v Posočju Tudi v letu 1977 se je nadaljevala in še teče repu­ bliška akc ija za odpravo posledic po tresa v Posočju. Za razliko od lanskega leta, ko so gradbena pod­ je tja prevzem ala obveznosti direktno in je koordinacijo z njim i vodil Biro gradbeništva je bilo za leto 1977 do­ menjeno, da se obveznosti v glavnem razdelijo po gru­ pacijah GIPOSS, GAST, GIPP. GIPOSS je prevzel svoji velikosti prim eren delež, ki je naslednji: — 113 objektov za sanacijo, — 45 podstavkov (kleti za nove m ontažne objekte in — 24 klasičnih objektov do tre tje gradbene faze. Na podlagi norm je bilo izračunano, da bomo za ta dela porabili 299.500 u r ali za efektivno štirim esečno poletno dobo (od ju n ija dalje) ca. 278 delavcev. Obveznosti GIPOSS smo načelno razdelili na se­ stanku 29. 3. 1977 po ključu realizacije v le tu 1976 in po k ra jevn ih skupnostih. Seveda vse ni steklo gladko. Odbor je najprej kas- nil s po trjevanjem ponudbenih cen, ni bilo pravočasno lokacij in načrtov za novogradnje, bančni krediti pri posameznih lastn ik ih poškodovanih hiš niso bili u re­ jeni in lastn ik i niso mogli podpisati pogodb itd. S tanje v drugi polovici m aja je bilo tako, da smo na sestanku dne 19. 5. 1977 v Tolm inu predložili pism eno ugotovitev in zahtevo, da se nam omogoči prevzem del do 15. ju ­ nija. Za dela, ki do tega roka ne bodo prevzeta s po­ godbo, ne garan tiram o izvedbe v tekočem letu. Težave smo odpravljali po svojih močeh tud i kasneje, vendar so dela stekla. Tudi na tem področju nas je pestilo po­ m anjkanje cem enta. V endar danes lahko rečemo, da je uspela tudi le tošn ja akcija. G radbeniki smo lahko ponosni, da smo naredili več kot druge panoge gospodarstva, saj smo poleg ostalih solidarnostnih akcij, izvedli tudi akcijo obnove, ki po sam i izvajalski in finančni p la ti n i zanim iva. Vendar smo se vsi zavedali, da je naša m oralna dolžnost, da prizadetim ob potresu, še posebno tistim na najbolj odročnih predelih , pomagamo. Vir: GIPOSSOV VESTNIK št. 4/77. Bogdan Melihar INFORMACIJE *» Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XVIII 12 Serija: ŠTUDIJE DECEMBER 1977 Tehnološki postopek priprave kamnitega eruptivnega agregata in kontrola stalnosti proizvodnje v kamnolomski separaciji SGE Rogaška Slatina UVOD V zvezi s perspektivno potrebo po eruptivnem m a­ teria lu na področju Slovenije se je p red nekoliko leti pristopilo k proučevanju nahajališč eruptivnega m ate­ riala, ki bi po svoji kvalite ti ustrezal zahtevanim k r i­ terijem za gradn jo sodobnih cestišč. Izvršeni terenski ogledi, razkopi in v rtine te r inform ativne geološke p re ­ iskave so dale podlago za oceno ozirom a zaključek, da je v Sloveniji ca. 15 nahajališč, ki bi ustrezala danim zahtevam . N jihova skupna zaloga je ocenjena na 3,500.000 m3 raščenega kam na brez ja lov ine in odkrivke. Večina nahaja lišč je m anjšega obsega, p ri nekaterih pa so eksploatacijski pogoji pridobivanja onemogočeni te r zato odpadejo. Tako lahko predpostavljam o, da imamo v Sloveniji na razpolago ca. 2,000.000 m 3 eruptivnega raščenega kam nitega m ateriala, to je m ateriala, ki bi ustrezal za bodočo m odernizacijo cestnega om režja v Sloveniji. Po zakonu o dolgoročnem program u za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje m agistraln ih in regionalnih cest v SR Sloveniji v obdobju 1971—1985, bo za predvidene vozne površine letno potrebno prib liž­ no 195.000 ton frakcioniranega erup tivnega agregata. P ri predvidenih zalogah 2,000.000 m 3 bi le -te zadostovale za k ritje 30-letnih predvidenih povprečnih potreb za obrabne p lasti vozišč v Sloveniji. (Pri izračunu je upo­ števan fak to r p redelave raščenega kam na v drobir in pesek 1,69 in fak to r p reračuna iz m 3 v tone 1,56.) Da bi b ila industrija m ateria la v stan ju dobavljati cestnim podjetjem v času odvijanja del na cestiščih po­ trebne količine eruptivnega frakcioniranega agregata iz domačih nahajališč, bi m orali v S loveniji razpolagati s separacijskim obratom z letno proizvodnjo 195.000 ton oziroma p ri upoštevanju povprečne nasipne teže 125 000 m3/leto frakcion iranega agregata. P ri tak i le tn i porabi bi m orali razpolagati z zalogo zdravega kvalitetnega kam na za 14-letno obdobje (1971—1985) ca. 1,000.000 m 3. Dosedanje proučitve in analize so pokazale, da v Slove­ niji nim am o tako velikega nahajališča, da bi lahko p r i­ prav ili navedene potrebne količine frakcioniranega agregata. Ekonom ska analiza in dosedaj izvršene š tu ­ dije so pokazale, da bi bilo v bodoče gospodarno z ozi­ rom na transpo rtne razdalje od g lavnih težišč uporabe združiti posam ezna nahajališča z ustreznim i separacij­ skim i objekti (stacionarne in prevozne kam nolom ske separacije). Z aključki transpo rtn ih stroškov prevoza agregata po cesti in železnici so pokazali, da bi bilo gospodarno celotno področje S lovenije razdeliti na tr i pokrajinska področja s pripadajočim i težišči uporabe. Tako se p red ­ videva separacijsk i obrat na gorenjskem , šta jerskem in ljub ljanskem področju. U poštevajoč »Zakon o dolgoročnem program u po­ treb po eruptivnem frakcioniranem agregatu do leta 1985 in analizo tržišča«, se je v le tu 1971 pristopilo k izdelavi investicijskega program a za izgradnjo separa­ cije v Rogaški S latini in kam nolom a v Žagaj u. Iz š tu ­ dije o perspektivn ih potrebah po eruptivnem agregatu je razvidno, da bo m orala bodoča separacija letno p r i­ p rav iti za šta jersko področje ca. 100.000 ton zdroblje­ nega agregata oziroma 65.000 m 3. Severno od Rogaške S latine pod Bočem je dolga in ozka erup tivna cona z jedrom trdega andezita, k je r so nahaja lišča Žagaj, Bufolin in Cerovec, ki so v m ed­ sebojni razdalji ca. 2 km. Nekoliko bolj oddaljeno je nahaja lišče P lanina. Na osnovi izvršenih sondažnih v rtin v om enjenih nahaja lišč ih znašajo zaloge ca. 683 000 m 3 raščenega kvalite tnega kam na, ozirom a lah ­ ko priprav im o s pravilno tehnološko rešitv ijo ca. 1,150.000 m 3 posam eznih frakcij erup tivnega agregata, k er znaša p ri le tn i proizvodnji 65.000 m 3 agregata za­ loge za ca. 17 let. I. DEL TEHNOLOŠKI POSTOPEK PRIPRAVE KAMNITEGA ERUPTIVNEGA AGREGATA 1. Osnove za tehnološko rešitev separacije Sodobno u rejene kam nolom ske obrate lahko p r i­ števam o k industrijsk im obratom , k er na industrijsk i način p rip rav lja jo m ateria l za po trebe gradbeništva. N jihovo industrijsko obeležje p r ih a ja do izraza: — s proizvodnim procesom, razdeljenim v posa­ mezne faze, — z m ehaniziranim potekom delovnih in tehnolo­ ških operacij, te r — s tekočo množično proizvodnjo sta lne kvalitete. Proizvodni proces, v takem obratu je v organiza­ cijskem sm islu kom pleksni proces, razdeljen v tr i g lav­ ne organizacijske zaključke te r zaporedom a se odvija­ joče delovne postopke. Ti so: — pridobivanje kam nitega lom ljenega m ateriala, — tran sp o rt lom ljenega m ateria la do separacije, — predelava lom ljenca, frakcion iran je in deponi­ ran je posam eznih frakcij v silose, ozirom a proste depo­ nije. V sodobnem kam nolom skem obratu se vse delo odvija m ehanizirano, p ri čem er delavec ročno up rav lja stroje, zaposlene v kam nolomu, m edtem ko p ri sepa­ rac ijsk ih stro jih le nadzoruje n jihovo delo. Moderno u rejena kam nolom ska separacija p red ­ stav lja 100% m ehanizirani tehnološki obrat, ki p ri­ p rav lja predvidene količine frakcioniranega m ateria la brez večjih obratovalnih zastojev. Značilnost za tako separacijo je stalnost kvalite te proizvoda. Tehnološka rešitev bodoče kam nolom ske separacije eruptivnega m ateria la m ora ustrezati zahtevam , ki iz­ ha ja jo iz le tn ih po treb podjetij, ki bodo uporab ljala erup tivn i agregat, te r iz predpisov ozirom a tehničnih pogojev za gradnjo sodobno urejen ih cestišč. To so proizvodne zahteve v pogledu vrste, količine in kvali­ te te proizvodov. K akšne frakcije bo m orala p rip rav lja ti separacija eruptivnega m ateria la za različne asfaltne sloje in kakšne so njihove kvalite tne zahteve, je po­ dano v tenderskih osnovah za gradnjo avto ceste Šen­ tilj—Nova Gorica. Količinske zahteve glede posam eznih frakcij pa izhajajo iz analize tržišča in m ožnosti p las­ m aja eruptivnih agregatov na štajerskem področju. Iz navedenega je razvidno, da se kvalite tne zahteve nanašajo na vprašan ja: — izločanje jalovine, — čistoča m ateriala, — oblika zrn drobljenca, — izsejanost m ateriala. Količinske zahteve so norm alno povezane z v p ra­ šanji: — proizvodna kapaciteta, — m ateria lna bilanca, — dinam ika m ateria lne bilance. Zahteve v pogledu v rste proizvodov pa zajem ajo: — število in velikost proizvedenih frakcij. Da bi separacija v tehnološkem pogledu ustrezala postavljenim proizvodnim zahtevam , m ora n jena za­ snova sloneti na sodobnih načelih, ki p rih a ja jo do iz­ raza z naslednjim i tehničnim i rešitvam i: —• velikost predhodnega drobilnika je potrebno uskladiti s predvideno kapaciteto separacije in veli­ kosti polnilnega m ateria la , — vse delovne in tehnološke operacije v kom pleks­ nem procesu separacije, tj. od prevzem a in enakom er­ nega dodajan ja m ateria la do deponiran ja proizvodov, m orajo b iti m ehanizirane, — separacija m ora b iti oprem ljena z izločevalno rešetko, tj. s posebnim stro jem za izločanje jalovine p red predhodno drobitv ijo lomljenca, — v tehnološkem procesu m orajo biti zastopane tr i drobilne stopnje: — predhodna drobitev, — prim arna in sekundarna drobitev, — v separacijsk i proces je potrebno vk ljučiti vm esno silosiranje predhodno zdrobljenega m ateria la p red sekundarno drobilno stopnjo, — za frakcion iran je m ateria la je potrebno p redv i­ deti enokrovna in dvokrovna vibracijska sita, — v tehnološkem procesu je potrebno predvideti odpraševanje posam eznih frakcij, — akum uliran je posam eznih frakcij naj se p red ­ vidi v odprtih deponijah. P ro jek tiran je in g rad n ja separacije po navedenih načelih naravno vodita k nekoliko večjim investic ij­ skim in obratovalnim stroškom. Toda tehnični in m ate­ rialn i uspeh, ki slonita na kvan tite ti in kvalite ti p ro­ izvoda te r p rih a ja ta do izraza p ri izvajan ju sodobnih cestišč, opravičujeta gradnjo take separacije. 2. Predhodne tehnološke preiskave P ro jek tiran je tehnološkega procesa za proizvodnjo eruptivnega kam nitega agregata sloni na tehnoloških računih, s katerim i fiksiram o predvsem število dro- biln ih stopenj, število se jaln ih postopkov, velikost in število obratovaln ih stro jev v tehnološkem procesu. Podlago za izvajan je navedenih računov tvorijo poleg drugega tudi procentualna zastopanost frakcij v p red­ videni potrebi in procentualna zastopanost zrn dolo­ čene velikosti, k i jih dajejo v poštev prihajajoči dro­ bilci. V današn ji drobilni tehniki, ko m orajo drobilni stro ji kvalitetno, tehnično in ekonom sko ustrezati p red­ videni nalogi, se izbira stro ja n as lan ja na predhodne drobilne poskuse. Na kvaliteto proizvedenega m ate­ ria la pa poleg izbire drobilnika vpliva tudi kam en kot surovina, ki s svojim i k arak teristikam i soodloča o na­ činu in sredstv ih za tehnološko preoblikovanje m a­ teriala. Te značilnosti kam nitega m ateria la nazivamo tehnološke karak teristike m ateriala, sem prištevam o drobljivost, brusilnost in oblikovanost kam na. R ezultati predhodnih poskusnih drobitev s konkret­ nim m aterialom tvorijo edino trdno oporo za pravilno odločitev glede števila drobilnih operacij, v rste in veli­ kosti drobiln ih strojev, njihove m edsebojne povezave, te r povezave z drugim i stroji, k ako r tud i glede njihove regulacije p ri obratovanju in g ranu lacije zdrobljenega m ateriala. Z izbranim i drobilnim i s tro ji m oram o zadostiti pogojem, ki zajem ajo naslednja vp rašan ja : —■ kapacite ta drobilca, — požiralna sposobnost drobilca, — g ranu lacija in oblika zrn zdrobljenega m ate­ riala, —• obraba drobiln ih elem entov, — m ožnost domače nabave. Da bi dobili odgovore na navedena vprašanja, so bile izvršene poskusne drobitve z andezitnim m ateria­ lom v tre h inozem skih tovarnah in domači tovarni, ki proizvajajo drobilne in sejalne stroje. Po končanih poskusnih drobitvah na posam eznih drobilcih so bile v ZRMK izvršene laboratorijske analize zdrobljenega m ateriala, upoštevajoč tenderske zahteve za gradnjo avto ceste. Istočasno pa se je izdelala tud i m ateria lna bilanca, to je p rim erjava zastopanosti posam eznih fra k ­ cij v proizvodu s postavljenim i zahtevam i. Na osnovi dobljenih rezu ltatov laborato rijsk ih preiskav se je iz­ delala ekonom ska analiza za posam ezno tehnološko va­ rianto. A naliza in proučitev posam eznih tehnoloških varian t je pokazala, da lahko vključim o v bodočo tehnološko rešitev separacije za prim arno in sekun­ darno drob ljen je domače k ladivne drobilce, ki v po­ gledu kvalite te zdrobljenega m ateria la ustrezajo danim tenderskim zahtevam . V pogledu nabavne cene in stro ­ škov vzdrževanja pa konkurira jo inozem skim drobil­ cem. P ri p rim erjav i stroškov (nabavna cena in stroški vzdrževanja) s ta b ila upoštevana za sekundarno drob­ ljen je dva izm enična delujoča k lad ivna drobilca, za fino drobljen je pa en kladivni drobilec. Da bi bilo pridobivanje ozirom a p rip rav a lom lje­ nega eruptivnega kam na čim bolj cenena, smo p red ­ videli za predhodno drobljen je dvoročični čeljustni drobilec z veliko požiralno sposobnostjo, katerega pa je bilo potrebno uvoziti. 3. Tehnološki postopek in opis separacije Tehnološki proces vsake separacije m ora b iti u re­ jen tako in oprem ljen s takim i stro ji, da je omogočena predelava lom ljenca določenih karak teristik , te r p ri­ prava tak ih proizvodov, ki v kvalite tnem pogledu ustrezajo tenderskim zahtevam za gradnjo avto ceste. Tehnološki proces kam nolom ske separacije, ki poteka od prevzem nega silosa do akum uliran ja proizvedenih frakcij, je izdelan na osnovi: — karak teris tike surovinskega m ateriala, — postav ljen ih tehnoloških osnov in tenderskih zahtev, — rezultatov predhodnih drobitev, — predhodno izvršenih labo ra to rijsk ih preiskav zdrobljenega m ateriala, te r — ocene kvalite te proizvoda. Značilnost p rikazane tehnološke shem e je v tem, da je tehnološki proces separacije razdeljen v tr i pro- izvođne faze, ki tvorijo posamezno zaključeno enoto. Tehnološki proces (sl. 1) se sestoji iz: — predhodne drobitve lom ljenca frakcije 60 do 500 m m in deponiran je zdrobljenega m ateria la 0—120— 150 m m na vmesno deponijo, — p rim arne drobitve drobljenca 0/120—150 mm v kladivnem drobilcu BL-6, oprem ljenim z rešetko R 60 in povratne sekundarne drobitve odvečnih frakcij 5/40 m m v kladivnem drobilcu BL-6, oprem ljenim z rešetko R 10, — k lasiran je m ateria la na v ib rac ijsk ih sitih in de­ poniran je posam ezne frakcije v bokse. odprtine 800 X 630 mm) v frakc iji 0/120— 150 mm, ter deponira n a vmesno deponijo velikosti ca. 400 m 3. M anj kvalite tn i m aterial in ja lov ina pa se tra n s­ p o r tira ta po transportnem trak u na deponiji velikosti ca. 300 m 3. V drugem delu tehnološkega procesa (prim arno in sekundarno drobljenje) se vrši enakom erno odvzem anje drobljenca (0/120—150 mm) iz vm esne deponije. S po­ močjo v ibracijsk ih dozatorjev VD 520 se enakom erno polni k ladivni drobilec BL-6, ki je oprem ljen z rešetko R 60. V procesu drobljen ja sta vk ljučena dva kladivna drobilca, ki z izmeničnim obratovanjem zagotavljata m___ Predhodno d rob ijon jo m m < V m o tn a dopon ijo id ro b ljo n o g a ____ __________ K lo o ira n jo m a ta r ia ta in p o v ra tn a d ro b ito v ~ i t la e a n jo ja lo v in o * " m a to r io la m p r im a rn o d ro b ljan jo SL 1. T e h n o lo š k a s h e m a s e p a ra c i je V prvem delu tehnološkega procesa (predhodno drobljenje in vmesno deponiranje — slika 2) se vrši prevzem lom ljenca iz prevzem nega silosa in enako­ m erno dodajanje s pomočjo m ehaničnega dozatorja DM 1200 X 3000 separacijskem strojem (slika 3). Tu se vrši odsejevanje jalovine in m anj kvalite tnega m ate­ ria la na izločevalni vibracijski rešetk i IR 2,7 X 1,5, ki je oprem ljena z rešetkam a R 60 in R 30. Ta izločevalna v ibracijska reše tka omogoča pridobivanje in korišče­ nje m ateria la nad 30 mm oziroma 60 mm. Izločeni kva­ lite tn i m ateria l 30/500 mm pa se drobi v dvoročičnem čeljustnem drobilcu Škoda tip V 8 (velikost požiralne enakom erno zastopanost posam eznih frakcij v proizvo­ du in ustrezno obliko zrn. Proizvod kladivnega dro­ bilca BL-6, frakcija 0/40 mm, se vodi s tran sp o rtn i­ m i trakovi v klasirnico m ateria la na posam ezna dvo- krovna vibracijska sita. Iz klasirn ice pa se vrača po potrebi p rek usm erjevalnih loput vse frakcije, večje od Sl. 2. P o g le d n a p re d h o d n o d ro b iln ic o in v m e sn o d e p o n ijo m a te r ia la S l. 3. I z lo č e v a ln a v ib r a c i j s k a r e š e tk a in p re d h o d n i č e l ju s tn i d ro b iln ik S l. 4. P r im a r n o in s e k u n d a r n o d r o b l j e n je m a te r ia la 5 mm, v vm esni silos, k je r se s pomočjo vibracijskega dozatorja VD 520 enakom erno polni kladivni drobilec BL-6, ki je oprem ljen z rešetko R 10 (slika 4). Proizvod sekundarnega drobilca 0/18 mm se združi s proizvodom iz p rim arnega drobilca, frakc ija 0/40 mm, na transportnem traku in vodi v klasirnico m ateriala. T retji del tehnološkega procesa p redstav lja M asiranje zdrobljenega m ateria la v posam ezne frakcije (slika 5). Sl. 5. K la s ir n ic a m a te r ia la (Se nadaljuje) J a n e z G ju r a , d ip l . in g ., V la d im ir B ra s , g r . te h . NOVOSTI iz ZRMK TOZD Inštitut za materiale P R O F O M E T E R Profometer je naprava za ugotavljanje položaja in količine armature kot tudi debeline krovnega sloja nad armaturo v vseh armirano-betonskih ali napetih konstrukcijah. Metoda je neporušna, to se pravi, da konstrukcije s preiskavo ne poškodujemo. Tako nam je omogočeno snemati armaturo v konstrukcijah, za katere nimamo načrtov, ali pa naknadno kontrolirati vloženo armaturo in debelino krovnih slojev v novih konstrukcijskih elementih, bodisi na mestu litih ali predizdelanih. Princip delovanja naprave je v registraciji sprememb izmeničnega magnetnega polja, ki nastane pod vplivom vloženih kovinskih predmetov. Napravo lahko uporabimo tudi za lociranje cevi ali drugih kovinskih predmetov v običajnih zidovih, žebljev v lesenih konstrukcijah itd. Z napravo seveda tudi lahko določamo mesta odvzemanja vzorcev dokaznih beton­ skih valjev, ki nam služijo za opredeljevanje dosežene kvalitete betona v smislu pravilnika za armirani in prednapeti beton. S takim lociranjem ne poškodujemo armaturnih vložkov ter omogočimo lažje rezanje vzorcev. MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA, OPEKARSKA 13 TELEFON 22 113, 20 641 TELEX 31420 YU KIP TEKOČI RAČUN 50103-601-23238 TO-MO TOPLI MONTAŽNI DIMNIK ■ Uporabljamo ga pri vseh vrstah kurjave. ■ To je najnovejša konstrukcija dimnika s termičnim efektom segrevanja zgornjega dela dimnika s pomočjo segretih sten in zraka. ■ S tem je zmanjšana konden­ zacija vodnih par dimnih pli­ nov na izhodu dimnika na mi­ nimum. ■ Kisloodpornost in ognjevzdrž- nost šamotnih cevi nam za­ gotavlja, da v primeru pojava žveplene ali žveplaste kisline dimnik ostane nepoškodovan. ■ Minimalni vlek je s tem, ko je dimnik še dodatno ogrevan po celi višini od lastnih dimnih plinov, popolnoma zagotov­ ljen. ■ Konstrukcijsko vidimo, da so cevi med seboj vezane po celi višini in s tem je zavarovano, da ne more priti zaradi kate­ rihkoli dinamičnih ali termič­ nih sunkov do negativnega vpliva sekundarnega zraka. ■ Po ustreznih tabelah in prak­ tičnih izkušnjah lahko TO-MO- Dl uporabljamo kot zbirni dim­ nik do 12 priključkov na eno tuljavo. ■ Mineralne vrvi na robovih re­ ber cevi nam omogočajo, da se cev dimnika termično gib­ lje po vertikalni in prečni smeri. ■ Enostavnost pri montaži nam TO-MO-DI omogoča, da se gradnje takšnega dimnika lo­ tijo tudi amaterji. 13. Krovna plošča je za širino fasadne opeke širša kot so zunanji bloki 12. Mineralna ali steklena volna, s ka­ tero pri zadnji šamotni cevi zapre­ mo zračne komore 11. Zadnji zunanji blok, pri katerem se šamotna cev polagoma skrije tako, da od zgornjega roba cevi do zgor­ njega roba zunanjega bloka ostane po višini še 2—4 cm prostora 8. Mineralna ali steklena vrv se vstavi samo v vogalih zunanjih blokov ta­ ko, da jo centrično pritisnejo rebra šamotnih cevi 10. Fasadna opeka se zida od konzolne plošče do konca dimnika 7. Žične sponke ali mehka žica, s ka­ tero cevi med seboj zvežemo 9. Konzolna plošča je za širino fasad­ ne opeke večje dimenzije. Montira se pod streho v podstrešju 14. Notranja šamotna cev, katera se med seboj po višini v utor na utor veže s šamotno malto ali kitom in najmanj dvakrat diagonalno z žično sponko 6. Zgornja dimna vratca za čiščenje dimnika 5. Priključni element za kotel ali peč 4. Odbojni blok 3. Spodnja dimna vratca za čiščenje dimnika 1. Prvi zunanji plašč 2. Betonska podloga, katera izpolnjuje polovico višine prvega zunanjega plašča W M ( ( LJ UBLJ ANA) ) RTV-CENTER V LJUBLJANI POSLOPJE REDAKCIJE GRADILA GP TEHNIKA (Foto: Jaro Novak)