Poštnina piriiOnia.
/
i>w^iiwifiwihWiiiwBWHM^g
1 *j • *# kiiM Uldi^
4
tUiU
Strokovni Hit n povnflfo gostHaKankegi obrt*.
Glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug vi Ljubljani".
List Izbija 20. vsakega meseca.
Za člane v „Zvezl“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20*—, polletno Din 10, četrtletno Din 5'—; posamezne itevilke 2 Din.
Cena Inseratom: •/« strani D 5'— vključno davek.
Štev. 12.
Uredništvo In upravniitvo Je v Ljubljani, Gosposvetska cesta itev. 11.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise ln objave Je pošiljati do 10. vsakega tne-seca, s tem dnem se uredništvo zaključi.........................................................................................
V Ljubljani, 20. decembra 1927.
Leto XIV.
Gostilničarji!
Zavarujte se za boljšo bodočnost svojcev in pristopite brez izjeme vsi k gostilničarski »Samopomoči* Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani, ker ne veste ne ure ne dneva, kdaj pošlje Gospod svojega angela. — Sprejemanje vseh starosti je podaljšano do 31. januarja 1928, po tem roku pa se bo moglo zavarovati samo do 45 leta starosti.
Nekateri cenjeni člani želijo tudi še posebno potrdilo o prejemu prijave in denarja. Posebnih potrdil vsled velikega posla, zamude časa in poštnih troškov ne bomo pošiljali. Poštna položnica o plačani pristopnini naj velja vsakomur kot potrdilo. K začetku delovanja zavarovalnice pa dobijo vsi člani še posebne članske legitimacije, 'tistikrat se bo pokazalo, ako bijse bila kaka priglasnica izgubila, ter stvar pravilno uredila.
■*
Pravila*.-
gostilničarske samopomoči Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani
81.
Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani ustanovi na podstavi člena 2, točka g zvezinih pravil »Gostilničarsko samopomoč Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani«, ki ima namen, po smrti članov dati zakonitim dedičem podporo, da se obvarujejo pred najbližjo stisko in bedo, ali pa umrlim članom preskrbi pogreb na svoje stroške.
§2.
Seidež »Gostilničarske samopomoči Zveze gostilničarskih zadrug« je y Ljubljani.
c	§3.
Po članovi smrti in po prejemu uradnega mrtvaškega Usta ter sprejemnega lista izplača »Gostilničarska samopomoč Zveze gostilničarskih zadrug« zakonitim dedičem tolikokrat po I Din, kolikor Uta-
je »Samopomoč« članov. Pri izplačilu posmrtnine se štejejo za člane samo oni, ki so poravnali vse prispevke za prejšnje smrtne primere.
Če si je umrli član na nepravilen način pridobil članstvo In je vodstvo »Samopomoči« zaznalo, da” je bil že ob sprejemu bolan ali zbog tega celo nesposoben za delo, ali če se je po sprejemu zvedelo, da so v pristopni izjavi navedeni podatki neresnični, in v vseh primerih, ki dajejo povod upravičeni sumnji, da si je član sam ali potom drugih na zvijačen način in s kršitvijo teh pravil pridobil članstvo, je vodstvo »Samopomoči« upravičeno odreči svojcem popolno ali pa delno izplačilo posmrtnine. Pravico do podpore imajo:
1. članova vdova, oziroma vdovec članice;
2. po članu vdovcu, oziroma po članici vdovi, otroci; ! -
3. po članih, ki nimajo otrok ali niso oženjeni ali omoženi, zakoniti dediči katera Imenuje član r sprejem-
ni listini ali v posebnem pismu vodstvu »Samopomoči«. Ako se oženi oziroma omoži član, izgubi ta izjava veljavo, če se glasi v korist kaki drugi osebi nego ženi, oziroma možu^in če po svoji oporoki ne odloči drugače. Ako ni zakonitih dedičev, ali pa, če se odpovedo podpori, pripada vsa dediču določena gotovina rezervnemu zakladu.
Odstop ali cesija članovim dedičem pripadajoče podpore ni mogoča ter se tudi ne more rubiti.
§ 4.
Vsak član plača po smrti člana donesek za prihodnji primer smrti. Za prva dva primera plača pri sprejemu v »Samopomoč«. Pri sprejemu plačani prispevki za dva smrtna primera tvorijo rezervni sklad.
Plačati se mora tekom enega meseci po članovi smrti, ki se razglasi v »Gostilničarju«, oziroma se naznani članom na njih stroške po polti.	■
Ako se primeri smrti ponavljajo pogosto drog za drugim, je treba te zneske na poziv vodstva odposlati v 14 dneh, oz. tudi v enem tednu po smrti. Člani, ki ne plačajo v teh obrokih dolžnih zneskov s pristojbinami vred, se izključijo po trikratnem brezuspešnem pismenem opominu v navadnih razmerah v vsakokratnih presledkih po 14 dni, a v nujnih primerih,, po en teden, ter izgube vise pravice članov.
§ 5.
Vpisriina znaša za člana do 45. leta starosti 10 Din, od 45. leta starosti pa 25 Din in se nalaga v rezervni sklad. Za kritje upravnih stroškov plača vsak član pri prvem smrtnem primeru v letu od občnega zbora določeno letnino.
§6.
Člani morajo biti samostojni obrtniki ali obrtnice, žene obrtnikov, otroci nad 18 let, ter stariši obrtnika ali obrtnice.
Kdor hoče pristopiti kot član k »Samopomoči«, mora izpolniti pristopno izjavo. Pristojna zadruga ali pa županstvo' mora pri nastopni izjavi potrditi, da so v pristopni izjavi navedeni podatki repični.
Do 45. leta starosti se sprejemajo člani, če predlože pristopno izjavo In potrdilo zadruge ali županstva, od 45. leta starosti pa morajo predložiti pristopno izjavo, potrjeno od zadruge ali županstva, in pa zdravniško spričevalo.
Za svojce obrtnikov ali obrtnic, starih nad 45 let, se določa karenčna doba enega leta.
Priglašenec postane član »Gostilničarske samopomoči« šele tedaj, ko ga je sprejel odbor v svoji seji.
O sprejemu za člana sklepa odbor po predložitvi pravilno opremljene pristopne izjave, odnosno na podlagi predloženega zdravniškega spričevala, ter ko je vplačana vpisnina, letnina in prispevek za prve tri smrtne slučaje.
Izključeni in prostovoljno izstopivši člani morejo zopet vstopiti v »Samopomoč«, če doplačajo vsa od izstopa, oziroma izključitve zaostala vplačila. Vendar pa morajo nanovo predložiti pristopno izjavo in, če je v smislu § 6., odstavka 3, potrebno, tudi zdravniško spričevalo, pa tudi v tem primeru mora sklepati o sprejemu odbor.
če odbor kakega priglašenca ne sprejme, mu ni treba navesti vzrokov. Dotične pritožbe razsoja občni zbor »Samopomoči«.
§ ?.
Člani, ki so odložili obrtni list, ostanejo še nadalje člani, dokler izpolnjujejo svoje dolžnosti.
V primeru epidemije, vojne in v vseh drugih izrednih razmerah, ki povzročajo pogosto umrljivost članov, izplača »Samopomoč« svojcem umrlih članov posmrtnino v višini stroškov navadnega pogreba, ali pa nosi sama pogrebne stroške, dokler je na razpolago kritje.
V vseh teh primerih se sprejemanje novih članov prekine.
Ako je član mobiliziran In ne moTe Izvrševati svojih članskih dolžnosti, se ne izključi, temveč se v, primeru njegove smrti izplača svojcem posmrtnina po odtegnjenih zaostalih vplačilih, če se pa vrne ,mora doplačati vsa zaostala vplačila. To pa velja le za mobilizacijo v mirnem času (orožne vaje). Prostovoljni izstop iz članstva se mora pismeno javiti vodstvu. Prostovoljno izstopivši in izključeni člani morajo doplačati vsa zaostala vplačila do dneva svojega izstopa: izterjati se morejo tudi upravnim potom.
§ 8.
»Gostilničarsko samopomoč Zveze gostilničarskih zadrug« ,vodi zvezin odbor, obstoječ iz vseh članov, namestnikov, in dveh računskih preglednikov.
Izvršilni odbor mora imeti svoje stalno bivališče v Ljubljani. V Ljubljani stanujoči odborniki tvorijo eksekutivo. Ekse-kutivni odbor se voli vsake tri leta, kakor pri Zvezi sami. Odbor voli iz svoje srede predsednika in podpredsednika. Letni računski zaključek in bilanca se predlagata v pregled in odobritev obrtnemu ob last-vu.
S 9.
Občni zbori »Gostilničarske samopomoči« Zveze gostilničarskih zadrug se vrši vsako leto v prvi polovici leta. Odbor je dolžan, vabiti vse člane vsaj 14 dni pred vršitvijo in jim naznaniti dnevni red. Za sklepčnost občnega zbora je potrebna navzočnost ene petine članov. Če pa občni zbor ob napovedani uri ni sklepčen, se mora ta vršiti eno uro kasneje brez ozira na število navzočil članov.
Na občnem zboru se razpravlja le o onih predmetih, ki so na dnevnem redu. Samostojni predlogi članov se postavijo na dnevni red le tedaj, če se jih je vložilo pismeno vsaj osem dni pred občnim zborom vodstvu »Samopomoči«. Izredni občni zbor se vrši, kadar smatra vodstvo to za potrebno ah pa, kadar zahteva sklicanje izrednega občnega zbora najmanj ena desetina članov.
§ 10.
Spore »Samopomoči« med Člani razsodi razsodišče. Vsaka stranka voli dva zastopnika izmed članov. In ti volijo enega predsednika.
§ 11.
O razpustu »Samopomoči« sklepa občni zbor. Za razpust morajo glasovati štiri petine na občnem zboru navzočih članov.
§ 12.
Ako preneha »Samopomoč« prostovoljno, ali če jo razpusti oblastvo, pripade vsa njena imovina v upravo Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Če se y teku 10 let po prenehanju ali razpustitvi »Samopomoči« ustanovi v okviru Zveze gostilničarskih zadrug ustanova z enakimi cilji, pripade imovina njej. Po preteku 10 let pa pripade premoženje Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani, ki ga mora rabiti v podporo onemoglim obrtnikom In obrtnigam gostilničarjem.
Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, žganjetočnikov in izkuhar-jev za sodni okraj Kranj
(Nadaljevanje).
Zadruga je izdala 29 potrdil o članstvu; imela je v tem času 138 poslovnih spisov.
Dalje je uredila zadruga provizorično pisarno ter nastavila pisarniško moč z mesečno nagrado Din 200—; zbrala Je točno evidenco gostiln; nabavilasfje knjige, tiskovine, papir in ostale pisarniške potrebščine. Pribiti se mora na tem mestu, da tako urejena pisarna še davno ne zadošča za točno in redno poslovanje. Založila je tudi razne tiskovine, kakor «Ne preklinjaj. Govori in obnašaj se dostojno*. Vse člane načelstva se je tudi izven sej stalno informiralo o vseh važnih dopisih Zveze ter srezkega poglavarstva.
Zadruga je pristopila kot članica y «odbor združenih obrtniških organizacij za Gorenjsko«.
Zadruga se je oficijelno udeležila:
1. zveznega občnega zbora v Ljubljani po gg. Ručigaj, Gašperlin, Brulc, Žirovnik, Šuštaršič in _Mayr.
2. seje zveznega načelstva v Ljubljani po g. Mayrju; ta seja je uredila vprašanje točilne takse.
3. sestanka ljublj. gostilniške zadruge po g. Ručigaju; sestanek je bil določen v, proslavo 15 letnice načelnika g. Fran Kavčiča.
4. glavne skupščine zveze za tujski promet v Ljubljani po g. Mayrju.
~ 5. velike gostilniške razstave v Gradcu po g. Mayrju; ta razstava Je bila nadvse Interesantna, ker je nudila priliko, da si ogleda vsak posetnik moderh gostilniški obrat od najmanjšega do velehotel-skega podjetja.
6.	protestnega shoda proti šušmarstvu v Kranju po več članih načelstva-
Omeniti se mora, da je vel. župan ljub. oblasti v principu potrdil spremembo pravil, sklenjeno ha lanskem občnem zboru. K spremembi pa je dostavil pasus, ki ščiti nekoliko male obrate. Vpošteval pa ni našo prošnjo glede točenja alkoholnih pijač prvi dan po volitvah.
Zadruga je intervenirala na pristojnih mestih radi točenja v trgovinah. Napravila je tudi oster dopis na tukajšnji «Gremij trgovcev«, a vse je ostalo žal brez uspeha. V slednjem dopisu je zagrozila celo z bojkotom trgovin, ki se pečajo s točenjem vina. Žalostno sliko imamo v tem oziru ravno v Kranju; po informacijah, ki smo jih prejeli, se iztoči vi gotovih trgovinah mnogo več vina nego v marsikateri do-broldoči gostilni.
Navesti moramo še pridobitve in uspehe, ki so izključna zasluga organizacije in pa predvsem nadvse delavne in agilne «Zveze» v Ljubljani:
1.	izposlovalo se je odpust 3 kratne kazni za zamujeno plačilo točilne takse; naša zadruga je v 7. slučajih z uspehom intervenirala.
2. da se izterjavajo zamude Iz naslova
točilne takse, kakor se običajno izterjavajo davki.
3. da se pri odmerjenju točilne takse vpošteva le faktično iztočena množina pijač in se ne ozira na druge okolnosti n. pr. število gostiln v kraju ali občini-
4. preprečil se je načrt zakona o maksimiranju cen.
5. doseglo se je, da se plača občinska doklada samo °d sodov, ki so nastavljeni za konzum.
6. izposlovalo se je priznanje 3% osuši tve in kalo pri občinskih dokladah na drž. trošarino.
7. da ima zadruga vpliv pri podelitvi osebnih pravic; brez pristanka zadruge ni osebne pravice.
8. za članstvo se je dovolila 3 kratna polovična vožnja po železnici na leto, kar pride vpoštev zlasti pri nakupu in točenju vina.
9. pri srezkem poglavarstvu smo izposlovali, da se ogledi gostiln ne bodo izvršili s strogostjo zakona; vpošteval se bode vselej krajevni in gmotni položaj posameznika.
Končno stavi tajnik apel na vse članstvo, naj vpošteva navedene točke in si napravi potem sodbo o raznih govoricah — češ kaj dela gostilniška organizacija. Žalostno je dejstvo, da se organizacijo hvali in vpošteva le tedaj, kadar potrebuje član kake izjave, potrdila ali priporočila.
Nato se povrne k pridobitvam ter predlaga, da izreče občni zbor toplo zahvalo naši «Zvezi» v Ljubljani in posebej še zveznem tajniku g. Pintarju, ki je stal naši organizaciji vedno z nasveti ob strani-Predlog tajnika in njegovo poročilo se vzame soglasno na znanje.
4. Poročilo o računskem zaključku. Tajnik g. Rici Mayr, ki vodi obenem tudi blagajniške posle, poda naslednje poročilo:
Celoletni dohodki znašajo	Din 2.696.55
. Celoletni izdatki znašajo	» 2.255.50
Blagajniško stanje se je torej pomnožilo za	Din	341.05
Zadružna bilanca pa Je nasledna: AKTIVA: glavnica v Mestni hranilnici na vložni knjižici št. 19.752, vojno posojilo in ročna blagajna	Din	2.572.45
PASIVA:	terjatev	oz.	dlolga
nima zadruga.
Cisto premoženje zadruge znaša toretf	Din	2.572-43
katero je deljeno na:
a) inkorporacijski zaklad Din	976.62
b) vajenski zaklad	»	186.75
c) na ostanek po odbitkih a)
in b)	»	1.409.08
Torej skupaj	Din	2.572.45
Poročevalec dalje omenja, da »zvezna® članarina oz. naročnina za «Gostilni-čarja» tukaj ni izkazana; dostavi tudi, da Imajo posamezni člani precejšnje zaostanke na «zveznl» članarini, katero se mora izterjati.	(Koaec	odhodoiič).
Ta člančič, priobčen v zadnji številki »Gostilničarja«, je okoli »Trgovskega lista« stoječe maherje silno razljutil. V št. 144 z dne 17. decembra 1927 se »trgovec« silno huduje nad opisom dejstev, ki jih je »Gostilničar« priobčil, ter jih imenuje »Cvetke strokovnega glasila gostilničarjev«, in ker resnica oči kolje, jih ta »trgovec« odklanja ter taji seveda vsevprek, da se pri nobenem trgovcu kaj takega ne počenja, trdi, da so naše navedbe vse iz trte izvite, prava demagogija, ter bije nadalje z razprostrtimi črkami na svoj stari boben kljub temu, da je že v odloku, ki ga je sprejel, lahko čital, da je ministrstvo notranjih zadev, državni svet in upravno sodišče razsodilo, da trgovstvo ni poklicano in ni upravičeno izvrševati točilne obrti, marveč je le trgovstvo, ki sme trgovati s pijačami v zaprtih posodah, kakor jih dobi od producenta in ne sme nalivati in ne prelivati v lokalu, •— da so trgovci upravičeni vršiti točilno obrt in da se jim godi velikanska krivica z zopetnim odvzetjem teh po mizemi neprevidnosti upravnih oblasti zagrešno podeljenih pravic in kriči z zaprtimi očmi dalje: trgovstvo se zaveda teh pravic in jih bo vestno branilo, brez da bi proti kolegom (kaka čast!) gostilničarjem klicalo prst božji na pomoč. Nato citira nekaj trgovskih listov, v, katerih bi bilo baje črtati nekaj obramb za gostilničarstvo in slednjič vabi na mirno sožitje gostilničarstva in trgovstva. Končno pa zatrobi zopet z debelimi črkami, češ, da bodo imeli trgovci mir, naj odgovorni voditelji gostilničarskih organi-pcij pomečejo takoj na cesto vse neodgovorne činitelje, ki s tako vehemenco vznemirjajo in kljubujejo vsiljivcem in škodljivim izrastkom na gostilničarski obrti.
K izrazu, da so vse naše navedbe brez iresne podlage in gola demagogija izjavljam, da se nam v tem boju ni treba posluževati prav nikake demagogije, marveč bazirajo vsi očitki in navedbe na zgolj faktičnih dejstvih, podanih od številnih članov posameznih zadrug. Fakta, da so bili mnogokteri iz trgovskih vrst občutno kaznovani za več tisočev dinarjev zaradi tega, ker so meni in tebi nič pričeli s to^ čenjem pijač, brez vsakih pravic, brez plačanja taks in drugih okolnosti, tudi mnogo govorijo, ki jih pa niti nismo čitali v »Gostilničarju«.
Govoril sem že z večimi, ugleda in spoštovanja vrednimi trgovci, ki so lojalno priznali, da je ta kampanja in silj*nje trgovstva v točilno obrt za gostilničarstvo res velikanska škoda in tozadevno postopanje trgovstva škandalozno in obsodbe vredno. Ako pride človek po deželi v ma-nufaktumo trgovino, kaj vidiš, tropo ljudi stati v trgovini, na pultu pa liter pri
litru, iz kateriH si krepko zalivajo grla. Človeka, ki je vajen reda in gledati take pojave le v gostilnah, osupne, češ, ah sem prišel v gostilno ali v trgovino.
Iz opisa gospoda »trgovca« je tudi razvideti, da bi ta panoga točilcev najraje videla, da bi gostilničarstvo s klobučkom y roki hodilo za njimi, proseč, naj ne ugonabljajo s svojimi točilnimi dejanji v to poklicanega rednega gostilničarstva, da ostanemo v lepem sožitju. Niti eden bi se tem lepim besedam ne vdal Dokaz temu ta krik in vik, ko smo preko njih izposlovali zopet red in pravičnost, da bodi trgovec to, kar si, gostilničar pa obrtnik točilec. Na vseh shodih, zborovanjih in sestankih smo povdarjali, da, ako se trgovstvo ne spametuje in ne jenja uničevati svojega najboljšega odjemalca gostilničarstva s tem neupravičenim točenjem vseh vrst pijač, se mora gostilničarska organizacija strniti, ustanoviti lastna aprovizacijska skladišča in sesti s tem trgovstvu za vrat, kakor so nameravali trgovci sesti s to točilno manipulacijo go-stilničarstvu za tilnik in se je povsod že povdarjalo, izvršujmo bojkot nad takimi sovražniki, ki nas uničujejo, kajti vedno ima več dobička trgovec od gostilničarja, kakor pa gostilničar od trgovca, zato je klic »trgovca« v dotičnem spisu, da bodimo ponižnejši, neokusna predrznost. Ne čudimo se tedaj, da vse gostilničarstvo Jugoslavije, razen Slovencev, vehementno deluje na ustanovitvi lastne gostilničarske komore, ker je uvidelo, da je sožitje § parasiti gostilničarske obrti nevzdržno in nemožno.
Vsem činiteljem pa, ki tako brezobzirno nastopajo proti našim škodljivcem in sovražnikom, ki so že v tej kratki dobi povzročili uničenje marsikaterega malega gostilničarja, moram reči, da slišim vse-povsodi med gostilničarstvom samo priznanje in zahvalo. Boš tedaj, dragi »trgovec«, na uresničenje tvoje debelo tiskane želje po odstranitvi teh faktorjev še dolgo moral čakati. Zagodli ti bodo še y drugem tonu na take frivolne napade.
Gostilničar. 4
Tovariši,
podpirajte tvrdke, ki inserirajo v
našem listu.
Raznoterosti.
Stražišče pri Kranju. Po kratki, a mučni bolezni je preminula splošno spoštovana in priljubljena gospa Frančiška Križnar, žena tukajšnjega gostilničarja in odbornika gost. zadruge v Kranju gosp.
Centralna vinarna d. d.
V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11
Telefon 2578.	Telefon 2^73.
opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska ln dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.	9
,.Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje In preša sama, draga vina pa kupuje le od vinogradnikov.
Pridite in poskusite!	Niste obvezani, da tudi naročite!
Antona Križnar, ld mu zapušča tfvoje nepreskrbljenih otrok, — Pogreb blagopo-kojne je bil na praznik, dne 25. t. m. ob
4.	uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Mir in pokoj blagi gospe], preostalim naše globoko sožalje._________
Prepis.
Mag. št 35851/ ref. VIII.
RAZGLAS.
Po določilih čl. 50., 51. in 82. uredbe o zatiranju nalezljivih bolezni, izdane na podstavi čl. 180. fin. zakona za 1. 1927/28, razglašene v »Uradnem listu« št. 109 z dne 26. oktobra 1927, se morajo dati obvezno pregledati glede odprte tuberkuloze In morajo predložiti dokaze, da ne bojujejo za njo:
1. Dojilje, ki stopajo v službo.
f. Vsi delavci, ki obdelujejo Življen-ske potrebščine (v mesnicah, kru-hamah, pekarnah, gostilnah, hotelih, kavarnah, slaščičarnah itd.).
3. Vsi mlekarji in njih domačini. Ti morajo predložiti tudi potrdilo o zdravju molznih krav.
4. Vsi delavci v brivnicah.
5. Rodbine, ki sprejemajo v stanovanje in na hrano tuje otroke (dijake), morajo predložiti dokaz, da ni nihče izmed domačinov bolan za tuberkulozo.
6. Osebe, ki se postavljajo pri otroških napravah.
Potrdila o pregledih izdajajo brezplačno mestni, občinski in srezki zdravniki, okrožni urad za zavarovanje delavcev. Potrdila se morajo obnoviti vsakih 6 me-
secev. Uslužbenci, člani bolniških blagajn (OUZD), dobe taka potrdila pri svojih pristojnih zdravnikih.
Nihče se ne sme zaposliti brez teh listin. Mlekarji si morajo sami pribavitl od veterinarja potrdilo o zdravju molznih krav.
Mestni fizikat bo, počenši z novim letom, ugotovil, če imajo gori navedene osebe ta potrdila ali ne.
. Kdor prekrši te predpise, se kaznuje v denarju do 5000 Din ali z zaporom do enega meseca, kolikor pa ne bi bil odgovoren po kazenskem zakonu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 15. decembra 1927.
Vladni komisar:
Mencinger 1. r.
»a
MALINOVEC
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo lz pravih gorskih malin, kakor tudi neoslajen malinov sok (Succus), prodaja v vsaki množini po zmernih cenah
tvornlca
»ALKO
družba
z o. z.
Ljubljana, Kolizej
JEDILNO ORODJE
oprave za hotele, restavracije, kavarne, bare, sanatorije in gospodinjstvo.
ALPAKA SREBRO
Proizvodi svetovne tovarne „Sandrik" d. d. tvomice srebrnine in kovinskih predmetov Dolne Hamry cSR.
NOVOST! Rje prosto jedilno orodje. Snaženje nepotrebno.
Prodaja in razpoSlija za Jugoslavijo:
SREČKO PODGORNIK, Maribor
Maistrova ul. 3.
Zahtevajte vzorce in cenike 1
VINO
I
belo haloško staro in novo lastnega pridelka nudi
DAVORIN TOMBAH
Št Vid pri Ptuju.
NAKUP
zlata, srebra, platine, srebrnih kron, zlatega denarja.
Covarna za ločenje dragih kovin
Zinbliana 7,?Jernejeva cesta 8.
- Prodam
ca 5 hi prvovrstnega 67 do 72 stopinj močnega, dve leti starega
medenega žganja
Vprašanja na tvrdko Oroslair Doleneo, Ljubljana, Wo fova ulica 10.
Pristni in pravi
KAVČIČEV
rastlinski
ŽELODČNI ► MM LIKER
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja
EDINO LE
Raztlinska destilacija JFL0RIAN"
(Izdelovalec Edmnnd Kavčič)
družb« z o. z.
v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej)
Vsaka pristna steklenica je opremljena s originalnim podpisom:
Za pristnost jamči
Varujte se ponaredb, ki se prodajajo namesto pristnega
Kavčičevega »FLORIANA«
DVESTO SODOV
hrastovih od 100, 200, 300, 400, 500, 600 In 700 litrov v popolnoma dobrem stanju, za vino in žganje, se proda po ugodni ceni. — Vprašati pri BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana, Kolizej.
...........................     J
SSaSBSSSSE
odo
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina Špecerijskega blaga
— IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:	-~	-
Rogaikl Tempel vreleo, Styria in Donat vpeleo, Radenski zdravilni vrelec In rasna druga domača In Inosemake rudnlnake zdravilne veda.
Zahtevajte cenik!	Ustanovljeno 1888.	'	Točna	postrežba!
Pivovarna „UNION“ v LJnblJanl
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakors
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobi s« tudi tropin* la iladno cimo, U so kol ilvlnska krma zelo priporočljive!
GARJE
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TBNKOCZT, lekarna, Ljubljana Slovenila. ( ) 000000000000
gostilničarske zadruge v LtoMjanl
Gosposvetska cesta štev. 16
poiredafe brezplačno u vie slnibo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 1 Din, =—	z dežele 4 Din.	—:
Tovariši gostilničarji! Poslu-injte se te ugodne prilike!
vseh vrst oddaja
ljubljanska Industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGHOLA
LJUBLJ AN Am
Dunajskrf cesta
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repii
sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezljska ulica itev. 18.
E 0
[ Trajno in koristno
primerno darlio je
šivalni stroj znamke GRITZNER in ADLER v raznih opremah.
Znatno znižane cene.
Pouk vezenja brezplačen.
Dobite le pri Josip Petelincu
tudi na obroke.
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika ob vodi, Oglejta si razstavo, brei obveznosti do nakupa.
Hotno vino flstltl h trpko ter prekislo omiliti ]e zelo enostavno ! i
V zalogi imamo špecijelno francosko želatino ,LAINŽ“ tvrdke Glermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno H navodilo.	Glavna	zaloga:	Zahtevajte	cene(,;	0
Drogerija. „SANITAS“, Celje in Ljubljana.	Q
LIKCRJC:
Medicinalni cognac Jajčni cognac Rum
Jamajka - rum
Pelinkovec
Slivovko
Tropinovec
Sadjevec
Brinjevec
Vermut vino
Malinovec in neoslajen
Malinov sok (Succus)
Rumosol
Špirit
v najboljSi kakovosti in po najnižji ceni priporoča
»ALKO«
dražba iojl
Ljubljana, Kolizej
M		
N		
a		
		
M	;	
n $		
rt		
'3	4	
	■	
		
S# '6		
’0		
6		
rt	!	
$	!	
M o		
Jeruzalemec
muškateljec, burgundec, rizling, maslavec, cabernet od preše
38 ha, 17 viničarskih družin, tik Jeruzalema v ljutomerskih goricah.
V kleti iz leta 1926 200 hi za sode „	„	1927	200	hi za buteljke
Za pokušnjo gratis na razpolago kočija.
- #
Križniča graščino Velika nedelja pri Ormožu
(prej nemški viteški red).
Jedilno orodje
navadno In alpaca, voščeno platno za na mize, Sifone, klote, čipke, vezenino, tapetniške inore, nogavice za dame In gospode ae kupi najugodneje le pri:
blizu PraSirnovaga spommlka ob
mcrrTTTTrrrvinmco:
liovMiKa tovaraa mlneralnlli ?ofla. soaavlce lia.
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in cltronov aok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodoveo, nektar, krl-atalno oltronado, jabolčni blaer.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
□TirTTTITTlTrrnTTTITTnrTITTTTTTTTTTl
Vinska trgovina In restavradla
Peter Stepli, Sp. Šiška 256.
prlpororoča p. n. gostilničarjem svoio veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriSkih, istrskih in Štajerskih vinskih goric. Teleff. št. 262.
Šobra vina, domačo Šunko, salame in kranjske klobase priporoča gostilna
3van Bricelj
v Stepanji vasi
priporoča se najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
3van Bricelj Dunajska cesta 16
Delo solidno. Cene zmerne. J(a planirjn.^^ Strokovna izvršitev gost. stolov in miz.
Zaloga stekla, porcelana In svetllik
FR. KOLLMANN, Liubliana
dovoli gostilničarjem In kavarnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene.
Hotelir!!! Kmrnarji! Gostilničarji!
Stole po nizki ceni za hotele, kavarne in gostilne razprodaja skladišče. — Zahtevajte ponudbo dokler traja . zaloga 1
TVORNI CA
Savijenog podučiva d. d.
Karlovac, Hrvatska
Ob 40 letnici svojega obstoja priporoča veletrg. ANDREJ MEJAČ v Komendi pri Kamniku
svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih
 -7- VIN —
katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo ffranko po železnici na postajo kupca!
Z vreml v Špecerijsko ta delikatesno stroko spadajočimi potrehSčlMi^^takM tad^r^ vrst namiznimi ta bnteljsklml vtal postreže gostilničarjem najceneje
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
Veltpraiarna na kano n tinktrlbnlm obratom.	■=	======	Zaloga mineralnih vod.
orlg.
Sporklet11
mim
(Svetovni patenti)
CeneS' in bol;c od obit soda-vode!
JrdnostrvDDl inMnl Izvrstna kvaliteta!
Zahtevajte prospekte in ponudbe od samoprodaje za SHi
Bngo Oyenes k. d., Zagreb
Draškovičeva ulica štev. 46« Telefon štev. 25-12
VSI
Sl
8
n
n
8
a
N
M
Raznovrstno
mineralno vodo
kakor:
Rogaški Tempei vrelec,
„ Styria vrelec.
Donati vrelec. Radinski zdravilni vrelec, Giesshllbelsko slatino. Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, Gleichenberški Konstantin vrel-Karlovovarski mlinski vrelec, Nieder Selters,
Franc Jožefovo grenko vodo. Hunyadi Janos grenko vodo. Gubersko Srebrenico
priporoča:
A. Šarabon, Ljubljana.
veletrgovina špecerijskega blaga In glavna zaloga domačih In InozamsKlh mineralnih voda.
Ceniki na razpolago!
V zalogi la tudi najboljša francoska galsrta za CISčan]a vina po zelo nizki ceni.
M
N
M
8
H
H
M
K
n
n
n
g
M
n
,er«e> Jele«,,,
Ljubljana, Stara pot štv. 1
(poleg Leonišča) priporoča svo« priznano dobri
MAjARONCKOV” špiritov in vinski kis
ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja.
Ustanovljena leta 1886.	Telefon štev. 2578.
»
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Različno sukneno, volneno In svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose In metre, kakor
tudi garniture.
Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice In blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli (n barvasti namizni
prti, platnene brisače 1.1. d.
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine In zimske suknje.
g
Vsakovrstni šlfonl, batisti In ceflrjl za spodnje perilo, In sicer od najcenejše do najfinejše vrste.
Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
/
»T
Izdaja in zalaga Zveza (OftllnlčanJcUi *adru* V Ljubljani, — Odgovorni urednik Ivin Hercog. — Za »Nar. tiskamo: fr. Jezeršek.