i
Zabavno-zbadljiv in šaljiv list.
št. 10.
V Ljubljani, 25. maja 1884.
Tečaj II.
Zoran.
(Romanca.)
Ob morji clviga tvrd se grad, Žaluje v gradi vitez mlad, Ječi Zoran, ujet junak, Ponosno čelo krije mrak.
Knežična pride si v morje, Okopat ude prelepe. Telo je znežno jej, polno, In lice nje cvetno, cvetno.
Oko Zoranu zažari', Otožno lice zarudi, Močno zatriplje mu srce: Z njo ljubita se dolgo že.
Bil na turniri se je vrl, Nasprotnika je v prah podrl. Zato je bil odlikovan: Bil mu je lovor venec dan.
Knežična ga je dala mu, Ljubo se nasmijala mu. Posleje se milujeta, V ljubezni se radujeta.
Mož tvrd i strog je stari knez, Po volji ne mu njijua vez. Junaka je ve grad zaprl, Da njijno bi ljubav zatrl. —
Zibljo krog deve vali se, Laskaje devi zali se, Krog snežnih prs jej plavajo, Ljubo jo poljubljavajo.
Močno, močno plamti Zoran. Kako bi rad bii val lehan, Da gladil, božal bi srčno Kipeče devino telo!
Ali v uječi Mre mi pomlad, V hudi nesreči Venem še mlad.
„Žalno toguje Vitez ujet, Skoro vzraduje Nežno se spet.
Deva:
Vse se raduje, Vse veseli, Meni le huje Lice bledi".
Ura bo bila Polu noči, Deva ga mila Osvobodi."
Temk požene beli dan, Tem& pokrije hrib i plan. Prijazno zvezde zabliste, Zoranu nado probude.
Kar ura bije polunoč, Srce zatriplje mu na moč. — Zaskriplje ključ ve vratih tih, Pojavi se knežična v njih.
Junaku pade na srce, Zoran pritisne jo na se Poljublja v lice jo zorno, Poljublja gladi jo sladko.
Lehno potem izideta, Po hodih temnih ldeta, Pod milo stopita nebo, Do morja prideta lehno.
Knežična naglo stopi v čoln, Zoran gre vanj veselja poln. Vesla po morji miren plov, Popelje ljubico domov.
Oivkoslav Lažan.
Junak:
„Divna mi deva Vroče plamteva Biser krasan,	Za:te Zoran
Nezvesti vitez. * ~ -
(Balada, ki je že radi prekrasnih rim vredna, da se se jej podari „medalja".)
Peva v gradi dfvnorailem Deva pesenco, O Vsevladi divnomilein Peva pesenco:
„Davno, davno ljubi že me Krasni moj Vsevlad. Skoro pač zasnubi že me Jasni moj Vsevlad!"
Kar prispeje njen ljubimec, Kloni devi se. Tvrdo deje njen ljubimec, Smeje revi se!
..Daj moj prstan—na svoj prstan! Dam ga drugi v dar. Že izbranej ta svoj prstan Dam soprugi v dar."
On odjaha, v stran jo maha: „Bog bo naj s toboj!" Deva plaha, deva plaha, Kaj bo zdaj s toboj ?
Ko v jeseni cvetki tožnej, Lice gine jej.
Kakor ptici v kletki tožnej, Žitje mine jej.
Mej dvema nemškutarjema.
A.	Tschau! Griiss dich!
B.	Servus! Dolgo te že nesem videl. Ali si bil morda ti tudi
tam pri sv. Juriji na Štajerskem? Ves preplašen se mi vidiš.
A.	O ne, nesem bil tam, mi tudi prav nič ni na tem, da bi
na gnojišče skakal. A vedi, meni je žal, da še nemarno škofa, da letos niti birme ne bode.
B.	Dragi moj, motiš se! Saj smo birmo že imeli.
A.	Kdaj? Zagotavljam, da prav nič ne vem.
B.	Moj Bog! Zadnjič v kazini, to je bila vsaj poštena birma.
Seveda, nekaj dnij pred Binkoštmi, to je res. Tudi to te morebiti moti, daje v tem slučaji škof bil vojaškega stanu in da neso potrebovali niti krizme. A birma je birma!
A. Da, da! Kako se že pravi? „Vidljiv dokaz nevidljive milosti!" . . .
V Celji.
(Pogovor mej dvema nemškutarjema.)
A.	Ali je res, da si tudi ti v Šent Juriji uklenjene kmete
tepel ?
B.	Ali misliš, da sem tako neumen, da se bom neu-
klenjenih lotil?
Na Ponikvi biva umirovljeni stotnik Auffahrt, ki se je tudi udeležil nemčurskega shoda v Šent Juriju. Ker je moral od tam jo pobrisati, kar so ga le njegove cepelige nesle, uložil je prošnjo, da se sme odšle imenovati Abfahrt. Sicer pa vsi ljudje trdijo, ki so ga videli, da na svoje stare dni še prav dobro teče. To pa je tudi njegova najboljša lastnost!
V Šent Juriji o"b južnej železnici.
A.	Ko so zadnjo nedeljo vsi nemškutarji pri Nendlnu z „ganka"
na gnojišče poskakali, kje so bili takrat?
B.	Na pravem mestu.
Gospod urednik! Ko smo včeraj v našej kavarni čitali „Slov. Narod" in „SIov. Gospodarja" ter zvedeli, da sta tudi dve dami, gospa Kaulichova in gospica Nendlnova pomagali vezati in pretepati nedolžne kmete in kmetske fante, dregnil me je prijatelj Rabener v rebra rekoč:
„Pa ne da bi bil ti mislil na nemčurke v Šent Juriji, ko si pel:
„Da werden Weiber zu Hyanen." Kaj sem mu hotel odgovoriti? Rekel sem: „Kar sem pisal, sem pisal!"
Miroslav Schiller v Walhalli.
Zaupnica — ali ne?
Jeden najvišjih dostojanstvenikov v Ljubljani bil je nedavno umirovljen. Mož ni bil priljubljen niti na zgoraj, niti na spodaj, dasiravno je bil oduren, kjer je le mogel in smel. Pričakoval je posebnega odlikovanja in videl se je že viteza ali kaj jednacega. A vsega tega ni bilo. Dobil je „blauen Bog en" in bil vsled tega, kakor je sam priznal „fisisch und gei-stig so vernichtet", da so ga solze zalile in da se niti poslovil ni od svojih uradnikov, ampak le lakonično jim sporočil: „Griissen sie mir die Herren!"
Tista mokrota, ki jej pravimo solze, je menda pri tej priliki prvokrat omočila njegove nemilosrdne oči, bila je menda nekak opomin na neko zbog kozlovje trmoglavosti spakedrano poslopje, v katerega kletih je več nepotrebne vode, nego je je omenjeni gospod s svojo putiko vreden.
V istini res nikdo ni žaloval, da je odstranjen mož, ki je bil že davno odveč, a ima tacih ljudij, ki ob takej priliki vsaj na videz hote pokazati svoje sožalenje, misle: „če ne koristi, pa saj ne škodi!" In tak na videz-junak je neki gospod, ki se odlikuje po svojih velikanskih stopalih — pravih krakovskih čolnih. Ta cepeligec prebil je marsikaj z umirovljenim in sedaj a d acta položenim gospodom, bila sta jedne duše in krvi. Zategadelj stavil je predlog, da se mu pokloni krasen album s fotografijami vsega sodnijskega osobja. S tem predlogom ostal je pa osamljen.
Dragi predlog priporočal je, da se odstopivšemu izroči sijajna adresa. A tudi ta predlog je propal in nekdo se je
izjavil, da možu, ki je popihal iz urada, kakor.....s
plesa, ne pristoja nikakoršno priznanje.
Naposled ukrenilo se je, da se sestavi nekaka zaupnica. A zopet nepričakovana zavira! Nekateri in to veljavni gospodje je ne hote podpisati. Kako tedaj predložiti zaupnico brez .zaupanja?
V tem stanji je zaupnica še dan denes. Vedno še ugibajo: Kaj storiti? Morebiti vse splava povodi. Umirovljenemu mandarinu z devetimi kitami bodi to spričevalo, da je bil skrajni čas, da jo je popihal. Vse laglje diha, ker je mora, ki nas je dosle tlačila, vendar naposled odšla.
imeli nesmo, zagodrnjali so nevoljni, da je naše gaslo: „Nichts deuts ch!"
4. Da je v omenjenej prodajalnici nekdaj moral bivati „Hans Sachs", ker pravijo; „leider ist aber Hans Sachs in der Schusterei in der Elefantengasse niclit mehr zu finden". Prevažno bi bilo tedaj, da povedo, kdaj je ondu bival? U. A. W. G.	Več č it atelje v.
Dve mladi gospici hvalili ste vsaka svojega moža. „Moj mož je tako dober", pravi prva, „da mi, če treba, čevljičke iz-zuje, hren riba, mizo pogrne." „To je še vse nič," odvrne draga, »moj soprog je tako ljubezniv, da, kadar imam nahod, on za me kiha, da se meni ni treba truditi."
Dalmacija — Kranjska.
Deželni šolski svet dalmatinski je ukrenil, da bode odšle naprej izključno hrvatski uradoval in da bodo tudi zapisniki hrvatski pisani. V Ljubljani imamo tudi deželni šolski svet, nekateri sangvinični ljudje celo trdijo, da je v njem narodnjakov večina. A od večine do slovenskega uradovanjaje mnogo dalje, nego s Kranjskega v Dalmacijo.
Molzna krava,
•matoroga, ki čuje na ime narodnost, jena prodaj. Natanjč-neji pogoji izvedo se pri gosp. Josip u S tri t a rj u na Dunaji in pri uredništvu „Lj ubij a n sk e ga lista", kjer se tudi dobi potreben navod, kako se ta krava molze.
Vremensko prerokovanje za mesec
maj.
Ako dežuje na sv. Filipa in Jakoba — sta oba mokra. Če dežuje o Trijacih — je blato gotovo. Moker maj — kavarnam raj.
Ako je o Trijacih mraz — imajo ljudje rudeče nosove. Maj brez dežja — je suh.
Ako na Nebovliod ni lepo vreme — ostani lepo doma. Ako dežuje na binkoštno soboto — imajo ljudje dežnike odprte.
Ako te v maji komar piči :—• popraskaj se. Ako se križasti pajek v maji skriva — ga ni videti. Ako črešnje v maji dozore — je takoj bero. Ako je maj suh — je suh tudi veliki traven. Kadar je na sv. Urbana lepo — gre veliko ljudij na sprehod.
V zadnjej številki potipali smo nekoliko uradni list, zaradi' smešne notice: „Auf fliichtigen Sohlen". A uradnega lista uredniško osobje bilo je zaradi tega toli iz sebe, da je takoj pokazalo svoje — polževe rožič k e. Smijati smo se morali prečitavši gorostasno repliko, kajti v njej pokazali so dotični gospodje:
1.	Da morajo s hudičem čestokrat občevati, ker so tako dobro poučeni o njegovih nazorih.
2.	Da morajo imeti jako srečno razvit nos. Izvohali so namreč naše prijateljske odnošaje z neko čevljarsko prodajalnico v Slonovih ulicah. To mora že biti poseben patent nos, navadno vohalo kaj tacega ne zmore
3..Da so se jedenkrat ntihotapili v omenjeno prodajalnico in v naše uredništvo. V prvej iskali so Hansa Sachsa, pri nas pa menda škarje, s katerimi se nemški uradni list ureduje. Ker slednjih, kakor lahko umevno, nikdar
Nenavadno debela gospa stopivša iz natlačenega voza, oddahnila si je rekoč: „Bodi ga Bog zahvaljen, zdaj mi je laglje!" — „Mojiin konjem tudi," dostavil je voznik.
-Kfl^O.--
Prijatelj živeč na deželi, pripovedoval je prišedši v mesto prijatelju zdravniku, da je bil tako nevarno bolan, da so trije zdravniki hodili k njemu
„Si pač srečen človek," mu de zdravnik, „kajti ako te trije zdravniki neso spravili pod rušo, boš gotovo še dolgo živel!"
Stava.
„No, če vam povem, napijem se do dobrega tako, da svoje steklenice niti v roko ne primern," trdil je sosed Muhovec.
„Zakaj pa ne?" del je mlinar Suša. „Vam pač kdo steklenico k ustam drži."
„Ne, ne," zagotavlja Muhovec, Jaz se steklenice niti z ustmi ne dotaknem."
,,To ni mogoče!" pravi Suša na to.
„A, zakaj bi ne bilo mogoče," umešava se cerkovnik. „Vzame se bilka in pije se do dna."
,,Ne, ne boter," brani se Muhovec, „to gre tudi brez bilke."
„Pravim, da ne!"
„Jaz pa pravim, da. Pa stavimo, boste videli, da gre!" predlaga Muhovec.
„Čeinu bi stavil! Če hočete, pokažite, če ne pa pustite."
„Pa pustim," odreže se Muhovec in se obrne od Suše.
„Ali, boter, zakaj bi ne stavil?" oglasi se kovač. „Jaz stavim, Muhovec!"
„Dobro," pravi Muhovec, „velja pet litrov vina."
„Velja," odvrne kovač in udari krepko v nastavljeno Mu-hovčevo desnico.
Muhovec pa zagrabi hitro kovačevo steklenico in jo v jednem dušku popije do dna. ,,Tako!" reče zadovoljno in si obriše z rokavom ustne.
Začuden ga pogleda kovač rekoč: „Kaj pa misliš, boter, to ne velja."
„Zakaj bi ne veljalo?"
„Kako neki?"
,,Ali nesem pravil, da se napijem do dobrega, tako, da se svoje steklenice niti ne dotaknem. Saj to vendar ni bila moja steklenica. Razumiš?"
Kovač je kmalu razumel, popraskal se za ušesom, potem pa plačal stavo, katero so vsi skupe popili.
V čem sta si nuhača nos in lojeva sveča podobna? — Da se morata vedno usekavati.
* . ............
* *
. Hitra vožnja.
A.	Ste li že culi, da seje fiaker št. 17 ravno takrat
kakor poštni vlak v Medvode odpeljal in bil ob jednem z vlakom v Medvodah.
B.	Kaj vraga! To je skoro nemogoče, saj je moral
ugonobiti konja! A. Seveda, ko bi ga imel, a vozil se je kakor drugi ljudje — v kupeji.
Ko bi pač smel reči: — „Scliwamm driiber"!

£Resna premišljevanja penzijoniranega filozofa Izidora Muzloviča.
Moje opazke v zadnjej številki so jako nemilo dirnule v uredništvu najčmernejega dnevnika. Kar po konci je bilo vse. Čudno pa je bilo to, da so se proti meni hoteli postaviti v bran, pa so pisali pod drugo adreso. Mož, kije izumil v Rumuniji novo mesto »Brabanconne", kjer bode skoro imenovan častnim meščanom, bil je toli laskav, da je navel par slučajev, češ, tudi pri vas ni vse zlato, kar se sveti. Ko bi tudi vse tako bilo, kakor je pisal naš najnovejši Kolumb, bi zarad tega njegov „ k o z e 1" ne bil prav nič manjši. A pri svojem zagovoru bil je jako okoren. Hoteč dati mi lekcijo, trdil je da se „e 1 e k t r i s c h e R i n g e'- mora slovenski prelagati »električni prstani". „Bože moj, kaj pa še? Kje ste še videli električne prstane, ko se vendar rabijo na nogah, okolu života?" Mari mislite, da je nemški „Ring" vsekdar „prstan"? Kako prelagate potem nemški „Parkring", ,,Karntner Ring"? Ali morda porečete „Koroški prstan"? Hrvatje in Srbi pišejo vsi: »Električni kolobar", isto tako imajo Čehi svoj „kružek", vi pa hočete
A.	Sobotna številka »Ljubljanskega lista" ima strasten
dopis z Notranjskega, s šifro O. Kaj misliš, od kod je ta dopis in kaj pomeni ta O?
B.	To je prav lehko! Dopis je skovan v Kolo-
dvor s k i h u 1 i c a h, O pa je okrajšana oblika za: Opričnik.
Šent Jurski trgovec velikonemec Sche-scherko kričal je v gostilni držeč v jednej roki šop petakov: ,.Kdor mi prinese tiste hujskajoče listker izdane od občine, dobi za vsacega petak." S tem se je le pokazal velikega bahača, kajti sam je predobro vedel, da takih listkov ni in daje tak listek ravno tako težko dobiti, kakor v njegovej prodajalnici tičjega mleka.
po sili »prstane" in „obroče". Proč pak? Prinesite mi samo jeden električen prstan od g. Simonetti-ja in jeden električen obroč iz Ribniške doline, in takoj se vam udam.
Kakor je bil nesrečen ta „prstan", isto tako bilo je od-višno, pridigovati o neumrjočnosti duše. V tej zadevi smo imeli vsi jednake študije. Kar ve jeden, to ve tudi drugi. Mal-hus, pusti tedaj ta meč v nožnicah! Zadovolji se, da imaš Bismarckovo soprogo Herberto, mesto Brabanconne in »električne prstane", sicer ti poslužim še z jednacimi proizvodi, vrednimi »patenta".
Bavno tako meje včeraj razjaril najnovejši dnevnik, „alias" »slovenska Lajbaherica v pomanjšanej obliki". Prinaša namreč uvoden članek z napisom: „Indignatio fecit". V tem članku pa razsaja, kakor stara branjevka „Za. vodo". Izrazi: — gnusno surovi napad — vzdignili so se blatobljuvniki in iz svojega žrela mečejo tokove kalnega blata —
surovost, barbarstvo sili na površje, vandalske tolpe so ulomile v narodno svetišče, s silovitimi rokami udri h ajopostaročastn ihsimbolihinskru-nijo žrtvenike — ikonoklast— brezobzirna podlost — razposajenec —
duše vna r e v ščina zakriva s figovim perjem (!) neskončno votlo donečih tirad — slovenski Therzit
—	psovke najnižje baže — slovenski literarni Cartouche — osobni izbruhi nebrzdane surovosti
—	zaslepljena čreda — surova roka — plitvi phraseur — zanikerno —indolentni — političen buffo — se jej kar usipljejo iz ust.
Da, istina! »In ko bi bil do danes še kdo dvojil o resnici Stritarjevih besed, da se je silna surovost vgnezdila v neki del našega časopisja, danes bi ga moral prepričati o tem uvodni članek v „Ljubljanskem listu" !
To se godi v dobi „iniru in sprave"! Tako piše uradni oficijozni list, za katerega se bode vun vrglo nekoliko z naših davkoplačevalcev krvavimi žulji prisluženih tisočakov. To je oficijozna dostojnost!
Izhaja 10. in 25. dan vsacega mesecu. Cena za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četert leta 80 kr. Posamične številke po 15 kraje., pri opravništvti v »Narodni Tiskarni*, kateremu naj se pošiljajo naročnine, reklamacij« in inserati.
Slednji računijo se po dogovoru.