¿»i ra®*"
\ prü»ikof.
^ txfltp« «i
PROSVETA
% ■¡Bf.
' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UndnUM t» «prnmllkl
HIT South Lnrwndalt Aim.
Off too of PuhUootion: M6T South LawndnU Ato. Tvlaphonn, Roekw«U 4904
xxxi.

*Z iSToS^íií^rrSr CHICAGO, ILL.. ČETRTEK, 11. SEPTEMBRA (SEPT. 21), IM»
Subnotion 94.00 Ynnrty
8TEV.—NUMBER 184
Acceptance for mailing at apncial rato of posta«« prodded for ka
on Jum 14. IIIS.
jetska Rusija in Nemčija
idili Vilno Litvinski I
tečete se umaknile iz mesta in odprle pot uki armadi. Diktator Hitler napadel ¿o Britanijo v svojem govoru v Gdansku ibjavil, da je Nemci ja pripravi jena na dol* , vojno. Nemci ujeli čez sto tisoč poljskih iov po bitki na vzhodni fronti
rjja, 20. sept. — Tu d« sta sovjetska Ru-["gacijska Nemčija pri-deliti podjarmljeno foiemlj« 1 Litvinsko. To ^ katerega je Poljska ¡vinski z oboroženo silo
U ¡n naciji so pozvali i armado, naj okupira i glavno litvinsko me-r djarmljenju tega me-iikolice je obstojalo ne-> vojno stanje med Polj-insko do preteklega je Varšava z grožnjo tične akcije izsilila pri-lod litvinske vlade, da je i osem 1 je.
Stasys Rastikis, vr-»Ijnik litvinske arma-^je včeraj vrnil iz Berlina i, ¡tedanje Klavno litvin-■ Vrhovno poveljstvo ;irmade mu je svetova-j niede Vilno. Sovjetske i io medle to mesto po bitki, so se umaknile omogočile vkorakanje i armadi v Vilno. Odlo-i okupaciji Vilne bo padla k ko ie bodo člani litvinske «estali na svoji seji v
leHmpe** »mratojar protektoratom Nemči-| je tvorila bazo operacij i M, ki so udrle v južni •Ijnke ter dovolila svojim lijcem pridružitev k armadi, bo dobila na-tu iivojo kooperacijo z na-iriala bo kos poljskega rija ob svoji meji, katere-lljene čete okupirale. Na ulju živi okrog 40,000
•in, Švedttka. 20. sept.
iz Tallinna, glavnega onije, se glasi, da so bojne ladje blokirale ko obrežje. Luka v Talij« blokirana in noben par-
I	nore priti v pristanišče ' Juti iz pristanišča. Ru-| K «tem maščevala nad
II	ker ni slednja prepre-
■	Mjski podmornici Or-lluk«
| uradna sovjetska časo-
•	affntura. pravi, da je bila
*	odrejena, ker se polj-'rfruife |>odmornice skript pristaniščih ob Baltiku.
J* 20. sept. — Povelj-
>rte(e armade je naznanilo 'jo Vilne, bivšega glav-, 1 mvin»kega meata. Ruske Ubirajo na južni fronti nižale »o ne Lvovu, glav-|**tu poljake Ukrajine, prodiranju na tej
■	"> zasedle mesU Vladi-jfaynski, Sokol, Brody. Bo-* »«stili iri Dolina. Konje-L»*lki tankov ao dospeli
l^tja Lvova.
I20- *Pt. — Hitler je
(,""M V Gdansk, bivše ,lr"' ' kot oavobodi-
JJ" o je i »ozdravila mno-"totiaoč ljudi. Pripeki* z avtomobilom in popil v Artunhofu. Vsvo-
wegovo Nemčijo, temveč pred Nemčijo Frederika^ Velikega. <Bethmann-Hollweg je bil kan-celar cesarske Nemčije pred ,in po izbruhu prve svetovne vojne.) Naj Bog, ki je blagoslovil nafte orožje, razsvetli druge države, da bodo spoznale, kako nepotrebna je ta vojna."
Hitler je rekel, da so v prvi svetovni vojni vsi izgubili. Nihče ni zmagal. "Nemčija se bo v tem konfliktu poslužila orožja, proti kateremu se drugi ne bodo mogli boriti," je nadaljeval. "Nekateri trdijo, da naše ljudstvo ni tako navdušeno nego je bilo 1. 1914. Ti se motijo, kajti navdušeno je bolj nego kdaj prej in to navdušenje je v srcih. V srcih sta fanatična energija in odločnost. V osemnajstih dnevih je bila Poljska s silo našega orožja in božjo pomočjo strta in poražena na vsej črti. Mi zdaj držimo črto, ki se razteza od Brest-Litovska do Lvova."
Hitler je dalje rekel; "da sta Nemčija in Rusija že izdelali načrte glede bodočnosti vzhodne Evrope. Ko bo svet izvedel, kako skromne so naše zahteve, tedaj ne bo več verjel Veliki Britaniji, ki trdi, da hočemo pod-ismitLnas svat Ona bi mora-
la biti vesela, ko bo spoznala, da naši načrti v soglasju z dogovorom med Nemčijo in Rusijo niso neomejeni, temveč omejeni, toda te bomo branili do skrajnosti. Nihče nas ne bo varal. To smo dokazali svetu v zadnjih osemnajstih dneh. Kako bodo meje urejene, zavisi od Rusije in Nemčije. Nemčija ima svoje zahteve in, izvojevala jih bo na eden ali drugi način. Ena stvar je gotova — Poljska ne bo nikdar več oživljena v obliki, katero je zmesila versajska pogodba."
Berlin, 20. sept. — Vrhovno poveljstvo armade je naznanilo, da so nemške čete ujele 106,000 poljskih vojakov po največji bitki na vzhodni fronti. "Bitka v bližini Kutna, južnozapadno od Wyszogroda, je bila včeraj končana s popolnim porazom jtoljske armade," pravi naznanilo. "Kako velika količina o-rožja in bojnega materiala Je bila zasežena, še ni znano. Izgube sovražnika v številu mrtvih in ranjenih ao ogromne. Na drugih frontah je bil odpor poljskih čet strt. Bitke pri Geniji so bile končane z okupacijo pristanišča."
Naznanilo dostavlja, da poljske čete še vedno odbijajo napade na Varšavo, glavno mesto, z katerega je poljska vlada pobegnila. Branilci Varšave so dobili ultimat, da se morajo ta-(oj podati.
Japonska se boji ameriškega pritiska
Začetek pogajanj z Rusijo
Tokio, 20. sept.—List Koku-min, napol uradno glasilo japonske armade, piše, "da bo morala Japonska v interesu svoje pravice do obstoja nastopiti proti Ameriki, če bo ta povečala svoj pritisk na Daljnem Vzhodu."
V uvodniku, ki ga je list prinesel na prvi strani, je obdolži-tev, "da hoče Amerika postati gospodar na Daljnem Vzhodu zdaj, ko sta se Velika Britanija in Francija zapletli v konflikt t Nemčijo. Uverjeni smo, da ameriško ljudstvo noče vojne s Japonsko, toda na delu so druge sile, ki podžigajo sovraštvo proti nam. Mi gledamo mirno na razvoj situacije in prepričani smo, da bo tudi ameriško ljudstvo izpregledalo in obračunalo z onimi, ki netijo sovraštvo."
Kokumin dalje pravi, da Japonska ne bo odnehala v avojl kampanji na Kitajskem, zaeno pa trdi, da Japonsko ni nikdar vladala militaristična klika in dežela ni imela nikdar militari-stične diktature.
Domej, uradna čaaopisna agentura, je naznanila pričetek pogajanj med Japonsko in Rusija aa indlHS' »—liri», ki je končalo sovražnost) med japon-1* skimi in ruskimi četami na o-zemlju ob meji Mandžurije in Zui^anje Mongolije.
Japonaki uradni krogi so pozdravili rusko invasijo poljskega ozemlja, ker je U spravila Veliko Britanijo in Francijo v zagato. Ob* imata zdaj polno dala v Evropi in njun odpor proti japonskim zahtevam na Daljnem vzhodu je bil zmanjšan. V Tokiju so radostno anrejeli tudi poročila iz Rima. ki ao se glasila, da je Stalin pustil generala Kai-Seka, vrhovnega poveljnika kitajske srmade. na cedilu. Kitajska je osamljena in ne more več računati na zunanjo pomoč.
358	,
Nov poljski \rezim napovedan
Pokoriti se bo moral Rusiji in Neib&ji
Cernauti, Rumuntja, 20. sept — Ustanovitev novefa poljskega režima, ki se bo moral brezpogojno pokoriti ukasom iz Berlina in Moskve, ko ai iosta Nemčija in Rusija raadalili poljsko osemlje med seboj, napovedujejo poročila, ki prihaj^o sem preko meje. Novi režim bi vladal le nad eno tretjino ossralja in to bi bila odbojna država ¿med Nemčijo in Ruaijo, dvanfa mogočnima velesilama. *
Poučeni krogi pršijo, da bo nova poljska vlada, pi bo nadomestila režim predsednika Mos-cickija, takoj slrieails mir t Nemčijo in Rusijo. 'Zemljevidi, ki so prišli sem is Nemčije, ka žejo obris nove poljske države. Ti ao vsbudili velik«) poeornoat čeprav niao uradni. L
Po teh zemljevidih bo Nemči-ja dobila vae polja!» pokrajine od črt«, ki ae vlača jod Katovic do Lodsa in Vshodjp Prusije. Poznan in Bromberg »ta največji mesti na tem ošfclju. Lvov in Vilno bi dobila ftunlja.
Mehiška zvem priporoča nevtralnost
Slikar Rivera udaril komuniste
-------->IW»H. . m w vr-
/*or" je srdito udrihal po F« Br.tMniJi in zaamehoval I™ Madn in povoljatvo polj-Cjj^Nsmignil je, da je
JT* Prepričan, da bo nje-
■T1"!!!* P™ tako
k "¡J A,»*lijo kakor je Polj-ae bo borila do
J" "menil aagM» Tb, T- VoinM mord* tra-
iL t "K**0 «W«* b®
»vini od naa,** ja I A"fJija in Praadja ne ' u Benthmann-Holl-
Amoj, Kitajska, 20. sept. — Poravnava s kompromisom dolge kontroverze glede vlade mednarodne naselbine v Kulungsu je bila naznanjena po japonskih avtoritetah. Angleške, ameriške in francoske čete ao ae izkrcale na otoku, ko so Japonci skušali strmoglaviti vlado mednarodne naselbine.
Avtna unija zmagala pri volitvah
. Martinova frakcija dobila brco
Federacija podprla predsednika Roosevelta
Lincoln, Neb. — Na konvenciji državne delavske federacija, ki se j« vršila v tem mestu, so delegatje aogiasno sprejeli rwo-Iučijo, v kateri so poavali pred-nednika Roosevelta, naj ponovno kandidira. Druga resolucija odobrava cilje in namene Roo-seveltove administracije. Konvencija je oplazila senatorja E. R. Burka, naaprotnika "new deals* M Wagner je vegs zakona.
Federacija bo šla na delo In asi-tirala za por» senatorja, če bo ponovno kandidiral v prihodnjem letu. Roy Brewer je bil ponovno izvoljen za predsednika f**"*-eije. Prihodnja konvencija ae bo vršila v aeoUabluffu.
Detroit, Mick. - <FP) - Pri volitvah v sedmih tovarnah Briggs Mfg. Corp. j« unija združenih avtnih delavcev, včlanjena v Kongresu Industrijskih or-ganizsrij. zmagala z veliko večino. Dobila je 18,807 glasov, u-nija ADF, katere predsednik j« Homer Martin, pa 1052 glasov. Volitve so se vršil« pod nadzorstvom federalnega delavskega odbora
V Detroitu J« unija CIO dobila 90 odstotkov vseh oddanih danov. Edina tekma j« Wla v to-vami Briggs Mfg. Co. v Evann-vitlu. Ind . kj«r je 666 delavcev glasovalo za unijo CK) kot pred-»tavnk-<> pri kolektivnih pofaja-njih. §42 pa za unijo ADF.
Martin j« v zadnjem momentu, ko j« slntll. ds bo njegovs rnips porsžens, zahteval črts-(mena unije ADF z gls-m-nioo, s ai uspel. Ts manever ja
Mcxleo City, 20. 4pt.-<M«hi-ška narodna »vaza ja pozvala dr-žav«, včlanjen« v fanamarišk ¡^.»si »e jp svojem
anju, ki se prične v ranama Cityju, 28. septembra, i»re-čejo za nevtralnost v evropski vojni. S tem bodo dal« vzgi«d vsemu sv«tu, da ao za ohranitav civilizacij«, kulture in bratatva med narodi.
Deklaracija Mehiške narodne zv«z« urgirataehiSko delegacijo, naj na zborovanju napne vs« svo-j« sil«, da ae ameriške države izrečejo za strogo nevtralnost. Na U način bodo narodi na ameriškem kontinentu ojačill medse-I boj ne prijateljsk« veti in povečali svoj prastiž. Am«rlšk« republik« bodo veliko pridobil«, če bodo odločno povedale svetu, da n« bodo podpirale ne «n« in ne druge strank«, ki sta zapl«t«ni v evropski vojni. Podale bodo zgled, ki je vr«d«n poan«m«nJa.
Mexico City, 19. sept.—Diego Rivera, sloviti mehiški slikar. J« dejal, da Vicente Umbardo To-ledano, predsednik Mehiške delavske zveze, in atalinovc! vodijo agitacijo, da pahnejo Hehlko v vojno In izzivajo nemir«, da potisnejo Mehiko v stanj«, v kakršnem m j« nahajala ftpanija. Predvsem bi radi pn-pr«čili pred-aedniške volltv« v Juliju prihodnjega leta in agitirajo, da kon-grea im«nuj« moža. ki naj bi na-alsdll predsednika Cardsnasa, čigar služb«na doba poteč« v decembru prihodnjega leta.
"V«č članov OPU (sovjetski* tajne policij«), ki so bili aktivni v ftpanijl, j« prišlo v Mehiko," pravi Riv«ra. 'TI bi radi produ-cirall v Mehiki drugo d«j«nj« špansk« tragedije v prilog Stalinu, mesarju v Kr«mlu, In pahnili (letelo v katastrofo."
Rivers, ki j« pretrial prljs. ' teljstvo a Trockijem. boljlevi-kom, katerega j« »talin li^nal iz Rusij«, j« d«jal, da Stalin prekate Hitlerja v krvoločnosti In bru-tslnostl
KANADA PRICE LA POŠILJATI |(ETE V EVROPO
Premier King naznanil reorganizirani e vlade
ZAŠČITA OBREŽJA ODREJENA
Ottawa, Kanada, 20. aept. — Vlada j« sinoči naznanila, da bo pričala pošiljati vojaške čet« ? Evropo na pomoč Veliki Britaniji. ki j« v vojni z Nemčijo, Prvi bo odšel kontingent izurja nih letalcev, tem pa bodo sledi e vojaške divizij«.
Dalje j« bilo nasnanjeno, da bo Kanada podvojila število mornaraklh posadk in zgradila več podmornic. Angleška bojna mornarica bo kooporlrala s kanadsko pri straftonju kanadskega vzhodnega obr«lja. Kanada s« bo posvetovala t angleško vlado gled« konstrukcije bojnih ladij v svojih ladjedelnicah, industrije pa bodo poapešlle produkcijo, da bo Velika Britanija lahko dobivala potrebni malarial.
Premier Mackenzie King j« sinoči naznanil reorganisiranj« vlade. Obrambni minister lan Mack«nzip bo postal mlnistar za p«nzije in zdravatvo, delavsk minister Norman M. Rogara pa bo dobil pozicijo obrambn«ga ministra. C. O. Pow«r j« bil it bran za ministra pošte, Norman A., McLarty pa za delavskega ministra.
Chicago. — Frank Kiaovec in I os. Gorjup is ClevcUntía, O., n Frank Koseliski iz Oallupa, N. ■ M., ao 19. t. m. obiskali glavni u-|
•r!Íte8NPJ ,n uredni4tv.° Kooperacija med Rusijo
in Neméijo na rele tu
Halifax, N. B.. Kanada, «0
sept. — H. E. Reid, načelnik tukajšnje vladne ladJscUlnlo« je dejal, da je pr«j«l poročila Iz
HHHito^M	. mg
Domače vesti
Oblaki
POSVETOVANJA 0 RUSKI AKCIJI V PARIZU
Ckvelandak« novic«
Cleveland.—Rojakinja Marion Cuhar se j« pri padcu aak) po-1 škodovala na nogi. Prvo idravni-1 ško pomoč so ji morali dati v bolnišnici, nakar so jo prep«ljali domov.—Mik« Lah ml. s« j« s bicikljem odpeljal v Montano, čez 8000 milj od CUvelands.— Slovenski kandldatj« u člane mestnega sveta (councilman) ao: Goorge Travnikar v 2. war-di, Edvard Puc«!j v 10. wardi, Vatro J. Grill v 88. wardi, Maks Travon v 88. wardi, Km!! Crown 81. wardi In Anton V«hov«c Ur Rudy Lokar v 82. wardi. Primarne volitve so 8. oktobra.
d« nekaj o konvenciji HBZ
Pittsburgh, Pa.—Nadaljnji gl. odborniki, ki ao bili izvoljeni pred sakljuČkom p«t« redne konvencije HBZ 18. septembra, so:
S>l«g starega gl. pr«ds«dnika utkovlča, ki J« ponovno hivo-lj«n, ao ponovno iivolj«ni tudi gl. podpreda«dnik Boič, gl. tajnik D«rkoa, gl. blagajnik Vuk ln u-rsdnik glasila P«trak. Za tajnika bolniške podpore j« Izvoljen Kovač. V nadzorni odbor ao lavo Ij en i OHMcovič (predsednik), Tomič (tajnik), Oolublč, Sanko-vič, Nikolac, Ribič In Staktč. Po-rot ni odbor: Klarlč (predsed i.ik), Tom«csl (tajnik). Krsto-vič, Conjsr, ftn«l«r in Bsš«nlč. Dalj« ao bili Izvoljeni: Badovi-nss za uprsviUUa mladiitskega oddelka, Kutuiovlč (soglssno) za upravitelja slrotišča, dr. Ps-vlinsc ss vrhovnsgs sdrsvniks in Marohnič sa prsvnsgs sveto-
- -	- . | lil m«i«iiiiiv mm F»»»
zsnssljivih virov o krsUnju Lalca.—D«l«gatJ« so si odglaao-podmornic v bližini obratja Wo- vaj| j12 nii dun u dnevnice ia ve Skotije. Neki kanadakl ru- L)||l6f M xviaasll vs«m odboml-šil«c J« odplul na po/orišč«, kj«r ko|n tfr g|avn|m nameščencem ho nt pojavile podmornice. KJ«|V uradu ^^ upravitelja
se to nahaja, ni bilo pojasnjeno.
Jugoslavija prizna sovjetsko Rusijo
I Sklenitev nenapa-dalnega pakU
I BELtiRAD, 20. sspt^-Ursdao glasilo * j« dana« objavila zakon ki daj« vladi oblast bMUjaaja Is jemnlh dekretov
Keiici-sd, 20. sept.—Pogajanja
slrotišča Js ostala pri starem Prihodnja konv«nclja se bo vršila v Chk'sgu leta ItMM
Roosevelt nastopi I pred kongresom
Zahteval bo preklic nevtralnostnega zakona
FRANCIJA IGNORIRALA HITLERJE-VO GROŽNJO
Parls, 20. a«pt. — Pr«ml«r Da-ladi«r js ainoči konfarlral i generalom Oamelinom, vrhovnim poveljnikom francoska oborožene sile, In člani svojega kabin«-a. O čem ao raiprsvljsli, nI bilo pojaanj«no, mnenje ps pr«-\ ladujs, da J« bila na dn«vn«m redu kooperacija m«d sovjetsko tusijo in nacljako N«mčijo na »oljsk«m. O tej In političnih problemih m bo raiprava nada-jevala na današnji aaji članov kabln«ta.
Hitlarjsv govor v Gdansku, v katerem j« grozil demokracijam, saano pa jih poslval, naj sklenejo mir i Nemčijo sdsj, ko e njegovs armada poraslla Poljsko, so prsdatavnlkl francoska vlad« ignorirali. Ns današnji s«jl vladnega av«ta bo tudi dlakusija o predlogu glad« raspustltv« francoske komunistične stranka.
| Vrhovni štab francosko armada J« objavil komunlk« o akcijah na fronti. "Napad sovražnika na pokrajino vthodno od rek t. HI les j« bil odbit," pravi komunik«. "Nemški letale! ao obnovili aktivnosti v tej pokrajini."
Raka Bli«a J« oddaljena okrog
enajst mit) od nssrbfuvksns,
glsvnega mesta PoaaarJs. N«m-
ci so uprizorili v«č nspsdov na francoske postojank«, Is šsisr sklepajo, da a« priprsvljsjo ns of«nsivo na široki podlsgl. V zv«zi r operacijami na tej fronti j« čudno to, ker N«mel ntao doalsj podvisll šs nobsnsga koraka, da pr«pr«člj0 konc«ntra- \ cijo francoskih č«t v ossdju te fronte. Nobena vsa, mssto, mostovi In drugi objakti Ss niao bili bombardiran! po nsmšklh letalcih, LJudJ«, ki «o a« vrnili iz vojnih con, poročajo, da m otroci brszskrbno igrajo na e«-i«tah v vaseh, ki so I« n«kaj milj oddaljene od Maginotak« trd-njavake črte.
MMMMHpnaaMai
Hitler se laže, pravijo v London u
Chamberlainov ' odgovor dikUtorju
l^ondon, 20. s«pt.—Ministrstvo
------------- - w , i Washington, D. C„ 20. sept.—
gled« priznanja sovjetsk« Rusi-h»riM|JMKjn||t Rooa«v«lt j« v razgo-je po Jugoslaviji iti sklanitv« ne- voru t rtporterJi namignil, da bol napadalnega imkta bodo kmalu ^htavisl preklic n«vtralnostn«ga zaključena, se glasi poročilo ivUko^ „d kongresa, ki im Jutri
zanesljivih virov. Dosl«J IjijLestsna v izrednem zaandanju., ....................—
slavija ni Imela dlpiomatišnih ()n ^ ^^ nastopil pi*d kon- za informacija J« dan«s kom«n-odnošajev z Moskvo.	grosniki In s«natorji in Jim pr«-!tiralo Hitl«rJ«v govor v Odan-
VoJa Gorge v ič, bivši Jugoslo- čiul svojo poslanico,	sku In ga obdolžilo, da j« ponav-
vanski minister in sedanji £d- _	. ^^ ^	¡i1 tK^
nednlk srbskih kmttsklh zadrug	? .M.fgjg{..'TS ** ojegovlh ust. Očita mu,
ie nedavno odlotsl v Moskvo. Do* * ^natorjl in kongresnikl ob«h|(Ul j§ -rillwJ «^1 vas rirTk vrnH v ponedaljek. polurnih strsnk ns konf«r«ncl. oW>4|bl, ln Mirotovlla Poljaki In Xsj ps je s^t JSSSZ'm- T« sU T udsležlls tudi Alf M. IK>fsbj, M -Vojs prejšnjS Isjsv« ^nlnokam	Undon ,n Fpink Kno*' T"?1' Poljake In sovj.taka
^r^al u n« U „rinkoči k<in,,k* k»wlldilt<l M	Preteklo leto j« hvalil Polja-
Carlstična Rusi a J« i riakoči- kM jn II()dfiriMllM.dnlU, Združenih {J [n Mplu|al boljševlks, zdaj pa
Is ns pomoč	jj^j drtav I. 198«.	<.. Jt gvfMl . sovjstsko Rusijo
strljs poslala ultimat po umoru	' p„ii.ki
prestokmssledniks Ferdinanda v Ako bo kongres preklical ney. P™ ^M». ^ Sarajevu. Temu j« sledila «ve- tr»lriostnl zakon, bo Amerika «jf^^ tl^.^Va m I ^ tovna vojna Rusija j« gojil« lahko prodajala orožj. In bojni	^ v paria-
prijateljstvo z Bolgarijo In ftsj material Veliki Britaniji In Fran-	JSSLilJX
napovedana zveza med Jatoala- ciJl. Možnoat j« tudi. da se bo vljo ln sovjetsko Rusijo bo mor Ldmlniatraclja itognils John^ J da potisnila vprsšsnj. pans,a-^^
uprizoril z namenom, da odpre pot proceduri glsds razve-Usvljenjs volitev
R. J. Thorns*, predsednik unije CIO, j« pozdrsvO z ms go Dejsl j«, "ds je ts nsjbolj pr*-pričev sien doksz. ds njegovs or-ganizsrijs v resnici zastops in govori v Imenu ogromne večin« «Wlsveev. ki so uposleni v avtnl industriji."
vizms v onpredj«.
Naciji zasegli finske parnike
gujejo mllljsrde dolsrjev Am#-
Irikf.
Skupina senatorjev, ki je proti ameriškemu vm^vanju v ev-
Delavski odbor nastopil proti Fordu
Wsahington, D. C.—Fsderalni delavsk k i odlior js nsstopll pro-ti Ford Motor Co. s |jozivom ns okrožno iednral»«> sodišč«, naj «nforairs njeg«»v odlok. Ts j«, ds «ja »jfin i anrmc ./ ...... — - ....... mwr* kompsnijs UsUvitl ksm-
.U bils odvedsns v Hamburg dn.h mm pl«Hn. '«»0 te- paaja proti o^^rnnJn Ms^ t+n* z Is- Ugramov in 2000 dopinnir od o- rev in ponovno upo.ll 11 vsede-
I Helaingfora, Finska, 20. sept »o,M.ki konflikt. »*» vodila odUič —Nemška bojna ladja j« /assg- >s> opozicijo proti preklkru nrv la finska psrnlks Huomnn Polka iralnostmigs zskons. \odJs te in Vegs. ko ste se nshsjsla v Wi- grupe je senstor Horsh, ^iniNI tlni norveškegs obrstjs. i)»ia|kana« iz Idaha. On J# v zadnjih

Parnike sta bite nslofens s Is-llegrsmov------m. .
«mi In sirom, ko sU odrinila pro neb, ki odobrsvajo njsgovo sU-ti Angliji.	llšAso.H
Is vre, kstew j« vrgU ns essto zaradi unijsklh aktivnosti.
f .. 4
PROSVBTÄ
PHOSVETA
TUB KW UCHTE* M INT
cLutio w uarxiNA xuwiwu maroumi H»*)*** JtVMOfM Prgmm mt pmi	fry U* SI»»«M tf«U*Ml BmmIM MH;
It»»»« CUmk) Im Kamadm
UN M wto. II.M m pul ku. HÜ m i*/t tate; a* Ckissw •* Orara f7.M Mte tote. W '» m M< tote; l»«rara«t»o
•JI» *
SwWrtpti»» ralrai («r Um Uo4tei Stota« («M»* Olm.) Mi Caak4l. M te P»r r«*' Chi»«« • »<» Ctom »7.M H« rrar. •rate* MuaUtoa I» oi. »o rof. T	K
m c« vrteate lU*«**»' Mtor.rte «tobt« Hrtlra. J** rail, <*•». prarai M-/ * o IK^ttotelto to » sfeteju.
#	j*	ssitsliiu.
A4»«ril»imr rstoi m	Mss—rt»to «T rararau»i-
SM -.»telMtod «rtlrto. wfli •«» to rttafwd. Otfcra
•	HMCripte. »U4* M »u*<m.	pMte «te., win te ratufMd 9«Jy «ntes te —Ii i«nwi< »»J
Urate* m vra. fcsr	• ttotea
pholvkti
tur » te Uwwteto A*«.. ChUf, Ulteaiii
MBMMUI ur TM* MUHUm
Datura v <*tot»ju m »rt««r dkvtorater M. »•»•). P«»ra «il«i lwu M HM tov U PMOMII. 4. »HI i» • tel datum«« poteUf SS-
rotelDA. Ponev I to to m««a«M. te M Itol M raUvt
1»
Glasovi iz
naselbin
Embargo - nova prohibicija!
- Embargo ali prepoved izvažanja orožja in atreliva v zavojevane države, ki je jedro natega bedastega nevtralnostnega zakona, prinate novo prohibit I jo, novo kolosalno hinavičino v Združenih državah. Trinajst let se je Amerika sramotila s prohibicijo alkoholnih pijač, ki je ustvarila "butlegarsko" industrijo in največjo korupcijo v deželi — in prav tako zdaj embargo obeta "butlegarstvo" z orožjem in strelivom, ki bo osramotilo in korumpiralo Ameriko.
Iz Californije prihaja vest, da se je Uroka/ že organiziral sindikat, ki bo tihotapil orožje in munlcijo. Na tem materialu je preveč dobička, da bi ga drzni individiji mogli pustiti pri miru, zakon dol ali zakon gor, in če ga ne bodo mojgll prodajati postavno, ga bodo prodajali nepostav-no — In v zadnjem slučaju bo morala ameriška oblast hinavsko zatisniti oči in ne bo smela nl-čeaar videti, kakor ni oblast ničesar videla marsikje za časa prohibicije! ; Argument izolacionistov, ki zagovarjajo embargo, je slino plikav. Pravijo, da je to edini znak nevtralnosti. Ce Amerika odpre vrata vsem in proda orožje in strelivo vsakomur, ki plača in odpelje, tedaj bo Amerika pomagala samo Angliji in Franciji, kajti Hitler zaradi angleške blokade ne more priti sem in kupiti, kar bi rad imel — in to ne bo nevtralnost. Na drugi strani pa Isolacioniati zamolčijo dejstvo, da ameriiki embargo pomaga samo Hitlerju in to tudi ni nobena nevtralnost!
Že večkrat smo poudarili, da tiste idealne nevtralnosti, o kakršni sanjajo idealisti, nI nikjer, nUi je ne bo nikjer. Idealistom sumim ni vseeno, kdo zmaga v sedanji evropski vojni; tudi oni sovražijo Hitlerja, ampak v isti sapi so pripravljeni pomagati Hitlerju z embargomt Nepojmljiva je njihova luknjičasta logika!
Določbe nevtralnostnega zakona so same na sebi absurdne. Izvoz izgotovljenega orožja In streliva je prepovedan, dovoljen je pa izvoz vsega kovinskega in kemičnega materiala, ki Je potreben sa izdelovanje orožja in municlje. Letala so prepovedana, dovoljen je pa ves material za gradnjo letal. Kje je tu logika? Posledica tega bo, 6e lie bo embargo odpravljen, da bodo ameriiki kapitalisti odprli tovarne v Kanadi, kamor bodo lahko izvaiali material, ampak strelivo bodo producirati kanadski delavci, a-meriAki delavci naj bodo pa Ae nadalje brez dela!
Izolacionisti, ki grme proti odpravi embarga, niso opredeljeni samo na eno stranko in ne more se reči, da so vsi nazadnjaki. Po čudnem naključju, kakršno je možno le v današnji goro-stasni konfuzijl, so se naAli skupaj reakcionarni in napredni republikanci* In demokrat je, socialisti in trockisti — in najbrž pridejo zraven le Stalinovi komunisti, ko jc Stalin zdaj izpreme-nil taktiko in se pridružil Hitlerju.
Borah in 14 Follette, napredna republikanca, grmita za embargo, dočim Frank Knox, lastnik čikaAkega dnevnika Chicago Daily News in nazadnjaški republikanec, pobija embargo In drtl se psmetne logike. Daily News in Tribune, oba republikanska lleta, pobijata drug drugega glede embarga!
Hinavstvo embarga v nevtralnostnem zakonu sloni na drugem velikem hinavstvu. Znano je, da napadalci danes vodijo vojne brez napovedi, katero določa mednarodni zakon. Napadalci mislijo, da so se s tem ognili Kelloggovem paktu. Vi so ga vsi podpisali in se zavezali, da ne bodo več napovedali vojne. V smislu modna-rodnega zakona in Kellogg»\ega pakta ni od svetovne vojne sem — nobeni« vojne več. Ni Je Iz razloga, ker je nI nihče napovedal! Japonska ni napovedala vojne KUajski. Mussolini ni napovedal vojne AbesiniJi, ftpaniji in ne Albaniji In Hitler nI napovedal vojne Poljski — torej ni bilo in Ae danes nI nobene vojne!
Te gorostasne hlnavičine se pa nista držali Anglija in Francije, temve« sta napovedali vojno po mednarodnem zakonu Hitlerju zaradi njegovega oboroženega hapada na Poljsko. (Cemu nista bili Anglija in Francija tako odkritosrčni tedaj, ko so bile napadene Abeslnlja. Kitajska. Španija in Albanija?)
Na! embargo priznava vojno, kadar Je napovedana in tako je morala ameriAka vlada priznali evropsko vojno čim sta Jo napovedali Anglija in Francija. Ali morda ameriški izolacionisti smatrajo, da vbjne nI isčel Hitler, marveč Anglija in Francija, ki ata Jo edini napovedali t
čas bi bil, da ZdruAtae države lavriejo r salto hinavstvo v /unanji politiki in s odprtimi očmi pogledajo v obrat resnici, kakrina Je!
Otvoritveno tluvj* Spp ttijujno HMptlo
Ckrvdand, O.—Dan 17. sej* 1U39 bo gapisan med opllit>-<
vvoodskimi Slovenci kot pomemben, zgodovinski d^n, ki zmati nov korak naprej, k^jti tega dne smo slavili otvoritev novega x*Jopjg, ki je postajo del nalaga Siovenskisga ddfVfkega doma ua VVaterloo road v Colun-woodu. 9 postavitvijo tega novega poslopja ali prizidka 0DD je bil postavljen nov mejnik na-iiib »kupnih prizadevanj; z o-j voritvijo tega poslopja se je pričela nova doba našega vzajemnega udejstvovanja.
Preteklo nedeljo se je torej vriila pomembna proslava v nali naselbini. Novo poslopje ali prizidek 8DD, radi katerega jc bi-
0	tukaj In v naši javnosti dokaj kritike, je seda/ na rafpo-ago, da služi svojim namenom. Kal 8DD je s tem zadobil lirii pomen «Tnali javnosti, v naselbini ssml Js pa zbudil .splošno zanimanje in odobravanje. Ta prizidek sedaj trdno stoji. Preteklo nedeljo so bili novi prostori izročeni naši javnosti, ds si jih ogleda, da se v njih prvič zabava, veseli in raja. Vale ljudstvo se je odzvalo in vs**io pozdravilo svojo novp pridobitev. Dan otvoritve bo ostal v trajnem spominu vsem, «lasti pa v#«m onim, ki se zavedajo natega delavskega, kulturnega in prosvetnega napredka, ki j? s em dobil novo podkrepitev.
Razume se, da je bilo direkto-riju težko podvzeti to korake, da se prizida novo poslopje k SDD, kajti to ne gre kar tja ven-van. Taka stvsr zahteva obilo odgovornosti in skrbi. Treba je mnogo zborovanj jn sestankov, zraven pa mnogo dela. Vse to delo, ki je zahtevalo obilo truda, ae je izvrlilo v zadovoljstvo ve-ike večine. Dne 16. in 11. sept. se je pokazalo, da nali rojaki po
1	tirnem Clevelandu tffitijo z nami, kajti prilli so v velikem Itevilu. j Mili so delničarji in delničarke Ur ostali rojaki, da vidijo novo stavbo, ki je ponos nali collin-woodski naselbini. Zbralo sc je toliko ljudi, da ao bili prostori ves čas proslave polni ljudstva. VHi ti rojaki in rojakinje so nam pomagali, da se je nala dvodnevna proslava SPD zavr-iila na impozanten način. Otvoritveno slavje prizidka SDD je bilo sijajno.
Nedeljska proslava je imela praznično, svečano lice. Zbralo se je na tisoče ljudi. Mnogi tah so delali oziroma sodelovali z dl-rektorijem SDD in z ženskim odsekom, da Je ilo delo jadmo izpod rok. Možje in žene. fantje in dekleta—vsi in vsak ter vsaka—so bili na svojih mestih, stregli gostom. Vsakemu se je poznalo, da dela ln pomaga z zanosom, da se z veseljem Žrtvuje. Vsem tem izrekamo javno priznanje, enako tudi vsem itevil-nim posetnikom, ki so pomagali, da je stavnoet tsko sijajno uape-Is. Iskrona hvala vsem skupaj! Dalje gre priznanje sploinemu občinstvu za vzdrlanje lepega reda na proelavl. 8kulali urno u-streči Čim večjemu itevilu občinstva. Ako nismo pri tem do pičioe uspeli, naj *«lja pregovor, Vi pravi, df vsem ljudem
niti fiog ne more ustreči, o katerem pravijo, da je vsegann>-počen, kako neki naj bi mi revni lepšanj to dosegli.
Neva stavba je postavljena. S tem m seveda Ae ni vse done-fceno. Beda j je treba, da te ta nova stavba izplačuje. Treba bo obilo truda in požrtvovalnosti. Ampak to ni tako težko kot se morda sliSi. Ako bomo delali složno roka v roki, bomo tudi to dosegli. Ako bomo šli složno z delom naprej vsi delničarji, direktorji ln rojaki sploh v naselbini in v Clevelandu, bo nai Dom uspeval in premagal vse finančne težave. Treba je pozabiti na vae ngfe morebitne prepire in razlike v mnenjih. Pred očmi pa j nam bo samo dobrobit naleta Slovenskega delavskega doma in njegov zdrav obstoj. Na ta na£in bo Ilo naie skupno delo naprej brez posebnih težav. Iskreno ielim, da bi v tem smislu j vsi sodelovali za naAo skupno) stvar—za naie shajaJiiče in i bi-, raliiče, za naie delavsko sredi-Iče SDD !
Anton JankevicJi» član direktorija
Nu&i »Utvemki pevski zbori
Ubrary, Pa.—-Ne bom pisal o političnih dogodkih in tudi ne o vojnih zapletijajih, kf jii to so ie in bodo le storili drugi. Rad bi pa pisal p stvari, za katero se zanimam že od mojih mladih let—namreč o petju.
Po mojem mnenju je naie slovensko petje med najboljšimi sredstvi, da ohranimo naio slovensko pesem in slovenski jezik v tej deželi vsaj le nekaj generacij med naiim ljudstvom, predno popolnoma ne utonemo v morju neizogibne pozabljivosti. Ampak to prizadevanje, ta vzgoja in izobrazba stane denar. In Kje naj ga vzamemo? Pelčica onih, ki žrtvuje svoje prost« u-re in vsak cent, ki si ga more pri trgati za izobrazbo petja, «a-ma ne more vzdrževati in pokriti stroškov za učitelja in ostalih izdatkov, ki so s tem v zvezi.
Naia podporna društva, ki se rada ponašajo, koliko storijo za slovensko izobrazbo, izdajo na tisoče dolarjev letno za šport oziroma za žogometne skupine, Ifa-tore pa nič ne storijo za ohranitev slovenskega jezika, za pomoč slovenskim pevskim društvom pa nimajo niti dolarja.
Naše pev. društvo "Bled" ima 22 članov in izmed teh jih je 19, ki so člani SNPJ, pa tudi ostale bi ne bilo težko pridobiti, ako bi jednota pokazala, da se strinja z njihovim prizadevanjem izobrazbe In bi jim prlila včasih na pomoč. Na piknikih SNPJ so vsa tukajšnja pevska društva nastopila 100% (tudi oni, ki niso bili člani) in niso dobila niti polovico za kritje voznih stroškov, četudi se je napravilo na letošnjem pikniku nad $500 prebitka.
Moj namen ni, da bi kritiziral. Navedel sem to le z namenom, da bi pokazal javnosti, kako nujno je potrebno podpirati slovenska pevska društva, (tad bi videl, da bi glavni odbor vzel to v pretres na svojem prihodnjem zasedanju in se izrazil, če mu je kaj na tem, da živi naša slovenska pesem v naši novi domovini. 2eleti je, da se bi gl>
Diktator Stalin (na sredi) in drugi sovjetski državni uradniki opazujejo vaje riWaih vojaških letalcev, ki so se nedavno vršile v zraku v bližini Moukvc.
odbor zavzel in nam pomagal vsaj z literaturo p?, tiskovinami. V tem smislu pozdravljam vse napredne rojake, ki se udej-stvujejo na izobraževalnem polju slovenske peniji i!
I*o Prijatelj, predsednika Bleda.
pne, ki se nami ne znajo. Prosilka za prvi državljanski papir pa ne ve, kdaj je pHUa v Ameriko. od kod je prišla, s katerim parnikom, kje in kam je prišla. Ze pred letom dni sem prejel stično pismo od Frances in odgovoril, kq sem poizvedel, ali prosilka Je pozabila in je izgubila ter zopet ne ve!
Sedaj bom še posebej napisal tf Prosveto, naj dajo v Wanke-ganu pfi njenem društvu v za pisnik, da jo bodo lahko opom ijili, ako bo še izgubila to posla no. Bomo ji dali njeno dekliiko ime, kajti v Waukeganu ne bodo vedeli vsi kopa se tiče. Ime ji je Mary Praprotnik, doma iz vasi Bele pri Kranju, Jugoslavija, odšla je od doma 6. septembra 1905, prispela v Antwerp, Bel-
Metropolako kibicunjc Cleveland, Ohio.—Pred man<* leži razglednica, ki predstavlja Posey Tube (predor) jped Ogk-landom i> Aiamedp, California. Na drugi strani i i tam: "Cenjeni sobrat! Veliko priznanje, ker si tako lepo opisal "Lady Luck" v Prosvoti. Ako pi bil v bližini tebe, bi dobil 'pušeljc' za klpbujk. Ker sem predaleč, naj bo mesto 'pušeljca' moje priznanje! Cital
sem spis tudi moji soprogi, ki	„	_
leži že 11 mesecev v postelji, in gija, 8. septembra 1905. se vkr ona daje isto priznanje kot jaz.|cala na parnik Island in prišla Prejmi pozdrave iz zlate Cali-lvNew York, okrog 25. septem-fornije od "Velikega Toneta" bra pa v Lorain, Ohio. Z njo (ali Tomšiča.	ona z njimi) so potovali Jerca
Tako si pisejo'ijiuzikantje. To-1 (sedaj Gertrude) KunčiČ in nje-ny je namreč mojster koncerti-' ni, Jos. Kunčičevi otroci, Joseph, ne. 2elim ljubo zdrayje njegovi Mary in Louise, ter sorodnik Jo-soprogi, da bo Tony lahko za-1 seph Kunčič. (Pozneje je ostala igral "Beer Barrel*' polko (po pri Kunčičevih par let, nato je češko se pravi: "Modfansku pol- bila uposlena pri Moharju Mlaka) in bosta oba s soprogo ve- diču na Center (sedaj Racine
sela, in jaz bom vesel.
Pred otvoritviio razstave v San Franciscu mi je Tomšič poslal "ključ" k razstavi, ki ga še hranim.
Cital sem tudi pismo iz Wau-kegana. 111., ki ga je pisala znana delavka za sociulistični pokret, ki je bila pred 19i'* v odseku porotnega odbora, namreč France« Zakovšek. PriČerjja se takole: "Že zopet te morem nadlegovati (če ne bi bilo večjih nadležhe-Žev na svetu, Frajicka, kako lahko bi mirno spal) radi pozabljivosti ljudi" itd.
Kaj je. boste hotel vedeti. Zadeva je takale: Kdor se ne zna sam pobrigati, se mora nekdo drugi zanj. Tam je neka rojaki-' nja in menda članica društva št. 119, ki je v Ameriki že 33 let, a še ni državljanka, je pa potrebno, da poHtane, kakor je potrebno še mnogim drugim, ki so mislili, da pride vse "od zgoraj" in so se pozabili pobrigati še "za spodaj", kakor fmo se morali mi vsi, če smo hoteli biti državljani, kajti tukaj živimo in tukaj bomo umrli, in to Je naša domovina! In tako se briga sedaj zanjo mrs. Zakovšek, ker ve, da se je treba pobrigati za
mw|| . četrtek oi «j
Uganka o Mantidl} potopljeni celini
Najstarejši narodi „veta ¡maKJ dozemlju, kakor v Indiji i„ KiU ¿1 legendo o vesoljnem potopu. 0hran!?1 svetem piamu nam priča, da davnim doživeti veliko katastrofo t
Učenjaki ao iskalj povsod sledova J edine, ob obalah severnovzhod,* Jfl Južne Amerike, sredi Atlantika fl norveški, ,r«ki in portugalski obali, '"v zembtf in ob Črnem mc*|u. stara Her, pnpovest o pravljični zemlji onstran H vih stebrov, današnjega Gibraltarja n ljudem miru. *Ie*to, napolnjeno r J bogastvpm, bleščeči templji, kjer .so d svečeniki bogbvom, prekrasni otoki z bul lenjem in pestrim žjvalstvom, vse to je domišljijo narodov ie pozno v srednji vi
Kaj pravijo geologi v tem, je-li 0i.k bralUrske ožine, v Atlantiku nekdaj resi potopljena otoika zemlja Atlantida? I di Atlantskega oceana se vleče od severa dolg podmorski prag.> Ce bi se Atlantik] soč metrov ponižal, bi se pokazal med Evi Afriko ter Ameriko ozek pas zemlje. J da se je ta del sveta pogreznil v davnini jc.
Toda, obstajajo še druge teorije. Me« je dejstvo, da je zahodni del Atlasa, gor] severni Afriki, strmo razsekan v morje., brž se je to gorovje nekoč še nadaljevalo I tokih v Atlantiku, o katerih nimamo vc dovinskih podatkov. Ce se je to zgodilo v, zgodovinski dobi, so tedaj Kanarski otokf nek nekdanje rajske celine. Ti otoki se | nes imenujejo med Spanci "Trinajst otok« če."
Druga hipoteza pravi, da je ležala Atl v severnem delu današnjega Oceana, stoletja je obstojala, če že ne direktna, I trgana vez čeri jn otočičev med Grenlanc Evropo. Ostanek nekdaj potopljene zer danes še Island. Ali je bila tedaj na Evrope, zibelki mnogih evropskih naroda topljena kultura? Raziskovalec Herman1 je zbral več dokazov, da je na kopni ožil je vezala Evropo preko Greenlanda, v| nekdaj blažja klima.
V Pirenejih jc našel Francoz Casteret ke prastare naselbine, v njej polno kosti] skega medveda in drugih sledov, ki jih a Ija v zvezo s praprebivalci Atlantide. Pi čne so tudi najdbe kamnitih kipov v ki segajo 15,000 let nazaj in ne vedo, k4 je ustvaril. Učenjak Leon Frobenius je na zahodni obali Afrike plastične figure, pripadale visoki potopljeni kulturi in posebni tip rase, ki je danes tam ni.
Francoski vojaki
■a f reale Is barak v Vincenecsu.
a ve.) in ISth street v Chicagu 111. Mohar je mrtev že več let Upam, da bo to zadostovalo in da postane naša rojakinja in so-članica SNPJ državljanka, mi dva s Francko pa bova to naše delo skončala, ker nas čaka še mnogo sličnega dela "za narod"
Da sem gornje napisal je vzrok to, ker me nekdo zopet pi ka, kakor komar v sedanjem ča su. Ne bojim se komarjev, še manj pa švejkov, ki mi pošiljajo lekcije.
Sem eden onih, ki jim delo ne dopušča, da bi posečali vse seje, dasi nekateri mislijo, da bi moral biti zraven. Kdor se v moje delo vtika, naj mu bo povedano, da ono delo nima prav nič opravka s sejami in shodi naših organizacij. Mi tam samo opravljamo svojo službo, če je pa katero drugo delo, ga opravimo kjer spada. A kljub temu se udeležim društvene «eje vsak mesec, le malokftero zamudim. Tud klubove seje posečam že zadnjih 11 let zato, da se klub obdrži pri življenju, četudi bi nasprotnik jako radi videti, da bi ga ne bilo in gobezdaio, da nas je tako malo, da bi lahko zborovali v telefonski kočici. Kljub temu smo plačevali SDD svoje obveznosti, dočim so bili drugI, ki jih niso, celo naprejevci ne!
Cltatelj angleških časopisov nem že dolgo in ne vem, sem prav čital ali ne. Ampak ko sem moral pokazati, da znam čitgti> so rekli "dobro", torej «em gotovo pravilno čital. To je bilo v prilu leta 1906. Ker ¿¡tam angleške liste, zato vem. kaj oni pišejo, kar še ne vero In je meni po-trebno za dopisovati^, se lahko tam naučim- Zato ne potrebujem tistih, ki se še redili niso. ko sem jaz že šel skoti preizkušnje, ds me bodo oni učili. Nisem se nI koli smatral za učenega in vem. da nisem, ne dopuščsm si pa. da se bi oni. ki se smstrajo za učene, dasi nimajo kaj pokazal s svojo učenostjo, norčevali iz nas neučenih. Toliko kampeljca sem pa Ae vedno, da jih zavrnem in Jih tudi bom. dokler bom v . javnosti!
Ds sem v javnosti ni mojn i krivda, ako je sploh krivds. da (Dalj« aa i. atraaU
Zakaj je nebo sinje? |
Nebesna sinjina je čuden zračen barvr jav, ki ga lahko vidimo v vseh mogočih njah od najtemnejše nasičenosti pa do svetle sinjine. Stopnja sinje barve j« odvisj posebnosti zračne plasti, ki jo opazujemoj kor vemo, svetloba valuje in se posamezne H razlikujejo po zračnih valovnih dolžinah, si lahko razlagamo nebesno sinjino iz d bele, vse mavrične barve vsebujoče sončne lobe z zračnimi molekulami. Ta pojav m 1 razložimo tudi takole: če moli iz morja I tudi njo preplavijo veliki dolgi valovi, U meni, da se ti valovi širijo brez vsake zar in skoraj nemoteno drve naprej v svojoj Narobe bo pa skala majhnim valovom znM smer in jih odklonila na stran. Prav tako] svetlobo. Najmanjši zračni delci dolgih rdeče svetlobe nič ne ovirajo, kratki sinji lobni valčki se pa ob njih razprše na vw »t Tako se zdi tudi cigarni dim, ki sestoji iz majhnih delcev, nasproti temnemu ozadju ( ker razprši na vse strani od strani pnh»ji kratkovalno si^jo svetlobo. Prav tako kaki majhni delci dima, učinkujejo na sončno lobo molekule, najmanjši zračni delci, K. j v nadmorski višini v enem Itirjaškem cen tru nič več in nič manj ko 27 trilijonov. T videzno zračno sinjino opazimo ie na razdalje; povzroča na primer pojav «mj» ljine", kjer tvorijo gore temno ozadje —
Najstarejša ura m
Ura, k« šteje skoraj 550 let in ki brezhibno deluje, je gotovo redkost ca Normandije. Rouen. ima ^¿no uro^ jem Velikem stolpu, ki spada tudi drugsee mestne znamenitosti.
Uro j« InMal ur.r Jeh.n * ¡me tega moia. ki je razvil ta** iudo. je po krivici	h bi*
teh 850 letih ni ura lahtevala noMnm nih popravil in ,re vemUrk «.m "»«<> Urarji, ki »o jo natanino pm»*»1. ^ da ne kaie njeno kole. e .k^ ^ „ obrabe. V Velikem «lolpu P« vW » «ka ura, ki itvira iz l "«¿»"¿'J . t 1893. Poaebnoat ta^ Jf	k„
en kazalec. V .vojen, b^ato okrafe^ , „ niku kate podobe tedenakih dni m govlm! Imeni.	v«ilk*»
Vitak večer ob 9. ubrano ivonenje »vonov. kaaor	.
ku. Eden i,med teh «tarlb «vo"Ov^ ( „ Bov«i. ki je prvotno ,uli"*"J*' , f^tiUji" potil in sedaj Ima	* M dajei»'
aed. ivan Cachc Bibaud l epr»	,„
beni mojatrl koncertov »a ubraw	w
e,«fce katedrale, je «A J««??^ ^ do prrcitnoati I« «"ft^irai ,wleg drugih wiamen»to.U
ovice starega
IjC
[iairfai pri podiranju drevja
Dratgoše, 5. sept. ko je presenetila hu-ki se je primerila jldne užitkarici Juliji iz Dražgoš. S svo-Tomažem je šla Je-"gozd. Pomagala mu ^podiranju drevja. Do ne-HtfUlo v grapi, znani do-, pod imenom Slap. Brat /posekal veliko bukev^ T* pri padanju zagozdila v f^ednjih dreves. Da jo na tla, sta pričela brat j vleči za veje. Medtem, fpotezala, se je drevo izumilo na tla. je imel še toliko čaaa, čil v hribovitem »ve-_ njegova sestra. Ne-Jtt je odlomila velika j je padla Jelenčevi na-. M vrat. Reva je od bo-^tkričaia, a tedaj jo je že ) tla in ji zlomilo vrat. _~je oblegala na meatu Brat je bil v prvem hi-
■	iz sebe, da bi ae bil za-jklide resnice. Cez čaa šele, fdajala sestra nikakih zna-
enja, se je zavedel kru-0 nesreči je šel obljudi, nakar so preneali
■	na dom, kjer so jo poln mrtvaški oder.
»t v eni noči pregnan vlomilec
Zagorje, 6. sept. iko dolino je v noči od ma nedeljo obiskal vsiljiv e, ki je budil z vlomljan-i oken in vrat mirno prebi-Okrog polnoči je prišel nove trgovine na Lokah I odpirati zunanja vrata, u trgovec zaradi takih o-posebno signalno napra-i je naenkrat začul iz prve-ropja strog glas, ki je že nepovabljenega nočnega valca preko rudniškega ti ke#a rova. Ta praktična «va je trgovcu že v drugič ila, da je pregnal vlomil-
1 po eni uri so na Lokah o-fAštča in Roba vsa lajali psi, mnoge prebudili iz span-K" pa je lajež prenehal, je ptfo pol ure začul meaarski Vinko Robavs, da nekdo ko vlamlja v mesnico. Hi-viital in stopil k oknu. 2e opazil vlomilec in zbežal ceste proti Kisovcu. Ro-l je v svetli noči mogel le o-i da je bil begune majhne l»« in v svetli obleki. Vlo-pa je vsekako moral kraj > poznan, da se je ¡K) «ki cesti vračal proti Za Nekako ob 3. zjutraj je * dvorišču pri VVeinberger-\l*Tje lx) tihem prlbliže-™om. Najbrže je hotel v* dobro ogledati zaradi •ti in gotovega uspeha, za-1 vžigalnikom ogledoval, "»J prične svoj posel. Toda čas se je zbudila poalo-»J« gostilne gospa Saksova. HU« vlomilca, ko je z vži-1« HV'et i I naokrog. Ko je J1 kj i*če, je jadrno ako-ograje na cesto. Ker od »"¿nega pohoda ni imel u-■ * poskusil srečo ob 3.80 w •Jamarju dr. Scheichen-biv® le nekaj korakov "J«*rierjeve hiše ob glav-n Tu P« ni vlomil pri vra-'1®Psk je utrl dve šipi in »^Pirati okna. Ze je men-JJdovoljen, da bo končno do svojega načrta, pa . doktor z okna apal-" »klin glasom, da se je vlo-?!*r "«"«M. nato pa zbežal
■«Trbovljam.
Robava in Saksova. je |Irtrnar "pazil, da Je imel J« na ^bi svetlo obleko. »Rožnikom, ki ao takoj bi u J	močao olaj
P* 1 Kolo?III ao. da Je vlo-
ilkr^kr9t kl4ZI*ovani Jan-vlony.\ tudi v llraat-
V I mu «Vnesla cel kup obleke, slaven pa odpeljala še dve kolesi, i^e i«to noč — komaj nekaj ur po izvršenem vlomu — ju je e stražnik zasačil v neki hiši na 11 X «dnikovi cesti, a ker je bil »am,
l\ I i\ I t\ sU mu 8re0no in stražnik je lahko aretiral samo krošnjarja. ** 1 pri katerem sta svoj plen skuša-seca, nato je pustil delo, in zad-1 la spravljati v denar. Takrat ae nje dni žiVfel od tatvine. Za njim | je ponovno izkazalo, kako nujno
je, da se v Šiški izpopolni varnostna služba.
je izdana tiralica.
štej vse ima Hace na veati?
Ljubljana, 6. sept. Pred pičlim mesecem je prišla vest o strahotni najdbi, Ki se je primerila domačinom v Spodnjih Gameljnah pod Šmarno goro. Na nekem kozolcu so našli v seno zakopano truplo neznanca, že precej razpadlo. Sodna komisija, ki je prihitela v Gomeljne, je ugotovila, da ima neznanec dve hudi rani na temenu glave, priza-dejani od krogel samokresa velikega kalibra. Po vsej priliki je truplo ležalo kakšen meter na debielo zasuto s suho deteljo, kak-šen mesec dni. Truplo je bilo o-blečeno le v spodnje hlače, srajco in gumijast pas, v neposredni bližini pa se je nahajal klobuk, v katerega je bila stlačena fvilena srajca. Med drugim je pokazala obdukcija, da je bil neznanec okrog 35 let star, 170 cm visok in je imel kostanjeve lase. Z vso vnemo so v senu iskali revolver, a ga niso našli — dovolj prepričevalno znamenje, da jc bil pogojni umorjen. Orožniki in policija so skrbno poizvedovali na vse atrani, a niso mogli ha sled. Edino upanje, na katero je lahko preiskava gradila, je bilo dejstvo, da je bila v klobuku označena tvrdka: Bregar, Sv. Lovrenc.
V Bregarjevo trgovino pri St. Lovrencu na Dolenjskem so malo poprej neznani storilci vlomili in odnesli za celo majhno zalogo blaga. Pred nekaj tedni je policija v Šiški aretirala znanega vlomilca Štefana Verleta, in ko so si moža malo pobliže o-gledali, so dognali, da nosi na sebi perilo iste tvrdke, kakor so ga bili našli na mrtvem neznancu v Spodnjih Cfameljnah: torej je moral biti Verle v kakršnikoli zvezi z gameljskim umorjencem. Vsa znamenja kažejo, da je bil mož član Verletove skupine ali je bil vsaj v kakršnikoli zvezi z njo, pa se je pajdašem zameril In zamero plačal z glavo. Ljubljanska policija je z vnemo sledila nitkam, ki so se motale iz gameljske zagonetke in aretacije Štefana Verleta, in sum se je polagoma zgostil okrog Ant. Ha-eete, ki je poprej stalno delal v Verletovl družbi, a je po njega ¿retaciji pobegnil in je zadnji Čas na delu po Gorenjskem. Ni izključeno, da bo, kakor hitro bo orožnikom in policiji uspelo aretirati Antona Haceta, pojasnjen tudi dvojni umor v škofjeloških hribih, katerega žrtvi sta pred mesecem dni postala zakonca Janez in Marjana Hribernik. Tudi po škofjeloški okolici je mnogo {elal Hace.
Ce bo preiskavi uspelo, da v tej smeri pojasni troje Uko zagonetnih umorov, bomo imeli pred sabo nadvse zanimiv primer, kako se majhen, priložno-
Ker
*> našli pri Weinher
*** ***> dleto, katero Je puatf ao ugotovili.
^ ^"ll to ukradeno iz Du-► k ,trr" n* t^kah. Janko
u«n*aj zaposlen dva
me
Nedavno se je neka družba z avtomobilom vračala iz Kranja proti Ljubljani: Mimogrede ae je v Prašah ustavila na dvorišču neke hiše. Prav tedaj sU od zidu odskocili dve senci in zbežali čez polje v gozd. Ljudje iz družbe. med katerimi sU bila tudi dva detektiva, so takoj ugotovili, da so čisto slučajno pregnali dva vlomilca. Detektiva sU Ukoj preiskala okolico in sU kmalu našla dve kolesi, ki sU Ju Uto-va pustila za sabo. Bili sU kolesi, ukradeni takrat učiUlju v Rožni dolini, ko sta bila na nočnem obisku Hace in Verle. Tako ni bilo nobenega dvoma, da je v Prašah svojo srečo poizkušal Hace s avojim neznanim pajdašem. Po tistem sU ae razbojnika zatekla v škofjeloške hribe, kjer je bil nedavno oropan 81 letni poaeatnik Jakob Božnar, ki se je vračal iz Škofje Loke proti Sv. Ožboltu. Božnarja sU napadla na cesti ter mu odvzela sUro srebrno uro in verižico, ko nisU drugega našla pri njem.
Pred kratkim so medvoški o-rožniki aretirali tudi Hacetovo pajdašinjo Rozmanovo, ločeno ženo mesarskega pomočnika iz Ljubljane, ko je pravkar nesla nekaj nakradene robe iz okolice Kranja proti Ljubljani. Po aretaciji je Rozmanova povedala, da ima a Hacetom in njegovim tovarišem sesUnek na Ježicl. O-rožniki ao ju poskušali zajeti Um, a lopova sU očitno zaslutila nevarnost in ju ni bilo na dogovorjeni kraj.
Italijanki parnih ne mara nemikik potnikov
New York, 20. sept.—trideset oseb z nemškimi potnimi listi ni dobilo prostora na italijanskem parniku Rex, ki je danes odplul v Evropo. Akcija je v soglasju z odredbo glavnega uradu italijanske parobrodne družbe v Genovi, ki lastuje U parnik. Družba hoče vsekakor preprečiti preiskavo parnika po angleških av toritetah. Sem je prišlo poročilo, da je italijanski parnik Vulcania včeraj odplul iz Trsta proti New Yorku. Na parniku se naboja več sto ameriških državljanov.
Nemci potopili §pet dve angleiki ladji
London, 20. sept.—Uradno naznanilo se glasi, da so nemške podmornice potopile nadel jn j dve angleški ladji, tri druge pa so se izognile podmornicam. Člani posadk so se rešili. Odkar je izbruhnila vojna, so nemške podmornice potopile že 30 angleških parnikov.
Mark Twain
Mark Twain se je zabaval al pa dolgočasil — v neki družbi s pripovedovanjem raznih dogo-
iten Ut polagoma razvija v zlo-1 divščin iz svojega življenje činca najtežjega kalibra. Pred Pričel je pripovedovati, kako ae
nekaj tedni je Antonu llacetu
je vozil z neko ladjo po morju
lupelo, d. « um.kne roki pr.- tako* n-Ul hud rftar .»»
vice, ko sU ga akuiala dva strs-Žnika obenem z Verletom aretirati v neki šišenski gostilni. Ver-leU sU ujela samo zato, ker je bil Uko pijan, da ni mogel misliti na beg. Malo prej sU Hace in Verle vlomila v sUnovanje nekega učiUlja v Rožni dolini in
potegnil s seboj na dno morja.
"In kako si se potlej rešil iz globine T" so vsi napeto vpra-šali.
"Sploh se nisem rešil. Utoni sem z vso j>oaadko vred," Je nedolžno odgovoril navihani šslji vec.
PR08VRTA
Glasovi iz * r naselbin
(Nada))«'tanj« a I. *s*«nt.)
sem. Hoteli ao me imeti; ker s<f me hoteli imeti, me imajo; ker me imajo, me tudi ne bodo kar Uko vrgli na smetišče. Ne, pri-aUlji, to ne gre kar tako kakor si nekateri predstav ljate. Saj je še veliko naših rojakov, tudi v naši metropoli, ki imajo oči in vidijo, ušeaa. da ališljo in so tako dobri, da prineso, kaj vae s? kuha. Ko sem ae vrnil po ne-taj 4neh z zapade, sam izvedsl, "da se me namerava likvidirati." Tako gobezdajo rsklične stvari, ;i pa nimajo podlage. Kaj se bo zgodilo prihodnjega decembra, ni taka strašna reč. Ce bi me enkrat izgubili", morda bi me posneje potrebovali, kajti Uko se je še zgodilo, radi tega pa še ne bomo umrli.
Govori se tudi, ne samo radi e-nega, da jih je veš, ki bi jim radi "mandate" odvzeli, kajti tam ao plače. To da bo leU 1941. Kar ae mene tiče, me ne akrbi, kajti do Ukrat bom lahko Že mrtev in kot izgleda, bodo poulične še ved no vozile po St. Glairju. Torej, nas ni treba straàéti s Um po beer-parlorjih. Taka strašila ne [oriatijo nié vam, nam pa ne kodu jejo!
Ako bi mi doplanlki tako kibi cali kakor naa uči kakšen švejk, bi bili, ako bi nas posval kakšen meščanski list sa urednike dnev nika, Jako slabi yredniki. Saj ni res, da so tako natančni pri angleškem časopisju; saj čitamo jritožbe, ki pa prav nič ne pomagajo, 2e razni odlični molje tn profesorji so opossrjali časopise, da ni Uko kot ao poročali. In kaj so storili uredniki? Priobčili ao njih pismo, to je bilo vse. Mi amo v Ameriki In je največ vprašanj, kako znaš ti in kako znam jaz. To ao vaje možganov ; če ao tvoji bolje trenirani, me boš U, če ti ne delujejo, Jih boš pe do-bif ti! To Je kot #>koborbe Ge-lento-Nova. - V pèroèilih moraš biti hiter in glej, da približno "zadeneš", pa boš okej.
Kaj vidlmarv Ura T Ljubosum nost in nevoščljivost, češ: kaj bo U—ml smo mi! Ker smo praktlčni po judovsko in bisniiki možaki, bomo tega in tega, ki nam nI po volji, skušali oblatiti kolikor se da, da se likvidira iz naše arede. Mi moramo to storiti, kajti lahko bi naš nasprot nik posUl preveč popularen in slaven, daal nima amožnoeti, kakršne imamo mi sposobni vo-diUlji našega naroda v metropoli.
Seveda mi vemo, da ČiteUlJi in posetnikl Iger ne marajo toliko čitati in ne gledstl dolgoveznih resnih člankov, Še manj pa resnih prizorov: Ker jim pa goUvi resni možakarji hočejo servi rat i baš to, zato ni posetnlkov pri igrah. Pa se vprsAujeJo, zakaj Jih ni. MoJ odgovor Je, da zato ne, ker vi ne veste kaj Ima ljudstvo rajši. Kadar boeU to vedeli, bosU uprizarjali tudi komedije namesto samih tragedij. Kakor Jo pri igrah, tako Je pri časopisju, zato časopisi tudi priob čujejo smešnice In humoriHličn. Stvari poleg resnega gradiva.
Pred par dnevi smo bili opozorjeni. naj bomo previdni Ui napravimo aami sodbo o poročilih vojnih dogodkov, kajti poro čevalec ne more In ne ame tako poročati kakor se dogaja, sicer ga bi izgnali in potem bi ne bilo nobenih poročil. Tudi dopisnik ne more naUnčno Uko poročati kako si nekaUri žele in kakor nas učitelji uče. Frank Bsrblč. društvo št 53
Diplomat je IMgf Je. Švedske, Norveék*. Danske. Finske, lotkaesihurga Bruslju, na kateri no sf Izrekli za nevtralnost «vojik držav.
B—BBC I I I 1	ill	=
Holandske as konferenci
Sprehod po Bosni
A
M i
«n»
M
07 r
m

——ZTZTh^h^	♦ w«ruf, n.
Službeno na Urenu skoraj tri meseec ob reki Drini od Ustipra-če do Roče ob novi železniški progi I Week-end, pravi bosanski week-end pod malim novim šotorom. Mršav kakor volk a fo-čanekih hribov aem as vrnil epet v Sarajevo. Ta week-end je bil pola pomanjkanja in velikih naporov, toda prelepa, elementarna In avojaka priroda bree isu-metničene pričeske me je priklenila nase, da pojdem še tja. Taka je pač Bosna. V njej je povsod borba, kakor Je bila nekdaj. Ne po glavnih centrih, marveč po skritih, neposnanih dolinah se odvija tisto pestro in zanimivo življenje, ki as Uko močno odraža od šablone mest. Le po krajih, odmaknjenih od sožitja velikih skupin, morsš prisluhniti possmesniku in sebi in stopiti v dotiko a prirodo. Predvsem ps ss ti zariše v apomin to ljudistvo, ki js vstrsjno kakor njegov konj, s dobro in nevedno kakor njegova ovca. Tu ne vidiš jokavoati in soiaavosti, tu še otrok ne plaka. Imenitna Je U poteza Uh ljudi In vedno sem Jih občudoval, ko ao tudi v veliki tragiki ohranili svoj stoični mir. Ali je to posls-dica verske vsgoje? Svet js tod namreč stoodstotno muslimanski. Mogoče je to še bolj posledica trajne trde borbe, kl ae je tod bila v hujši obliki kakor drugod. Mir In apokojnoat teh ljudi niti nisU več samoobvladanje. Violina njihovih ČusUv nima U strune, salo ae nanjo sploh ne igra.
Zaklana budilka
Ob cesti, odnoano novi progi tod ni gostiln, Najdeš aemo ka varne, kaUrlh invenUr predstavlja neznatno vrednoet. Delavstvo ob progi je samo Is bliž jih vaai, ki ao raztreaene po brdlh, kamor ao ae bila U naselja umaknila. To delavatvo ob progi ne potrebuje gostiln. Hrano, mleko In koruzni kruh, prina ša s seboj. Kdor ne pripada delavskemu kadru, se hrani, kakor mor«. Predla mi je torej trda za hrano. Rekel sem slugi Hašimu:
"Hašim, danes je sobota, *•( j i ne zaloge so porabljene, potrebno Je, da greva v brda lakat piščancev."
Hallm odveže konja od bližnje alive. 8 konjem grel namreč tod tudi po vžigalice.
Po enourni hoji in Ježi svs prišls v prvo sslo. Povsod s vi-1 soko ograjo iz desk ograjsne hiše. Preden prideš k hiši, se ti pojsvi neobziren psa in *s ne-j obzirnejši parfem po plsnksh.i prekuhsnem maslu in fušečih jagnječih kožicah. Treba je malo počakati, ds se ženiki avet u-makne. Besedo ima Hašim, bil, Je nem reč pri vojsklh v ljubljeni In celo "posilni". Pozna, vsa sels od Ustiprsče do Foč«
"Mujo, ali bi prodal kakega piščanca, kokoš sli peUHna?"
Pri UJ hiši niavs dosegla ničesar. fte le pri tretji ae nama Je . posrečil nakup dveh parov piš-' šanccv, ali čakati ava morala dolgo, da nama Jih Je gospodsr1 uH Ko Jih Je Hsšlm zvezal In spravil v koš ns konju, svs šla dalje, da kupiva še kaj, Uden Je i namreč dolg. Piščancev nisva iz-| teknila nikjer več, saj so tudi ^ drug) »Ukall tod pred nama
"Hašim. poglej onega pet*li. na Um. ta bi bil za nsa!"
Ta petelin Je bil nekaj pp«*b nega. NI Imel	ampak
samoto njega dva prstu podob ns mesnsta izrastka kakor puran. fltaffH pa je bil in prav za prav lep.
»Po čem prodaš peUllna, Sejd?" Je vprsšsl Hsšlm. ' "Ne vem. vprašat bom deda. Zdi se m| pa. da nI na prodaj/'
Iz hiše le prišepel ded. stsr kakor zemlja,	__
"Ne, ne prodamo petelina. Veš. on začne peti že ob treh zjutraj,
Si se vsa vas ravna po njem. b treh zjutraj vstanejo delavci In gredo na šlht na progo. Se nihče ni aakasnil. Sosed na Brdu pa ima petelina, kl poje že ob eni uri ponoči. Ta petelin ni važen, Uga morete kupiti."
Ded ae ukrene in odide v hišo, ne da bi se dalje menil aa nas. Ni preostalo drugo, kakor da smo Mi gledat na Brdo. Ali na žalost,
rUlina nismo več našli, lavede-pa amo se petelina, ki poje ob štirih zjutraj. Kot ura aicer ni bil neobhodno potreben, ali go-apodarja nismo dobili doma. šCupčija ni poatala perfektna. VrnHl amo se k petelinu, ki poje ob treh. "Ali prodal za dve banki T" "Ne morem." je rekel ded, "on js točnejši od ure in njegov glaa pozna vsa vas, ure ps nimamo Točno ob treh zapoje "Kl-kl", potem ps malo utegne in kon «s s dolgim "Ri-kl."
Hašimu js bilo prav za prav
aitno, ila sem ga priganjal na kupčijo; ni pa hotel namreč, da bi njegovi rojaki priAli ob Uko važno rekvlsito. Pa ga je vendar pregovoril. Dve banki In pol avs dala sanj in črno kavo ava pila.
Po kratkem odmoru svn se Hašlmom, piščanci 1n psUlinom vračala domov. Na aredl pol.t so M pličand razvezall in odleteli. LeUU ao rsanično kakor jerebice daleč navzdol. Z žalostjo sem opazoval njihov let v nepovra-tek. Naslednjega dne sem vprašal Hašlma, kaj bova sa koelio: "Mladi krumpir, goapodine, I parada j z sa vekericom."
De medicina . • • Vračajoč se pod večer truden od napornega terenskega dela sem obsedel pred malo kavarno pod koUtim orehom. Oreh Je sa U kraje tipično drevo In pod njegovim aromatlčnim hladom se človek neverjetno odpočije.
Sedel sem v krogu domačinov. Kazgoverjali smo se o vsem m<>^ g očem, pa smo prešli tudi rta zdravje, zdravila In bolezni. Pogovor o Um predmetu so začeli sami, ker ml Je obvezani prat dišal po Jodu.
"Ne govori toliko, Ibro," reče cestar. "Ko Je moj brat imel šen.
mu je aUra mati obesila okrog vratu pečatni vosek, kakor ga uporabljajo financi, in je oadrs-vel v treh dneh. Bog sns. ksj vae je v Um pečatnem vosku I" ■"Ds. sli če te zadene 'šenski veter* — najbrž želodčna bolezen — moraš poveaniti vroč lo-neo ns trebuh, pa ti potegos želodec na prsvo mesto."
Ko je prižel sluga Hašim s na* lurbtnikom, ava se napotila po novi progi proti šotoru. Nedaleč od tod sva našla majhno, okrog šest let staro dekletce U blituje bajte, kl je sedelo na zemlji in al dajalo opravka na stopalu noge. Popravljala je obveso. Ko sem pogledal, ksj ima, sem opazil a vežo globoko rano pod prati. Dekletce al je bilo obresslo nogo ob koao. Nn rani js bilo neko aelišče, rsna js blls onesnažena In povezana a staro ruto. Koasm rano Izpral z vodikovim prekl-som is ročne lekarne lo pričel nogo obvesovstl z gazo, sem o-pazil, da ima na nogah In rokah temnordeče barvane nohte. Nohti pa niso bili barvani od kors-ns, msrveč od sredine do koncev, Očitno je zmanjkalo bsrve,
Ki Js bsrvs odraščala s nohti.
akor bi si jih bila deklica pomočila na pol v neraaradšenl mali novec.
"Kako ti Je ime, mala?"
"Malda 2una."
"Kdo ti Js tako lepo pobarval nohte?"
"MaJka, ali v aUkleničici še dolgo ni bilo nič več, brat Mujo Je pobarval zid."
Naslednjega dne ijutrsj sem nnšsil mslo skoro ne I »Um mestu. Gazo Js imela omoUno in nečičkano okrog l*«u In glave, a na nogi včerajšnjo sel in obveio. In hudo vročino. Drobni nohti na rokah so bili videti kakor radovedne pik s polonce.
(Ss nadaljuje Jutri.)
ÜUOVtfNSKA NARODNA
aDfOKNA JMDNOTA
i js h#|i puMIka^le Is še
sfiteaije aveiik dw IS erepagasde m ^ ^
ar jaaliscliaPV»sks ergaalaesija aMfaJao sveje glss
few wwfia^w sw
tfeff fcttépAflâ! i® ^^^jür^T Ii
naročite si dnevnik p rosyeto
is w s»M dre šla!
Ca CdnHL drlsvs la geeade.HJ« I ladsfk Is.••#• • •••••«•*
S tsésfts Is.•••••••»•»»
t udstks te*»«** d Melke ......
# Isdalkev Ia.,»*«*«••••
UJM
n

Sa Oases Is Cfclssse le.
I ledalk Is.............
I ledslks Is.......m...
I tadalke Is ...........Mi
I Istfalka Is«•»»•»*••• •• Ml S latfalkev la.*»•#••••••
Ia Bvtepe |e............ü^tf
spsdsjl kssea. »rfisštt« se**~ daaerls sN Meeef Order f fias» la al saradila Preevele, lisi. kl Je tale Ualslss. W faéaaaltof-VaalaJ kakor kltra kateri tak llaaev »raa^a WM «es liwTailis m prsaall 9n» sd drt.Ha. la be tablerai aaa. sveflht Uda Ik, boda si ara I dati Ilea Is detlšs« drsllas, ki Je laka skasss narediš ss daevslk Praavata, U UkaJ aaaasslU sersvaHtf Ia akaaaai dasls^U deUšsa eaato Ufte PreafSie. Ake Um ■ asrsvslšlea salšaU data» ss te raeto aarsšalka.
I)
PSOSVKTA, SM P J, tSS 7 Sa. UwadaU Ate« FrlUiaaa pašlllsn aaradalae ae Met Prsetsle rsele
C4. drsšlvs Ä..»•##•#


Uatavlla Ud^k le SS prifOtU k aaraéslal ad
Kala drsMaat
f).........................................
Û. draMva II

f). ,»»»#•#»•»»#»•♦«•«•••••••»••••••• r»»..» » A H| »• •••••
d).,#.#•.•«»••»«»»•»••♦•»•••"•••»•••••• dm|Ns M»•••••••
Rull!,'............................ Priata......»............
Ha« aarofalk •••
i«,*...»**•

prosveta
t—...............................................................440******0*00.......***********
* Roman Treh Src *
JACK LONDON f
» 00^000000**************+**+'
To je svečenik solnca. Stric Alfaro mi je mnogo pripovedoval o tem kultu.
—	Zlato, čiato zlato! — je zašepetal Franci».
—	Niti najmanjše primesi. Le poglejte šarkom podobne zobce. Zlato je tako čiato, da bi lahko upognilo te velike zobce celo dete.
-I Križ božji! Poglejte no, kaj »to j i tam-le!
—	je vzkliknila Leoncie. — Pokazala je Fran-ciau kraj oltarja stoječ kip iz kraenega marmorja. — To Je Torresov obraz. 8aj to je vendar obraz mumije, ki amo jo videli v podzem-
Uu.	.¿J, ,
—	In tudi naple ima .. .
Franci» je stopil korak dalje, da si ogleda kip, toda svečenik mu Je dal z roko znak, naj se vrne na svoje mesto.
—	Napis se glasi: "Da Vaeco". U poglejte! Na glavi ima prav tako čelado, kakor Torres. In oglejte si svečenika! Ce ni podoben Torreso-vemu bratu, si dam odrezat glavo.
Svečenik je zapovedal Francieu s strogo kretnjo molčsti, nakar se je nizko »klonil nad žrtev. Kakor v odgovor na to je potegnil veter in ugasnil ogenj na oltarju.
—	Bog solnca se jezi, — je izjavil svečenik svečano. Govoril je sicer neko čudno španščino, vendar so ga pa prišleci razumeli. — Tujci so prišli v našo dolino in še vedno so živi. Zato se je božanstveno solnce razjezilo. Odgovorite, vi mladeniči, ki ste privedli te tujce, zakaj jih niste "takoj ubili! Odgovorite tu pred oltarjem! Mar niste čuli mojega povelja, ki Je in ostane tudi božje povelje, da morate tujce takoj ubiti?
Eden izmed mladeničev je stopil ves prestrašen naprej ter pokazal z drhtečo roko najprej na Torresov obraz, potem pa na kip.
—	Spoznali smo ga, — je zamrmrai. — In nismo ga mogli ubiti, zakaj spomnili smo se pro-rokovanja, da se naš veliki praded nekoč zopet vrne na zemljo. Mar ni U tujec on? Mi ne vemo. Mi ne smemo niti vedeti, niti presojati. Ti, o svečenik, si vseveden in ti moraš odločiti. Je-11 tujec na« praded?
Svečenik si je ogledal Torreaa od vseh strani in naenkrat je zamolklo vzkliknil. Naglo se je obrnil in prišgal ogenj na oltarju. Toda plamen se Je dvignil in zopet ugasnil.
—	Božanstveno solnce se jezi, — je ponovil svečenik in Izgubljene duše so se začele trkati na prsa, stokati in tarnati. — Solnce noče žrtve, ker je pogasilo ogenj na oltarju. Čakajo nas čudne reči. Tu je globoka tajnost, ki jo smem poznati samo jaz. Tujcev ne bomo seži-gali na oltarju — takoj. Počakati moram, da se ml razodene volja božanatvenega solnca.
Zamahnil je z roko v znak, naj se pleme vrne v svoje koče. Prekinil je obred in odredil, naj odvedo ujetnike v Veliki dom.
—	Ničesar ne razumem, — Je zašepetal Fran-cis Leonciji na uho. — Upam pa, da nam dajo vsaj jesti.
—	Poglejte no ono-le deklico, kako je lepa, -n je dejala Leoncie in pokazala Francisu dekletce, ki se je po svojem inteligentnem obrazu razlikovalo od drugih Izgubljenih duš.
—	Torree jo je že opazil,—je zašepetal Fran-cis. — Videl sem. kako ji je migal. Tudi on ai ni na jasnem, kaj se tu godi, vendar pa noče zamuditi ugodne prilike, da ae seznani z lepo klico. Paziti moramo nanj, zakaj mož je velik hinavec in lahko naju vsak čas izda, če mu bo kazalo, da si reši na U način življenje.
Ko so Jih privedli v Veliki dom, so jim kmalu dali jesti. V glinastih lončkih so jim prinesli čiste studenčnice in nekako kašo iz mesa in sadja. Poleg tega ao dobili vroče blince iz zmlete koruze, podobne španskim tortillam.
Ko je ženska, ki jim je prinesls Jedila, od-Ala, je ostals pri njih samo deklica. Torres se jI je začel zopet dobrikatl, toda ona se ni zmenila zanj. Nepremično je gledala I^onclo, ki ji je bila očividno zelo všeč.
—	Najbrž bo tole gospodinja, — je dejal Francia. — Veste, prav kakor deklice v samoj-skih vaseh, ki morajo kratkočasiti vse tujce in goste. Izbero jih veliki svečeniki zsto. ker so lepe in inteligentne. Pri vseh obredih in ceremonijah igrajo glavno vlogo. In ta deklica je zelo podobna onim v samojakih vaseh — dasi je še nekoliko premlada.
Deklica se Je približala Leoncii in dasi jo je prekrasna tujka očarala, se Ji vendsr nI poznalo, da bi jo imela rada.
—	Povej mi, — Je dejala deklica v čudnem starošpanskem narečju evojega plemena, — ali
+00+000000*00000000000000*****00*******++W++*—+——
je ta-le mož res kapitan Da Vaeco, ki se je spustil na zemljo iz svojega solnčnega doma.
Torres je povesil oči, potem se je prijazno nasmehnil, poklonil in izjavil:
—	Da, jaz sem Da Vaacovega rodu.
—	Ne Da Vaacovega rodu, temveč sam Da Vasco — ga je opozorila Leoncie po angleško češ, naj pazi na svoje besede.
—	Imetnitna ideja, — kar sprejmite to vlogo, — je dejal Francis po angleško, da bi ga deklica ne razumela. — To nas lahko reši iz pasti. Njihov svečenik ml nič kaj ne ugaja. Računati pa moramo s tem, da je neomejen gospodar in vrhovni poveljnik Izgubljenih duš.
—	Da, naposled sem se vendarle vrnil s solnca na zemljo, — je dejal Torres deklici. Začel je takoj igrati vlogo Da Vasca.
Dolgo ga je gledala. Iz njenih oči so odsevali najprej pomisleki, potem nada in naposled vera. Nato ae mu je spoštljivo poklonila, pogledala mimogrede Frsncisa in se zopet obrnila k Leoncii. Nasmehnila se ji je tako prijazno, da se je takoj videlo, da jo ima rada.
—	Nisem vedela, da je bog ustvaril tako krasne ženske, kakor si ti, — je dejala deklica in se počasi obrnila k vratom. Ustavila se je na pragu in pripomnila: Tista, ki sanja, je sicer prekraena, vendar se pa nekam čudno razlikuje od tebe.
Komaj je pa deklica odšla, se je pojavil na pragu veliki svečenik v spremstvu mladeničev, ki so prišli menda z namenom pospraviti posodo in ostanke jedi. In res so začeli eni pospravljati posodo, dočim so planili drugi na sve-Čenikovo povelje na tujce ter jim zvezali na hrbtu roke. Odvedli so jih k oltarju božanatvenega solnca, kjer so bile zbrane vse Izgubljene duše.
Tu so opazili nekaj novega. Pri oltarju je stala na trinožniku lončena posoda, pod katero je plapolal ogenj. Blizu trinožnika so bili zabiti v zemljo trije koli. Francisa, Torresa in Le-oncio so privezali k tem kolom, nakar so jim začele Izgubljene duše metati pod noge suhljad. Nametale so jim suhih vej do kolen.
—	Zdaj pa le pogum — pokažite, da se pretaka po vaših žilah vroča španska kri! — je dejal Francis Torresu hoteč ga poučiti in razžali-tl. — VI ste Da Vasco in konec besedi. Stoletja so minula, od kar ste zapustili zemljo. Tu v tej dolini ste živeli ln poveljevali pradedom teh lz-rodkov.
—	Umreti morate! — se je oglasil veliki svečenik in Izgubljene duše so prikimale. — 2e štiristo let živi naše pleme v tej dolini in Še noben tujec se ni vrnil iz nje. Vsakega smo ubili. Vas nismo ubili — in glejte, kako se je božanstveno solnce rasjezilo: naš sveti ogenj je ugasnil.
Pri teh besedah so Izgubljene duše zastokale in zatulile ter se začele trkati na prsa.
—	Zato pa, da potolažimo jezo božanatvenega solnca, morate takoj umreti.
—	Drži jezik za aobmi in Čuvajte se vi vsi, ki nam segate po življenju, — je zakričal Tor-rea, kl sta mu Francis ln Leoncie po vrsti šepetale Da Vascava vlogo. — Jaz sem — Da Vasco. Prav kar sem se spustil s solnca na zemljo.
Prikimal je z glavo, češ, le poglejte, kako vi-soko je moje kraljestvo. Z roko ni mogel pokazati na svojo domovino, ker je bil privezan k marmornatemu kipu.
—	Jaz sem pravi Da Vasco. Vaše pradede sem pripeljal v to dolino pred štiristo leti in pustil sem vas tu, da počakate na moj povratek.
Svečenik solnca je očividno kolebal.
—	No, kaj praviš, svečenik, odgovori vendar božanstvenemu Ds Vascu! — je zakričal Francis oeorno.
—	Kako naj vem, da je res božanstven? — je ugovarjal avečenlk. — Mar mu niaem tudi jas podoben ? A jaz kljub temu nisem božanstven. Mar sem jas Da Vaeco? Mar je on Da Vasco? Kaj mislite, da Ds Vasco ne more biti ta hip na aolncu? Vem namreč, da me Je rodila ženska pred oseminosemdeaetimi leti in da nisem Da Vaaco.
—	To ni odgovor, ki si ga dolžan dati Da Vascu! Je zakričal Francis in se ponižno poklonil Torresu ter mu aašepetal po angleško: več poguma In doetojanatvenostl, vrag vas vsemi, več dostojanatvenostl pokažite!
Svečenik je še nekaj časa kolebal, nakar se je obrnil k Torresu, vekoč:
(Dalje prihodnjič)
ki jih pozna botanika? Kača klopotača je tako strupena—če bi samo sanjali o njej, bi si morali dati, ko bi se prebudili, izprati želodec. In kaj takšnega ponudite svojim odjemalcem! Grom- j bojevnik, narednik in letalec in aka strela. Zahtevam, da mi kdo ^^ znamenitost iz svetovne drugi postreže." -	vojne. Ne bom tu pripovedoval
Kakor žalite, gospod! . . • 0 njegovih neštetih junaških po-
Blagedat granate
Ost
Moj prijstelj Bertin je velik
Alma, prosim, pridi sem!
"Ds, prosim! ... S čim nsj vam postrežem, gospod?"
•Gospodična, jaz samo na giaa premišljujem. To menda smem. Vidite, jaz sem nekoliko pozabljiv. Preteklo leto mi je brada padla na glavo."
"Brada?"
"De, brada nekega velikana."
" Od ... od ..
"Od velikana, da, čisto pravilno. Od nekega nagega velikana."
"Oprostite, gospod. Zdaj i-mam svoj prosti čas. Saj dovolite, da vam kdo drug postreže ... Gospod Meier, pridite, proeim!"
"Prosim lepo! Klanjam se, gospod! 2e vem: nag velikan vam je padel na glavo, kajne? Ne počutite se prav dobro. Morebiti želite kozarec ledene limonade, in vse bo šlo spet ko po maslu."
"Maalo, maslo? ... Ne, to ni bilo . . . Povejte mi, prosim, zakaj prav za prav tako slabo postreže te svojim gostom?"
"Oprostite, meni se sdi . .
"Tako postopate z menoj kakor s kakšnirfi bedakom. To si prepovedujem."
'Toda, gospod, vi se vedete nekoliko . . . nekoliko nenavadno, če smem tako reči. Pripovedujete, da vam je nag veliksn padel na glavo."
"Kdo govori o tem?"
"Vi."
"Jaz? Lažnivec ste! Patagon-slri lažnivec! ' Podtaknili ste mi nagega velikana. Gospodična, pridite še enkrat sem! Ali sem rekel, da mi je velikan padel na glavo?"
"Ne, nekoliko drugače. Rekli ste, da vam je brada nekega velikana padla na glavo." .
"Saj to je te hujše, gospod Kaj takšneg* se še ni Zgodilo na vsem svetu!"
"Aha, vidite, gospod Msier! Toliko možgan imate kakor črv v siru. Pojaanil vam bom zgodbo z velikapom. Velikan je bil kamniten in je podpiral neki balkon nad hišnimi vrati 4 "
"A tako!"
"Da, tako! Ko sem šel spodaj, se Je velikanova brada odlomila in mi padla na glavo. Ali ždaj veste?"
"Da, gospod: Jaz ... vas prosim, da mi oprostite."
Seveda mi 'je zadeva pustila prasko. Uganite, koliko je teh tala brada?" "Kilo morebiti." "Tri kile! Razumem velikana, da se je hotel iznebiti nadlege. Toda iz tega je nastal škandal. Od takrat sem nagnjen k pozabljivosti. Zadnjič sem šel na ulico in z druge strani mi zamahne neki moški in pokliče: 'Halo Dolžan sem vam še sto dinar jev . . Kaj pravite k temu? Takšnega človeka redkokdaj srečamo, kaj?"
"Da, bela vrana."
"Kako, prosim?"
"Menim, da je mož bela vrana."
"Kako, bela vrana?"
"To je fraza, gospod."
"Fraza? VI frazarite? Odjemalec pride v vašo trgovino, v pa frazarite? Ta je pa dobra Pokličite gospoda šefa!"
'Takoj, gospod! Gospod Ri bič, prosim. Nič dobro se ne počutim. Na lepem ml je postalo
"No, bo že prešlo, Meier. Ne-koliko se spočijte. Želite, go-spod?"
"Gospod Ribič, pritožiti se morim. Najdragocenejše, kar ima kakšna trgovina, je vljudno o-
hodih in poletih na soški fronti n na Plavi, vse to prepustim zgodovinarju . . . Ampak miru mf ne da največji in najtežji komad njegove orožarne, ali bolje: njegovega vojnega muzeja, njegovega miniaturnega arzenala, ti stoji tam ob cerkvi svetega Petra . . .
s
Ko je bojevnik Bertin slekel tesno suknjo vojščaka, je pričel sistematično obnavljati spomine in s tem početjem vštric je pričel nabirati ostanke vojne slave Mvših armad, ki so Se tolkle in opravljale junaštva in bile seveda konec koncev vse zmagovite^ Zbiral je kolega Bertin meda-je od male bronaste, preko srebrnih in zlatih, tja do avstrijskega "Signum laudisa" in "Maria Theresiaordna", pa do nemških "Kriegerverdienstov", Železnih križev, in "Pour la Merite" . . . Seveda ni manjkalo italijanskih križcev, francoskih odlikovanj in ruskih "georgijskih Krestov", z "meči" in brez njih. Nadalje 1-ma zbrane vse vrste pušk vseh armad, ki so streljale v svetovni vojni, vse aberacije paitron in krogel, vse znake strelcev, vse jeklene čelade, vojaške knjižice n mrtvaške pasporte, ki smo jih nosili zašite v desnem hlačnem žepu ... Njegov muzej premore vse bajonete, od bolgarskih in ruskih, avstrijskih in italijanskih, celo one ima, ki so jih i meli Spahiji in zamorske .čete. Seveda pri tej pestrosti, ki jo zbirka izkazuje ne sme manjkati artilerijska municija ... Pri jatelj Bertin je prav poseben prijatelj te vrste orožja in njegova zbirka izkazuje stoodstotno kolekcijo šrapnelov in granat vseh armad, ki so se šle vojskovat. Celo letalske bombe ima hi pa one s torpedovk in podmor-
Njegovo zbiralsko srce bi bilo glede granat popolnoma zadovoljno in srečno ., . AmRak Vselej je pri zbiralcih nekak ampak . . . Vsak filalAtist ima "ampak" v oni znamki za pet centov te Guineje, vsak metuljar si blazno želi onih aberacij is Brazilije, vsak numizmatik s>u ša najti v Rimskem sidu cekin
Neznosni odjemalec
Nap tnal G. Mlihler-SchuNe
Gospod Čvekač stopi v deliks-tesno prodajalno. Rastreaeno pregleda rasstavljena živila
Prodajalka:
"S čim vam smem poet reč i. gospod T*
"Kako prosim?"
"Vprašala sem. s čim vam smem post reči?"
"A tako! Počakajte. — aardi-na ..."
"Prosim lepo. gospod!... Tu-kajle je poceni sardina a paradižnikom. Trideset dinarjev. V
čistem olju štirideeet dinarjev. H ras kosti petdeset. Maguerau-filet pet in šestdeset —'" ■
'Trenutek, prosim, gospodična. Kaj ps nsj počnem s tem?"
"Gospod je vsndsr želel sardine?"
"Kateri gospod T
"VI."
• Js«? Nikar se ne pretvarjajte! Rekel sem samo 'aardino'."
"Seveda. In nato sem vam jih nekaj pokasala."
'To je pa smešno. Ce rečem 'sardino', ml vi prinesete 'sardine' r*
'To se rasume."
"No, tako ssmo po sebi se te ne razum». Pasite, gospodična!
Natanko me poslušajte! , ča klopotača "
"Oprostite, gospod, — nam vas.
Ka-
ne ras-
cesarja Avgusta . .. Tako je bila zbiralska zadovoljnost prijatelja Bertina nepopolna — v nje-govi artiljerijski zbirki ni bilo najslavnejše granate, katere je pljuvala slavna "debela Berta" na belgijske utrdbe . Te ni bilo med zbirko in Bertin je za-padal polagoma tihi melanholi-i . . .
"Ne, mislim, da je neka žival"
"Žival?"
"Da. Ptič."	„
"Hm! Kokoš z rižem . . . Pre-
" ~ aspiku . . . Fazan z ae
»»
" "Ne, ne. Zdi se mi — da je v veliki okrogli pločevinasti škatli."
"Ah, najbrže menite praško gnjat."
"Ali je praška gnjat ptič?"
"Ne. AH zanesljivo veste, da je bil ptič?"
"Zanesljivo ne. Lahko da je bila tudi dvoživka. Takoj vam pa povem, da slanik ne pride v poštev."
'Torej bomo že našli, gospod. Meier, stopite na lestev in podajajte dol škatle . . . Tako! . . . Zdaj jo bomo takoj našli. Volov-ski jezik . . . Corned beef . . . Irish Stew . . . Kadar bo pravo, prosim povejte, gospod! . . . Kokošji frikase ... Golaž ... Zajčja pečenka ... Se zmerom nič?"
"Ne."
"Kotleti . . . Nasoljeno meso
. . . Srnjino stegno rom nič?" "Ne."
"Loso so ve rezine
Se ime-
So ljudje, ki imajo srečo. Bertin spada med tiste ... Po koroških bojih, ki seveda niso mogli miniti brez njegovega sode-ovanja, ga pot privede preko Jesenic. Tam so tovarne, livarne, plavži ... In ko stika po tistih dvoriščih, zagleda naenkrat pred seboj željo svojega srca — granato vseh granat — čik "ve^ like Berte" ... — Zdaj se je pričelo romanje po kanclijah, intervencije z inženjerji in po dolgih palavrih in dvbatah je Bertin postal za 160 kron lastnik granate, ki je postala krona njegove zbirke ... Dika zbirke je tehtala 476 kilogramov, bila je 30.6 cm široka in 1.40m visoka — tako je prijatelj Bertin prepeljal ja-dmo v senco svojega muzeja Stoj! Tako enostavna ta reč le ni bila! Ko se je granatica pripeljala v Ljubljano, je imel prijatelj križe in težave s prevozom, kajti vsak voznik se mu je izmikal previdno in se branil prevoza, Češ: kaj pa če hudič po poti eksplodira? . . . No, s primernimi stroški ponovnih 150 kronic je priromala dušica na Cesto svetega Petra in a težavo in naporom so jo pomestili v muzej, artiljerijski oddelek, prvo nadstropje ... Ko se je istega dne zvečer vračal prijatelj Ber-tm domov, je »topil, predno je legel, še enkrat v sobo "artiljeri je", da si še enkrat ogleda naj novejšo pridobitev. Stopi. — A granatice ni več na mestu, kamor so jo bili postavili ... pač pa je bila tam veliko luknja in ko je Bertin pogledal skozi njo, je ugotovil, da si je nova gostja zbrala prostor v pritličju ... 476 kilogramov je preveč za naše »trope v prvem nadstropju , Z bridkostjo v srcu je plača Bertin popravilo stropa in s pre cej ohlajenimi občutki je postavil granatico na cementni podstavek zunaj na dvorišču. "Tu stoj kanalja, saj me spraviš še na beraŠko palico", je modrova sam pri sebi in se pomiril šele ko je dobil znamenito zastavo K u. k. Inf. Rog. Nr. 17 ... To ga je potolažilo, na granato je pa pozabil...
e
' Naša zgodba se zdaj prav za prav šele prične. Dosedaj je i grala granatica le neznatno vlogo in je predstavljala le skrom no številko v katalogu objektov največje naše slovenske zbirke vojnih spominov .. . Ampak! taki granati, ki je stala 80,000 kron, top, ki jo je oddajal je počil samo štiridesetkrat — pa »o ga morali preliti — v taki gra nati počivajo okultne zmožnosti Saj te talente je granata pokaza la že ob svojem prihodu v mirn dom bojevnika Bartina . . .
a
Meseca aprila se prične v Ljubljani nekakšno preseljevanje narodov . . . Stranke odpovedu jejo stanovanja in strankam se odpovedujejo stanovanja ... Torej, v teku tega letošnjega preseljevanja je hišni posestnik, bojevnik in letalec dobil v svojo hišo na Svetega Petra cesti novo stranko: trgovca z železni no. Naselil se je možak in uredil bivak po svoji volji ... Ko je odhajal pomirjen prvič od doma, je zagledal granatico na dvorišču. To pa ni kar tako. Takle trgovec z železnino obstoji pred tako lepoto, jo objame s pogledom, jo v mislih pretehta in ji prisodi toč-
CETRTEK. 2L SRTgJ
kilogram Kupčija! Zaali starim železom . p^fj taželezninar strokovnjak tin, ljubitelj vojnih ¡J Pa mu je granatica naredi] go gorja in še več strtfkJ postavi ceno: 260 din 1 vec stoka, se upira — koj uda, kajti zaslužek je u soliden in pošten ... Kui sklenjena in granatica mer »podarja . . .
Drugi dan jo nalofc na o odpeljejo v jeseniške Oho! Tam jo spoznajo. avi trgovec svojo zeljo, o prelijejo in pretope, se . inženirji ljubeznivo smehljJ izjavljajo: "Haha, kaj vi trka, kdo pa ve, če ni v mici še kaj ekrazita? Alil e, da bomo spustili nase e in našo tovarno v zrak! I ne prelivamo takih reči moledovanje ni pomagalo, no je moral trgovec z žel odpeljati granato nazaj — na rodno dvorišče ... I Po nekaj dneh je srečan Bertinom . .. "Poslušajte,! »ped," je dejal trgovec, hudiča nihče ne mara, ga nazaj, dam vam ga no . . ." In za 200 din je Bertin iznova lastnik graii Seveda, to vsi vemo, da jj vek zanikrna in huda zv< Zasluti "kovača", pa ga strast... Pet kovačev je žil, brez sodelovanja, kustc šega vojnega muzejo, zaslui je pravično in pošteno, da . . .
sebje. Vaše oaebje pa ni vljud- x,	Rftki,„
no, gospod Ribič. Pridem noter, ¡v LmJ*r> mimo grede pripovedujem o ne-1	naprtJ
kem srečanju na ulici... Takole je bilo . . ."
"Sem že slišal, gospod; nekdo vas je opozoril, da vam je še sto dinarjev dolžan."
"Tako je! In ko sem ga hotel ustaviti, ga ni bilo več. To sem torej povedsl vašemu prodajalcu. pa mi pravi, da sem slepar. Ksj prsvite k temu?"
V Ljubljani je mnogo ti z železom. In granata je bil kupljena od vseh in prodar vseh — na Jesenice!... Ti je v teku časa osnoval inženjerski sprejemni odt ki je granato spet pošiljal nazaj v Ljubljano ... Nek je pobesnelo in vlada na Jc cah med inženjerji sploh m stanje. Bertin in granata st stala nerazdružna — kajt vsakega trgovca jo je odV spet nazaj za polovično Pa še vesel je bil trgovec,
je iznebil satana nevarnega *
Moj prijatelj Bertin, silni | jevnik in letalec, likvidira v Ljubljani poslednje dolj Ves dobrobit mu je prinesla] natica . . . Zadnjič mi je "Se eno železarno bom obisk Ljubljani, če« počitnice poje pa na potovanje v Zagreb Ko sem ga vprašal, kdo bol z njim, mi je odgovoril natf "Kdo? No, jaz in moja gra» ca, tam jo bom spet pr vsem zagrebškim železninsrl in od tem bo spet romala naj senice . . ."
e
Rekli smo in brali v rom da so granate huda reč .. di osebno smo preizkusili ke te iznajdbe - ampak pri no de človeku, ako spozna, tegne biti prav tako silna nata podvig za gospodarsko krevanje našega človeka, u kaz, da je v naši industriji 1» in sto neizrabljenih in neizbo nih potov.

Ali ste že naročili Praevct*
Mledlnsld list ero jes.» pH^J
aH sorodnike * «^¿J edini der tre Ja» vredno«*.» * «d denar lahke pešljet»s«i
Li,trn to and Advrti»
PALANDECH'S YUMSU*
Folk Songs and Mi
Tamboritea Oreh** 8tatioa WWA1,	f
ass a	<*»•■»•
TISKARNA S.N.P.
"Kaj je pa tukaj treba ras-umeti! Rekel nem kača klopotača'. Ali mi boste adaj prinesli kače klopotače ali ne?" '^Seveda ne" "ln zakaj ne?"
'Toda, gospod, saj mi vendar pravim, sem vam sam ne uslu nimamo na zalogi kač klopotač."IKsj želite, gospod?**
"Glejte, glejte! Ce bi imeli kače klopotače, bi mi jih ps pri-nesli, kaj?" "Najbrže T
"Neta si i Aa no! Ali tudi veste, gospodične, ds Je kača klopotača ena najbolj strupenih živali,
"Ostrige "8tojte!"
"Ali je piškur, gospod?"
"Da."
"Hvala Bogu!... Vidite. Mel-jTiska vabila
koledarje, letake itd. v
SPREJEMA VSA
er, tako je treba napraviti, da so odjemalci zadovoljni. Koliko piškurjev vam smem dati, gospod T* "Nobenega."
"K ... a ... aj ? Ampak, pro-"Nesaslišano. In da vse to po-|aim. povejte mi . . ."
"O. stvar je čisto preprosta! I I	J . I	Pozabil sem ime možaka, ki ml
"Kaj menite? Nekaj vkuka- Je dolžan sto dinarjev. Vedel IltS*Jt;	wm, da ima isto ime neka jed
"Vkuhanetrs? Aha! Morebiti i„ tako sem prišel noter, ds bi
sadje? Marelice Slive ... Ananas
Jagode .. Ananas..
agitirajtr za p ros veto t
pomislil. Zdaj torej vem." "Motak se piše ..
"Pižkur. da! Na svidenje, gospod Ribič!"
¥ tiskarski obrt	**
veselice in shode, ^^J'Äe* rje, leíase itd. v slovenskem, hrvatskem, s»
češkem, nemškem, angleškem jeziku »n dru"n
__________ * «jut v O 8.N.PJ- v
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA Cl^ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAR»

Vta pojasnila daj« vadstvo tlaka rae.—O«»
Pilita po informacij« »• nailer:
SNPJ PRINTERY
2857-88 80. LAWNDALB AVENTE T«t Mw*H «se« CHICAGO, ILLINOIS