Kronika. — Republika? Pod tem naslovom piše »Naprej«: »V sedanjem politicnem preporodu se pojavljajo najrazncneje struje, ki zastopajo svoja načela giede na otiliko novih in starih držav. Tudi Jugosiovani se bavijo z vprasanjem, kaksno oDliko naj dobi Jugosiavija: monarlncno ali repubnkansko. Za nas v tem pogledu ni vprasanje nobena uganka, ker so socialni demokrati vedno za čim svobodnejso obliko države. Da je repubii^a mnogo boljša oblika kakor monarhija, mora vedeti že pač vsak politični abecedar. — Ze na tivolski in pozneje belgrajski konferenci so se zavzemali jugoslovanski socialni demokrati za zvezno republiko baikanskih Slovanov, oziroma Daikanskih narodov, ker bi le taka oblika v sedanjih razmerah imela potretmo zivljensko silo ter obenem nudila zvezanim narodom svobodo razvoja. Izkušnja nas pa uči, da je monarhična oblika zatočišče reakcije, če ima država še tako svobodomiselno ustavo. — Pa tudi med jugoslovanskimi republikanci imamo ziasti dve močnejši struji. Ena zahteva strog centralizem, druga pa delni centralizem. Z ozirom na politične in socialne razmere se nam zdi, da bi bil prestrog centralizem napaka, vsekakor pa mora obstajati med Jugoslovani, ki se spoje v eno državnost, marsikaj skupnega, marsikaj centralističnega, ker bi sicer nova država ne mogla razvijati svojih gospodarskih in kulturnih sil na zunaj. So skucne stvari, zunanja politika in domače socialne uredbe, ki zahtevajo največjo pažnjo in največjo doslednost. — Izključeno je torej, da bi se mogla socialna demokracija ali sploh kateri svobodomiselni državljan ogrevati za monarhično obliko, in le čudimo se, da se nahajajo ljudje, ki propagirajo to misel. V republiki prihaja volja ljudstva do izražanja, v republiki je ustvarjena podlaga za nemoten razvoj družbe. Ne mislimo, da bo jugoslovanska republika ideal državnosti, o, prav nič se ne vdajamo prevelikim nadejam. Toda v repubiiki bo delavstvo socdiočevalo, bo združilo svoje sile in deIalo. Sadove pa pričakujemo le od svojega politično revolucionarnega dela. — Zato smo za svobodno republiko!« — Knako mnenje prevladuje v večini učiteljstva. — Mobilizacija jugoslovanske armade. Iz Zagreba brzojavljajo z dne 13. t. m.: Danes je izšel poziv ministra za Narodno obrano dr. Drinkoviča, ki z njim pozivlja pet najmlajših letnikov v aktivno službo. = Delokrog deželnega šolskega sveta v Ljubljani. Narodna vlada SHS v Ljubljani je sklenila, da se razširi delokrog deželnega šolskega sveta v Ljubljani na vse ozemlje, ki je v območju narodnc vlade SI1S v Ljubljani. = Našo zemljo je zapustil najstrupenejši sovražnik našega šolstva in učiteljstva — dvorni svetnik vitez Kaltenegger. S svojo rodovino se je preselil na Dunaj. = Spomenico našega učiteljstva Narodni vladi SHS v Ljubljani objavlja v celoti »Slovenec«. Na spomenico opozarja »Slovenski Narod« v notici, ki jo zaključujejo besede: »Iskreno nas veseli, da so ravno naši učitelji prvi med vsemi stanovi povzdignili svoj glas ob prehodu v dobo narodne svobode, zavedajoč se resnosti položaja in pripravljeni vse svoje sile posvetiti splošni narodni blaginji. Prepričani smo, da bo Narodna vlada resno uvaževala predloženo ji spomenico. S posebnim poudarkom kažemo na 12. tocko spomenice, ki govori o učiteljskih službenih prejemkih. Sedaj je prišel čas, ko ie mogoče to vprašanje vendar končno pravično in pošteno rešiti!« = Narodna vlada SHS v Ljubljani je suspendirala Albina Belarja kot dež. šolskega nadzornika in šolskega svetnika profesorja dr. Josipa Binderja kot profesorja na realki v Ljubljani. Srednje šole, ki so bile podrejene doslej nadzornikii Be- larju, se podrede dež. šolskemu nadzorniku viaunemu svetrnku dr. Janku iiezjaku, ijuuske soie pa dezememu soiskemu aadzoiniku ar. ivuiiaeiu Upeki. = irojka. Uospouje Janko Nepomuk Jeglič, Jrianc Lavuzar m Karel bnnon še veuno inso odstopni s svojiti mest in odiozui svojin runkcij. Gotovo cakajo, da napj/avi piavicna demokracija svojo doizaost. 1 udi prav 1 = ceue v slovenskih rokah. Dne 6. t. m. je prevzel vlaani komisar Narodne viaue aiestno obcinsko upravo v Celju. vojaki rsaroane viade so razobesili na luebini aisi naroano zastavo; neiaski obcinski oauor je nato odiozu svoje funkcije m ceij.ki zupan ar. pl. JaDornegg je oastopn. mroum svet je nato skienu, da prevzeaa Marouna viada oDcinske posie. ronoci je pribei viauni konusar dr. Lukan v Ueije. L»ne /. t. m. ob 8. je bila obcinska upiava lzrocena Narooni viaai. Nato se je lzviMia veukanska narodna mannestacija, Kacere se je uaeiezuo ao _O.uuo oseb. — au se' se spominjate, kako se je godilo biovencem v Ceijur1 = boie na Keki je prevzela hrvalska vladu. L K_Ke nara poiočujo: ttrvatska viaua, poverjenistvo za uk m bogocastje., je posiaia na Keku proiesorja Lukasa, rauzornika Uorua in naazormka. batiorskega, aa prevzamejo tamosnje šole. Komuinke, ki ga je lzdala uaenovana vlada, pravi, da siaatra lirvatska vlada šoisko vprasanje s cisto kuiturnega stalisca. vsem ooiskovaicem šol bo na željo omogoceno, da koncajo šoio v jeziku, ki so biu v njem poucevani doslej. = Zenske — pravniki. INarodno Vječe je odreano, da se na zagrebškem vseučinsCu morejo vpisati tudi ženske kot slušateijice prava. = S Koroškega. Izvrševalni odbor provizorične dežeine vlade na Koroškem pnporoca v svojem uradnem naznaniiu vsern državnim in občinskem uradom na jezikovno mesanem ozemlju na Koroškem, da naj v slučaju, ako pridejo jugoslovanski komisarji, ki bi se hoteli polastiti uprave, izjavijo, da hočejo upravo voditi dalje na dosedanji način, dokier ne bo lzvrsena odlocitev glede državnopravne pripadnosti posameznih delov koroške dežeie, in dotiej se vdajo samo sili. Po tem navodiiu se Slovenci na Koroškeni ne bodo ravnali, marveč je naša dolžnost, da mora takoj stopiti na našo stran, kdor je naš! — V posameznih krajih slovenske. Koroške poslujejo Narodni odbori, ki so pievzeli upravo, ter skrbe za mir in red. liorovlje so v narodnih rokah. — jugoslovanski odbor na Dunaju. jugoslovani na Dunaju so ustanovili svoj Jugoslovanski odbor, ki je prevzel skrb za jugoslovanske vojake, begunce in koniiairance v Nemški Avstriji ter za srbske in črnogorske vojne ujelnike. = Položaj v Trstu. Iz Trsta je čuti nialo vesti, ker so ltalijani ustavili ves promet. »Edinost« še vedno izhaja, a jo berejo le domačini, ker ni poštnih zvez. Nemške šole so odpravljene. Prejšnja vlada je državnim nastavljencem dne 1. novembra izplačala trimesečno plačo. A tudi tu ni merila z enako rnero. To trimesečno plačo so dobili le najvišji in najbolj nemški uradniki, drugi so prejeli dvamesečno plačo; učitelji Slovenci, ki so bili v državni službi, pa so prejeli plačo samo za mesec november. Teh položaj je sedaj najtežji. Kadar porabijo ta denar — ob čem bodo živeli potem? Kdo jim izplača prejemke 1. decembra^ — Upajmo, da bodo dotlej razmere vsaj že toliko urejene, da bodo vsaj živeti mogli. Pravijo, da so namestniku FrisuSkeneju, ki so ga zajeli v Ljubljani, uplenili tudi več državnega denarja. Ce je to res, potem ne bo težko učiteljstvu pomagati in popraviti Skenejevo napako. Ali se pouk redno vrši in kako je hipoma s slovenskim šolstvom v Trstu, nam ni znano. — Italijanski guverner v Trstu je naprosil narodno vlado SHS. v Ljubljani za en vlak premoga za železniški obrat v zasedenem ozemlju. = Dr. Viktor Adler — umrl. Voditelj nemške avstrijske socialne demokracije, dr. Viktor Adler, je dne 11. t. m. umrl za kapjo. Bil je med najsposobnejšimi možmi svoje stranke. Umeje se, da je bil iz globokega prepričanka prijatelj trpečega in vedno izkoriščanega učiteljstva. = JugoslovanSki odbor v Pragi. V Pragi so ustanovili Jugoslovanski odbor, ki naj zastopa koristi Jugoslovanov. = Ravnopravnost latinlce in cirilice v Bosni in Hercegovlni. Iz Sarajeva poročajo: Narodno Vječe je sklenilo, da je srbo-hrvatski jezik uradni jezik in da sta v notranjem in zunanjem uradovanju cirilica in latinica enakopravni. Iz tega vzroka se razveljavljajo vse tozadevne naredbe prejšnje vlade, ki temu nasprotujejo. = Bosna-Hercegovina. Kot poverjenik Narodnega Vječa za nauk in prosveto je poslan v Sarajevo dr. Tugomir A1 a u p o v i t, tajmk Matice Hrvatske v Zagrebu. Na njegovo mesto pri Matici je _topil književnik lso Veiikanovič. = frepozno tudi na blovaškem! V Novogradski stolici je sklenil Narodni zavod UNemzeti Intezet) pred tremi tedni staviti v proračun za leto 1918. vsoto 300U Kion kot nagrado za uciteije, ki se odhkujejo v razsirjevanju mažarSčine v novogradski stoaci. No, za poiaadžarjenje Slovakov te nagrade ne bodo pač več služile. Prepozno je! = Izpiti na zagrebškem vseučilišču. Ker tvonmo s ttrvati in brbi eno državo, je samo ob sebi umevno, da veljajo izpiti, položeni na zagrebških visokih šolah, tudi v območju narodne vlade SHS v Ljubljani. Veljavni so pa seveda začasno tudi vsi izpiti, položeni na dosedanjih avstrijskih visokih šolah. = Cesar Karel — odstopil. Korespondenčni urad razglaša z Dunaja z dne 11. t. m.: »Cesar Karel je izdal nastopni razglas: Odkar sem bil zasedel prestol, sem se neprestano trudil, da svoje narode izvedem iz grozot vojne, ki je izbruhnila brez rnoje krivde. Nisem se obotavljal vpostaviti ustavno življenje in sem svojim narodom odprl pot do njihovega samostojnega državnega razvoja. Slej kot prej poln nepremenljive ljubezni do vseh svojih narodov, nočem, da bi moja oseba zaprečevala njihov svobodni razvoj. V naprej priznavam odločbo, ki jo Nemška Avstnja skiene o svoji boaoči uržavnosti. Vlado je potoni svojih zastopnikov prevzelo ljudstvo. Odpovedujem se vsakršnemu udeleževanju pri državnih poslih. nkrati odpuščam svojo vlado.« = S Ceškega. Dne 11. t. m. so v Pra. gi ustanovili društvo za vzajemnost z drugimi Slovani. Družba stopi v zvezo z drugimi sličnimi družbami. — Skupščina češke duhovščine je dobila sporodlo, da je papež odbril štatut zveze češke duhovsčine za vso češko slovaško državo-. »Našinec« poroča, da se bo uredilo vprašanje celibata in patronata. Ceški jezik bo cerRveni jezik. Ločitve cerkve od države iie nameiavajo, pač pa uvedejo konkordat "0 srbskem vzorcu. = Delo raadžarskih učiteijev. Iz Varaždina nam poročajo, da nabirajo med Medmurci madžarski učitelji podpise za rnadžarsko državo. To delo je brezuspešno, ker hočejo Medmurci v Jugoslavijo. — Podtajnik v učnem uradu Nemške Avstriji je postal Pavel baron H o c k , predsednik društva »Svobodna šola«. = Ceška kultura. Iz Prage nam pišejo: Za protektorja Ceške akademije je imenovan prof. M a s a r y k. (Doslej je bil tej akademiji protektor nadvojvoda Josip.) — Profesorski kolegij češke tehnike v Pragi je imenoval predsednika Združenih držav ameriških W i 1 s o n a , potem Masarykain francoskega pisatelja D e n i s a za častne protesorje, češkega ministra zunanjih del dr. B e n e š a pa za častnega doktorja svojega zavoda. = Proglasitev neraško-avstrijske republike. Z Dunaja nam z dne 12. novemora poročajo: Ves današnji dan je stal pod vtiskom proglasitve Nemške Avstrije _a republiko. Ze na vse zgodaj se je to pokazalo v splošnem napetem pričakovariju napovedanega dogodka. O posebnosti dneva je pričalo na zunaj dejstvo, da je mirovalo skoro vse delo — izvzeti so biii ie prehranjevalni obrati, elektrarne, pli-. narne in prometni zavodi, ki so z delom prenehali samo za kratek čas — in da je mnogo trgovin bilo zaprtih. Kmalu po opoldanski uri so se v posameznih okrajih začeli zbirati udeležniki slavnostnega obhoda, ki je bil določen za popoldan. Potem so odkorakali pred parlament. Točno ob 4. uri popoldne so se na rampi pred parlamentom prikazali vsi trije predsedniki narodne skupščine. Prerdsednik dr. Dinghofer je velikanski množici ljudstva naznanil sklep narodne skupščine, da se Nemška Avstrija proglasi za republiko. Do tega trenutka se je vse razvijalo po načrtu, in demonstracijski obhod je z zastavami počasi defiliral mimo parlamenta. Predsednik Dinghofer je dal znamenje, da naj se pred parlamentom razvije novi rdeče-belo-rdeči nemškoavstrijski državni prapor. Čez čas je na drogu pred parlamentom plapolala raztrgana rdeča zastava. Nekdo je bil namreč iz prapora iztrgal beli pas. Ta čin, ki je meščanske narodne svetovalce močno osupnil, v splošnetn ni zbudil posebnega.zanimanja. Nato sta govorila državni kancler dr. Renner in predsednik Seitz. Potem so predsednik in člani narodne skupščine zopet odšli v zborovalnico. Da se nepoklicanini osebam zabrani vstop v parlatnent, so sluge zaprli parlamentna glavna vrata. Hipoma so se začuli krepki udarei na vrata in takoj na to streli, ki so padali v sredino zunanjega in notranjega stebrišča. Vseh navzočih se je polastila panika. Kmalu so v stranski prostor v pailaiaentu prinesli prve ranjence. Zakaj so streljali, še ni docela pojasnjeno. Končno je pnhitela niestna varaostna straža, ter je izpraznila rampo in trg pred parlamentom. = Nemška grozovlada. Švicarski časoplsi popisujejo po fraiicoskih listih kraje, ki so bili zasedeni v rranciji od Nemcev in ki so bili sedaj izpraznjeni: »Strašno je bilo življenje pod nemško vlado! Olobe, kazni, kontribucije, rekvizicije: vse je bilo na dnevnem redu. In oni, ki se je upal kje le malo upirati, je bil takoj kaznovan s smrtjo! Mesto Lille je plačalo v času, ko je bilo zasedeno od Nemcev, »le« 250 milijonov frankov kontribucije. Hčerke uglednih meščanov so vzeli za častniške strežkinje.« Posebno mnogo je izkusilo prebivalstvo Laona. O tem pripoveduje poročevalec »Basler Nachrichten« naslednje: »Nemci so sicer pobirali kontribucije, a za mestno upravo se niso niti zmenili. Laoii je moral plačevati globe tudi za druge mesta in vasi. Vse prebivalstvo je bilo kaznovano za prestopek posameznika, tudi za vojne čine irancoske armade. Tako je moralo pla1čati mesto enkrat za to, ker so nietali eatentni letalči na mesto bonibe, 100.000 frankov, drugic 150.000 frankov, in to pri kurzu 125. Ko je napisal nekdo na zid besede: »Les Allernands sont les satyres« (Nemci so satiri — pol bogovi, ki so spremljali pri Rimljanih vinskega boga Bacha in uganjali pri tem razne burke), je moralo plačati laonsko prebivalstvo 3750 frankov v zlatu!« Počasi bomo zvedeli o »kulturnih« Nemcih še marsikaj lepega in zanimivega! — Republičanska vlada na Bavarskem. Bavarska je repubaka. Kralj je pooegnii. Naucm minister je ljudskosolski liciteij Karel ri o 11 m a n n. v sociaini repuDaki — pravi demokratizeai: tako govon svet, ki gleda iz sedanjosti v bodočnost! = VVilson o samoodločbi zatiranih narodov. Iz VVashingtona brzojavljajo z une 12. t. m.: Predsednik VVason je v kongresu imel nagovor, v katerem je naznanil pogoje za premirje in izvajal med uiugim: INarnen te vojne je dosezen. Oborozeni inipenalizerti,. kakor so ga uraevaii možje, ki so se včeraj biii gospoaarji Neni-ije, je zatrt. Nasilna sauiovoljnost vojaske kaste je unicena. Uoseženo je, da se veliki narodi, ki so se bili zvezali, iia jo uničijo, sedaj enkvat za vselej zuružijo v dosego skupnega smotra. Zastopniki v vrhovnem vojnem svetu v Versailiesu so po soglasnem sklepu zastopnikom osrednjih sil zagotovili, da se zgoui vse, karkoli je rnogoče, da se osrednje sile preskrbe z živili in se olajsa becla. Storili se bodo neposredni koraki, da se ce podporne odredbe organizirajo po načrtu, kakor se je zgodilo v Belgiji. Najbrž bo že kmalu mogoče rešiti zatirane ¦larode pred popolno t>edo in v njih zbuditi smisel za velike naloge politiškega preustroja, ki jih sedaj čakajo. Nemalp skrbi provzročajo vprašanja, s katerimi sedaj ni mogoče takoj dati zadovoljivega odgovova. Upati pa je, da bo odgovor kiaalu mogoč. Kažejo se znaki, da zatirani narodi poznajo pota samoodločevanja in mirne prilagoditve ter da bodo po njih tudi res hodili, Ce to store, jih borno podpirali na vsak možen način. Ce pa tega ne store, moramo ohraniti potrpljenje in naklonjenost ter počakati njihovega ozdravljenja. Saj je gotovo, da. bodo končno okrevali. Iz Jugoslaulie. — Nov poklic Ijubijanskega učiteljstva? Preteklo nedeljo popoldne ob 4. je poklical deželni šolski nadzornik dr. Opeka v svoj urad vse voditelje in voditeljice ljubljanskih šol ter jim ukazal: Solske okoliše je treba rajonirati in vsakemu rajonu odkazati po enega učitelja (učiteljico), ki. ima nalogo, da pazi na postopajočo deco ter jo naganja in naravnava v red, — Ali odreja to policijsko službo učituljstva gospod nadzoniik na svojo pest ali po naročilu oblasti, tega ni povedal. Vemo pa. da ni prišel od oblastinoben ukaz, torej smerno sklepati, da je ta odredba le odmev iz prejšnje dobe avtokratstva, ko so samo ukazovali in nikoi^ar vprašali, ali je prav, kar ukazujejo, in ali je to tudi izvedljivo. Prosimo, kateri zakon pa govori, da mora učitelj begati po ulicah in opravljati službo ljubljanskili policajev? Če hočejo kaj novega uvesti, :-e morajo najprej nasloniti na zakon, ali pa vsaj vprašati učiteljske zbore za inneiiie in svet. Oolega diktiranja več ne poznamo! Tudi uredbo novega pouka je odločil na svojo roko nadzornik Lavtižnr sani. Ali so učitelji samo sužnji, da se morajo slepo pokoravati, ali pa morda smemo v dobi demokratizma zahtevati tudi nekaj pravic? —. Kakor vidimo, še vedno bujno cvete stari šlendrijanski sistera, a nosilci tega sisteiaa z vsakim korakom dokazujejo, da so — doigrali! Naj vendar puste posle, ki jiin niso dorasli! — Kako razutnejo svobodo. Prejeli smo: Po deželi razumejo svobodo tako, da odslej ni treba plačevati davkov, spoštovati tuje lastnine itd. V tem oziru prihajajo neprestano pritožbe in poročila o nasilstvih. Nujno potrebno je, cft Narodna vlada da navodila, naj županstva, učiteljstvo in duhovščina ljudstvo pouče tudi o doižnostih in mu pojasnijo položaj. Jako priporočljivo bi bilo pošiljati na deželo tudi govornike, zlasti v oddaljenejše kraje. — Zahteve naše visokošolske raladine po slovenski univerzi v Ljubljani so v pomoma opravičene. Seveda se taka stvar ne da kar čez noč rešiti, zato bi p;». bili dijaki za sedaj tudi zadovoljni z nekaterimi slovenskiini . predavanji, ker jc obisk zagrebške univerze v sedanjih časili zaradi velikanske draginje tudi jako otežkočeri. Z lahkoto se pa da izvršiti, da naši dijaki pokladajo izpite na zagrebškem vseučilišču v slovenskem jeziku, kar j» bilo tudi že dovoljeno — posebno začetnikom — na čeških visokih šolah. — Začniino tedaj takoj s slovenskimi predavanji v Ljubljani! Dijaki se pa obenem vpišejo kot slušatelji zagrebške univerze. — NaS dopisnik dostavlja teniu nasvetu: Kranjskim dijakom pa pač ne bo kazalo se popolnoma ločiti od dunajskega vseučilišča, ker tam je 36 Knafljevih ustanov po 600 K., ki so namenjene le dijakom — rojenim na Kranjskem. Sicer pa to jugoslovanski stvari nič ne škoduje, ker je tudi mnogo odličnih srbskili in bolgarskih državnikov studiralo na inozcmskih visokih šolah. -vprašanje je tako važno, da ga nujno priporočamo Narodnemu Svetu v resno uvaževanje in proučavanje. Knafljevih ustanov je škoda! — Slovenska trgovska šola v Ljub- ijani. Ravnateljstvo tega zavoda obvešča javnost, da ostane pouk prekinjen za nedoločen čas. Pričetek zopetnega pouka bo pravočasno naznanjen po časopisih. — Ljubljanske obrtne nadaljevalnice. Pouka na ljubljanskili obrtnih nadaljevaliiicah še ne bo. Zaradi vladajočih razmer se mora začetek pouka preložiti na nedoločen čas. — Utnrla je v Ljubljani gospa Josipina Dermeljeva, rojena Likarjeva, vdova po pokojnem cerkniškem nadučiteljn Karlu Dermelju, stara 72 let. Pokojna gospa Uernieljeva je bila sestra tovarišev liinka in Janka Likarja ter mati tovariša Ljuba Dermelja, učitelja na ljubljanskigluhonemnici, in Ane Dermeljeve, uslužbenke »Učiteljske tiskarne«. Bila je vrla in obče spoštovana slovenska žena. Blag ji spomin! Sorodnikom naše iskreno sožalje! — Šolski pouk v Ljubljarii. Ker je šolsko poslopje na Ledini po vojaštvu zasedeno, je mestni šolski svet po naročilii narodne vlade SHS odredil, da se 1. mestna deška šola začasno prešeli v šolsko poslopje II. mestne deške šole na Cojzovi cesti št. 5, kjer sev rši pouk ob ponedeljkih, torkih in sredah od dveh do petih po¦poldne ter ob četrtkih, petkili in sobotah'-j od osmih do dvanajsiih dopoldne. S pou- kom v tej obliki so pričeli v sredo, dne 13.novembra 1918. —Usposobljenostni izpiti za ljudske in meščanske šole pred 'izpraševalno komisijo v Ljubljani se prično v petek, dne 22. novembra, ob 8. zjutra^. — Nemštvo na naših šoiah. Na kako trhlih nogah stoji nemUvo, se kaže sedaj, ko je prenehal nemški pritisk. Sf.ar_i, ki so prej zapisali svoje sinove za Nemce, n. pr. na ljubljanski realki, prihajajo zdaj :.n izjavljajo željo za prestop v slovenske od~ delke.Ce gre po pravici, bodo nemške šole kmalu prazne, ker je v njih le malenkostno število pravih Nemcev. Pravim Nemcein ne kratimo nernškega pouka, slovenski otroci pa niorajo v slovenske šole! Ponemčevanju mora biti sedaj konec! — V Dolenjskih TopHcah, v tej, na skrajni meji »vojvodine« Kočevske stoječi in vkljub vsem strupenim vplivoin neniško-vojvodskega lastnika znanili vrelcev v narodni zavednosti neoinajni trdnjavici, sta tovariša nadučitelj Matko in učitelj !O r e g o r c dne 3. t. in. ustanovila Narod- iio obrano in nje ustanovitev združila s sijajnim slavljem. Shod na trgu pod slovansko lipo, kjer je bila zbrana množi_ domačinov in okoličanov, je otvoril tov. Matko, ki je v daljšem ¦ govoru pojasnil pornen zborovanja in potrebo ustanovitve Narodne obrane. Obhod po Toplicah se je razvil v veličastno lnanifestacijo. Z verande stanovanja kopališkega poveljnika je množico pozdravil v vznesenth beseda!i tovariš Gregorc. — Brežice — slovenske! Nemčurska nadvlade v Brežicah je konec. Vodstvo mestne uprave ima v rokah slovenski o<Jvetnik dr. Ljudevit Štikar. — Ko je leta 1903. naša Zaveza ob svoji 15. glavni skupščini zborovala v Brežicah, so nas stiažili orožniki in na nas prežali dedekti vi. To se poslej nikoli več ne zgodi! — Protest staršev. V imenu mater naia piše iz biške slovenska žena: »V lastni hiši hočemo sami gospodariti! Me nočemo, da bi naše otroke vzgajala neničurska nadučiteljica! Ni še dolgo na sišenski šoli, a njenega nemčurstva smo že siti. Kadar smo se prišle pobrigat za svoje otroke, ni je bilo prijazne besede. Hočemo imeti blagočutečo, narodno učiteljico!« — Učiteljstvo je že reklo v svoji spomenici: »Z odpravo dosedanjega sistenu morajo pasti tudi osebe — nosilke tega sistema! « — Ali smo govorili sjluhim ušesom? — Za sedanji čas sloge! Pod naslovotn »Orlovskim odsekom!« piše sinočnji »Slovenec«: Ali sejavce opazuje od strani sovražnik. Gleda na Kreka. kako je sejai čisto zrnje, zre na škofa, kako seje Kristovo pšenico, niotri vse plemenite duhovne, kršč. učitelje, poštene pisatelie, kako nameravajo v srca vsaditi misli zdravega žita. Pripravljeno ima ob sebi polno ljulike. Zlobno se rnu zrcali na obrazu, kako jo poseje rned vsa dobra semena in nebeško pšenieo. Za njini stoje skaženi elementi iz vseh stanov, da pornagajo razmetati Ijuliko in skaziti plenienitm sejavcem njihovo dclo ... — Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici nam poročajo: V zavodu šolskih sester De Notrc Dame je umrla učiteljica šolska sestra Dragotina Korenčanova, stara 25 let. Podlegla je španski bolezni. Blag ji spomin! — Na ženskem učiteljišču v Mariborn so začeli z današujim dnein pouk v polnem obsegu. — »Male Novice«. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je začela izdajati dnevno . Male Novice«. — MariborČani se uče sloven__ine. Dnc 7. t. m. so otvorili v Mariboru učne tečaje za slovenščino. — Smrtna kosa. V Celovcu je uinrla gospa Marija Trevnova, soproga Slovenca meščanskega učitelja Fr. Trevna, stara 62 let. — V Gelovcu je umrl glasbeni ravnatelj Leon Dobrovoljni, star 47 let. r - V Ukvah je umrla učiteljska vdova Krescencija Erlichova, stara 88 let. — četnu taka izzivanja? Od Sv. Lu cije pri Piratui pišejo: V petek, na Vseli svetnikov dan, je prišel med mašo v naši cerkvici učitelj z italijanske šole in je snel z zida podobo sv. Cirila in Metoda, jo odnesel iz cerkve in jo vrgel ob zid in razbil. Cemu taka izzivanja? Naši italijanski sodeželani nam niorajo pripoznati, da se v teh težkih časili naše ljudstvo vede trezno in taktno in da se izogiblje vseniu, kar bi se moglo dotakniti njihove občutljivosti. Smeli bi torej pričakovati enakega postopanja na drugi strani. Zelcli je, da bi merodajni činitelji na italijanski strani dali primemega pouka takim vročekrvnežem. Istrska prisega. Ustanoviia skup:>čina mestnega odbora Nar. Yje<Ła za mesto Pulj in okraj se je vršila ob navzočnosti 3000 ljudi. ki jim je bila po izvolitvi odbora prečitana nastopna prise: ga: »Zaklinjanio se pred Bogom vsegamogočnim in pravičnim, da bomo vern! sinovi majke Jugoslavije. Naj bo proklst spotntn na.nas, ako te kdaj pozablino, dcmovina naša! Naj usahne naša desnica, ako kdaj dvignemo roko na svojega brata! Naše kosti naj ne dobe mi-ru v grobu in naj se raztresejo kakor plevel, ako prekršimo edinstvo Slovencev, Hrvatov i t Srbov! Prokletstvo potomcev naj bo molitev za onega. ki ne ljubi svobode svojega naroda! Polje naj mu ne rodi, inorje naj ga pogoltne, hribi naj se zvalc na njega, ki bi te izdal, naša Jugoslovija! Verni ti hočemo biti do zadnje kaplje krvi, naša Jugoslavija! Svečano obljubljamo, da sc bomo v vsem pokorili našernu Narodnemu Vječu v Zagrebu, odnosno kot njeKovens;' zastopniku mestnemu odboru v Pulju, ki si ga je narod izbral za svojo vrhovno oblast. Tako nam pomagaj Bogosvetnik!« Navzoči so prisegli to prise:¦¦; z velikanskim navdušenjern in globoko glnieni-  SrednieSolske vesti. Druga državna gimnazija v Ljubljani. Naiodna vlada SHS v Ljubljani je sklenila, da se II. državna gimnazija v Ljubijani izpremeni v realno gimnazijo. Z ljubljanske realke. Profesor dr. Henrik S v o b o d a , okrajni šolski nadzornik za nemške šole v Ljubljani in urednik lista »Laibacher Schulzeitung«, je suspendiran od vodtetva. Začasno vodstvo je prevzel Josip M a z i, profesor istega zavoda. Slovenski proiesorji so izpregovoriii odločno besedo. Dne 11. t. m. je imelo Društvo slovenskih profesorjev izredni občni zbor, kjer so člani razpravljali o leformi srednješoiskih zavodov na slovenskem ozemlju. in sicer za prehodno dobo, ki bo trajala približno tekoče šolsko leto. — Vršila se je vsestransko teineljita raszprava. Na podlagi natančnega statistične^ga rnateriala je sklenil občni zbor priporočati vladi StlS v Ljubljaiii, da takoj opusti ix)neinčevalnice, ki so: nemške gimnazije v Ljubljani, Kočevju, Ptuju, Gorici, Pnlju in Trstu, nernški realki v Pulju in Trstu ter žensko učiteljišče v Mariboru. V slovenske zavode naj sc takoj izprem<_ie: gininazija v Celju, rcalki v Ljubljani in Gorici ter moško učiteiji^če v. Mariboru. Neraške paralelke naj se nstanove le tedaj, če se oglasi zanje gotovo število dijakov, ki ne znajo slovenskega jezika. Na giinnazijah, oziroma realkali v Majriboru, Celoveu in lieIjaku je poleg slovetiskih temeljnih razredov napraviti nemšlke paralelke. — Posebno vaina je resolucija, ki jo je sprejcl občni zbor in ki zabjteva od vlade, naj takoj odstrani z vodiluih mest tudi vse one osebe, ki so se v avscrijskih službah vedle prelilapče\*sko in se koinprornitirale. (Deželna šolska na<tef>rnika dr. Bezjak \n dr. Opeka.) Zahteva jc ista, kakor so \o izrekli ljudskošolski učitelji v svoii spomenici: Z , odpravo dosedanjcga sistema morajo pasti tudi osebe — nosilko tega sisteina! Teh skupnih zahtev vsega siovenskega tčitelijskega stanu narodna  vlada ne bo mogla prezreti! — Soglasno  sprejete resolucije je izročil poverjeniku za nauk in bog^očaSlje dr. Vrstovšku druStveni predsedaik !<rof. dr. 2 m a v c. Prlietek pouka na Ijubljanskih srednjlh šolah. Rtavnnteftstva obeh gitnnazij, realke in dekliškega liceja v Ljubljani naznanjajo, da se zopet prične redni pouk na teh zavodih v [H>uddiek, dne 18. t. m. Kniiievnost. »Zvonček« objavlja v svojl 11. letošnji številki to iepo vsebino: 1. Fr. Rojec: Mati in dete. Pesem. — 2. Janko Leban: Izgubljeni teiiček. Povest.' — 3. Tone Kosem: »Ti, jaz vem pa za ptičc . . Povest. — 4. Fr. Rojec: Skoz tuje inesto . . . Pesem. — 5. Poslednja pot. Podoba. — 6. FFan Košir: Mimodražev Jurče. Nairodna r*-avljica. — 7. Janko Lehan: Poredni Jošiko. Pesem. — 8. Ivanka Debevčeva-KociJinova: V iiočnem hladu. Pesem. — 9. Aibert S.: Pismo. Pesein. — 10. Josip Vanciot: Kekec na liudi poti. Planinska pripovedka s podobo. — 11. Hinko Medič: Poljsko cvetje. Povest. — 12. Zadnje ponočilo. Podoba. — 13. Cvetinomirski: Vifcar. Baseli. — 14. Pouk in zabava. — 15. Kotiček gospoda Doropoljskega. — Z letom 1919. — torej z »Zvončkovim« dvajsetim letnikom — je listu naročnina za vse leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 2 K 50 v. Zato pa dobi »Zvonček« popolnoma novo opremo, ki jo je za naš list narisal v umetniški popolnosti tov. Dragotin Humek. Naznanite še ta mesec po dopisnicah podpic:i nemu upravništvu imena novih naročnikov, da bomo mogli prvo številko dvasetega letnika natisniti v zadostnem številu! — Upravništvo »Zvončka«, Ljub ljana, Frančiškanska ulica št. 6.1. Zadnie vesti. ENKETA O ŠOLSKI UPRAVI NARODNEGA SVETA. Danes popoldne je zborovala v srebrni dvorani hotela »Union« enketa o šolski upravi, ki jo je skiical Narodni Svet v Ljubljani. ZANIMANJE JAVNOSTI ZA PREOSNOVO ŠOLSTVA. Splošno zanimanje za preosnovo šolstva v Jugoslaviji je prodrlo že v najširše kroge. Vsa javnost pričakuje, da poklicani faktorji storč sklepe, ki bodo odločilne važnosti za kulturni razvoj našega naroda. Seveda se dotikajo ta vprašanja tudi osebnih zadev, ki jih je treba nemudoma urediti tako, da bodo služile le pospeševanju našega šolstva. MtŠCANSKE SOLE. Ljubljanske osemrazredne dekliške, oziroma aeske ijuaske soie se preosnujejo po oareabi mestnega solskega sveta v petrazreane Ijuaske m tnrazreune ineščanske šoie. Lnaka preuredDa je namenjena aekiiški oseinrazrednici v ldnji. JUUOSLOVANSKE KONFERENCE V Zci\t,vi. — SkufNu mirtisuaiVO ZA VSU DR2AVU OU SUCt DO VAH- DARJA. — 1U MlNlSlKbi VO SKLlCC KONSlllUANTO. Posebni dopisnlk lista »Neue Ziirieher Zeming« brzojavlja o jugoslovanskiii konierencah v Zenevi v svojeia listu to-le: Zjutraj dne 6. novembra so se pričele v hotelu »Nationai* jugoslovanske konterence, katenn se udeiezujejo: kot odposianci Narodnega VjeCa v Zagrebu dr. Anton Korosec, ar. Meiko Cingnja in dr. Gregor Zerjav, za srbsko viaao ministrski predseanik Nikola Pašič z dveraa zauprakoma, kot zastopniki srbske opozicije bivši ministri Uraškovič, Marinkovič in lrifkovič in koncno tnje člani jugoslovanskega odbora v Londonu in Parizu dr. Ante Trumbič, dr. Gustav Gregorin in Vasiljevič. Po dvodnevnih posvetovanjih in pogajanjih se je doseglo v vseh vprašanjih popolno soglasje. Tretji dan se je konierenca bavila samo še z iedakcijo končne rezolucije. V tej rezoluciji se naglaša: V imenu srbske vlade jenilje ministrski predsednik Pasič odobruje na znanje izjavo treh članov zagrebškega Narodnega viječa, ki prosijo, naj se prizna: 1. Narodno viječe kot najvišja avtoriteta organizirane srbo-hrvatsko-slovenske države, osnovane na razvalinah bivše habsburške monarhije; 2. jugoslovanska vojska na suhem in na morju kot vojskujoča in zavezniška armada in flotilja; 3. dr. Ante Trumbid, predsednik jugoslo-. vanskega odbora v Londonu, kot oficiaini zastopnik zagrebškega Narodnega Viječa pri aliiranih vladah, in sicer vse Jotlej, dokler ne bo osnovan zajedniški organ, ki naj zastopa Srbijo in v Zagrebu konstituirano državo. Ministrski predsednik Pasič je izrazil svojo pripravljenost, da o teh željali uradno obvesti zavezniške vlade in pri njih tudi podpira te želje. Soglasno je konferenca skienila, da se naj osnuje zajedniško ministrstvo je- dinstvene države, obsegajoče ves teritonj od boče ao varaarja. Nadalje zakijuCuje konierenca, da oasiej ne obstojajo nooene politične in tuai ne carinske raeje na ceiera ozemlju, kjer preDivajo brui, iiivatf lii biovenci. Vlade m upravne oblasti, ki iaiajo sedaj upravo v teti pokiajmah, ostanejo zacasno na svojili mestih. Zajedniško ministrstvo, ki bo štelo okrog 12 čianov, bo zamenjalo tako danasnjo vlado v Belgradu in ZagreDu, kakor tudi zunanje zastopstvo dr. 'Irumbiča. v tem zajedmskem ministrslvu bo Imel eden izmed državnih tajnikov nalog, pnpraviti vse potrebno za sklicanje konstituante. Le-ta bo za vsa tri piemena izpregovonla koncno besedo in tudi stvonia končno veljavne in obvezne zaključke. V jugoslovanskih krogih vlada velika zadovoijnost o ugodnem uspehu konferenc.