■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • Misija Moskva ni misija nemogoče!
O Stran 11
Nogomet •
Nogometaši Laboda Drave zaenkrat ne bodo trenirali
O Stran 11
Aktualno Lovrenc • Sodišče ugodilo tožbi podjetja Albin promotion O Stran 3
Po naših občinah Videm« Do grla za kred iti ran i in žalostni?!
Z> Stran 4
Ptuj, petek, 13. novembra 2009
letnik LXII • št. 89 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Kronika Ptuj • "Imejte usmiljenje do mojih otrok!"
O Stran 32
Spodnje Podravje • Podaljšano martlnovanje
Policisti nadzirajo tudi ta konec tedna
Letošnje martinovanje je za marsikoga podaljšano na dva konca tedna, saj je bilo martinovo sredi tega tedna, zato so policisti poostrili nadzor nad vinjenostjo voznikov.
Minuli konec tedna so z alkotestom preverili več kot 3200 voznikov, akcijo pa bodo nadaljevali tudi ta petek, soboto in nedeljo. Slovenski policisti so po metodologiji promil minuli vikend z alkotestom preskusili 3.239 voznikov. Od tega je bil v 104 primerih rezultat pozitiven, med temi je 17 voznikov preseglo koncentracijo nad 0,76 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma 1,5 grama alkohola na kilogram krvi, 12 voznikov je preskus odklonilo, sicer pa bo moralo vseh teh 29 voznikov ponovno opravljati vozniški izpit. Odrejenih je bilo tudi 89 strokovnih pregledov za alkohol in 12 strokovnih pregledov zaradi mamil, v tem času pa so odvzeli 91 vozniških dovoljenj. Na območju PU Maribor so zaradi nedovoljene vinjenosti pridržali 19 voznikov, na območju PP Ptuj pa sedem. Poostren nadzor bodo nadaljevali tudi ta vikend, zato voznike pozivamo, naj vinjeni nikar ne sedajo za volan!
-OM
Foto: Martin Ozmec
Rogoznica • Rekonstrukcija Slovenskogoriške ceste J Ptuj • Prvi bolnik z novo gripo
Ce zemljišč ne bo, tudi nove ceste ne bo
Rekonstrukcija Slovenskogoriške ceste v četrtni skupnosti Rogoznica se vse bolj odmika, pa čeprav bi cesto že morali graditi. Če bo šlo tako naprej, če se bo pri pridobivanju zemljišč še zavlačevalo, se kaj lahko zgodi, da do rekonstrukcije ne bo prišlo tako kmalu, ker se bodo sredstva porabila za obnovo katere druge ceste. Na celi trasi ceste, ki je dolga 1360 metrov, bi morali od 46 lastnikov pridobiti 3306 m2 zemljišč.
Brez preventive ne bo šlo
V ptujsko bolnišnico so 10. novembra sprejeli prvega bolnika, pri katerem so diagnosticirali novo gripo, je povedal direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh.
Kljub temu da so se zaradi te ceste rodile iniciative, da skoraj ni sestanka četrtnega sveta Rogoznica, na katerem ne bi govorili o problematiki te ceste z varnostnega vidika, o tem pa stalno na sejah mestnega sveta govori tudi mestni svetnik iz tega okolja Marijan Kolarič, se zadeve premikajo po polževo. Cesta je brez pločnikov, nima urejenih kolesarskih poti, ljudje pa opozarjajo tudi na drugo neurejeno infrastrukturo ob njej.
Slovenskogoriška cesta je močno obremenjena, promet se povečuje iz leta v leto.
Še posebej je bilo obremenjujoče letošnje poletje, ko so se po tej cesti valile močne kolone tujih turistov, ki so se s tem izognili nakupu vinjet.
Problemi z zemljišči so bojda tudi zato, ker bi lastniki radi za potrebna zemljišča iztržili več. Po nepreverjenih govoricah naj bi jim država ponujala bistveno več, kot je za zemljo pripravljena plačati MO Ptuj. Zadeve z zemljišči in odškodninami bo potrebno čimprej urediti, saj se sicer rekonstrukcija, ki bi se morala pričeti že letos, odmika v pomlad naslednje leto. Denar za cesto je bil zagotovljen že v letošnjem proračunu, zato ni pričakovati, da bo država dolgo čakala z njim.
O Stran 2
Po dveh dneh zdravljenja v bolnišnici so 21-letnega bolnika, čigar imunski sistem je oslabel zaradi drugih bolezni in je zbolel za novo gripo, odpustili brez neke izrazite dodatne terapije in se zdravi doma. Dan kasneje so v ptujski bolnišnici iz preventivnih razlogov omejili obiske, ker je nova gripa potrjeno dosegla tudi naše okolje.
V ptujski bolnišnici so na izbruh pandemije nove gripe pripravljeni. Če bo do izbruha prišlo, bodo za sprejem bolnikov, ki bodo potrebovali bolnišnično obravnavo, preuredili en cel oddelek. Upajo pa, da bo 99 odstotkov obolelih lahko novo gripo prebolelo brez posebnih težav v enem tednu, ob
upoštevanju vseh preventivnih ukrepov. Zaposlenim v bolnišnici so omogočili cepljenje, vendar odziv ni bil pričakovan - pač posledica vseh polemik v zvezi s cepi-
vom.
O Stran 2
Rogoznica • Zapleti ob rekonstrukciji Slovenskogoriške ceste
Ce zemljišč ne bo, tudi nove ceste ne bo
Rekonstrukcija Slovenskogoriške ceste v četrtni skupnosti Rogoznica se vse bolj odmika, pa čeprav bi cesto že morali graditi. Če bo šlo tako naprej, če se bo pri pridobivanju zemljišč še zavlačevalo, se kaj lahko zgodi, da do rekonstrukcije ne bo prišlo tako kmalu, ker se bodo sredstva porabila za obnovo katere druge ceste. Na celi trasi ceste, ki je dolga 1360 metrov, bi morali od 46 lastnikov pridobiti 3306 m2 zemljišč.
Kljub temu da so se zaradi te ceste rodile iniciative, da skoraj ni sestanka četrtnega sveta Rogoznica, na katerem ne bi govorili o problematiki te ceste z varnostnega vidika, o tem pa stalno na sejah mestnega sveta govori tudi mestni svetnik iz tega okolja Marijan Kolarič, se zadeve premikajo po polževo. Cesta je brez pločnikov, nima urejenih kolesarskih poti, ljudje pa opozarjajo tudi na drugo neurejeno infrastrukturo ob njej.
5. novembra so ljudem, ki živijo v srednjem delu trase in od katerih pričakujejo, da bodo odstopili zemljišča, prestavili sam projekt rekonstrukcije, kot že prej krajanom na začetku in koncu trase, ki vključuje ureditev krožišča pri odcepu za Juršince in gradnjo še enega večjega krožišča. Krajani pa so bili prejšnji četrtek mnenja, da bi bilo pri kapelici, kjer vodi cesta proti Žabjaku in Kicarju ter na drugo stran do vrtca, veliko bolje zgraditi krožišče,
Uvodnik
ker bi s tem zagotovili večjo varnost. Rekonstrukcija Slo-venskogoriške ceste vključuje tudi ureditev obojestranskega pločnika in kolesarske steze ter dva para avtobusnih postajališč. Na predstavitvi projekta so krajani opozorili tudi na probleme s kanalizacijo in od-vodnjavanjem, ki naj bi bili rešeni s to investicijo. Poleg tega pa Rogozničani tudi zahtevajo, da naj se čim prej začne graditi zadnji del ceste proti občini Destrnik.
Slovenskogoriška cesta je močno obremenjena, promet se povečuje iz leta v leto. Še posebej je bilo obremenjujoče letošnje poletje, ko so se po tej cesti valile močne kolone tujih turistov, ki so se s tem izognili nakupu vinjet.
Problemi z zemljišči so bojda tudi zato, ker bi lastniki radi za potrebna zemljišča iztržili več. Po nepreverjenih govoricah naj bi jim država ponujala bistveno več, kot je za zemljo pripravljena plačati MO Ptuj. Vodja oddelka za gospodarske
Na cesto, da bi ohranili dostojanstvo
Danes naj bi šli na ulice delavci kovinske in elektroindustrije Slovenije, ker za delo, ki ga opravljajo, želijo prejeti vsaj tisti minimum, ki jim bo omogočil preživetje. Zahtevali bodo dvig minimalne plače na 600 evrov neto. Čez 14 dni bodo ljubljanske ulice preplavili člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, pričakujejo pa tudi druge sindikalne podružnice, študente in upokojence. Tudi oni bodo zahtevali dvig minimalne plače na 600 evrov neto.
Takšne zahteve ima v Sloveniji 140 tisoč delavcev, ki delajo in garajo, pa ne morejo zaslužiti niti toliko, da bi lahko zvozili mesec, ne da bi si sposojali denar za položnice, za hrano. V Svobodnih sindikatih so prepričani, da denar za takšen dvig plač je, temu zadnje dni pritrjujejo tudi nekateri primeri, kjer so se že pred petkovo stavko odgovorni zganili in "našli" denar. Druge to soočenje še čaka, ko bodo moralipo-staviti na tehtnico dejstvo, ali dati delavcem tisto, kar jim pripada, kajti vsak v državi bi moral zaslužiti najmanj toliko, da bo lahko preživel, ali pa na kocko postaviti vse tisto, kar so si doslej nagrabili (pa četudi so nekaterim kupčki že skopneli). Prerazporejanje bogastva je nujno, ker sicer tudi prihodnosti ne bo.
Delavci bodo v dneh, ki so bili še ne tako davno praznični, šli na ulice predvsem zaradi tega, ker želijo ohraniti dostojanstvo in ker si želijo zagotoviti varno starost. Večina namreč s strahom pričakuje pokojnino. Še večji strah jim vzbuja napoved o delu do 65. leta starosti; tega ne bodo zmogli, kajti mnogi garajo že od 15. leta dalje. Le kaj bo lahko naredil 65-letnik na gradbišču in še marsikaj drugega bi se lahko vprašali. Veliko krizo doživljajo tudi vsi tisti, ki so v zadnjem letu izgubili delo, skoraj 40 tisoč jih je. Napovedi so črne, še se bodo zapirale tovarne, ker krize jutri še ne bo konec. Zato bi moral biti prvi in edini cilj, da se delovna mesta ohranjajo, ne pa zapirajo.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Slovenskogoriško cesto bi že morali graditi, je na sestanku s krajani 5. novembra povedal mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj.
javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj mag. Janko Širec je povedal, da so za vsa zemljišča, ki jih potrebujejo, pripravljena cenilna
poročila, ki temeljijo na zakonu o stvarnem premoženju države, pokrajine in občine, zato si cene ni mogoče prilagajati. Verjetno tudi država ne bi mo-
gla obiti zakona. Cena zemljišča je v veliki meri odvisna od statusa: če je na njem ograja, pomeni, da morajo poskrbeti tudi za nadomestno ograjo.
Obnova 1360 metrov regionalne ceste s Ptuja proti Lenartu naj bi stala dobrih 2,5 milijona evrov, z vsemi komunalnimi vodi pa 3,3 milijona evrov. Zadeve z zemljišči in odškodninami bo potrebno čimprej urediti, saj se sicer rekonstrukcija, ki bi se morala pričeti že letos, odmika v pomlad naslednje leto. Denar za cesto je bil zagotovljen že v letošnjem proračunu, zato ni pričakovati, da bo država dolgo čakala z njim.
Kot pravijo v Mestni hiši na Ptuju, se bodo okrog 10. decembra srečali z mag. Gregorjem Fickom, direktorjem Direkcije Republike Slovenije za ceste, do takrat pa bi že morali imeti čisto stanje glede zemljišč. Če potrebnih zemljišč ne bo, po vsej verjetnosti še tako kmalu tudi ne bo rekonstrukcije ceste ne glede na vso problematiko, s katero se krajani ob tej cesti srečujejo že več kot 20 let. S krajani se bodo o odkupu zemljišč ponovno pogovarjali čez dober teden.
MG
Ptuj • Hospitaliziran prvi bolnik z novo gripo
Brez preventive seveda ne bo šlo
V ptujsko bolnišnico so 10. novembra sprejeli prvega bolnika, pri katerem so diagnosticirali novo gripo, čeprav naj bi se bolniki s pandemsko gripo do razglasitve pandemije zdravili na infekcijski kliniki v Ljubljani, je povedal direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh.
Po dveh dneh zdravljenja v bolnišnici so 21-letnega bolnika, čigar imunski sistem je oslabel zaradi drugih bolezni in je zbolel za novo gripo, odpustili brez neke izrazite dodatne terapije in se zdravi doma. Dan kasneje so v ptujski bolnišnici iz preventivnih razlogov omejili obiske, ker je nova gripa potrjeno dosegla tudi naše okolje. Od takrat dalje lahko vsakega bolnika, ki se zdravi pri njih, obišče le ena zdrava oseba, ki pa mora upoštevati ustrezne zaščitne ukrepe.
»Ptujska bolnišnica je bila vedno zelo odprta, kar zadeva obiske, nikoli nismo po nepotrebnem komplicirali, dovoljevali smo obiske tudi zunaj uradnih ur, ker so obiski del terapije bolnikov, kajti socialni stik s svojci je zelo pomemben. Zdaj pa smo bili prisiljeni obiske omejiti, da ne bi bolnikov dodatno ogrozili. Obiski so sedaj omejeni na eno uro, med 15. in 16. med tednom. Če pa bo prišlo do pandemije, bomo prisiljeni vrata bolnišnice v
celoti zapreti, ker bi okužba z novo gripo lahko bolnike dodatno ogrozila in povzročila poslabšanje osnovne bolezni,« je povedal direktor Robert Čeh.
Prav tako naprošajo vse bolnike, ki so naročeni na ambulantne preglede, da ostanejo doma, če pri sebi opazijo znake pandemske gripe, kot so povišana telesna temperatura, slabo počutje, glavobol, bolečine v mišicah in enega od naslednjih znakov: hude bolečine v žrelu, trdovraten kašelj ali oteženo dihanje. V teh primerih naj pokličejo v ambulanto in se z zdravnikom posvetujejo glede nadaljnje obravnave.
V ptujski bolnišnici so na izbruh pandemije nove gripe pripravljeni. Če bo do izbruha prišlo, bodo za sprejem bolnikov, ki bodo potrebovali bolnišnično obravnavo, preuredili en cel oddelek. Upajo pa, da bo 99 odstotkov obolelih lahko novo gripo prebolelo brez posebnih težav v enem tednu, ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov. Zaposlenim v bolnišnici so omogočili cepljenje, vendar odziv ni bil pričakovan
- pač posledica vseh polemik v zvezi s cepivom. Za cepljenje se tudi ni odločil direktor ptujske bolnišnice, kot nam je povedal, ker se doslej še nikoli ni cepil niti proti sezonski gripi. Sicer pa so v JZ ZD Ptuj doslej proti novi gripi zaščitno cepili že več kot 350 ljudi. Zaradi velikega zanimanja so okrepili cepilno ekipo in bodo tiste, ki so bili sicer naročeni za cepljenje v decembru, cepili že v teh dneh.
Ker je virus nove gripe torej
dokazano že v našem okolju, ne bo odveč ponovno opozoriti na dosledno izvajanje preventivnih ukrepov, od dosledne skrbi za higieno rok, torej pogostega umivanja rok, do pitja veliko čaja in , uživanja vitaminov - skratka krepitve imunskega sistema. Sicer pa med ljudmi kroži veliko dobrih nasvetov, ki niso nikoli odveč, v primeru nove gripe pa jih velja še toliko bolj upoštevati.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V ptujski bolnišnici so zdravili prvega bolnika, pri katerem so diagnosticirali novo gripo.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Lovrenc • Sodišče ugodilo tožbi podjetja Albin promotion
Na potezi Ministrstvo za okolje in prostor
Mariborski oddelek Upravnega sodišča Republike Slovenije je ugodil tožbi Podjetja Albin promotion v upravnem sporu zoper Republiko Slovenijo zaradi obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja za sanacijo gramoznice v Lovrencu. Sklep Ministrstva je odpravilo in zadevo vrnilo v njegovo ponovno odločanje.
Foto: M. Ozmec
Po mnenju domačinov je imela pomembno vlogo pri reševanju in zapletih v zvezi s sanacijo gramoznice v Lovrencu Bernarda Podlipnik iz MOP, ki je županu Jožetu Murku, civilni iniciativi in občanom veliko obljubljala, a ničesar storila.
V	sodbi je zapisano, da je Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Mariboru, pod predsedstvom višjega sodnika svetnika mag. Branka Hojnika v upravnem sporu, ki ga je sprožil tožnik, podjetje Albin Promotion, d. o. o., ki ga zastopa odvetnik Robert Preininger, zoper to-ženko, Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Ministrstvo za okolje in prostor RS, zaradi obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja o tožbi tožnika zoper sklep Ministrstva za okolje in prostor z dne 30. januarja 2009 na nejavni seji 14. oktobra 2009 odločilo, da se tožbi ugodi. Sklep Ministrstva za okolje in prostor RS z dne 30. januarja 2009 se s tem odpravi, zadeva pa se vrne Ministrstvu za okolje in prostor v ponovno odločanje. Toženka je dolžna tožniku povrniti tudi vse stroške postopka z obrestmi vred.
V	obrazložitvi sodišče med drugim pojasnjuje, da je Ministrstvo za okolje in prostor z izpodbijanim sklepom uvedlo obnovo postopka, ki je bil končan z izdajo gradbenega dovoljenja 12. decembra 2007, s katerim je bila tožniku kot investitorju dovoljena sanacija opuščene gramozne jame z granulatom iz avtomobilskih gum po normi CE SIST EN 13242. Odločeno pa je bilo tudi, da se postopek obnovi tako, da se vanj kot stranska udeleženka vključi tudi Občina Kidričevo.
Predlog ministrstva popoln in pravočasen
Kot so v obrazložitvi sklepa pojasnili na Ministrstvu, je Občina Kidričevo 24. oktobra 2008 vložila predlog za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja 12. decembra 2007 iz obnovitvenega razloga. Ker je Občina lastnica zemljišč, na katerih se z gradbenim dovoljenjem dovoljuje gradnja, v lasti pa ima tudi dovozne ceste oziroma poti, ki vodijo k objektu, bi morala biti po določilih Zakona o graditvi objektov v postopku izdaje gradbenega dovoljenja udeležena kot stranka.
Ministrstvo pojasnjuje, da je Občina kot predlagateljica obnove postopka 9. decembra 2007 na poziv upravnega organa predlog za obnovo postopka obnovila ter v dopolnitvi navedla, da je bila o izdaji gradbenega dovoljenja obveščena približno dva tedna pred vložitvijo predloga za obnovo postopka. Tedaj je namreč njen uslužbenec
v neformalnem pogovoru s predstavnikom investitorja izvedel, da investitor poleg okoljevarstvenega razpolaga tudi z gradbenim dovoljenjem.
Sodišče pojasnjuje, da mora po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) stranka v predlogu za obnovo postopka izkazati okoliščine, na katere opira predlog, ter na okoliščine, da je bil predlog podan v zakonitem roku. V skladu z ZUP mora organ, pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, preskusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, pa tudi, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana.
Po ugotovitvi ministrstva je bil v obravnavani zadevi predlog popoln in pravočasen, saj iz spisa izhaja, da je bilo obravnavano dovoljenje dokončno 12. decembra 2007, predlog za obnovo postopka pa je predlagatelj vložil 24. oktobra, to je dva tedna po tem, ko je izvedel za izdano gradbeno dovoljenje. Iz tega izhaja, da je bil predlog vložen v okviru enomesečnega subjektivnega in triletnega objektivnega roka za vložitev, podala pa ga je po mnenju ministrstva upravičena oseba. Gradbeno dovoljenje se namreč nanaša na zemljišča v k. o. Lovrenc na Dravskem polju, katerih lastnica je Občina Kidričevo. Pravico udeleževati se postopka izdaje gradbenega dovoljenja pa imajo po zakonu tudi lastniki zemljišč, na katerih se dovoljujejo gradbeni posegi. In ker je Občina lastnica zemljišč, na katerih je bila izvedena omenjena sanacija, ni pa ji bila omogočena udeležba v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, je po mnenju sodišča potrebno ugoditi predlogu za obnovo postopka.
Albin promotion nasprotuje sklepu
V tožbi pa tožnik, torej podjetje Albin promotion, nasprotuje izpodbijanemu sklepu in navaja, da ne drži ugotovitev ministrstva v obrazložitvi, da je predlagateljica obnove postopka za izdajo gradbenega dovoljenja izvedela šele približno dva tedna pred vložitvijo tega predloga. Občina Kidričevo je bila namreč o izdanem gradbenem dovoljenju seznanjena takoj po njegovi izdaji. Kot lastnica zemljišča, na katerem se dovoljuje izvedba gradbenih del, je tudi vedela za vsa dela v zvezi s sanacijo gramoznice. To pa pomeni, da je na
osnovi izvedenih del lahko sklepala tudi na obstoj gradbenega dovoljenja. Podjetje AP je namreč takoj po izdaji gradbenega dovoljenja, torej decembra 2007 oziroma v začetku leta 2008, na omenjenih zemljiščih pričelo izvajati gradbena dela.
Ves čas izvedbe sanacije, tako pred požarom kot tudi po njem na deponiji odpadnih gum 17. julija 2008, je Občina Kidričevo izvajala nadzor nad potekom sanacije, imela pa je tudi pravico do dostopa na deponijo, kar je poudaril župan na 5. izredni seji občinskega sveta 23. julija 2007. V zapisniku te seje je tudi navedena izjava župana, da bo občina skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor in ob pomoči inšpekcijskih služb ugotovila nepravilnosti pri izvedbi sanacije gramozne jame. Na tej seji je Bernarda Podlipnik z MOP omenila tako podpis pogodbe o služnosti na gramoznici kot tudi izdajo gradbenega dovoljenja za sanacijo. V zapisniku pa je navedeno tudi, da tožnik ni upošteval določb gradbenega dovoljenja ter da so v teku postopki za
odvzem okoljevarstvenega in gradbenega dovoljenja. Iz tega izhaja, da je Občina Kidričevo vedela tako za sanacijo jame kot za izdajo gradbenega dovoljenja.
So bila kršena določila upravnega postopka?
Z izdajo dovoljenja so bili po mnenju sodišča seznanjeni tako župan kot občinski svetniki, da je občina vedela za izdajo dovoljenja, pa naj bi izkazovala tudi objava v enem od časopisov, v katerem je navedeno, da bodo v Odboru za varstvo okolja in požarno varnost Občine Kidričevo skupaj z županom izvedli vse aktivnosti, potrebne, da se ustavi odlaganje odpadnih gum in da se prekličejo vsa izdana dovoljenja. Občina Kidričevo naj bi tako za izdajo gradbenega dovoljenja vedela več kot 10 mesecev pred vložitvijo predloga za obnovo postopka.
Ker tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bil seznanjen s predlogom za obnovo postopka in z njego-
vo dopolnitvijo, ni imel možnosti, da bi se o predlogu izjasnil. V postopku izdaje izpodbijanega sklepa pa je bila zagrešena tudi bistvena kršitev določb upravnega postopka, poseženo pa je bilo tudi v ustavno pravico tožnika iz 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije. Zato je tožnik sodišču predlagal, da izpodbojni sklep odpravi in zadevo vrne ministrstvu v ponovno odločanje, zahteval pa je tudi plačilo stroškov postopka z zamudnimi obrestmi vred.
Občina Kidričevo, ki bi ji lahko bila odprava izpodbijanega sklepa v neposredno škodo, je v odgovoru na tožbo navedla, da o izdaji gradbenega dovoljenja uradno ni bila obveščena vse do 20. novembra 2008, o tem, kdaj je izvedela za njegovo izdajo, pa je ministrstvu pojasnila že v postopku izdaje izpodbijanega sklepa. Dejstvo, da je nek občan oziroma svetnik vedel za izdajo gradbenega dovoljenja, po mnenju Občine še ne pomeni, da je za to vedela tudi Občina Kidričevo, zato je sodišču predlagala, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.
A sodišče je bilo drugačnega mnenja, saj je ugotovilo, da je tožba podjetja AP utemeljena. Zaradi kršitve pravil postopka in zaradi nepopolno oziroma nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter vrnilo zadevo upravnemu organu v ponovno odločanje. V ponovnem odločanju bo moralo ministrstvo dovoliti udeležbo tudi tožniku in na podlagi dokazil, ki jih je tožnik predložil, ponovno razsoditi pravočasnost predloga za obnovo postopka. Nov upravni akt pa je ministrstvo dolžno izdati v roku 30 dni od dne-
va prejema sodbe, pri tem pa je vezano na pravno stališče sodišča, kar se tiče postopka. V pravnem pouku pa je še zapisano, da pritožba zoper to sodbo ni dovoljena.
Občina ugotavlja še druge kršitve
Na Občini Kidričevo so bili sicer nad odločitvijo sodišča nekoliko presenečeni, a so prepričani, da je pravica na njihovi strani, saj imajo v ognju še več kosov železa. Po pooblastilu župana Jožeta Murka je višji pravni svetovalec občine mag. Egon Repnik o tej zadevi pojasnil: »Iz omenjene sodbe izhaja, da je sodišče ugodilo tožbi podjetja Albin Promotion, d. o. o., proti Republiki Sloveniji, torej ne proti Občini Kidričevo, ter zadevo glede odločanja o obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja vrnilo v ponovno odločanje Ministrstva za okolje in prostor, ki je v razveljavljenem postopku obnovo postopka dovolilo.
V	ponovnem postopku je Ministrstvu naloženo, da ponovno preveri pravočasnost vložitve predloga za obnovo, ki je zakonsko določen na čas 1 meseca od dneva, ko vlagatelj izve za izdajo spornega akta. Občina Kidričevo je bila o izdaji spornega gradbenega dovoljenja obveščena uradno z vročitvijo s strani ministrstva šele 20. novembra 2008, torej šele po vložitvi predloga za obnovo postopka. V ponovnem postopku bo tako potrebno rešiti zapleteno pravno vprašanje, kdaj in na kakšen način se šteje, da je bila Občina obveščena o izdaji nekega akta, da bi lahko pravilno presodili, ali je bil predlog za obnovo postopka vložen pravočasno. Seveda je to samo ena plat medalje v tej zadevi, saj Občina Kidričevo uveljavlja še več kršitev zakonodaje v zvezi z izdanim gradbenim dovoljenjem, ki se še vedno rešujejo v drugih postopkih.«
V	gramoznici v Lovrencu po besedah Albina Bren-cla, lastnika podjetja Albin promotion, tako še naprej nemoteno poteka predelava odpadnih gum v granulat. Domačine močno moti dovoz novih količin odpadnih gum, saj jih po besedah Jožeta Medveda, predsednika civilne iniciative občanov, dovažajo vedno večje količine, kar pa pomeni vedno večjo potencialno nevarnost, saj se močno bojijo, da bi ponovno zagorele. Če bi se to res zgodilo, bi to pomenilo katastrofo za širše okolje.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Albin Brencl je tokrat tožbo dobil, a na Občini mu očitajo še več nepravilnosti.
Videm • Z novembrske seje občinskega sveta
Do grla zakreditirani in žalostni?!
Na zadnji seji občinskega sveta so zbrani komaj, komaj - šlo je res za zelo tanek las - sprejeli in potrdili tretji rebalans letošnjega proračuna, izvedeli, da so se za osem let zakreditirali v višini slabih 800.000 evrov, in se s hudo kislimi obrazi prvič zagledali v gradivo bodočega proračuna občine.
Obdelavo rebalansa je začel župan Friderik Bračič, ki je očitno slutil oziroma bil že informiran, da gladkega sprejemanja tretjega popravka proračuna ne bo: »Uskladitev je nujna zaradi več postavk, ki so bile presežene, pa tudi zato, da se tekoče investicije spelje-jo do konca. Hkrati vas obveščam, da bo občina po odobritvi finančnega ministrstva najela kredit, ki ste ga odobrili s sklepom: gre za 790.000 evrov na osem let, kar je maksimalno dovoljeno zadolževanje. Sicer pa z rebalansom zmanjšujemo predvidene odhodke in dohodke proračuna za 1,8 milijona evrov, predvsem zaradi izpada prihodka gradnje vodovoda in drugih nerealiziranih postavk, tako da po tem tretjem rebalansu naš proračun znaša namesto predvidenih 7,4 milijona evrov 5,6 milijona evrov.«
Trafela: »Cel kup preseženih postavk ...«
Na županovo razlago se je najprej odzval Andrej Rožman z besedami, da je dokumenta-
cija pripravljena zelo nerazumljivo za svetnike, ki pač niso »profiji«, in da se iz nje sploh ne da videti, s katere postavke bo kaj vzeto in na katero bo denar dodan. Pojasnjevanje direktorice občinske uprave Darinke Ratajc, da je rebalans narejen v skladu z zakonskimi predpisi in da se v njem investicij ne dotikajo, ni koristilo prav dosti - Rožman je namreč vztrajal na svojem, da je vse skupaj zapisano preveč zapleteno in premalo poenostavljeno in da bi bilo prav, če posebej označijo postavke, ki se znižujejo in katere se zvišujejo na račun prejšnjih.
Srečko Svenšek pa je precej jezno in začudeno pripomnil, da so šele zdaj prvič slišali, da se bo Občina zakreditirala za tako dolgo obdobje, saj o toliko letih niso nikoli govorili. Sledilo je kar nekaj medsebojnega pljuvanja okoli tega, da naj bi se občinski denar porabil tudi precej mimo zakona, za določene naložbe, ki naj bi bile v korist čisto določeni osebi, a se je župan odzval zelo jezno in pozval, da naj se take govorice dokažejo z dejstvi, sicer bo »poiskal pravno pomoč«, ker si tovrstnih obtožb
pač ne bo več dovolil: »In še nekaj: želim, da se javno napiše, da je proti sprejemu rebalansa svetniška skupina SDS, in naj se ve, kdo bo kriv za zaustavitev tekočih naložb!«
Čez mizo je nato zletelo še nekaj besed o tem, da se zdaj pri rebalansu najbolj oglašajo tisti, ki so v svojih KS dobili največ (to je šlo predvsem pod nos svetniku Rožmanu in KS Videm), oglasil pa se je tudi Boris Novak in povedal, da so pač z vsemi sprejetimi in potrjenimi naložbami krepko presegli velikost proračuna, zato je zdaj pač podhranjen in bo takšen še lep čas. Krepko pa je krcnil nekaj naložb, ki so se jih odločili izvesti brez državnega sofinanciranja: »Sicer smo pa sklepe sprejemali tukaj, na občinskem svetu, zato bi bilo zdaj nekorektno, da rebalansa ne bi potrdili. Čeprav je treba ob tem priznati, da smo okoli veliko naložb morali velikokrat sejati in se pogovarjati, kar ne bi bilo potrebno, če bi bilo občinsko poslovanje predstavljeno bolj korektno in jasno. Sicer pa me bolj skrbi tisti del proračunskega denarja, ki je vezan na pridobivanje sofinancerskih
sredstev, ki jih nismo uspeli pripeljati v proračun ... Upam, da bo vsaj proračun 2010 pripravljen bolje, ker z rebalansom pa res ne moremo več nič reševati.« Ob tem je še dodal, da si v proračunu 2010 želi čim bolj točnih številk in čim manj odstopanja, saj se mu zdi nadvse čudno, da bi projektantske ocene lahko (kar naprej) tako zelo odstopale od realiziranih.
Svetniki so se nato poigrali z nekaj postavkami, kjer jim nekoliko zvišane cifre niso bile čisto jasne, Slavko Trafe-la pa je nato »drobne akcije« zaključil z besedami: »Pa saj je cel kup preseženih postavk povsod ... «
Sledilo je glasovanje o potrditvi rebalansa; rezultat pa je bil res nadvse tesen: devet svetnikov za in osem proti.
Župan:
»Prekoračitev tega proračuna ni možna niti za las!«
Naslednja pomembnejša točka je bila predstavitev osnutka proračuna za leto
2010. Franc Stopajnik je sicer najprej predlagal, da bi svetniki pripravili amandmaje in nato vse skupaj s proračunom obravnavali na naslednji seji, a je bil njegov predlog zavrnjen z obrazložitvijo, da morajo sprejeti sklep o javni objavi proračuna za obdobje 30 dni, kot pač zahteva zakon. Župan Bračič je nato na kratko pojasnil glavne postavke proračuna:
»Proračun 2010 predvideva 6,8 milijona prihodkov in odhodkov, za investicije pa je namenjeno slabe 4 milijone evrov, od tega naj bi iz razpisov pridobili približno 2,2 milijona evrov, ostalo, 1,8 milijona, pa so predvidena naša sredstva. Dobrih 555.000 evrov bo zahtevalo poplačilo obnove OŠ Sela, med večjimi investicijami je še vodovod, kjer bo našega denarja približno 232.000 evrov, kohezijske-ga pa dobrih 626.000 evrov. Za sekundarno kanalizacijo na Pobrežju predvidevamo nekaj manj kot 400.000 evrov lastnega denarja in 583.000 iz naslova RRP, prav tako bomo iz RRP dobili okoli 336.000 evrov za ureditev obrtne cone, dodati pa bomo morali
še približno 200.000 evrov iz občinskega proračuna.«
Denar iz 23. člena pa so v Vidmu že razdelili vnaprej, za modernizacije cest. Župan je sicer strnjeno predstavitev glavnih postavk proračuna zaključil z besedami: »Takoj vam povem, svetniki, da možne prekoračitve tega proračuna ni, niti slučajno!«
To je bilo vsem prisotnim verjetno kar precej jasno, saj se je Občina zakreditirala, vsaj po besedah odgovornih, do zgornje meje, veliko potrjenih naložb pa bo izčrpavalo občinski proračun še kar nekaj časa vnaprej, tako da o kakšnih večjih novih naložbah ne bo možno razpravljati - prav tako kar nekaj časa. Sicer pa se svetniki v kakšne večje naložbene načrte občine ob prvem pregledu osnutka proračuna niso niti spuščali; nekaj posamičnih vprašanj je padlo le v stilu: »Ja, kje pa je ta moja cesta noter?« In še: »Ja, kako pa mislite to mojo cesto nareti za totih predvidenih 26.000 evrov?« ipd.
S sklepom so se nato vsi strinjali, da se gradivo proračuna lahko da v javno razpravo.
SM
Ormož • 40 let Območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož
Obrtniki so navajeni slabih razmer
Tri vrste napredka so bile pomembne za napredek Območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož, smo lahko slišali na slavnostni akademiji v počastitev njene 4-letnice delovanja, napredek v znanju in tehnologiji, v socializaciji prebivalstva in napredek na področju miselnosti ljudi.
Ivan Babič, predsednik OOPZ, je v svojem nagovoru spomnil, da obrtnikom tudi v času ustanovitve zbornice ni bilo lahko. »Lahko pa ni tudi danes, ampak obrtniki smo tega navajeni, zato smo se tudi podali v te vode. Danes se povečujejo pritiski na oblast glede obveznega oziroma prostovoljnega članstva v zbornici. A le obvezno članstvo je lahko zagotovilo, da zbornice zastopajo vso malo gospodarstvo in obrtne dejavnosti.
Seveda pa morajo zaposleni v zborničnem sistemu kot tudi funkcionarji delati na tem, da bodo vsi z veseljem člani in da nam nihče ne bo mogel očitati prisile. OOPZ Ormož je tretja najmanjša zbornica v Sloveniji. Članov je okrog 260, zaposlenih pa je 660 delavcev. V slovenskem merilu je to malo, a za naše okolje je veliko,« je povedal Ivan Babič, ki je svoj nagovor zaključil še z zahvalo ustanovnim članom zbornice, ki so se minuli petek
zvečer udeležili slovesnosti in so pred 40 leti, v obrtništvu nenaklonjenem času, ustanovili zbornico iz nič.
Štefan Pavlinjek, podpredsednik OPZ Slovenije, je čestital zbranim obrtnikom ob jubileju, hkrati pa povedal, da ne more razumeti, zakaj želi oblast zrušiti sistem, ki združuje 62 zbornic po vsej Sloveniji: »Delujemo v smislu sodelovanja z državo, smo partnerji državi, dokaz za to je tudi, da smo sodelovali pri pri-
pravi protikriznih ukrepov. 50 milijonov evrov smo privarčevali obrtnikom s tem, da smo izbojevali olajšave na davke za investicije. Mi zastopamo predvsem male podjetnike in 96 % vseh podjetij v Sloveniji je malih, zato rabijo svojega zastopnika in posebno pozornost. Interesi velikih podjetij in malih obrtnikov so povsem različni.«
Župan Alojz Sok se je v svojem govoru ozrl nazaj, na prehojeno pot, se spomnil časov,
Častni predsednik zbornice je
ki niso bili naklonjeni obrtništvu, pa tudi na izobraževalni sistem, ki je favoriziral predvsem gimnazijske programe. Zatrdil je, da bo občina stala obrtnikom ob strani in storila, kar bo v njihovi moči za razvoj le-tega. Lepim željam sta se pridružila tudi župana Mirko Cvetko in Jurij Borko. O svojih izkušnjah s podjetništvom iz časa bivanja v Republiki Srbiji pa je spregovoril tudi Miroslav Luci, slovenski veleposlanik v Srbiji. Povedal je, da je v Srbiji
Edi Voljč (na desni).
za podjetništvo ugodna klima in temu gre tudi pripisati, da je tam zraslo že 1300 slovenskih podjetij. Blagovna menjava med državama pa je že preko milijarde evrov. »Morali se bomo vprašati, kaj spremeniti pri nas, da bodo podjetniki ostajali doma in vlagali pri nas,« je poudaril Miroslav Luci.
Obletnica je bila tudi priložnost za podelitev različnih priznanj. Podelili so 10 priznaj za 10 let članstva v zbornici, devet za 20 let, dve za 30 let, eno za 38 in eno za 42 let delovanja v zbornici. Bronasto plaketo za aktivno delo v zbornici je prejela Mojca Šalamun, srebrno Jožef Dragarič, Robert Ivanuša, Danilo Korotaj in Miran Kuharič, zlato pa Stanislav Horvat, Štefan Hozyan in Stanko Pesrl. Častni člani zbornice so postali Milček Grivec, Alojz Ivanuša in Peter Lesjak, častni predsednik pa Edi Voljč. Štefan Pavlinjek je ob tej priložnosti podelil tudi bronaste ključe Obrtne zbornice Slovenije, ki so jih prejeli Zlatko Jaušovec, Andrej Lazar (posthumno) in Zoran Kostadinovic.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša	Foto: Viki Ivanuša
Dobitniki posebnih plaket za aktivno delo v zbornici.
Ptuj • Srečanje FECC in imenovanje 11. princa karnevala
Na prestol Bernard Ptujski
Na Mestnem trgu na Ptuju je bilo na martinovo živahno že dopoldne. V Mestni hiši so se že tradicionalno srečali člani FECC Slovenije, ob 11.11 pa so imenovali novega princa ptujskega karnevala.
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju so se 11. novembra pričele priprave na pustne prireditve v letu 2010, v katerem bo Ptujsko kurentovanje staro že 50 let. V Mestni hiši na Ptuju so se že tradicionalno srečali predstavniki FECC Slovenije.
Člani FECC so se na svojem srečanju po pozdravu ptujskega župana dr. Štefana Čelana seznanili s poročilom predsednika Branka Brumna in se na kratko pogovorili o sodelovanju na FECC-ovih karnevalih 2010 v Sloveniji in tujini. Sicer pa jih delovni posvet o tem čaka v decembru.
Z »jesenskim pustom«, martinovanjem, na Ptuju že vrsto leto zaključujejo sezono karnevalov tekočega leta v Sloveniji in članicah FECC, hkrati pa pričenjajo priprave na karnevale 2010. Njihov pristop pri sodelovanju FE-CC-ovih skupin na ptujskem in drugih karnevalih je pristop, ki ga je potrebno v prihodnje le še nadgrajevati in je lahko vzor tudi drugim, pravi predsednik Evropske federacije karnevalskih mest Henry van den Kroon.
Ptujski župan je predstavnike FECC Slovenije pozval, da razmislijo, kako bi na čim
originalnejši način praznovali 50-letnico kurentovanja na Ptuju, ker naj bi bilo vse, kar se bo dogajalo, tako ali drugače povezano s številko 50. Vzor naj bi si vzeli pri slovenskih vrtcih: v ponedeljkovi povorki malčkov iz vrtca bo sodelovalo 50 slovenskih vrtcev, vsak s po 50 udeleženci. Predvsem pa naj bi organizatorje tudi pri jubileju vodil pomen tradicije.
Na srečanju FECC se je oglasil tudi 10. princ karnevala Vegan Turniški, plemeniti Thurn in Valsassina, ki se mu je tega dne iztekel mandat. Zahvalil se je vsem za dobro sodelovanje v času prinčeva-nja, ki mu je bilo v veselje in čast. Na poti je bil kar 70 dni, od tega na 26 tujih dogodkih, na katerih je promoviral ptujsko kurentovanje in idejo dobrega ter plemenitega. Njegov predhodnik, princ Miran Urih, majer Cirkovški, je kot deveti princ ptujskega kurentovanja ob predaji pre-
stola vse dosedanje prince obdaril s sadikami lip, simbolom slovenstva. Princi so lipe zasadili in z njimi označili ozemlje ptujskih princev. O tem pričata tudi film in zemljevid, ki nazorno predstavljata širitev prinčevske-ga ozemlja in njegove meje. Miran Urih napoveduje tudi ogled prinčevskega ozemlja s konji od lipe do lipe, da bo tudi širša javnost dobila vpogled v velikost prinčevskega ozemlja.
Na jesenski pust se je torej princ Vegan Turniški poslovil od enoletnega prinčeva-nja. Princem in ptujskemu županu je v znak dobrega sodelovanja podaril klopotce, da bodo vrteli jezik namesto njega, je nazorno povedal ob predaji.
Po že izpiljenem ceremonialu je dosedanjega princa nasledil deželni glavar, maršal Milan Senčar, plemeniti Bernard Ptujski. Začelo se je s predajo prinčevske kape,
darilom predsednika Evropske federacije karnevalskih mest, in prinčevsko prisego in nadaljevalo s predstavitvijo pravil novega princa, ki je razglasil čas martinovih norčij in pustnih priprav.
Novi ptujski princ karnevala, enajsti po vrsti, je kurent in smučar, član Ski kurent kluba Ptuj, ki je prvi začel spremljati in spodbujati slovenske smučarje še v zlatih časih Borisa Strela, Bojan Križaja, Mateje Svet, Jureta Franka in ostalih. Začelo se je leta 1984 v Sarajevu, do danes pa so obšli že celo Evropo, Kanado in ZDA, obiskali pa so tudi Japonsko. Na Zlati lisici v Mariboru so prisotni že 25 let. Svoje prinčevstvo bo uresničeval pod motom: Vladam modro. Delam dobro.
Tudi za letošnjega princa karnevala je zgodovinske korenine poiskala Marija Her-nja Masten. Bernard Ptujski, po katerem je povzel ime 11. ptujski princ karnevala, se je rodil leta 1386, umrl pa leta 1420 ali leto kasneje. Po njegovem naročilu so izvedli prezidave v obeh ptujskih samostanih, ustanovljena je bila Marijina božjepotna cerkev na Ptujski Gori, kot do-natorja ga najdemo tudi na Avstrijskem. Bernard Ptujski je prvi ptujski socialni ustanovi, meščanskemu špitalu, ki so ga Gospodje Ptujski ustanovili že leta 1314, podelil posebno zemljiško posest v Skorbi.
Ptujsko martinovanje se je v sredo zaključilo s kultur-no-zabavnim programom, s šegavim krstom mošta in dobro glasbo ter kulinarično ponudbo, podprto z mladim vinom.
MG
vguracija 11. princa karnevala
anje^OlO >
Foto: Črtomir Goznik
Novi princ karnevala je maršal, deželni glavar Milan Senčar, plemeniti Bernard Ptujski.
Od tod in tam
Prlekija • Martinovanje, ki ga ni bilo
Največji vinski praznik, dan svetega Martina, je 11. novembra. In prav je, da se časti na primeren in ustrezen način. Tudi in predvsem v vinorodni deželi, Prlekiji. Še zlasti v njeni prestolnici, Ljutomeru. Tradicija, ki so jo zvesto negovali naši predniki, babice, dedje in očetje. Ampak še kako prihajajo do izraza zgodovinske besede nekdanjega slovenskega predsednika Milana Kučana: »Nikoli več ne bo tako, kot je bilo...«Ljutomersko središče je bilo nekdaj na ta dan - pa naj je bil ponedeljek, petek ali nedelja - vrsto let obeleženo z dogodki, ki so trdno povezani z Martinom. Toda, resnično - nič ni več, kot je bilo . Na letošnje martinovo, predvčerajšnjim, je ljutomersko središče, kjer sicer stoji prireditveni šotor, samevalo, nikjer niti najmanjše sledi o tem, da bi se lahko kaj zgodilo. Res se ni! Deset postavljenih stojnic je bilo praznih, vinarjev ljutomerskega društva prijateljev vin nikjer, tudi tradicionalnega izbora vinske kraljice tovrstno društvo ne bo pripravilo!? Nikomur ni znano, kaj je razlog. Pravzaprav se postavlja osnovno vprašanje, kdo sploh je odgovoren za izvedbo prireditev - Občina, Lokalno turistična organizacija, Turistično društvo . ali morda kdo četrti. Ko je bilo prenovljeno mestno središče nared, se je napovedoval prednostni namen v pripravljanju množičnih prireditev, med katere zagotovo sodi tudi martinovanje. Ljutomer z okolico je bil navajen, da se Martin slavi prav na njegov dan, 11. novembra, kot se je to zgodilo v mnogih minulih letih. Prostorska priložnost na Glavnem trgu se ponuja kar sama od sebe, žal pa služi za vse kaj drugega kot družabnim prireditvam in dogodkom. Bodo odgovorni v občini končno kaj postorili, da sedanja klavrna podoba mestnega središča v Ljutomeru ne bi postala še bolj klavrna prihodnost?
Niko Šoštarič
Ormož • Martinov sejem
Na Martinovo v Ormožu tradicionalno ulice v središču mesta napolnijo stojnice z najrazličnejšo ponudbo, saj na ta dan v Ormožu poteka eden vsakoletnih sejmov. Letošnji po obsegu sicer ni bil pretirano velik, seje pa na stojnicah našlo vse, kar tja sodi in kar ne. Še vedno gredo v tem letnem času zelo dobro v promet metle, saj imajo Ormožani očitno dovolj pometati, nekateri sogovorniki pa so povedali, da računajo tudi na skorajšnji sneg in takrat je dobra metla nepogrešljiva. Ženske so se ustavljale pri različnih kremah, parfumih in toplih jaknah za otroke. Pri suhi robi po novem ponujajo tudi pripomočke za domače dimnikarje. Milo se nam je storilo ob pogledu na »šprudlek«, ki so ga v modernih gospodinjstvih najprej zamenjale ročne metlice za stepanje, nato pa električni mešalniki. Nekoč pa so z njimi menda celo stepali beljak, kar je bilo precej naporno opravilo. Med nakupovalci smo srečali tudi župana Alojza Soka, ki je povedal, da na martinovem sejmu vsako leto kupi kakšno sadiko sadnega drevja. Letos se je odločil za breskve. Pogledali smo k sadikam in očitno je zanimanje za njih kar veliko, saj se je živahno trgovalo.
Viki Ivanuša
Gorišnica • 5. tradicionalno martinovanje
Foto: Črtomir Goznik
Na gorišniškem osrednjem občinskem trgu so člani društva Štajerski putar v sredo pozno popoldne pripravili peto skupno martinovanje za vse občane Gorišnice.
Začelo se je z nagovorom predsednika društva Viktorja Špraj-ca, namesto župana pa je letos kot glavni govornik nastopil predsednik občinskega odbora za kmetijstvo Branko Valenko. V prvi vrsti se je zahvalil vsem za organizacijo in udeležbo, saj je eno in drugo potrebno za ohranjanje starih običajev. Seveda martinovanja ne more biti brez blagoslova, ki mošt spreminja v mlado vino; opravil ga je domači župnik Ivan Ho-lobar. Uradni martinovanjski program so s petjem in plesom zaokrožili ljudski godci trio Vetrnica, ljudske pevke iz Juršin-cev, plesalci folklorne skupine PD Ruda Severja in Pevci vasi iz KD Mala vas, nato pa je sledil še tisti neuradni del z obilo pečenega kostanja, polnimi kozarci vina in bogato obloženo stojnico dobrot.
SM
Foto: SM
Ptuj • Obisk poslanske skupine SDS
»Slovenijo je dejansko mogoče voditi bolje«
Poslanska skupina SDS je 9. novembra v okviru svojih obiskov po Sloveniji obiskala vzhodnoštajersko regijo s sedežem na Ptuju. Med obiskom so bili poslanci razdeljeni v štiri skupine, obiskali so 14 občin, nekatera manjša podjetja, ustanove in se srečali tudi s člani občinskih odborov stranke iz 27 občin.
Poslanci os tako obiskali območje Dravskega polja in Haloz, Ptuja in okolice, Slovenskih goric ter Ormoža in okolice. V hotelu Primus so na tiskovni konferenci strnili prve vtise z obiskov, zatem pa izvedli še širšo razpravo v okviru javne tribune o ptujski regiji in njeni razvojni perspektivi, ki se je udeležilo veliko ljudi, mnogi pa je zaradi pomanjkanja prostora niti niso mogli spremljati.
Na obeh dogodkih so se najprej lotili regionalizacije. V številnih okoljih so opozorili na problem centralizacije odločanja, zaradi tega je upočasnjen oziroma ogrožen razvoj. Pa-horjeva vlada kljub obljubam projekta regionalizacije ne nadaljuje, hkrati pa se pojavljajo različne napovedi o bodoči re-gionalizaciji Slovenije, govori se o treh, petih, osmih pokrajinah, pri čemer pa nihče ne pove, katere so te pokrajine, morda Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Center, Ljubljana-Bežigrad ali kaj podobnega, se sprašujejo v SDS. Po besedah Zvoneta Černača je pristop k projektu regionalizacije zelo neresen, razprava pa onemogočena. Zaradi centraliziranega odločanja imajo številne ustanove, katerih ustanoviteljica je država, velike probleme pri majhnih stvareh. V poslanski skupini SDS se po Černačevih besedah strinjajo z besedami ptujskega župana dr. Štefana Čelana, ki je povedal, da manj kot 11 pokrajin ne bo mogoče oblikovati, toliko je namreč mestnih občin, ki so že oblikovane kot razvojna jedra in imajo tudi vse vzvode za potencialni razvoj. Neizpeljana regionalizacija pa je tudi eden izmed vzrokov za neučinkovito in prepočasno koriščenje evropskih sredstev. Černač je tudi povedal, da po njegovem t. i. peti razpis letos ne bo ugledal luči sveta. Gre pa za 202 milijona evrov, ki bi v teh časih še kako prav prišli.
Pomanjkanje ustrezne razvojne politike
Slovenija se spopada s hudo krizo, tudi zato, ker so bili ukrepi sprejeti prepozno in na ponesrečen način. V SDS so sami pripravili 60 ukrepov in paket zakonov za spodbujanje gospodarskega razvoja in potrošnje, vendar nobeden od njihovih predlogov ni bil sprejet. Pahorjeva vlada je v letu 2009 napovedala gospodarsko rast, te pa ni bilo, kot tudi ni bilo pravočasno sprejetih ukrepov za spopad s krizo. »Po enem letu nas vedno več deli mnenje, da je Slovenijo
dejansko mogoče voditi bolje,« je med drugim povedal mag. Andrej Vizjak. Z ustrezno razvojno politiko bi bilo potrebno spodbujati nastanek novih delovnih mest, država še vedno tudi ni poskrbela, da bi bilo podjetjem na voljo dovolj ugodnih kreditov, kreditni krč traja še naprej, in to kljub temu, da je sama lastnica dveh največjih bank. Država tudi preveč troši kljub manjšim prilivom v državni proračun. Ne bomo odnehali, pravi Vizjak, ob 21. novembru, prvi obletnici Pahorjeve vlade, bomo pripravili analizo stanja, nove predloge za paket ukrepov, ki bodo temeljili na zmanjšanju javne porabe in spodbudili nastanek novih delovnih mest, da se Slovenijo vsaj malo popelje po poti razvoja. Če smo pred krizo dvakrat hitreje rasli, kot je bilo povprečje v EU, bi morali tudi padati počasneje, a smo padli trikrat hitreje, kot je pp EU, je opozoril Vizjak, ki je tudi prepričan, da je tudi slovensko kmetijstvo lahko razvojna priložnost za Slovenijo, če se bo usmerilo v proizvodnjo na osnovi kakovosti, ki bo hkrati butična. V SDS so tudi pripravili zakon za promocijo slovenskih izdelkov, ki še vedno ni sprejet. Poudarjal bi, da je domače dobro. Slovenija bo neto prejemnica do leta 2013, zato bi morali razpoložljiva sredstva počrpati in jih usmeriti v tehnološki preboj, za generiranje novih sredstev.
Razvojni zakon bi potrebovala tudi Vzhodnoštajerska pokrajina
Poslanska skupina SDS je Vzhodnoštajersko pokrajino obiskala po dveh letih. Novembra 2007 jo je vodil predsednik Janez Janša. Takrat je še kazalo, da bo to območje dobilo Vzhodnoštajersko pokrajino. Poslanec Branko Marinič zelo obžaluje, da to ni tako. Če bi to območje že imelo pokrajino, bi se tudi lažje spopadalo z vsemi težavami zaradi gospodarske krize. Osebno ocenjuje, da bi bili nepotrebni nekateri interventni zakoni, da je se marsikaj dalo urejati na ravni pokrajine. Glede na siceršnje stanje v regiji pa ne bi bil odveč podoben razvojni zakon, kot je bil sprejet za Pomurje in v katerega je SDS uspelo vključiti tudi tri ormoške občine, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Ormož, čeprav si sedaj zasluge jemljejo drugi. Tudi v proračunih za leto 2010 in 2011 ni razvojnih sredstev za nov razvojni zagon Ptuja in okolice. Nekateri projekti, sprejeti in začeti že v času prejšnje vlade, se nadalju-
«A	
1 û	
(A	
	
Foto: Črtomir Goznik
Z javnetribune na temo Ptujska regija in njene razvojne perspektive. Na fotografiji (od leve) mag. Andrej Vizjak, Zofija Mazej Kukovič, Zvone Černač (podpredsednik SDS), Branko Marinič in Rajko Fajt.
jejo, kot je vlaganje v železniško infrastrukturo, bistvenih odstopanj tudi ni pri vlaganju denarja v državne ceste. Se pa močno odmika izdaja državnega lokacijskega načrta za dokončanje avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje. Ta naj bi bil sprejet v letu 2010, če bo sploh sprejet. Nič boljše ni pri projektu nadaljevanja gradnje hitre ceste Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož oziroma od Ptuja do Markovcev oziroma Gorišnice. Sredstev za to gradnjo ni niti v proračunu za leto 2010, niti za 2011, kar kaže na to, da ni resnih namenov, da bi se odsek dokončno zgradil, čeprav bi že moral biti v fazi realizacije. Razvojne paradigme tudi sicer državna proračuna za leti 2010 in 2011 nimata, je povedal Marinič. Narediti je potrebno vse, da se delovna mesta ohranijo, ne pa samo zapirajo.
Zofija Mazej Kukovič je dejala, da štejejo samo rezul-
tati, rezultat pa je, da imamo delo, da imamo neko kvaliteto življenja, drugo ne šteje. Obisk v Vzhodnoštajerski regiji je dal sporočilo, da so na tem območju priložnosti, ki so v svetovnem trendu. Potrebno bi jih bilo izkoristiti, zlasti pa so te priložnosti v proizvodnji zdrave hrane, gre za hrano, ki jo je svet pripravljen plačati. Veliko je priložnosti v pridelavi različnih vrst zelenjave, potrebno je izkoristiti tisto, kar daje narava. Gre za prostor, kjer se diha, kjer je mogoče še piti vodo iz studenca in kjer zemlja ni kontaminirana. To so naše prednosti, ki jih moramo izkoristiti, poudarja Kukoviče-va. »Če je bučno olje poseben produkt, je potrebno ljudi navaditi, da ga bodo uporabljali. Možnosti so tudi v razvoju podjetniških servisov, ki bi ljudi oskrbovali na domu, saj ne bomo gradili samo domov starejših. Marsikateri starejši si želi živeti doma; zakaj mu
Foto: Črtomir Goznik
Zofija Mazej Kukovič, nova evropska poslanka iz vrst SDS: »Vzhodnoštajerska pokrajina ima priložnosti, ki so v svetovnem trendu.«
tega ob določeni pomoči ne bi omogočili, s hrano, besedo, zdravstveno oskrbo. Iskati je potrebno priložnosti za nova delovna mesta, da bodo mladi ostali doma. Nikogar danes ne skrbi za ljudi, ki izgubijo delo, kaj se dogaja z njimi, kam to vodi na dolgi rok. Nismo samo kritični, želimo nekaj dodati in preprečiti, da bo voz še naprej drvel navzdol,« je še povedala bodoča evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič.
Nova grožnja ptujski bolnišnici
Državni svetnik Rajko Fajt je predstavil nekatere probleme v javnih zavodih, ki so jih obiskali. V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, ki je eden največjih v Sloveniji, skupaj ga letno obišče več kot 60 tisoč obiskovalcev, se srečujejo s težavami pri financiranju, ki jih zagotovo ne bi bilo, če bi obstajale pokrajine. V rdečih številkah je zdravstvo. Ptujska bolnišnica naj bi izgubila enega od programov, kirurgijo, ki bi jo preselili v UKC Maribor. Še ni dolgo tega, ko je minister za zdravje Borut Miklavčič govoril, da gre zgolj za govorice, da ptujska bolnišnica ne bo ničesar izgubila, kvečjemu pridobila, in da se bosta nova programa, ki sta bila pridobljena pod prejšnjo vlado še krepila, negovalni oddelek in program operacij kolkov. Podobna grožnja z izgubo programov visi nad Šolskim centrom, vse je odvisno od razpisov, ki se oblikujejo na državni ravni, kjer pa ne poznajo značilnosti lokalnega okolja. Zakonodajalca je
odneslo tudi pri pripravi zakona, po katerem se mora komunalna infrastruktura prenesti v občinske proračune, kaj lahko se zgodi, da bomo imeli na našem območju 16 različnih koncesionarjev, nihče ni predvidel posledic tega, je opozoril Fajt. Velik problem pa je tudi neusklajenost delovanja države in upravnih enot, ko gre za spremembo namembnosti zemljišč. Vse možnosti imamo za izgradnjo tehnološkega centra, pri urejanju prostorskega plana pa mlini meljejo prepočasi.
25. novembra bodo v SDS pripravili II. konferenco za obvladovanje krize, pri tem jim bodo podatki z obiska Vzho-dnoštajerske regije in drugih območij Slovenije v veliko korist. Gospodarske razmere na tem območju se bistveno ne razlikujejo od drugih območij Slovenije. Največ problemov so imeli pri zagotavljanju udeležbe predstavnikov bank, saj želijo izvedeti iz prve roke, ali so banke zainteresirane za reševanje podjetij.
Večina podjetij, ki so jih obiskali v zadnjih šestih mesecih, se srečuje z občutnim upadom naročil. Ponekod je sicer že zaznati spreminjanja na bolje, marsikje pa pozitivnih premikov še ni. Zvone Černač je v zvezi s tem povedal, da Pahor-jeva vlada v zadnjem letu ni predlagala niti enega konkretnega ukrepa, ki bi omogočil pospešitev gospodarske rasti. Premike na bolje je zaznati v vseh tistih podjetij, ki izvažajo v države, kjer so takšne ukrepe pravočasno sprejeli.
Lenart • Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku
Zupan brez glasu, Pahor poprosil za božjo pomoč
V petek, 6. novembra, je potekala proslava v počastitev 250-letnice lenarškega šolstva in 20-letnice imenovanja mesta Lenart. Med slavnostnimi govorniki sta bila tudi predsednik vlade Borut Pahor ter mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger, kulturni program, s katerim so obiskovalce popeljali skozi zgodovino tamkajšnjega šolstva, pa so pripravili na lenarški osnovni šoli.
Številni obiskovalci so na mrzel in deževen novembrski večer napolnili lenarško športno dvorano, ki je bila ta dan v znamenju praznovanja omenjenih pomembnih jubilejev. Raznolik program, ki so ga pripravili ob tej priložnosti, je obiskovalce nasmejal, ganil, seznanil z dogajanjem v njihovem kraju in tudi popeljal skozi 250 let dolgo in pestro zgodovino lenarškega šolstva.
Zbrane je med drugim pozdravil mariborski nadškof Franc Kramberger, sicer tudi častni občan občine Lenart, ki je v lenarški šoli preživljal otroške dni. »Osnovno šolo sem začel obiskovati v času okupacije, zato so to žalostni spomini na čas, ko nam je bil odvzet slovenski jezik in smo bili nekako tujci v lastni domovini. Ko je prišlo pozneje do preobrata in smo lahko svobodno zadihali ter
se pogovarjali v maternem jeziku, nam je odleglo. In od takrat naprej imam zelo lepe spomine na šolske dni, še posebej na nekatere učitelje, ki so odločilno vplivali na mojo življenjsko pot,« se spominja Kramberger.
Težko pričakovani Borut Pahor pa je čestital vsem, ki so prispevali k dolgoletni tradiciji šolstva v Lenartu ter šaljivo pokomentiral stanje lenarškega župana mag. Janeza Krambergerja, ki je zaradi prehlada in vseh prireditev v času občinskega praznika ostal brez glasu: »Če si politik, je še vedno bolje, da si brez glasu, kot da si na slabem glasu.« Prav tako se je v govoru šaljivo dotaknil naših političnih težav. Ker mu je nekdo pred kratkim omenil, da so te rešljive le z božjo pomočjo, se je za slednjo priporočil nadškofu.
Lenart je ob občinskem prazniku obiskal tudi Borut Pahor.
Od prvih pa vse do virtualnih učiteljev
Obiskovalci slavnostnega dogodka so si ogledali tudi kratek film, v katerem so bile predstavljene investicije zadnjih treh let v občini Lenart in uživali ob ljubkem programu lenarške osnovne šole. Učenci so jih namreč
Otroci so pripravili simpatičen program.
Miklavž pri Ormožu • Odprtje ceste v Jeruzalem
Pa so jo le dočakali!
Deževen in meglen 8. november ni ustavil množice, ki je prišla na odprtje ceste, ki se vije od doline Miklavža proti Jeruzalemu. Pot je bila lepa in prijetna, saj so prispeli po prenovljeni cesti, ki povezuje Miklavž preko Slanče vasi z Jeruzalemom.
Želja po asfaltu se je začela že pred 30 leti, pričela pa se je uresničevati pred 11 leti, a se je takrat iz ormoškega proračuna in miklavškega samoprispevka nabralo denarja samo za 450 m ceste, ostalo je še dolgih 2600 m. Leta 2007 je cesta znova prišla v petletni razvojni načrt, in ker gre za cesto, ki sodi v režim schengenske meje, se je občina prijavila na razpis za evropska sredstva. Julija 2008 je bil projekt odobren: 85 % bo dala Evropa, 15 % Občina Ormož.
Dela so bila izvedena v dveh fazah: leta 2008 so navozili gramoz, uredili prepuste in izkopali jarke, leta 2009 pa so cesto asfaltirali. Vrednost investicije
je 380.000 evrov.
Na odprtju to nedeljo so se zbrali številni krajani, župan Alojz Sok, podžupan Branko Šumenjak, predsednik sveta KS Miklavž Emil Trstenjak, občinski svetniki, člani sveta KS Miklavž ter predstavniki društev v KS Miklavž. Kulturni program je začel Miklavževski oktet pod vodstvom Leona Laha, predsednika KS Miklavž pa je med drugim omenil še ostale projekte, ki naj bi bili izvedeni v bližnji prihodnosti: odprtje 1 km ceste v Vuzmetincih konec meseca, ureditev fasade na kulturnem domu, zagraditev igrišča ter ureditev škarpe pod lipami, kjer bo na pobudo KTD
napis Miklavž.
Krajane je nagovoril še župan Alojz Sok in omenil največje občinske projekte za naslednje leto: vodovod Slovenske gorice-Jeruzalem-Robodje, pričetek del na grajski pristavi v Ormožu, gradnja vrtca v Ormožu, namakalni sistem Cvet-kovci-Velika Nedelja, kanalizacija Osluševci-Cvetkovci-Trgovišče-Velika Nedelja, pri Miklavžu pa lahko pričakujejo še nekaj asfalta.
Sledil je blagoslov ceste, ki ga je izvedel farni župnik Janez Mohorič, nato pa so domačini z družino Fajfar poskrbeli za prijetno druženje s pogostitvijo.
Emil Trstenjak
odpeljali na potep skozi zgodovino šolstva, ki so jo zaključili še z izvirnim pogledom v prihodnost, v kateri naj bi tako poučevala kar virtualna učiteljica in bi vse skupaj potekalo nekako »robotsko«.
»Mislim, da je bila prireditev zelo dobra in da so obiskovalci uživali. Nocoj sem srečen in ponosen, ker sem učitelj, ker sem ravnatelj temu učiteljskemu kolektivu in vsem ostalim zaposlenim, kajti pokazali so visoko profesionalnost in človečnost, ki ju na šoli ves čas poudarjamo. Otrokom dajemo znanje, jih vzgajamo, na nek način jim dajemo tudi vrednostni sistem in skrbimo, da se v tem šolskem sistemu prijetno počutijo,« je po slovesnosti povedal Marjan Zadravec, ravnatelj Osnovne šole Lenart.
Po njegovem mnenju je bilo v procesu šolanja tako skozi zgodovino kot danes vedno bistveno tudi sodelovanje staršev in lokalne sku-
pnosti: »Le-ta ima namreč zelo pomembno, včasih celo odločujočo vlogo pri funkcioniranju zavoda šole kot celote. Ob tem lahko rečem, da z Občino Lenart odlično sodelujemo, kar se je videlo tudi na tej prireditvi. Današnja množica obiskovalcev nam daje potrditev, da je skozi zgodovino šola dajala kraju
svoj pečat.«
Na koncu slavnostne prireditve je župan Lenarta podelil tudi več občinskih priznanj in med drugim razglasil še častnega občana, ki je postal Lojze Peserl za življenjsko delo na področju kulture, zlasti glasbe ter ohranjanja kulturne in etnološke dediščine. Polona Ambrožič
Lenarško šolstvo je staro že 250 let.
Foto: Emil Trstenjak
Vrvico so prerezali Alojz Sok, Emil Trstenjak, Branko Šumenjak, Tinček Fajfar in mlad vaščan Jani Lah.
Razgibana zgodovina lenarškega šolstva
250-letna zgodovina je seveda predolga, da bi jo zapisali v našem časopisu, smo pa zato s pomočjo Bernarda Petka, profesorja zgodovine in geografije iz Osnovne šole Lenart, preleteli pomembnejše prelomnice: »Pouk je občasno sicer v Lenartu potekal že pred letom 1759, vendar je to tista prva prelomnica, zaradi katere danes sploh praznujemo, saj so takrat tukaj nastavili prvega učitelja za stalno. To je bil Jožef Sekol, ki je zanimiv tudi, ker je učil skoraj 60 let, vse do svoje smrti.«
Šola je bila takrat še samo nedeljska in precej drugačna od današnje: »Takrat je bila mišljena bolj kot verska vzgoja otrok in nato je minilo še dosti časa, da so v Lenartu dobili tudi redno osnovno šolo, ki je potekala čez cel teden,« je še dodal zgodovinar.
Kot naslednjo pomembno zgodovinsko prelomnico je izpostavil mednacionalne konflikte med Slovenci in Nemci konec 19. in v začetku 20. stoletja: »Težko si predstavljamo, da je bil takrat Lenart razdeljen nacionalno na dve polovici: bilo je okrog 300 Slovencev in okrog 300 Nemcev ter njihovih pristašev, torej tudi tistih Slovencev, ki so se nekako šteli za Nemce. Ta nacionalni konflikt se je odražal v vseh sferah življenja, v šolstvu še mogoče toliko bolj izrazito.«
Tako se je v šoli bil tudi narodni boj za jezik. »V času Avstro-Ogrske je pouk na začetku potekal v slovenščini, v višjih razredih, ko so se otroci nemškega jezika že toliko naučili, da je bilo to izvedljivo, pa seveda v nemščini. Eno pomembnejših vlog v kraju je takrat odigral tedanji upravitelj Jakob Kopič, ki je slovenski jezik ohranjal v šoli in tudi v kraju, pomagal pa je tudi pri prevzemu lokalne oblasti ob propadu Avstro-Ogrske, kasneje pa nekako po krivici utonil v pozabo,« nas je poučil Petek.
Omenil je še dve šolski zgradbi iz preteklosti, ki stojita in se uporabljata še danes: »Tista v trgu, t. i. spodnja šola, je iz leta 1895. Ko je nastala, se je vnel hud boj med Slovenci in Nemci glede njenega imena, saj so ga hoteli vsak v svojem jeziku. Slovenci so se uprli in na koncu je bilo ime dvojezično: Šola - Schule. Ampak Nemci so potem, ko so bili njihovi načrti o spremembi te spodnje šole v čisto nemško zatrti, leta 1909 postavili svojo ustanovo na lokaciji, kjer je šola še danes. Ta nemška šola je tako najstarejši del sedanje šole.«
Za konec je sogovornik izpostavil še obdobje med drugo svetovno vojno, ko so v šoli učili nemški učitelji, in to v nemškem jeziku.
Destrnik • Z zadnje seje občinskega sveta
Cestni bumerang nazaj v Trnovsko vas
O tem, kako so svetniki v Trnovski vasi razpravljali o nerešeni modernizaciji dela ene izmed cest, ki naj bi jo sofinancirali skupaj z občino Destrnik, a zaradi neodzivanja vodstva destrniške občine za skupno srečanje zadeva stoji že zelo dolgo, smo že poročali. Zapisan članek je, kot kaže, dvignil kar nekaj prahu, saj je do srečanja le prišlo, Destrničani z županom na čelu pa so svojim občinskim sosedom vrnili »milo za drago«.
Foto: SM
Poslanski župan Franc Pukšič si je dal duška in krepko pljuval tako po državnem proračunu za leto 2010 kot po dejstvu, da še vedno ni bilo petega razpisa RRP, kar občinam povzroča ogromne težave, podvomil pa je tudi v razpis zadnjih 100 milijonov evrov v letu 2013.
Svoja pojasnila okoli spornih približno 200 metrih makadamske ceste sta pri točki razno posredovala tako župan Franc Pukšič kot direktor občinske uprave Miran Čeh. Pukšič je najprej zagrmel z besedami, da trnovski direktor občinske uprave sploh nikoli ni klical njihovega direktorja glede sestanka za omenjeni cestni odsek, kar naj bi slednji na končno uspelem skupnem sestanku tudi priznal, potem pa še povedal: »Omenjena cesta oziroma odsek nesporno spada v občino Trnovska vas, občina jo ima kategorizirano in zanjo tudi prejema del primerne porabe!«
»Če nam dajo delež iz primerne porabe, bomo ta odsek že uredili!«
Dejstvo je sicer, da cesto urejata občini vsaka na svojem ozemlju do stične točke katastrske meje, sporni odsek v dolžini dobrih 200 metrov, ki po zatrjevanju Pukšiča v celoti leži v katastrski občini Trnovska vas, pa naj bi župan Trnovske vasi Alojz Benko predlagal za skupno sofinanciranje zato, ker jo pač (bolj oz. izključno) uporablja nekaj destrniških občanov. »Ne vem, kakšen razlog za sofinanciranje naj bi bil to,«
Prva volilna enota zajema območje krajevne skupnosti (KS) Ljutomer in se iz te enote voli devet svetnikov, druga obsega območje KS Cven, KS Krištan-ci, Šalinci, Grlava, KS Stročja vas ter KS Železne Dveri in se voli sedem članov občinskega sveta, tretja pa obsega KS Ce-zanjevci, KS Mala Nedelja in KS
je še povedal Pukšič in dodal: »To je približno tako, kot če bi mi predlagali županu Benku, ki ima vikend v naši občini, kjer bomo urejali cesto, da naj pač polovico sofinancira, ker jo uporablja ... «
Direktor destrniške občinske uprave Čeh pa je svetnikom predstavil potek in zaključek skupnega srečanja: »Županu, direktorju občinske uprave in drugim predstavnikom Trnovske vasi smo predstavili potek cestnih naložb v naši občini, kamor spada tudi cesta, katere odsek naj bi sofinancirali skupno. Za modernizacijo te ceste, ki je na naši prioritetni listi, že zbiramo odstopne izjave občanov za potrebe rekonstrukcije, seveda do stične točke na meji naše občine. Ne moremo pa se strinjati in se tudi nismo s predlogom, da bi polovično sofinancirali še del te ceste, ki nesporno leži v sosednji občini. Smo pa predlagali, da nam občina Trnovska vas odstopi del financ iz naslova primerne porabe za to cesto in potem jo prevzamemo v upravljanje mi. Na tak predlog župan Benko ni pristal oziroma je dejal, da mora o tem premisliti in da se bomo o tem še pogovarjali.«
Miran Čeh ob tem ni pozabil povedati, da naj bi direktor občinske uprave v Trnovski vasi (Jože Potrč) na sestanku tudi dejal, da naj bi bile v članku v
Radoslavci ter se voli pet članov občinskega sveta. »Po predlaganem odloku se območja volilnih enot nekoliko spreminjajo, saj v veljavnem odloku ni bilo upoštevano načelo enake zastopanosti v občinskem svetu glede na število prebivalcev v posamezni volilni enoti. Tako se v prvo volilno enoto vključu-
našem časopisu, ki je očitno vzburil strasti na obeh straneh oz. občinah, zapisane določene neresnice. Zanimivo ob tem pa je, da vodstvo občine Trnovska vas ni povabilo na skupno srečanje novinarke, čeprav je bil sklenjen takšen dogovor ...
Kakorkoli že, če nič drugega, vodstvi občin sta se po dolgem, dolgem času enostranskih predlogov in izmikanj končno le srečali in, kot je dejal Čeh, vsaj razčistili vprašanje morebitne-
je KS Krištanci, Šalinci, Grlava, ki bolj gravitira k Ljutomeru kot pa h kateri drugi krajevni skupnosti. KS Stara Cesta pa se vključuje v tretjo volilno enoto, ki prav tako bolj gravitira h krajevnim skupnostim, vključenim v to enoto. S predlaganim oblikovanjem volilnih enot se tudi bolj približamo kriteriju, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev,« je v obrazložitvi zapisal ljutomerski župan.
Iz navedenih sprememb izhaja, da bi se na lokalnih volitvah prihodnje leto iz prve volilne enote volilo osem, iz druge sedem, iz tretje pa šest članov občinskega sveta. Toda člani občinskega sveta s predlogom župana niso soglašali. Sedem svetnikov je njegov predlog potrdilo, deset jih je bilo proti. Ob takšnem razpletu je Jurša občinski svet opozoril, da se bo ljutomerska občina morda morala zagovarjati pred katero od državnih institucij.
Niko Šoštarič
ga sofinanciranja oziroma dejstva, kdo je dolžan potegniti asfaltno prevleko. Kot sicer kaže, se prav lahko zgodi, da bosta občini cesto asfaltirali vsaka s svoje strani, kratek odsek pa se bo še naprej kitil z avtohtono kamenjasto podobo.
Rebalans sprejet, ne da bi kdo črhnil
Sicer pa je bila ob nekaj čisto formalnih točkah dnevnega reda osrednja pozornost destr-niškega svetniškega zbora namenjena obravnavi drugega rebalansa proračuna in osnutku proračuna za naslednje leto.
Po besedah Mirana Čeha je po rebalansu predvidena vsota prihodkov 2,8 milijona, odhodkov pa 3,6 milijona evrov. Čeh je tudi povedal, da občina (še) ni zadolžena, da je večina planiranih investicij, zlasti v komunalno infrastrukturo, uspešno izpeljana kljub nekaj zamudam zaradi sprememb nekaj projektov (konkretno je šlo za trase določenih kanalizacijskih vej) in da se srečujejo z največ težavami zaradi še vedno neobjavljenega petega razpisa RRP. »Iz tega razpisa namreč pričakujemo sofinanciranje izgradnje kanalizacije v Vinta-rovcih, kjer smo doslej že uspešno modernizirali del ceste s finančnim deležem iz četrtega razpisa RRP, del na cesti pa ne moremo dokončati oziroma to ni smiselno, dokler ne bomo na tej trasi položili kanalizacijskega voda, za katerega pa čakamo na peti razpis RRP,« je trenutno ustavljeno naložbo in razlog zanjo pojasnil Čeh. Sicer pa se, po slišanem, približuje konec celovite obnove zdravstvenega doma, ki naj bi bil slovesno odprt sredi decembra, denar iz 23. člena ZOF pa so porabili za ureditev nekaj kratkih odsekov cest. Svetniki na predstavljen rebalans in poziv k razpravi niso črhnili niti besede, padlo ni niti eno vprašanje, pač pa so
ga potem soglasno potrdili.
Pukšič: »Iz državnega proračuna so nam zbrisali 2,5 milijona evrov!«
Predstavitev osnutka proračuna 2010 pa je vzel v roke oz. na jezik župan Pukšič, in sicer tako, da je najprej temeljito in zelo glasno spljuval zadnji osnutek državnega proračuna 2010, kjer naj ne bi bilo več (prej še predvidenega) denarja za investicije po občinah Slovenskih goric, potem pa še ministrstvo za lokalno samoupravo, ki doslej ni bilo sposobno pripraviti petega javnega razpisa regionalnih spodbud ter je s tem povzročilo ogromne težave vsem občinam: »Nekako bi bilo še razumljivo, če bi v kontekstu varčevanja v državnem proračunu 2010 zbrisali denar za nove investicije po občinah, ampak da so zbrisali tudi denar za financiranje že začetih projektov, ni normalno! Pri nas smo, glede na predstavljen osnutek, kar ob 2,5 milijona evrov državnega denarja! Zaradi tega sem se že sestal z ministrom Patrick-om Vlačičem, da pride na naš teren, po vseh občinah, in se seznani s problemi na terenu, tudi glede preobremenitve ceste Ptuj-Lenart zaradi tujih to-vornjakarjev!«
Pukšič je ob tem napovedal še obisk šolskega ministra Igorja Lukšiča, ki mu menda namerava malo naviti ušesa tudi zato, ker Destrniku še vedno ni izplačal sicer že s sklepom prejšnjega ministra odobrenih sredstev za sanacijo šole po lanskem neurju.
Državne manipulacije z denarjem za RRP?!
Z nekoliko več potrpežljivosti pa se je Pukšič, kot je dal vedeti, očitno lotil novega
ministra za lokalno samoupravo Henrika Gjerkeša, ki se v novih vodah in starih težavah bojda še ne znajde prav dobro: »Nerealizacija petega razpisa RRP povzroča vsem občinam ogromne težave; tudi mi ne moremo nadaljevati določenih naložb, prav tako ne moremo sestaviti dobrega proračuna, saj ni jasno niti, kdaj točno bo razpis in kakšna bodo dejansko razpisana sredstva. Za regionalne razvojne spodbude je bilo v Sloveniji do 2013 namenjenih 600 milijonov evrov in edino prvi minister Žagar je uspel odlično izvesti vse razpise v skupni vrednosti 300 milijonov za prvo obdobje. Zdaj se za peti razpisa pripravlja le 200 milijonov evrov, preostalih 100 pa naj bi se razdelilo po letu 2012. To pa pomeni, da bomo občine morale ob predvideni vsoti 200 milijonov dodati veliko več svojega denarja za izvedbo projektov, kot bi sicer, če bi se na petem razpisu oddalo vseh 300 milijonov do konca obdobja, oziroma bi se hkrati objavil peti in šesti razpis!«
Pukšičevo besnenje ob takšnem predvidenem deljenju razvojnega denarja, ki je po njegovem mnenju popolnoma zgrešeno, saj se zelo lahko zgodi, da bodo občine ostale z nedokončanimi projekti, kar bo EU kaznovala in zahtevala vračanje denarja (če bo ministrstvo v tem primeru terjalo denar od občin, pa jih lahko 90 % kar gladko proglasi bankrot), pa je ob vsem tem dajalo še (indirektno) vedeti, da niti prihodnjih 100 milijonov evrov ni prav gotovih, saj se lahko zgodi, da se bodo porabili za precej drugačne namene ... Sicer pa je poslanski župan ob koncu jeznega nastopa pred svojim svetniškim zborčkom še navrgel: »Upam, da rebalansa državnega proračuna za leto 2010 ne bo delala več ta vlada ... «
Konkretna predstavitev domačega, destrniškega proračuna za naslednje leto pa je pripadla direktorju Čehu, ki je povedal, da je predvidenih dobre tri milijone evrov prihodkov in 3,7 milijona odhodkov, da se v predvideni razliki planira zadolžitev občine in da se bodo v okviru investicijskega dela proračuna nadaljevale rekonstrukcije cestnih odsekov, izgradnja kanalizacije, naredil naj bi se pločnik ob cesti do pokopališča, parkirišče pred OŠ, pripravili projekti za čistilno napravo v Janežovcih, denar bo zahtevala še priprava splošnega in podrobnega občinskega prostorskega načrta, ni pa planirana izgradnja vežice s parkiriščem, ker ne morejo odkupiti potrebnega zemljišča. Sicer pa, kot je še pojasnil Čeh, je zelo veliko oz. skoraj vse odvisno od razpisov in sredstev, ki bodo občinam na voljo v prihodnje.
Zupan Franc Jurša je predlagal nekatere spremembe v okviru volilnih enot.
Ljutomer • Burno na seji občinskega sveta
Volilne enote brez sprememb
Občina Ljutomer z nekaj več kot 12 tisoč prebivalci je leta 1998 sprejela odlok o določitvi volilnih enot. Predpis, ki je še vedno v veljavi, določa tri volilne enote. Na oktobrski seji občinskega sveta je župan Franc Jurša predlagal nekatere spremembe v okviru teh enot, a niso bile sprejete.
Ptuj • Z Miranom Senčarjem o družbeni odgovornosti in lokalnih volitvah 2010
Ko znaš deliti z drugimi in skrbeti za rast
Družbena odgovornost je postal učen izraz, ki naj bi dvignil ugled posameznih gospodarskih družb, ki se z njo ponašajo, le malo pa je podjetij, ki jo razumejo in tudi izvajajo, je prepričan Miran Senčar, univ. dipl. inž., direktor strateškega razvoja Poslovne skupine Tenzor, s katerim smo načeli to temo in ga ob tej priložnosti povprašali o tem, ali v resnici misli kandidirati na županskih volitvah 2010.
Gospod Senčar, lahko za uvod poveste nekaj o družbeni odgovornost, kaj to sploh je, je to humanitarnost, dobrodelnost ali povsem nekaj drugega?
»Družbeno odgovornost pogosto neupravičeno zamenjujemo s humanitarnostjo in dobrodelnostjo, ki pa sta le dva od njenih sestavnih delov. Uspešnost podjetja se že zdavnaj ne meri več z višino dobička, temveč je njegovo merilo zadovoljstvo vseh deležnikov: zaposlenih, lastnikov, dobaviteljev, države in lokalnega okolja. In prav v zadnjem se skriva največji del družbene odgovornosti podjetij, ki postaja vse pomembnejša vrednota v podjetjih, na podlagi katere lahko pridobimo najboljše kadre. Prav v času krize, ko se je izkazalo, da ekstremni kapitalizem ne more preživeti v takšni obliki, ki je spravil svetovno gospodarstvo na kolena, se zagovarjajo teze o prenovi temeljnega koncepta gospodarstva in družbenega sistema v smeri soodvisnosti in družbene odgovornosti.«
Kje pa se začne družbena odgovornost?
»Družbena odgovornost podjetij se prične z uspešnim poslovanjem podjetja, skrbjo za delovna mesta in davke, ki jih podjetje plačuje državi. Temu sledi klasična družbena odgovornost, ki bi ji lahko rekli tudi dobrodelna, ki jo razumemo kot skrb za zaposlene ter projekte drugih deležnikov v lokalnem in širšem okolju (šport, kultura, izobraževanje, ekologija, humanitarne dejavnosti, dobrodelnost ...). Najvišja stopnja družbene odgovornosti pa pomeni opredeljenost družbene odgovornosti v poslovnem konceptu podjetja.«
Kako cenimo oziroma sprejemamo družbeno odgovornost?
»Menim, da se družbena odgovornost ptujskih podjetij v lokalnem okolju bistveno premalo ceni in je v medijih skoraj nezaznavna, čeprav menim, da bi bilo prav v času krize potrebno še posebej spodbujati podjetja in posameznike, da s svojo angažiranostjo na tem področju pomagajo premagati vpliv znižanih dotacij države in lokalne skupnosti na področjih, ki
so pomembna za Ptujčane - kulturi, športu, dobrodelnosti in podobno. Pri družbeni odgovornosti pa nikakor ne smemo pozabiti na družbeno odgovornost posameznika, občana. Vsak občan lahko in mora narediti nekaj za kvalitetnejše življenje v lokalni skupnosti. Prostovoljno delo, ki ga ljudje najpogosteje opravljajo na področju sociale, kulture, izobraževanja in turizma, na žalost stagnira, kar se je še posebej pokazalo v času gospodarske rasti, ko je skoraj vsak zahteval dobro plačilo za delo, ki se v normalnih razmerah opravlja prostovoljno in brezplačno. Prostovoljno delo (volonterstvo) je izredno razvito v ZDA, kjer se z njim srečaš že ob prihodu na letališče, kjer ti prostovoljci pomagajo z nasveti o prevozih, prenočiščih, turističnih destinacijah in drugem. Prostovoljno delo pa je lahko tudi eden izmed načinov, kako dobiti zaposlitev v organizaciji, v kateri bi rad delal. Že večkrat sem mladim, nezaposlenim izobražencem svetoval, naj si izberejo organizacijo, kjer bi rad delal in jih zaprosijo, da delajo na želenem delovnem mestu prostovoljno in brezplačno. Če verjameš v svojo sposobnost in jo tudi izkažeš, je velika verjetnost, da te bo delodajalec zaposlil, četudi morda v tistem trenutku ni izkazoval potrebe za novimi kadri.«
Kje vse se kaže družbena odgovornost podjetja Tenzor?
»Sodelovanje Tenzorja na dobrodelni dražbi vin festivala Vino ni voda je le ena točka v programu družbene odgovornosti našega podjetja, ki ga zelo uspešno in odgovorno izvajamo tudi v času od nastanka gospodarske krize. Še vedno podpiramo kulturne projekte na Ptuju in okolici. V decembru ponovno odpiramo Galerijo Tenzor - sedaj v Mestnem gledališču Ptuj. Pomagali smo pri izdaji knjige dr. Adolfa Žižka, pri ustvarjanju animiranega filma v tednu otrok ter pomagali pri organizaciji slovenskega knjižnega sejma. Z do-nacijo smo podprli odprtje likovne razstave v Majšper-ku. Na področju športa skrbimo za ženski rokometni klub Mercator Tenzor Ptuj, podpiramo projekt Dejana Zavca, pomagamo smučar-
Foto: Črtomir Goznik
Miran Senčar: »Družbena odgovornost podjetij se začne z uspešnim poslovanjem podjetja, skrbjo za delovna mesta in davke, ki jih podjetje plačuje državi.«
ki Ilki Štuhec, podprli smo Športno društvo Grajena ter ne nazadnje ustanovili Športno-kulturno društvo Tenzor Ptuj.
Na področju dobrodelnosti in humanitarnosti pa smo najbolj ponosni na lansko akcijo Omogočimo lep božič štirim družinam, ko smo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ptuj in družbo Mercator štirim socialno ogroženim družinam poleg paketa božičnih dobrot podarili po 750 evrov za dostojno praznovanje tega pomembnega družinskega praznika. Njihovi odzivi so bili več kot ganljivi. Akcijo bomo ponovili tudi letos.
Poleg tega smo pomagali z donacijami ob lanskem neurju, z donacijo smo sodelovali pri akciji Z invalidskim vozičkom na ptujski grad, z organizacijo akcije zbiranja in z denarnimi sredstvi smo omogočili nakup konja Fundaciji Nazaj na konja iz Starošinc, postali smo sponzor-partner Gasilskemu društvu Grajena z večletno partnersko pogodbo.
Naša zadnja akcija v okviru humanitarnosti pa je pomoč pri odprtju razstave Črno-bela mavrica, ki jo v Ljubljani v okviru ne-profitnega sklada 'Verjemi vase in osvoji svet' organizira Benka Pulko. 'Posvojili' smo enega izmed odličnih portretov, ki jih je Benka posnela v Tibetu. Razstavo bo odprla sestra Dalajlame, gospa Jetsun Pema. Naštel sem samo večje projekte s
področja družbene odgovornosti, pri katerih sodelujemo. Skupna vrednost finančnega dela naše družbene odgovornosti na letni ravni presega 60.000 evrov.«
Ptuj nujno potrebuje zgodbo o uspehu
V zadnjem času vaše ime pogosto zasledimo v govoricah o kandidaturi za novega ptujskega župana.
»Čeprav so govorice o moji kandidaturi v zadnjem času vse pogostejše, nanjo me nagovarja vse več Ptuj-čanov, je še prezgodaj za odgovor na to vprašanje. O tem sicer že dlje časa razmišljam, ker mi ni vseeno, kaj se dogaja z našim mestom. Pri tem se ne oziram na preteklost, moj največji izziv je videz in položaj Ptuja v prihodnosti. Svoj prispevek razvoju Ptuja sem do sedaj poskušal dati preko Manager kluba Ptuj, kateremu predsedujem. Čeprav so v predvolilnih bojih prejšnjih županskih volitev prav vsi kandidati za župana MO Ptuj obljubljali, da bo imel Manager klub Ptuj aktivno vlogo v oblikovanju gospodarske politike Ptuja v obliki županovega posvetovalnega telesa, kar se mi zdi, glede na člane v klubu, ki vedo o svojih področjih dela prav gotovo največ, popolnoma naravno in potrebno, se to ni zgodilo. V klubu meni-
mo, da se je na področju gospodarstva naredilo zelo malo, saj naše vodilo v gospodarskem razvoju Ptuja ni gradnja trgovskih centrov z zelo nizkimi plačami Ptujčank in Ptujčanov, temveč ustvarjanje pogojev za privabljanje podjetij, ki se lahko pohvalijo z visoko dodano vrednostjo. Tak razvoj bi bil, glede na število šol ter razvoj visokega šolstva na Ptujskem, popolnoma naraven, diplomanti morajo nekje dobiti tudi zaposlitev, primerno izobrazbi. Tako na žalost ugotavljamo, da se jih večina zaposli kot slabo plačani natakarji in trgovci. Brezposelnost na Ptuju se dramatično povečuje že sedaj, ko kriza še ni dosegla svojega viška, in tu so izkušnje naših članov za protiukrepe na občinskem nivoju več kot nujne in potrebne.
Kot predsednik ženskega rokometnega kluba Merca-tor Tenzor Ptuj, ki je bil v času gospodarske rasti prav pod vrhom v slovenski prvi ženski rokometni ligi, sem spoznal vse poti in stranpoti ptujskega in slovenskega športa. Trenutno se slovenski šport nahaja v hudi finančni krizi in glede na pomembnost športa za razvoj mladih ljudi na Ptujskem je potrebno takoj sprejeti pa-nožno uravnotežene krizne ukrepe, saj bomo drugače ostali brez ptujskih ekip v elitnih slovenskih športnih ligah. Galerijska dejavnost Tenzorja, ki sem ga vodil, ni postregla samo s skoraj petdesetimi likovnimi raz-
stavami umetnikov iz 15 držav, dvema prireditvama Ex-tempore na temo Kurent, poletnimi likovnimi kolonijami Art stays, temveč je s temi prireditvami in dejavnostmi postavila temelje Ptujskemu poletnemu festivalu, ki sta ga letos odlično izpeljala Jernej Forbid in Mladen Delin.
Ogromno izkušenj na področju gospodarstva sem si prav gotovo pridobil z ustanovitvijo in petnajstietnim vodenjem podjetja Tenzor, d. o. o„ ki sem ga s skrbno izbrano ekipo popeljal iz garaž do enega najuspešnejših podjetij na področju tehničnega varovanja na območju srednje in jugovzhodne Evrope. Pri tem sem imel vedno v prvem planu zadovoljstvo zaposlenih, ki so največje in edino bogastvo podjetja. V tej krizi se je jasno pokazalo, da je vrednost podjetij izredno relativna, vrednost znanja in izkušenj zaposlenih pa v nasprotju z vrednostjo podjetja ne more kar čez noč pasti na 10 odstotkov. Le znanje lahko naša podjetja ponovno dvigne iz prepada.«
Na čem temelji vaša zgodba o uspehu?
»Na osnovi timskega dela in prenosu pristojnosti in odgovornosti na najboljše ljudi v timu. Za uspeh so zaslužni vsi, od čistilke do doktorjev znanosti. Popolna iluzija je, da je lahko posameznik vrhunski strokovnjak na vseh področjih, realnost pa je, da lahko posameznik odlično vodi najboljše ljudi na posameznih področjih. Ptuj nujno potrebuje zgodbo o uspehu. Če bom uspel pritegniti odlično ekipo, ki bo sestavljena iz izkušenih strokovnjakov in zagnanih ambicioznih mladih ptujskih izobražencev, ki nam jih ne manjka, le priložnost jim je treba dati, ekipo, ki bo resnično delala za Ptujčanke in Ptuj-čane, ekipo, ki bo v največji meri upoštevala ideje vseh občanov in vseh interesnih skupin, s čimer se za prihodnost Ptuja ni bati, se bom odločil za kandidaturo. Program, ki ga bom pisal med Ptujčani in na kožo Ptujča-nov, pa mora biti dovolj ambiciozen in realen ter mora pokazati, kam bo prišel in kakšno podobo bo kazal Ptuj v naslednjih petdesetih letih.«
Ptuj • Posvet pred velikim delavskim protestom
TUdi delavci želijo živeti in preživeti!
V prostorih Območne organizacije ZSSS Ptuj je bil 5. novembra delovni posvet vseh sindikalnih zaupnikov, članov izvršnih odborov in predsedstev sindikatov družb, zavodov in zadrug, povezanih v Območno organizacijo ZSSS Ptuj. Na njem so govorili o delovanju sindikatov v sedanjih razmerah, povečanju minimalne plače, pokojninski, zdravstveni in davčni reformi, nadzoru nad izvrševanjem delovnopravne zakonodaje in kolektivnih pogodb ter pridobivanju novih članov in pretoku informacij. Delovnega posveta se je udeležil tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič s sodelavci in predstavil tudi sindikalne zahteve na demonstracijah, ki bodo 28. novembra v Ljubljani.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zahtevajo dvig minimalne plače s sedanjih 459 na najmanj 600 evrov neto, ker dosedanji znesek minimalne plače 459 evrov ne omogoča preživetja. Okrog 140 tisoč delavcev v Sloveniji v tem trenutku prejema plačo do nekaj več kot 500 evrov neto. Država Slovenije je po mednarodnih konvencijah dolžna zagotoviti raven minimalne plače, ki omogoča dostojno življenje. Od vlade RS sindikati tudi zahtevajo umik najbolj spornih izhodišč pokojninske reforme, vztrajajo in od tega ne bodo odstopili, da je 40 let dela dovolj za zasluženo pokojnino, da starost 65 let za upokojitev ne pride v poštev in zahtevajo tudi dostojno višino pokojnine, ker gre za dostojanstvo dela in varno starost.
Dušan Semolič, predsednik ZSSS, poudarja, da je mnenje delodajalcev, da bo zaradi dviga minimalnih plač ogroženih 75 tisoč delovnih mest oziroma toliko delavcev naj bi izgubilo delo zaradi tega dviga, napačno in zgrešeno. Bogastvo je potrebno takoj prerazporediti v prid delavcev, za katere vedno zmanjka denarja, nikoli pa za menedžerje. Tako doslej še nihče ni razmišljal o tem, da bi ukinili visoke odpravnine menedžerjem, ki jih delijo tudi tistim, ki so podjetja oziroma družbe za-vozili. Samo nekaj podatkov v ilustracijo, 924 plač po individualnih pogodbah je šlo v 100-kratnik minimalne plače, 5000 plač po individualni pogodbi pa je šlo v 500-kra-tnik minimalne plače. To in še druge anomalije so sodu izbile dno, ljudje imajo vsega dovolj. Nekaj se sicer v zvezi z nenormalno visokimi plačami dogaja na vladi, vendar bodo te spremembe veljale le za menedžerje, zaposlene v državnih firmah in za naprej.
Povišanje minimalne plače je po sindikalnem prepričanju tudi prispevek k dvigu gospodarske rasti, pritisk na delodajalce, da bodo začeli delati bolje in sprejemati kvalitetnejše poslovne odločitve. Za delavce je škodljiva tudi predvidena zdravstvena reforma, znižanje bolniških nadomestil bo ogrozilo ne samo preživetje delavcev, temveč celih družin.
Zveza svobodnih sindikatov trn v peti politiki in vladi
Sindikati so tisti, ki v kriznih razmerah edini ostajajo z delavci, čeprav se jih skuša na vsakem koraku diskrediti-rati na vse možne načine. V zgodovini samostojne Slovenije še ni bilo takšne diskre-ditacije dela in vloge sindikatov, kot je sedaj. Povsod želijo zmanjšati našo vlogo, nas prikazati kot neke barabine, pravijo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Pri tem v veliki meri pomagajo tudi mediji, iz znanega razloga, ker sta v ozadju kapital in politika. Zveza svobodnih sindikatov je politiki največji trn v peti zaradi stališč in zahtev v zvezi z napovedanimi reformami, zmanjševanjem delavskih in upokojenskih pravic. »Na vsak način nas hočejo onemogočiti, to se je nazadnje pokazalo tudi v parlamentu, to je zelo nenavadno in nenormalno za Evropo, opozicija je predlagala zakonodajo, ki bi sindikatom naložila, da razkrijejo svoje finance, predvsem stavkovne in solidarnostne sklade. Tega ni nikjer v Evropi, razen morda v dveh državah, pa še tam samo za tisti del, ki ga dobijo od države, v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa se izključno financiramo iz članarine. Država niti slučajno za sindikalno delo ne namenja nekih sredstev. V Evropi tudi ne poznajo primera, da bi prvak neke politične stranke zahteval odstop predsednika sindikata, kot je to predlagal
predsednik SLS Radovan Žerjav.
Po najboljših močeh se upiramo vsem tem pritiskom, ki imajo edini namen zmanjšati vlogo in učinkovitost sindikatov. Sindikati uživamo veliko večjo podporo kot vse politične stranke in sam predsednik vlade, zato je razumljivo, da želijo zmanjšati našo vlogo. Če ne bi bilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, že zdavnaj več ne bi bilo povračila stroškov prevoza na delo, malice, pa tudi dopusti se bi še znižali. Vedno, ko želiš nekoga diskreditirati, začneš z napadom na predsednika. Naš predsednik Dušan Semolič je bil v zadnjem času tarča številnih napadov. Tako naj bi imel 10 tisoč evrov plače, kar v nobenem primeru ni res, njegova neto plača je 1700 evrov, njegovo stanovanje ni vila, temveč stanovanje v izmeri 64 m2, tudi jahte nima. Tudi na primeru Gorenja in Mure se je videlo, na kakšne način nas želijo diskreditirati. V primeru Gorenja so mediji poročali o množičnih izstopih iz Zveze svobodnih sindikatov, v Gorenju so iz sindikata izstopili le trije delavci, od tega je eden šel v pokoj.
Med diskreditatorji sindikata tudi (veliki) mediji
Ob prihodu v Gorenje, kjer so se delavci uprli mimo sindikata, kar ni nič narobe, so mu res žvižgali, ker so bili jezni na celi svet, kar je razumljivo. Po popoldanskih skupnih pogovorih sindikatov, uprave in delavcev, ki so
se uprli, so Dušanu Semoliču ploskali, tudi televizija je bila zraven, vendar tega več niso pokazali, še naprej so kazali le jutranji prihod, povezan z žvižgi ob njegovem prihodu. V letošnjem letu smo pridobili okrog 3500 novih članov, torej ne drži, da nas članstvo množično zapušča,« je trenutne razmere v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije dodatno pojasnil Boris Frajnkovič, ki je prepričan, da delajo maksimalno, vse, kar je mogoče, da bi zaščitili delavske pravice.
Sočasno s pripravami na demonstracije so v sindikatih pričeli zbirati podpise podpore po podjetjih, zavodih in ustanovah za že omenjene zahteve. Kot pravi Boris Franjkovič, sekretar Območne organizacije ZSSS Ptuj, na protestu v Ljubljani, 28. novembra, pričakujejo vse, ki so začutili, da se ga mora-
jo udeležiti, ker so razmere takšne, da ni druge izbire. V pripravah na demonstracije tokrat ne računajo na medijsko podporo, vsaj s strani velikih ne, glede na dosedanje diskreditacije bolj ali manj stavijo na svoje zveste člane oziroma mrežo sindikalnih zaupnikov. Računajo pa na lokalne medije. Tokrat bodo zadeve neprimerno bolj ostro zastavili, šli bodo do konca. Če bo šlo tako naprej, kot je sedaj, bomo kmalu priče, da kar tri četrtine Slovenk in Slovencev več ne bo moglo živeti. Boris Frajnko-vič se zaveda, da uresničitev zahteve po dvigu minimalne plače, ki bo vsaj omogočila preživetje, ne bo lahka.
Za dvig minimalne plače denar je!
S povišanjem minimalne plače se bodo pojavili tudi problemi v zvezi z razmerji, ker uravnilovka ni razvojno usmerjena, zato v Zvezi svobodnih sindikatov zahtevajo, da se razmerja vežejo na minimalno plačo. To bo za nekatere firme problem, ker naj bi šlo za dvig plač v povprečju za 27 odstotkov, vendar ob tem v ZSSS zahtevajo od države, da najslabše plačane oprosti plačila dohodnine, to znese 16 odstotkov, v podjetjih bi potemtakem morali zagotoviti razliko do 27 odstotkov. Po njihovih podatkih podjetja za dvig minimalne plače denar imajo, vsaj v 70 odstotkih. V nekaterih podjetjih so namreč takoj, ko je začelo vreti med delavci, uspeli na hitro zvišati minimalne plače. To se je zgodilo
v Gorenju, v Savi, tudi v Ta-lumu in tudi drugje, potem vidimo, da v podjetjih očitno neke rezerve so, pravi Frajn-kovič. Kljub recesiji podjetja še vedno izkazujejo dobičke. Rezerve so tudi v nadurah, samo lani jih je bilo v Sloveniji 18,6 milijona. Preračun pokaže, da bi lahko samo na račun nadur zaposlili nekaj manj kot 9000 delavcev. To so uradno registrirane nadure, veliko nadur pa delavci izkoristijo kot proste ure, ker so še vedno najšibkejši člen in na to tudi pristajajo. Frajn-kovič ocenjuje, da bi glede na oddelane nadure, tiste, ki so uradno prikazane in druge, ki se morajo koristiti kot proste ure, lahko zaposlitev dobilo 30.000 delavcev, med njimi veliko število mladih, ki so sedaj prisiljeni prijeti za vsako delo in ki v večini delajo samo za določen čas, zato si pogosto ne morejo ustvariti tudi družine oziroma zagotoviti varne prihodnosti.
V ZSSS pa si prizadevajo tudi, da bi člani sindikatov dobili tudi kakšno pravico več, vendar bi to morali zakonsko urediti, čeprav je v zakonu o delovnih razmerjih že napisano, da je pomembno biti član sindikata. V ZSSS so to določilo o več pravicah članov sindikatov kot nečlanov želeli vključiti v zakon o kolektivnih pogodbah, vendar jim je to bilo preprečeno.
Demonstracij, ki bodo 28. novembra v Ljubljani, se bodo udeležili tudi iz drugih sindikalnih central, študentje in upokojenci, ker gre za družbo po meri človeka.
MG
Foto: Črtomir Goznik
S sindikalnega posveta na Ptuju, na katerem je bila osrednja pozornost posvečena velikemu delavskemu protestu, ki bo 28. novembra v Ljubljani.
Miklavž, Hajdina, Ptuj • Tožbe za odškodnine vložene
Bo država morala seči v mošnjiček?
Čeprav je bil avtocestni odsek Slivnica-Draženci 16. julija letos predan v uporabo, bodo rane iz preteklosti ostale, so povedali občani ob trasi ceste, ki so desetletja trpeli zaradi prekomernega tranzita. Zaradi tega je bilo konec oktobra na mariborsko in ptujsko sodišče vloženih 191 tožb proti državi, za katerimi stoji 600 tožnikov. Predloga za izvensodno poravnavo država ni sprejela, zato so bili prisiljeni vložiti tožbe, je te dni povedala Mateja Šerdoner iz Odbora za civilno iniciativo Miklavž za Ptujsko cesto.
Problemi so povezali ljudi ob trasi ceste Maribor-Gru-škovje, pod vodstvom Odbora civilne iniciative Miklavž za Ptujsko cesto so se odločili, da bodo preko odvetnika Zvonka Kolška vložili tožbe proti državi, odvetnika, ki je uspešno zastopal že Pomur-ce. V glavnem bodo to nematerialne tožbe zaradi grobega kršenja pravic ljudi do zdravega, čistega in mirnega okolja, kot je to predvideno z ustavo in zakoni, s katerimi bodo zahtevali odškodnino zaradi obremenitev, ki v normalnem življenjskem okolju niso dopustne. Že sama ustava državljanom določa pravico do zdravega življenjskega okolja. Delno se je država že poskušala odkupiti prizadetim občanom, vendar ne vsem, na relativno cenen način, z zamenjavo oken, s tem pa preprečiti vlaganje odškodninskih tožb. S tem pa niso bile poplačane bolečine prizadetih ljudi, stres, ki so jih trpeli vsa ta leta, ko je ta promet trajal, so med drugim povedali na sestanku, ki je bil v Hajdošah 11. avgusta letos. Takrat so tudi povedali, da ne dajejo nobenega lažnega upanja, da pa upajo, da bodo sodišča na Ptuju in v Mariboru svoje delo opravila pošteno in korektno. »Sodna praksa je na naši strani,« je ob zaključku srečanja avgusta v Hajdošah povedal predsednik Odbora civilne iniciative Miklavž za Ptujsko cesto Robert Rus.
Te dni pa je Mateja Šerdo-ner iz Odbora civilne iniciative Miklavž za Ptujsko cesto
■ ■ V
Foto: Črtomir Goznik
Na sestanku v Hajdošah 11. avgusta so se pogovarjali o vložitvi odškodninskih tožb proti državi zaradi duševnih bolečin, ker so desetletja trpeli zaradi posledic prekomernega tranzita.
sporočila, da je so bile konec oktobra na mariborsko in ptujsko sodišče vložene tožbe v zvezi z odškodninami, ki jih zahtevajo prebivalci ob nekoč zloglasni cesti Ma-ribor-Gruškovje. Skupaj je bilo vloženih 191 tožb, za katerimi stoji 600 tožnikov.
Odvetnik Zvonko Kolšek je pred dobrim mesecem in pol na državno pravobranilstvo podal predlog za izvensodno poravnavo, ker so se bili prebivalci ob omenjeni cesti pripravljeni poravnati z državo. Državna pravobra-nilka je zahtevke za izvensodno poravnavo zavrnila kot neutemeljene, kar pa je v nasprotju z navodili pravosodnega ministra Aleša Zalarja, ki je pred letošnjimi sodnimi počitnicami povedal, da naj bi se država poskusila izven-
sodno poravnati z vsemi tistimi državljani, ki naj bi tožili državo, opozarjajo v Odboru civilne iniciative Miklavž za Ptujsko cesto. »Prebivalci ob cesti Maribor-Gruškovje, ki smo desetletja trpeli zaradi prekomernega tranzita, se počutimo kot tretjerazredni državljani, država se je izvensodno poravnala s prebivalci ob cesti Maribor-Murska Sobota, našo zahtevo za odškodnino pa zavrnila kot neutemeljeno, čeprav smo se srečevali z enakimi težavami kot Pomurci,« poudarjajo v Odboru, ki ne more sprejeti »ugotovitve« države in ministrstev, da na tej cesti v nobenem primeru ni bilo takšne gostote prometa, kot je bila v Pomurju. Zdaj bodo pač morali dokazovati to, česar jim v tem trenutku država
noče priznati. Vprašujejo se, kako to, da v državi Sloveniji ni enakih kriterijev za vse, enim se ugodi v njihovih zahtevah, druge pa zavrne kot popolnoma neutemeljene. V Odboru pa se ne bodo dali, vztrajali bodo naprej, zaradi vloženih tožb bo prišlo do večje obremenitve sodišč, sodni zaostanki se bodo zagotovo povečali. Tožbe pa bodo državo zagotovo stale več, kot če bi se izvensodno poravnala, kot so to predlagali vlagatelji tožb oziroma njihov odvetnik Zvonko Kol-šek. Namesto da bi država v tem primeru, ker gre za upravičene tožbe, nekaj 'prihranila', bo po nepotrebnem dodatno obremenila že tako obremenjene javne finance, še ugotavljajo v Odboru.
MG
Drakšl • Odprtje asfaltirane ceste
Urejen prepotreben kilometer ceste
V nedeljo so v zaselku Drakšl v krajevni skupnosti Velika Nedelja svečano odprli odsek asfaltirane ceste, ki so jo domačini že dolgo čakali.
Nova asfaltna pridobitev je dolžine 945 metrov. A kot je povedal predsednik sveta KS Velika Nedelja Marjan Mušič, so je krajani zelo veseli, saj so dolgo čakali na njo. Zato so v nedeljo pripravili veliko odprtje, na katero so povabili ves kraj. Tudi v krajevni skupnosti so zadovoljni, da je cesta v asfaltni preobleki, saj jim je z nje ob vsakem neurju odnašalo gramoz in v krajevni skupnosti so imeli nemalo stroškov z nenehnim popravljanjem ceste. Vrednost investicije je bila okrog 95.000 evrov, sredstva pa so
bila zagotovljena iz proračuna Občine Ormož. Cesto so odprli župan občine Ormož Alojz Sok, podžupan občine Ormož Branko Šumenjak, predsednik sveta KS Velika Nedelja Marjan Mušič in mlada krajanka.
V KS Velika Nedelja je sedaj asfaltiranih 26.200 metrov cest, 18.200 metrov pa je še v makadamski izvedbi. Med prioritete, ki naj bi jih realizirali do konca mandata, spadajo še cesta v Doleh proti Palčiču, Krajnčev breg in povezava Lunovec-Vičanci.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Hajdina • Občinske značilnosti in grbi
Foto: Črtomir Goznik
V razstavišču v PSC Hajdina so v okviru kulturnih prireditev ob 11. prazniku občine Hajdina 4. novembra odprli razstavo intarzij Voja Veličkov-ica Občinske značilnosti in grbi Na ogled so značilnosti in grbi 19 občin Spodnjega Podravja. Razstava, ki je na poti že od letošnjeg februarja, je nastajala devet mesecev in je v bistvu Veličkovicev otrok. Avtor pravi, da je zelo zadovoljen z odzivom Hajdinčanov, ki so razstavo zelo dobro sprejeli. Takšna pa je tudi ocena kritika Maria Berliča. Do konca leta bodo razstavo, ki jo je organizirala ZKD Občine Hajdina, videli še v štirih občinah, Sv. Andražu, Tomažu, Gorišnici in Za-vrču. V celem ciklu naj bi si jo ogledalo blizu 7500 obiskovalcev, doslej jih je bilo že več kot 6000.
MG
Ptuj • Skrivnosti in povedi Lojzeta Minska
Foto: Črtomir Goznik
V galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju razstavlja slikar in likovni pedagog Lojze Kalinšek. Na
ogled so dela pod naslovom Skrivnosti in povedi. Ob likovnem ustvarjanju se ukvarja tudi s fotografijo in oblikovanjem na tehničnem in grafičnem področju. V več kot 25-letnem ustvarjanju je pripravil okrog 50 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah v Avstriji, Hrvaški, Nemčiji, Madžarski, Finski, Egiptu, Andori, ZDA, Turčiji, Romuniji, na Kosovu, v Moldaviji in Sloveniji. V svojih delih predstavlja lasten, likovno zanimiv in z življenjem povezan umetniški svet, ki temelji na realističnih motivih in abstraktnih kompozicijah.
MG
Ljutomer • Korejci najboljši debaterji
Foto:NS
Na enajsti mednarodni debati, ki jo je pripravila Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, je v angleškem jeziku na razne teme razpravljalo 141 dijakov iz Češke, Romunije, Slovaške, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Južne Koreje, Velike Britanije in Slovenije. V konkurenci 47 ekip so prvo mesto osvojili Južni Korejci pred Veliko Britanijo in Hrvaško. Druga gimnazija Maribor (Tim Jaušovec, Domen Pre-šern, Damjan Denkovski) je bila četrta, ljutomerska gimnazija (Anja Štuhec, Marcel Obal, Monika Sobočan) pa peta. Med posamezniki se je kot najboljši govorec izkazal Žan Žveplan (Gimnazija Celje - Center), druga je bila Alyssa Curry iz Londona, tretja pa Ana Stritih (Gimnazija Ledina). Tim Jaušovec (II. gimnazija Maribor) je bil četrti, Monika Sobočan (Gimnazija Franca Miklošiča) pa peta. Polfinalna debata seje odvijala na temo Nasilje v družini, v finalu pa na temo Kapitalizmu ne zaupamo, kjer so blesteli Južni Korejci in se zasluženo veselili najvišjega naslova.
NŠ
Ormož • Predstavitev načrta trase daljnovoda
Brez posebnih pripomb
Trasa daljnovoda Cirkovce-Pince poteka tudi po občini Ormož, zato je bila te dni javna obravnava dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za omenjeni projekt. Gre za daljnovod 2 x
400 kV, ki naj bi ga po najugodnejšem scenariju začeli graditi šele čez tri ali štiri leta. Za vse postopke do sedanje faze so pripravljavci potrebovali kar devet let.
Predstavniki ministrstva, načrtovalcev in investitorjev so imeli v ormoškem gradu bolj malo poslušalcev, saj na Ormoškem trasa daljnovoda ne posega na bolj poseljena območja. Do Ormoža poteka trasa po širšem pasu vodnega zajetja Mihovci, pred Ormožem pri obvoznici zavije proti Lešnici, nato pa po dolini Lešnice čez Lahonce in Žerovince proti Ljutomeru. Jana Kovač iz ZEU Murska Sobota je povedala, da kar 20 % celotne trase poteka po občini Ormož in jo preseka počez. Izdelana je bila primerjalna študija, ki je predvidevala umestitev daljnovoda ob že obstoječega, vendar je predvsem na poseljenih območjih potrebno, da se novi daljnovod spelje po drugi trasi. Predvsem v gričevnatem območju so se pri umeščanju umikali razpršeni poselitvi. Tako so le na dveh mestih prišli z daljnovodom v bližino stavbnih zemljišč. Ob stebrih 121 in 146 na Lešnici in v Žerovincih je tako omejena gradnja novih objektov, obstoječi pa se lahko uporabljajo za sedanji namen. Lastniki bodo za to prejeli odškodnino, za samo postavitev daljnovoda in ureditev dovoznih poti pa
Foto: Viki Ivanuša
Predstavniki pripravljavcev projekta so predstavili svoje načrte.
bodo sklenjene služnostne pogodbe. Dostopne poti do stebrov bodo potrebne za samo gradnjo in kasnejše vzdrževanje. Zaradi gradnje daljnovoda se bo tako spremenila raba na hektarju zemljišč, vsak steber bo namreč stal na temeljih 15 x 15 m. Najbolj bodo zaradi posega prizadete gozdne površine: kar več kot 24 hektarjev goz-
dov je na takem mestu, da se mora drevje posekati oziroma porezati do varnostne razdalje.
Udeležence je zanimalo tudi, kakšni so učinki sevanja. Odgovor je bil, da doslej ni bila dokazana škodljivost niti zdravilnost tovrstnega sevanja. Ker je občina Ormož pretežno agrarna, je bil izražen tudi pomislek o tem, kakšen je vpliv
na pridelek oziroma na hrano, ki je pridelana pod daljnovodi.
Natančnejše informacije so na voljo na občini, kjer je mogoče v knjigo pripomb podati tudi pripombe ali jih poslati po pošti. Po novem pa je mogoč tudi spletni vpogled v traso na naslovu http://arhiv.mm.gov. si/mop/javno.
Viki Ivanuša
Podgorci • Priznanje za izjemnega krvodajalca
Kri daroval kar stokrat
Vlado Gregorec iz Podgorcev 41, je že kar stokrat daroval svojo kri za sočloveka. Ob tej spoštovanja vredni številki so se mu na priložnostni slovesnosti zahvalili s priznanjem, v dar pa je dobil tudi ročno uro. Na priznanju Rdečega križa Slovenije, na katerega je ponosen, je zapisano: »V zahvalo za človekoljubnost in solidarnost. Med vsemi solidarnostnimi dejanji, ki jih človek lahko stori, je darovanje krvi gotovo najbolj neposredna in človeška.«
Prvih dvakrat je Vlado Gregorec kri daroval v JNA. Tam o darovanju krvi ni kaj dosti razmišljal, saj je bilo to skoraj bolj obvezno kot prostovoljno. Vendar je to zbudilo v njem potrebo, ki ji sledi do danes. Redno
je začel darovati kri leta 1977, največkrat na Ptuju in včasih tudi v Ormožu. V začetku je daroval kri po štirikrat, kasneje pa dvakrat letno. K odločitvi za krvodajalstvo je pripomoglo tudi to, da je bil zaposlen v Talumu,
ki ima močno organizacijo Rdečega križa. Kot je povedal, ga samega odvzema nikoli ni bilo strah, pa tudi nobene slabosti ni nikoli občutil. Ima krvno skupino A-negativno, po kateri je vedno povpraševanje, zato so ga
Foto: Viki Ivanuša
Vlado Gregorec iz Podgorcev 41 je kri daroval kar stokrat.
včasih na odvzem tudi poklicali. Na vprašanje, kaj je tisto, kar ga vleče, da gre na krvodajalsko akcijo, je povedal, da je to nekaj, kar stori za svojo dušo. O tem ni nikoli niti razmišljal, če je bila krvodajalska akcija, je bilo jasno, da se je bo udeležil.
Pred odvzemom krvi vedno tudi preverijo zdravstveno stanje in predvsem sedaj, ko je starejši, je zadovoljen, da je njegova kri še dobra, saj meni, da to pomeni tudi, da je njegovo zdravstveno stanje dobro. Na odvzem krvi gre tudi zato, ker se zaveda, da je vedno več operacij, prometnih nesreč in potrebe po krvi. Meni, da je dolžnost pomagati in pomagal bo, dokler bo smel. Kajti tudi za krvodajalce obstajajo omejitve. Poleg zdravstvenih je odločilna tudi starost. Vlado Gregorec jih ima sedaj 60. Odločil se je, da bo vztrajal do konca, do starostne omejitve 65 let.
Tudi sam opaža, da je krvodajalstvo v upadu. Meni, da tudi zato, ker firme ne vidijo rade, da so krvodajalci odsotni z dela, pa čeprav je sedaj prost le en dan in ne dva kot nekoč. Tudi sam je na delovnem mestu doživel komentarje nadrejenih, češ: »Že spet greš.« Pa tudi Vzajemna je krvodajalcem vzela popust pri dodatnem zavarovanju. Tako dobijo krvodajalci vedno manj priznanja za svoje dejanje. Zato se mladi težko odločajo za krvodajalstvo.
Vlado Gregorec je sicer no-vopečeni upokojenec. Dela mu doma ne bo zmanjkalo, saj imajo tudi kaj živega doma, košček goric, aktiven pa je tudi pri upokojencih. Ampak za krvodajalske akcije si bo tudi v prihodnje vzel čas.
Viki Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Pridite prihodnji petek v knjižnico!
. Í X '
. - ^ETT V
' á'W
AksinijjJCet-mqurjer
berenikini
. hw ; j	Mm
/' MIŠ
i. ' •, / . -
Prihodnji petek, 20. novembra, bo tradicionalni dan splošnih knjižnic in v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj bo ob 19. uri svečanost z mednarodnim literarnim večerom in zaključkom Bralne značke za odrasle 2009, ko bo založniška hiša Miš iz Doba pri Domžalah podarila druženje z Aksinjo Kermauner (Slovenija) in Marjolijn Hof (Nizozemska).
Aksinja Kermauner (Ljubljana, 1956) sodi med najbolj brane slovenske književnice. Njen literarni opus obsega dela za mlade bralce, z dnevniki Hiacin-te Novak pa navdušuje odrasle. Ljubezen do literature in ustvarjanja je bila Kermaunerjevi položena v zibel z materjo Alenko Goljevšček (profesorica psihologije in filozofije, mladinska pisateljica in doktorica filozofije ...) in očetom Tarasom Kermaunerjem (literarni kritik, filozof, doktor literarnih ved ...). Aksinja Kermauner se je po končani gimnaziji vpisala na Pedagoško akademijo slovenščino in likovni pouk, po diplomi leta 1984 je poučevala na različnih šolah v Ljubljani in okolici, izkušnja s poučevanjem na srednji šoli Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku pa je avtorico zavezala k delu z učenci s posebnimi potrebami. Kermaunerjeva velja danes za vrhunsko tiflopeda-goginjo, torej specialistko za delo s slepo in slabovidno mladino. Od leta 1987 uči likovni pouk in slovenščino na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, objavila je veliko poljudnih knjig in strokovnih člankov na temo slepote in slabovidnosti, napisala pa je tudi prvo slovensko tipno slikanico Snežna roža. Knjižne izdaje Aksinje Kermauner:
Kakšne barve je tema?, 1996
Koliko sem bila stara, ko sem se rodila?,1997
Ples pravljic, 1997
Modrost starodavnega anka, 2000
Tema ni en črn plašč, 2001
Snežna roža, 2004
Dnevnik Hiacinte Novak (cikel romanov), 2003, 2004
Juhuhu pa ena gnila plastenka, 2005
Fuj, pivoled!, 2006
Berenikini kodri, 2006
Smaragdna obzorja, 2007
Orionov meč, 2008
Mario in Daria, 2009
Zgodba o angelu in hudički, 2009.
Marjolijn Hof (Amsterdam, 1956), prozaistko in poetinjo, so slovenski bralci prvič spoznali leta 2007, ko je v založništvu Miš izšla njena kratka, neverjetno topla zgodba o strahu, upanju in doživljanju morebitne očetove smrti Majhna možnost. Avtorica sodi med najbolj priljubljene in tudi nagrajevane književnice Nizozemske. Dvajset let je delovala v knjižničarski stroki, nato pa se je leta 1999 povsem posvetila literarnemu ustvarjanju. Tudi njej je bila položena ljubezen do literature in umetnosti v zibelko z očetom psihologom, umetnikom, strastnim zbiralcem umetnin. Pravkar je izšel njen drugi prevod v slovenščino Mama številka nič (Moeder nummer nul), ki bo zagotovo navdušil mlado in odraslo bralsko občinstvo.
Veselimo se snidenja med knjigami!
Liljana Klemenčič
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Prelomni dogodki za slovenstvo pred 90 leti
V dneh reševanja naših meja
Boj za ohranitev in uveljavitev slovenstva je dolga zgodovinska pot. Nenehno se je bilo potrebno zopersta-vljati pritiskom močnejših. Politična mešetarjenja in različni interesi tujcev nas niso obšli; v minulem stoletju smo priča grobemu poseganju po našem narodnem ozemlju.
Zgodovinski oddelek Pokrajinskega muzeja Ptuj
V času Ornigovega županovanja naj bi tudi spominska obeležja pričala o nemškem značaju Ptuja. V mestnem parku je stal spomenik avstrijskega cesarja Jožefa II. (1780-1790).
V	nadaljevanju ne bomo podrobno prikazovali dogodkov po prvi svetovni vojni, temveč bomo razmišljanja namenili ključnim vprašanjem tedanjega časa: pred devetdesetimi leti so velesile krojile nov politični zemljevid - odločali so tudi o mejah slovenskega etničnega prostora. O pravici narodov do samoodločbe ter o pomenu narodne zavednosti v takratnem prelomnem času kaže nameniti več besed.
Pred devetimi desetletji upanje na mir še nikoli ni bilo tako močno kot ob mirovni pogodbi, sklenjeni v Versaillesu, 28. junija 1919. Čeprav je bil tedaj marsikdo prepričan, da bo mirovni sporazum temeljil na 14 točkah ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona, se pravi na načelu samoodločbe narodov, pa ni bilo tako. O usodi malih narodov so odločale velesile: trganje slovenskega narodnega telesa v letih 1919/20 samo potrjuje zamisli tedaj najvplivnejših držav.
V	prelomnem času po prevratu leta 1918, ko se je ob vprašanju bodočnosti ptujskega območja izrazito izkazovala nestrpnost domačega nemštva in je bilo potrebno hkrati odločno odgovoriti na izzivanja, se nam zastavlja vprašanje narodne zavednosti na Ptujskem.
Na prebujo narodne zavesti na socialnoekonomskem zaostalem ptujskem območju je vsekakor opozorilo že deklara-cijsko gibanje v letih 1917/18. V zbranih podpisih za majsko izjavo iz leta 1917 je potrebno na ptujskem območju odkrivati predvsem družbeno in gospodarsko stisko ljudi, njih željo po končanju vojne, ki je vzela toliko življenj, in seveda osvoboditev od nemških gospodarjev; težnja slovenskega naroda po samostojnosti in
združitvi z jugoslovanskimi narodi je bila osnova celotnemu gibanju.
Tako prebujena narodna zavest se je izrazila na Ptujskem ob razsulu habsburške monarhije, čeravno ob prvem jugoslovanskem štetju prebivalstva ni moč prezreti preteklega potujčevanja. Rezultati ljudskega štetja leta 1921 ob upoštevanju maternega jezika so res nakazovali povsem drugačno narodnostno podobo (v Mestni občini Ptuj leta 1910 po pogovornem jeziku 85,3 % Nemcev in 14,1 % Slovencev -leta 1921 66,9 % Slovencev in 21,9 % Nemcev; v okolici vselej ok. 95 % Slovencev), toda nadaljnji dogodki so opozarjali, da nemškutarstva na Ptuju še vedno ni konec. Večina napol ponemčenih priseljencev v mestu se je sicer po vojni začenjala zavedati svojega slovenskega rodu, toda tukaj je še vedno živela skupina zagrizenih Nemcev (v političnem okraju je bilo največ teh na Ptuju). Zato velja upoštevati dejstvo, da je bila skozi obdobje sistematične germanizacije na prelomu v 20. stoletje slovenska narodna zavest nedvomno omajana. Opozorimo naj, da analiza volilnih rezultatov glede na nadaljnje dogodke kaže, da je del prebivalstva na Ptujskem še vedno podlegal nemškemu gospodarskemu pritisku in nemški propagandi, zlasti še v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Pomeni, da je čas med obema vojnama narekoval slovenskim društvom in ustanovam nadaljnje utrjevanje mednarodne zavesti, kar pa ni namen obravnave tega sestavka.
Ob navedenih okoliščinah se nam zastavlja vprašanje, kako se je prebujeno slovenstvo odzivalo na politična dogajanja pred devetdesetimi leti.
Pri konstituiranju novih organov oblasti po prevratu je bilo potrebno ob negotovih političnih razmerah ljudem razjasniti položaj in poskrbeti za začasno upravo v okraju. Ker je bila organiziranost Okrajnega narodnega sveta le začasna, je prišlo 3. novembra 1918 na ptujskem magistratu do posveta okoliških županov, duhovnikov in predstavnikov narodnih društev. Na manife-stativnem shodu na Florijano-vem trgu pred omenjenim srečanjem so pred zbrano množico z različnih koncev okraja spregovorili dolgoletni predsednik Narodne čitalnice dr. Franc Jurtela, dolgoletni predsednik Dramatičnega društva dr. Ivan Fermevc, nadalje član Jugoslovanskega kluba na Dunaju ob predložitvi majske izjave leta 1917 Mihael Brenčič ter dr. Ivan Vesenjak. Predsednik Okrajnega narodnega sveta dr. Ivan Fermevc je zborovalcem, ki so izrekli podporo Narodnemu svetu, »svečano razglasil«, da so končno osvobojeni suženjstva in da so postali svobodni na svoji zemlji.
Gotovo je, da pomenijo izrazi narodnih čustev predvsem odgovor prebivalstva na nemška izzivanja. Nanje so se odločno odzvali tudi predstavniki nove oblasti, tako dr. Ivan Fermevc in prvi gerent ptujske mestne občine, ki je po odstranitvi starega (nemškega) mestnega zastopa prevzel vodenje občinskih zadev. V dopisu Deželni vladi je dr. Franc Jurtela opozoril na nemška rovarjenja in nemoteno nemško propagando na Ptuju, kjer se prodaja zemljevid Nemške Avstrije, ki ozemeljsko sega še daleč izven Ptuja; ptujsko območje naj bi iz gospodarskih razlogov sodilo k Nemški Avstriji. Ptujsko nemštvo, ki se je na nastanek nove države sovražno odziva-
lo vse do koroškega plebiscita leta 1920, je nestrpno nastopalo in se povezovalo z nemškim zamejstvom: Tako je v dogodke aktivno posegla graška Sudmarka in s propagandnim vzpodbujanjem bodrila spo-dnještajersko prebivalstvo, ki je ostalo izven nemških meja, naj ohrani trdnost in veličino nemškega duha. Na Ptuj je iz Gradca prihajal raznovrstni propagandni material, ki je pod geslom: »Mi ostanemo Nemci in nemški ostane Ptuj«, tukajšnjemu nemštvu samo vlival upanje na rešitev »spornega ozemlja«. Medtem ko so po ptujskih lokalih odmevale nacionalistične nemške pesmi in nemški napisi po mestu niso bili odstranjeni, so konec leta 1918 avstrijska letala trosila letake po ptujskem okraju, da bi omajala zaupanje ljudi v generala Rudolfa Maistra in ptujsko Okrajno glavarstvo, ki je organizacijsko s prevratom ostalo v splošnem nespremenjeno.
Na nemška hotenja je v teh negotovih časih odgovarjal slovenski živelj na »narodnih svečanostih«, tako na Ptuju in v Ormožu na predvečer praznika 14. decembra 1918 in naslednji dan, ko so proslavili nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po ulicah obeh mest se je pomikal slavnostni sprevod. Množici ljudi - mnogi so bili v narodnih nošah - so po slovesni maši pred bivšim dominikanskim samostanom, ki jo je daroval Peter Žirovnik, od ptujskih Nemcev kruto preganjan kaplan leta 1914, spregovorili narodnjaki dr. Franc Jurtela, dr. Ivan Fermevc in Mihael Brenčič. Na osrednjem ormoškem trgu sta zbrane med drugimi pozdravila dr. Ferdo Lašič in predsednik Narodnega sveta Lovro Petovar.
Nadaljevanje prihodnjič
Žur za en ducat
Pred dnevi sem večerjal ob poslušanju Radia Ptuj. V etru je odmeval neposredni prenos intervjuja z direktorjem ptujskega grajskega muzeja Alešem Arihom.
Za trenutek sem pomislil, da je naše mesto našlo novega kandidata za župana. Končno sem slišal nekoga, ki je občinstvu, brez dlake na jeziku, opisal realno, žalostno dejansko duševno stanje naše drage »zakladnice tisočletij«, o kateri po navadi slišimo vedno staro, zlizano ploščo lepote, zgodovine, bogastva in unikatno-sti.
Direktor Arih je imel toliko poguma, da nas je postavil na realna tla. Ptuj ni nobeno posebno mesto. Ptuj je še daleč od turistu prijaznega okolja in ima globoke socialne težave. Medtem ko je govoril o grajskem griču, je poudaril, kako nemočni smo do vandalov, kako se spopadamo s kriminalom, kako je na žalost sam ugotovil, da klicanje policije na pomoč nima nobenega učinka, in kaj vse čaka naše mesto, da bo nekoč res lahko živelo na kulturi in turizmu, ki se ga znamo iti le z odpiranjem kafičkov.
Vse to sem poslušal in se veselil, da končno nekdo javno pove, kar si večina tistih, ki hodijo po svetu, misli o Ptuju, vendar je po sladici mojo pozornost pritegnil kupček pošte na drugem koncu mize. Začel sem odpirati kuverte in naenkrat sem bil prisiljen osredotočiti vso svojo pozornost na popolnoma drugo temo.
Stanovanjski servis, ki že dolga leta redno in uspešno skrbi za upravljanje bloka, v katerem se nahaja moj dom, mi je sporočal nekaj neverjetnega. Prosili so me, da naj izpolnim prijavo števila uporabnikov enote, torej nekaj popolnoma logičnega in običajnega, če tale zahteva ne bi temeljila na zakonu, o katerem je sledila obrazložitev. Obveščali so me, da »je dne 31. julija 2009 minister za okolje in prostor na podlagi 9. člena Stanovanjskega zakona izdal Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (Ur. l. RS, št. 60/2009) in da morajo lastniki po uveljavitvi tega pravilnika sporočiti število oseb, ki posamezno enoto uporabljajo, sicer bo upravnik upošteval, da posamezno enoto uporablja dvakrat toliko oseb, kot šteje za primerno, skladno s 14. členom Pravilnika o dodelovanju stanovanj v najem«.
Dokler sem prebiral zgoraj navedene vrstice, se mi je zdelo vse se čisto normalno. Težave oziroma smeh se mi je začel pojavljati, ko sem zagledal tabelo s kvadraturami in po zakonu »primerno« število članov družine, ki jo je »napisal« minister.
Na 75 kvadratnih metrih, kolikor skupaj z dvema balkonoma meri moje stanovanje, po zakonu Republika Slovenija sklepa, da stanuje šest oseb, in če pozabim prijaviti dejansko število oseb podjetju za stanovanjske storitve, jih bodo upoštevali dvanajst!!
Torej v dvosobnem stanovanju, kjer že nekaj let živim sam, bi moralo na podlagi zakona, ki ga je sprejel minister za okolje in prostor, živeti dvanajst članov, kar pomeni, da naj bi imel vsak na voljo približno šest kvadratnih metrov za dnevno življenje, ti pa se hitro zmanjšajo, če pomislimo, da potrebujemo prostor še za omare, kuhinjo in ... dvanajst ležišč.
Gospoda ministra, državne podsekretarje, vse tiste, ki so napisali Pravilnik, direktorja stanovanjskega podjetja in njegove pomočnike vljudno vabim na enotedenski dvanajstčlanski parti v moje stanovanje. Obljubim, da pijače in jedače ne bo zmanjkalo, a želim, da bi vsi skupaj preizkusili ta imenitni slovenski nadstandard, ki so si ga izmislili. Gospodu ministru in sekretarjem bomo po protokolarni dolžnosti prepustili glavno posteljo, vse ostale pa prosim, če prinesejo s seboj spalne vreče. Bo zabavno! Mogoče bo zjutraj malo gneče za kopalnico, a mislim, da bo avantura nepozabna! Ga bomo »žurali«. Cele noči bomo razglabljali, kako hudo mora biti življenje med cigani, kjer živijo po šest ali sedem oseb v hiši ... Oni pa res še ne vedo, kaj so evropski standardi!
Kako daleč so cigani še od dvanajstčlanske družine v dvosobnem stanovanju! Kako daleč so še od našega slovenskega nadstandarda!
Seveda sem naslednji dan odhitel v pisarno stanovanjskega podjetja in sporočil, da že nekaj let živim neprimerno sam v svoji ogromni graščini. Če je bil namen prisiliti prebivalstvo k takojšnji natančni prijavi uporabnikov, je bil cilj dosežen. Če pa je zakonodajalec s takšnim pravilnikom želel postaviti ali je mislil, da uporablja uveljavljene »družbene standarde«, se bojim, da nas, ki živimo samski, čez nekaj let čaka davek na neporočene, davek na nad-standarden način življenja, davek na prekomerno porabo kisika v zasebnem prostoru in še kakšen biser, ki so ga nekatere države (precej bolj napredne) že uveljavile in o katerem obljubim, da bomo poglobili znanje na tedenski zabavi v mojem stanovanju, ki jo že pripravljam!
Laris Gaiser
Ptuj • Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni
Nacionalni program obvladovanja diabetesa
V restavraciji Gastro na Ptuju je 7. novembra potekalo srečanje sladkornih bolnikov s Ptujskega in Ormoža, članov Društva diabetikov Ptuj, ki so ga posvetili svetovnemu dnevu sladkorne bolezni, 14. novembru, in povezali z zdravstvenima predavanjema. V Sloveniji smo ga prvič obeležili leta 1991, ko sta Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna zveza za sladkorno bolezen ta dan razglasila za svetovni dan sladkorne bolezni. V kulturnem programu je nastopila ženska vokalna skupina Fortuna DPD Svoboda Ptuj.
V Društvu diabetikov Ptuj si že 35 let prizadevajo pomagati ljudem s sladkorno boleznijo, da bi lažje shajali s to kronično in neozdravljivo boleznijo. Združuje več kot 700 bolnikov, kar pa je veliko premalo glede na število obolelih. Nečlani so prikrajšani za marsikaj, je povedala predsednica društva Marija Velikonja, ki je v soboto predstavila tudi osnutek programa dela za leto 2010, ki ga bodo sprejemali na marče-vskem občnem zboru. Člani so povabljeni na zdravstvena predavanja, v šolo za diabetike, ki je izobraževalnega značaja, na druženje, prejemajo časopis Sladkorna bolezen, skratka deležni so marsičesa, kar jim lahko pomaga olajšati življenje in delo, četudi so sladkorni bolniki. »Zdravi ljudje imajo tisoč želja, mi pa le eno samo, da bi bili zdravi,« je povedala Veliko-njeva, ki je tudi ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni povabila diabetike na krajše sprehode, ki že tradicionalno spremljajo program dela Društva diabetikov Ptuj. Danes ob 9. uri se bo začel pohod na Ptuju, pohodniki se bodo zbrali pred Splošno bolnišnico Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu je nastopila ženska vokalna skupina Fortuna DPD Svoboda Ptuj.
V Ormožu in v Dornavi se bosta pohoda pričela ob 14. uri.
Z velikim zanimanjem so udeleženci sobotnega srečanja prisluhnili predavanju Suzane Klampfer, dipl. med. sestre iz Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, in Irene Bergant, univ. dipl. inž. živilske tehnologije. Med udeleženci pa je bil en sam župan, čeprav jih je na območju delovanja društva 19, in sicer župan občine Videm Friderik Bračič.
Sladkorna bolezen je v svetovnem merilu že prerasla v
epidemijo. Po oceni naj bi bilo v Sloveniji že okrog 125.000 sladkornih bolnikov, v Evropi pa okrog 25 milijonov. Napovedi so črne, v naslednjih 20 letih naj bi sladkorno bolezen imelo že 9,1 odstotka prebivalcev Evrope. Slovenija je po dolgih letih le dočakala nacionalni program obvladovanja sladkorne bolezni, ki je od 5. novembra tudi v javni razpravi. Kot so povedali predlagatelji, je cilj programa zmanjšati pojavnost sladkorne bolezni tipa 2, preprečiti oziroma odložiti pojav
Foto: Črtomir Goznik
Srečanja ob mednarodnem dnevu sladkornih bolnikov se je udeležilo veliko sladkornih bolnikov s Ptujskega in Ormoža. Ob tej priložnosti je predsednica društva Marija Velikonja (levo) predstavila osnutek programa dela za leto 2010.
bolezni pri osebah z velikim tveganjem, povečati zgodnje odkrivanje bolezni in zmanjšati zaplete ter umrljivost zaradi diabetesa. Ključna pomanjkljivost današnjega obvladovanja sladkorne bolezni naj bi bilo
pomanjkanje ustreznih in zanesljivih podatkov. Z nacionalnim programom bodo vzpostavili sistem zbiranja podatkov, na podlagi enotnih kriterijev pa tudi vzpostavili sistem stalnega izboljševanja oskrbe. Že obsto-
ječe dejavnosti prepoznavanja in oskrbe oseb z velikim tveganjem za sladkorno bolezen pa bodo pridružili nacionalnemu programu primarne preventive srčno-žilnih bolezni.
MG
Ormož • Okrogla miza za starše in mladostnike
Zdravila in mladostniki
Lekarna Ormož je v sodelovanju z Gimnazijo Ormož pripravila okroglo mizo z naslovom Zdravila in mladostniki. Na njej so sodelovali Monika Meško-Bučanski, mag. farm. iz Lekarne Ormož, Alenka Simonič, dr. med. iz Zdravstvenega doma Ormož, in Kristjan Nedog, dr. med., spec. psihiater iz Psihiatrične bolnišnice Ormož. Okroglo mizo je vodil Aleš Kosec, mag. farm. iz Lekarne Ormož.
Na okrogli mizi smo izvedeli, da mladi k zdravniku prihajajo največ zaradi bolezni dihal (prehladov, infekcijskih bolezni, astme, alergij), na drugem mestu pa so že duševne težave. Tudi poškodbe so v tem obdobju pogoste. Mladostnik, ki v dobi odraščanja potrebuje še posebno skrb, pa je prav mačehovsko obravnavan s strani organiziranosti pristojne zdravstvene službe. Kot je povedal Kristjan Nedog, je težava v tem, da je psihiatrično zdravljenje za mlade med 14. in 18. letom slabo pokrito. Pedopsihiatrič-ne ambulante običajno obravnavajo mladostnike do 14. leta starosti, ostale psihiatrične ustanove pa so registrirane le za delo z odraslimi, od 18 let naprej. Le na kliniki v Ljubljani obstaja oddelek s 15 posteljami, ki so namenjene mladostnikom, kar pa je mladostnikom iz province težko dosegljivo. Zato pogosto ne vedo, kam naj se obrnejo. Na srečo so tudi v PBO dovolj fleksibilni, da v stiski poskrbijo za mladostnike.
V zadnjih desetih letih je depresija porasla tako po številu pacientov,kot tudi po stroških zdravljenja. Tako je med bo-
leznimi po pogostosti že na drugem mestu, takoj za kardio-vaskularnimi boleznimi. Pričakuje pa se, da bo v prihodnjih letih prevzela vodstvo med najpogostejšimi obolenji, je povedal Kristjan Nedog. Pri depresiji si pogosto predstavljamo le žalost, kot smo izvedeli na predavanju, pa gre za cel spekter simptomov. Če mladi o fizičnih boleznih staršem in zdravniku brez težav povedo vse, kaj jih boli, pa o duševnih težavah mladostniki ne govorijo naravnost. Pogosto se mora zdravnik prebiti skozi različne pokazatelje, kot so zmanjšan učni uspeh, vedenjske težave, nerazumevanje s starši, vrstniki. »Pomembno je, da mladim čim prej pomagamo, čeprav težko priznajo, da imajo težavo. Mladostnik v stiski zaradi svoje starosti težje zaupa in težje najde osebo, ki ji zaupa. Odraščajoč človek se osamosvaja, pri 16 letih je precej pameten in zdi se mu, da zmore vse sam. Tako kot smo bili nekoč mi. Pretirano vmešavanje v intimno sfero mladostnika ni preveč dobro. Večino dela do adolescence starši že opravijo, in če so ga opravili dobro, se
jim bo otrok odprl in o svojih težavah spregovoril, ne glede na to, kakšne narave so,« je prepričan Kristjan Nedog.
Koža, alergije, spolnost, hujšanje
V lekarni se mladostniki oglašajo z vprašanji o negi kože, alergijah, včasih tudi o spolnosti in uravnavanju teže, je povedala Monika Meško - Bučanski. Opozorila je tudi na pravilno
jemanje zdravil. Vsi udeleženci okrogle mize so se s strinjali, da si tako mladostniki kot tudi ostali ne zapomnijo navodil za jemanje zdravil - v kakšnih razmakih, kako dolgo, s čim, ali na tešče ali po jedi - naj zdravila jemljejo. Zato je pomembno, da se že od mladosti navadijo, da preberejo navodila za uporabo, kjer je vse lepo zapisano. V primeru nejasnosti pa se je z vprašanji moč obrniti na farmacevta ali zdravnika. Alenka Simonič je povedala še nekaj
Foto: Viki Ivanuša
Na okrogli mizi so o zdravilih in mladostnikih spregovorili Aleš Kosec, mag. farm., Monika Meško-Bučanski, mag. farm., Alenka Simonič, dr. med., in Kristjan Nedog, dr. med., spec. psihiater.
zgodb, ki jih večkrat doživlja v ambulanti. Recimo pri antibiotikih mladi (in tudi starejši) po dveh dneh, ko jim je malo bolje, nehajo jemati zdravilo, po nekaj dnevih pa se jim stanje ponovno poslabša. Zdravnik je potem pred težko odločitvijo, kateri antibiotik naj predpiše, saj se na ta način lahko pojavi odpornost povzročiteljev bolezni na določene antibiotike. Enako pomembno je tudi redno jemanje zdravil pri duševnih boleznih. Dotaknili so se tudi tematike zlorabe zdravil, ki je je bilo v preteklosti precej, saj so starejši zdravniki zelo velikodušno pisali uspavala. Tako je Simoničeva na začetku svoje službene poti naletela na paciente, ki so deset ali dvajset let redno jemali uspavala vsak večer ali pomirjevala trikrat dnevno, pa tudi antibiotike neprekinjeno daljši čas. Situacija je lahko nevarna tudi ob hkratnem jemanju več zdravil. Opozorili so tudi, da se je treba dosledno držati navodil o tem, ali lahko ob jemanju določenih zdravil vozimo oziroma upravljamo stroje.
Pomembno je tudi shranjevanje zdravil, ki pa jih naj ne bi shranjevali v kopalnici, kjer je vlažno in je pogosto previsoka temperatura. Nekatera zdravila je potrebno hraniti v hladilniku.
Alkohol je out, trde droge in
Spregovorili so tudi o pre-hranskih dopolnilih, po katerih je veliko povpraševanja, dejansko pa nimajo nobenih
dokazanih učinkov. Alenka Si-monič nad njimi ni navdušena, zato jih svetuje le izjemno redko: »Presenečena sem, koliko denarja dajo ljudje za najrazličnejše kalcije in vitamine. Trenutno ne obstaja niti en vitaminski dodatek, ki bi mu bil dokazan učinek. Smiselnost jemanja je dvomljiva, pravilna prehrana je tista, ki naj uravna prisotnost snovi v telesu. Pri mnogih ljudeh pa stvar pozitivno učinkuje kot placebo učinek. Pomembno jim je, da nekaj jemljejo, pa se že boljše počutijo.«
S pripombo, da je za mladostnike prehransko dopolnilo pogosto marihuana, je Kristjan Nedog pogovor speljal do drog. Opozoril je na neugodnost uživanja marihuane zlasti pri mladostnikih, pri katerih se v tem obdobju lahko začne kazati tudi shizofrenija. Sicer pa pri mladih dileme droge da ali ne ni več, vprašanje je le še, koliko je prava doza. Njegovo razmišljanje je podprla še Alenka Simonič, ki je povedala, da so imeli kakšnih pet let nazaj v dežurstvih nujne vožnje predvsem zaradi mrtvopijanih mladostnikov, sedaj pa je tako, da imajo skoraj vsak teden kakšnega mladostnika, ki si je dal prevelik odmerek trdih drog. Prisotnost drog med mladostniki v Ormožu je po besedah Alenke Simonič zelo velika. Ne-dog pa je dodal, da je pri mladih problem zlasti najti pravo mero, še posebej pri alkoholu, ki je legalna droga in ga vsi po malem trošimo. Zmernost pa dela težave tudi odraslim ljudem, ne le mladostnikom.
Viki Ivanuša
Športno plezanje
Maha in Mina na stopničkah v Brnu
Stran 16
Nogomet
Največji problem so »črne« stavnice
Stran 16
Strelstvo
Majda Raušl z zadnjim strelom do zmage
Stran 17
Namizni tenis
Prva zmaga za Cirkovce
Stran 17
Kikboks
Štefančičeva in Kolednik dvakrat prva Stran 18
Bowling
Na 12-urnem maratonu najboljši Malek
Stran 19
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Misija Moskva ni misija nemogoče!
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski reprezentantje so še v četrtek dopoldne trenirali v Kidričevem, popoldne pa so z mariborskega letališča že poleteli proti Moskvi.
Nogomet
Več diplomacije, prosim
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
V	soboto ob 17. uri se bosta Rusija in Slovenija na stadionu Lužniki v Moskvi pomerili v prvi tekmi dodatnih kvalifikacija za SP 2010 v Južnoafriški republiki. Slovenski selektor Matjaž Kek je zadovoljen z opravljenim treningom v Kidričevem, kjer so se repre-zentanti prilagajali tudi na igrišče z umetno travo. »To je vsekakor posebnost za tekme takšnega nivoja, vendar je glede na rusko zimo to povsem razumljivo. S tem se posebej ne obremenjujem: če lahko na njej igrajo CSKA, Rubin Kazan, Manchester United, nemška reprezentanca in mnogi drugi, potem lahko tudi mi! Energijo raje usmerjam v druge dejavnike, predvsem v takšne, kjer lahko iztržimo kakšne koristi,« je povedal Kek, ki bo verjetno lahko računal na vse vpoklicane igralce, tudi na Jokiča, ki je prišel na ponedeljkov zbor z lažjo poškodbo (v sredo je bolečine v hrbtu začutil Mav-rič). »Imamo pripravljene vse različice, seveda tudi za kakšne nepričakovane poškodbe. Mnogi fantje so se že izkazali na tekmah, kjer niso igrali na standardnih položajih. Popolnoma jim zaupam, saj so si to zaupanje prislužili na dosedanjih tekmah.«
V	našem taboru poudarjajo, da so Rusi favoriti, vendar favoriti ne zmagujejo vedno ... Upi slovenskih navijačev temeljijo predvsem na tem, da Rusi vsaj v delčku podzavesti podcenje-valno pričakujejo Slovence, ki so na svetovni lestvici 37 mest za njimi. Druga pomembna stvar je velika kompaktnost slovenske ekipe, ki v svojih vrstah nima izrazitega zvezdnika, zato pa vse nadoknadi z medsebojnim pomaganjem in fanatično borbenostjo. Če k temu prištejemo granitno obrambo v rednem delu kvalifikacij (le 4 prejeti zadetki na 10 tekmah) in odlične igre v zadnjih srečanjih, predvsem proti Poljakom in Slovakom, potem se tudi Hiddink, Aršavin in druščina ne zdijo več nepremagljivi.
Vrednost ruskih posameznikov (tudi selektorja s plačo 6 milijonov evrov letno!) na svetovnem nogometnem trgu je prav tako neprimerno večja, vendar denar na igrišču ne igra neposredne vloge, sicer bi bogatejše ekipe vedno zmagovale. Pomemben faktor bi lahko bilo tudi dejstvo, da lahko Slovenci z napredovanjem precej pridobijo ceno na nogometnem tržišču. Eden tistih, ki je že odkrito napovedal menjavo sredine v zimskem prestopnem roku, je kapetan Robert Koren. »Res bi lahko tudi to vplivalo na moje ponudbe, vendar menim, da je to bolj pomembno za mlajše igralce. Sam sem na evropski nogometni sceni prisoten že sedem let, za mano je tudi eno leto igranja v angleški Premierligi, tako da so me lahko spoznali številni klubi,« je ocenil član angleškega kluba WBA, ki je v zadnjih tekmah prikazoval odlične predstave v dresu reprezentance na mestu
centralnega vezista. »Selektor nam je vsem našel idealna igralna mesta, zato mu lahko to vračamo z dobrimi predstavami. Poleg tega čutimo veliko hvaležnost do naših navijačev, ki nas podpirajo na vseh tekmah. Fantastično je igrati pred domačo publiko v Mariboru, pa tudi npr. v Bratislavi smo videli, koliko Slovencev se je odpravilo na gostovanje,« je povedal Koren.
Po zadnjih napovedih iz NZS bo tudi v Moskvo (ta ima po
uradnih podatkih več kot 11 milijonov prebivalcev) odpotovalo približno 700 Slovencev, kar je za tako oddaljeno gostovanje lepa številka. Vsi Slovenci se tja odpravljamo z upanjem, da bodo naši nogometaši pokazali, kako se bori za dres z državnim grbom in da so dozoreli v stabilne nogometaše, ki se znajo podrediti kolektivu in zmorejo storiti prvi korak k uvrstitvi na SP. Misija nemogoče? Nikakor!
Jože Mohorič
O nedeljski tekmi na ptujskem Mestnem stadionu med Labodom Dravo in Mariborom smo že veliko povedali in zapisali, tekma pa je imela tudi »tretji polčas«. Na tiskovni konferenci je namreč goste iz Maribora užalilo vprašanje ptujskega novinarja in izjava trenerja Francija Fridla. Prvi je podal mnenje, da bi se lahko bila tekma zasukala v drugo smer, če bi sodnik Toševski prekršek vratarja Raniloviča nad Ekpokijem ocenil za najstrožjo kazen (posnetki jasno prikazujejo, da je prekršek bil) ali pa bi Drava na začetku drugega polčasa izenačila iz dveh odličnih priložnosti (prekršek nad Semlerjem je bil na meji ali celo znotraj kazenskega prostora, iz prostega strela pa je Kelenc zadel vratnico). »Tako ste vi videli tekmo, po mojem mnenju smo bili bistveno bolj nevarni kot nasprotnik,« je odgovoril Darko Milanič.
Še bolj vroče je na izjavo Francija Fridla, da so »včasih na tekme hodili v kravatah nogometaši, sedaj pa nekateri drugi akterji (mislil je na sodnike, op. a.)« reagiral Zlatko Zaho-vič, športni direktor Maribora. Slednji je reagiral, milo rečeno, žaljivo do vseh ptujskih nogometnih delavcev.
Ptujski novinarji smo vedno korektno povzemali izjave iz
Foto: Črtomir Goznik
Zlatko Zahovič, športni direktor Maribora
mariborskega tabora, ki so večkrat izražale veliko nezadovoljstvo nad sojenjem - vsak pač ima pravico do svojega mišljenja. A obenem pričakujemo, da bodo tudi v mariborskem taboru razumeli, da ima tudi trener Drave (in njeni navijači) pravico do svojega mnenja, ki ni nujno enako mariborskemu. Vojne na relaciji Ptuj-Maribor si zagotovo ne želi nihče na Ptuju, saj veliko navijačev Drave odkrito simpatizira tudi z vijoličastimi, ki so vendarle klub z veliko večjimi uspehi. Zlatko Zahovič bi moral tudi zaradi tega ravnati bolj diplomatsko.
JM
Ekskluzivno iz Moskve
S pomočjo sponzorjev in donatorjev bo svojega poročevalca v Moskvi imela tudi družba Radio-Tednik Ptuj. V naslednjih dneh lahko pričakujete ekskluzivna javljanja na Radiu Ptuj, naslednji teden pa tudi prispevke v Štajerskem tedniku.
Predvidena javljanja na Radiu Ptuj:
-	petek, 13. 11., med 18. in 19. uro
-	sobota, 14. 11., med 13.00 in 13.30 - športni napovednik
-	sobota, 14. 11., pred tekmo (ob 16.45), po tekmi (ob 18.45)
-	sobota, 14. 11., v oddajo Sobotni bum (po 20. uri)
-	nedelja, 15. 11., dopoldan, odmevi po tekmi, med 10.00 in 11.00
Slovenija
Rusija
Vratarji: Samir Handanovič (Udinese, Italija), Jasmin Handanovič (Mantova, Italija), Aleksander Šeliga (Sparta Rotterdam, Nizozemska);
Obrambni igralci: Mišo Brečko (Köln, Nemčija), Boštjan Cesar (Grenoble, Francija), Branko Ilič (Moskva, Rusija), Bojan Jokič (Sochaux, Francija), Matej Mavrič Rožič (Koblenz, Nemčija), Marko Šuler (Gent, Belgija);
Zvezni igralci: Valter Birsa (Au-xerre, Francija), Andraž Kirm (Wisla Krakow, Poljska), Andrej Komac (Maccabi Tel Aviv, Izrael), Robert Koren (WBA, Anglija), Rene Krhin (Inter, Italija), Aleksander Radosav-ljevič (Tom Tomsk, Rusija), Dalibor Stevanovič (Vitesse, Nizozemska), Anton Žlogar (Omonia, Ciper);
Napadalci: Zlatko Dedič (Bochum, Nemčija), Zlatan Ljubijankič (Gent, Belgija), Milivoje Novakovič (Köln, nemčija), Nejc Pečnik (Nacional, Portugalska).
Vratarji: Igor Aklnfeev (CSKA Moskva), Vladimir Gabulov (Dinamo Moskva), Vjačeslav Malafejev (Zenit St. Peterburg);
Branilci: Aleksandr Anjukov (Zenit St. Peterburg), Aleksej Be-rezutski, Vasilij Berezutski in Sergej Ignaševič (vsi CSKA Moskva), Jurij Žirkov (Chelsea, Ang), Denis Kolodin (Dinamo Moskva), Renat Janbaev (Lokomotiv Moskva);
Zvezni igralci: Dinijar Bilja-letdinov (Everton, Ang), Vladimir Bistrov, Igor Denisov, Konstantin Žirjanov in Igor Semšov (vsi Zenit St. Peterburg), Aleksej Rebko (Moskva), Sergej Semak (Rubin Kazan), Dmitrij Torbinski (Lokomotiv Moskva), Alan Džagoev (CSKA Moskva)
Napadalci: Andrei Aršavin (Arsenal, Ang), Aleksandr Keržakov (Dinamo Moskva), Roman Pavlju-čenko (Tottenham, Ang), Pavel Po-grebnjak (Stuttgart, Nem), Dmitrij Sičev (Lokomotiv Moskva).
Do nadaljnjega ne bodo trenirali
Igralci Laboda Drave so se po torkovem treningu odločili, da do nadaljnjega ne bodo trenirali, kar so pojasnili v naslednji izjavi za javnost.
-	nezmožnost prihajanja na trening (nimajo denarja niti za bencin);
-	igralce, ki imajo po pogodbah stanovanje, mečejo iz njih zaradi neplačanih najemnin;
-	nimajo osnovnih materialnih in drugih potrebščin za nemoten proces treningov in tekem (ni trenerja vratarjev, ni denarja za nakup športne obutve, bandaž, krem ...);
-	igralci in strokovno vodstvo več mesecev niso dobili zasluženih prejemkov, zaradi neporavnanih obveznosti imajo blokirane transakcijske račune in neporavnane prispevke; posledično ne morejo koristiti zdravstvenih storitev;
-	nimajo na voljo pojasnil vodstva kluba (predsednika, direktorja) in niso seznanjeni z razmerami v klubu (prisilna poravnava, staro vodstvo - novo vodstvo ...).
Franci Fridl, trener Laboda Drave: »Na voljo nimam nobenih inštrumentov, s katerimi bi lahko igralce prisilil k treningom. Doslej so trenirali in igrali korektno, sedaj tega zaradi jasnih vzrokov očitno ne želijo več in jaz jih razumem. Kljub temu bomo do konca tega dela prvenstva odigrali vse tekme, četudi z mladinci.«
Skupščina NK Labod Drava bo 20. 11.
Iz NK Labod Drava so sporočili, da bo skupščina kluba v petek, 20. 11. Na njej bodo predsednik kluba Franc Gajšek in upravni odbor tudi formalno podali odstopno izjavo, skupaj z njimi pa tudi športni direktor Robert Furjan. Slednji je pred časom v intervjuju za naš časopis izjavil, da bo funkcijo opravljal le do imenovanja nove uprave, obenem pa bo poskrbel za to, da bo novo vodstvo moralo skrbeti le za obveznosti, nastale po 19. 11. 2009.
Bo po skupščini ptujski nogometni prvoligaš rešen iz sedanjega pat položaja ali pa se lahko zgodi črn scenarij, pa je seveda »vprašanje za milijon evrov«, na katerega v tem trenutku ne ve odgovora nihče.
Športno plezanje • Svetovni pokal
Maja in Mina na stopničkah v Brnu
Slovensko športno plezanje je konec tedna na tekmi svetovnega pokala v češkem Brnu zabeležilo nov veliki uspeh. Maja Vidmar in Mina Markovič sta na predzadnji letošnji tekmi v težavnosti pokazali odlično formo ter se v hudi konkurenci zavihteli na zmagovalni oder, Vidmarjeva z drugim in Marko-vičeva s tretjim mestom.
Najboljša je bila južnokorej-ska plezalka Kim Jain, ki je bila tik pod vrhom smeri za malenkost boljša od Vidmarjeve, tik za njima pa je zaostala Mina. Vidmarjeva in Markovičeva sta bili edini slovenski finalistki. Preostali slovenski predstavnici Natalija Gros in Asja Gosar sta nastope končali v polfina-lu.
Ptujčanka Mina Markovič
je po vrnitvi v domovino takole ocenila svoj nastop: »S svojim plezanjem sem zadovoljna, saj sem bila v vseh treh nastopih pri vrhu. V finalu, kjer se je nas je merilo 11 tekmovalk, so bile razlike izredno majhne. K temu je največ pripomogla smer, ki je bila na začetku precej lahka, težave so se pričele pod vrhom. Imela sem dober izhodiščni položaj za sam vrh, a se mi je malenkost »zalomilo« pri enem oprimku.
Sicer sem s celotnim jesenskim delom sezone zelo zadovoljna, saj sem samo v Belgiji ostala zunaj finala. Forma je dobra, kar sem potrdila tudi s preplezano smerjo 8+ na pogled v skali pred časom.«
Tekmovalna sezona tekem najvišjega ranga v športnem plezanju gre počasi h koncu. V Kranju potekajo še zadnje priprave za veliki finale svetovnega pokala v težavnosti, kjer se bodo ob koncu tedna, 14. in 15. novembra, znova zbrali vsi najboljši. Na tekmi bo barve gostiteljev zaključne tekme se-
Maja Vidmar, Jain Kim in Mina Markovič na zmagovalnih stopničkah tekme v Brnu
zone branilo 12 tekmovalcev. Slovensko ekipo bo sestavljalo pet deklet in sedem fantov, sicer pa se, kot kaže, obeta rekordna udeležba iz 25 držav iz vsega sveta.
Običajno je, da je ekipa gostiteljev tekme svetovnega pokala nekoliko številčnejša kot na ostalih tekmah. Tako bo v Kranju v slovenski reprezentanci dobilo svojo veliko priložnost za nastop na tekmi najvišjega ranga tudi nekaj perspektivnih mladih športnih plezalcev, ki si bodo tako pridobili dragocene izkušnje za prihodnost.
V ženski konkurenci bo Slovenijo zastopalo pet tekmovalk, in sicer najboljša Slovenka ter tekmovalka z največ naslovi Maja Vidmar, Mina Markovič, Natalija Gros, Asja Gosar ter debitantka Ana Ogrinc.
Moška ekipa bo štela sedem tekmovalcev, veliki lanski zmagovalec Kranja Klemen Bečan bo branil naslov, Matej Sova, Jure Bečan, Urban Primožič, Izidor Zupan ter dva debitanta Jernej Kruder in Jure Raztresen.
Kakšna pa so Minina pričakovanja pred zadnjo tekmo v Kranju?
Rezultati tekme v Brnu (Češka):
1.	Jain Kim (Koreja)
2.	Maja Vidmar (Slovenija)
3.	Mina Markovič (Slovenija)
4.	Muriel Sarkany (Belgija)
5.	Johanna Ernst (Avstrija)
6.	Caroline Ciavaldini (Francija)
7.	Charlotte Durif (Francija) Yuka Kobayashi (Japonska) Akiyo Noguchi (Japonska)
»Želim samo uživati v plezanju, kaj pa bo to prineslo, bomo videli po sami tekmi. Vsekakor gre za posebno tekmo, saj nastopamo pred domačimi gledalci, ki vedno pripravijo odlično vzdušje. Za vrh pa bo na steni v Kranju potrebno še več tveganja in več plezanja na moč,« je povedala Mina.
Jože Mohorič
Vrstni red v svetovnem pokalu:
1.	Johanna Ernst (Avstrija)	359
2.	Maja Vidmar (Slovenija)	321
3.	Jain Kim (Koreja)	319
4.	Angela Eiter (Avstrija)	289
5.	Caroline Ciavaldini (Francija)	226
6.	Natalija Gros (Slovenija)	210
7.	Yuka Kobayashi (Japonska)	206
8.	Muriel Sarkany (Belgija)	193
9.	Jana Chereshneva (Rusija)	190
10.	Mina Markovič (Slovenija)	188
Nogomet • 1. SNL
Največji problem so 'črne' stavnice
V torek sta predsednik in podpredsednik združenja slovenskih prvoligašev Brane Florjanič in Stane Oražem na tiskovni konferenci javnosti predstavila poglede na trenutno stanje v slovenskem nogometu. Posledice finančne krize so vidne na vsakem koraku, večina klubov je zmanjšala proračune in igralski kader, niti plače se niso obdržale na ravni iz preteklih let. Predsedniki klubov se resnosti položaja zavedajo, zato so že pred letom sprejeli določene ukrepe, kako preživeti najhujše trenutke, marca letos so dodatno ocenili položaj, zdaj pa uresničili tisto, kar so morali: zmanjšali so proračune in zmanjšali dohodke.
»Prišli smo do zaključka, da je vse, kar smo naredili, še vedno premalo. Treba bo še veliko delati. Že v zimskem prestopnem roku nas čaka nov korak. Nobeden od klubov nima v načrtu novih okrepitev. Treba bo celo še zmanjšati število ljudi v klubih. Sledila bodo dodatna odpuščanja, zmanjševanje števila igralcev. Vse z namenom, da sploh preživimo te težke trenutke,« je dejal podpredsednik združenja Stane Oražem.
Predsednik združenja Brane Florjanič pa je dodal: »To zmanjšanje ne pomeni nujno padca kakovosti. V klubih bo poudarek na boljšem selekcioniranju igralcev. Počasi se bo pač treba odpovedati tistim tujim nogometašem, ki so v povprečju tako dobri, kot so naši. Tako bodo bolj vpleteni mladi igralci, kar je srednjeročno dobro tudi za ves slovenski nogomet. Bržkone bodo klubi spet želeli uvesti tudi bolj stimulativno okolje, z nižjimi fiksnimi dohodki in z bolj selektivnim
nagrajevanjem.«
Oražem, sicer tudi predsednik Domžal, je podal tudi nekaj dodatnih rešitev: »Prvič, trženje na ravni lige, torej vseh desetih klubov, saj smo parcialne rešitve že izkoristili. Drugič, kooperativno sodelovanje z državo, ki mora priznati nogometu status, ki mu gre. Dandanes je na isti ravni kot podvodni hokej, česar v tujini ne morejo verjeti. Tretjič, treba je nekako zagotoviti drugačen status za športnike v kolektivnih športih. Medtem ko imajo indivi-
Foto: Črtomir Goznik
Brane Florjanič, predsednik združenja slovenskih prvoligašev
dualni športniki to še nekako urejeno, je povsem drugače pri nogometaših, rokometaših, košarkarjih ... «
Oražem in Florjanič sta se dotaknila tudi v zadnjem času vse bolj pereče teme, športnih stav v nogometu. »Če lahko nadzor nad stavami v uradnih stavnicah nekako nadgradimo, pa je drugače pri črnih' stavnicah, kjer pa je vse v rokah organov pregona,« pravi Florjanič in dodaja: »Tudi v zvezi s tem se bomo skupaj z Nogometno zvezo Slovenije sestali s predstavniki ministrstva za notranje zadeve, kjer se bo govorilo tudi o zakonu o navijačih.«
Prvi mož združenja je še pojasnil, da stave v Evropi raziskuje agencija ESSA, ki ima tudi pogodbo z Evropsko nogometno zvezo. »Po podatkih, ki so nam jih dali, je slovenska liga še vedno med najbolj čistimi' v Evropi. Ne moremo trditi, da se nič ne dogaja, ampak dokler ni dokazano, lahko samo upamo, da je teh stav čim manj,« je zaključil Florjanič in zanikal, da bi kadarkoli dobil utemeljen sum o tem nečednem početju v slovenskem nogometu.
sta, jm
Nogomet • 2. SNL
Premor bo dobrodošel
Ta vikend se bo zaključil jesenski del v 2. SNL. Zaenkrat so najbolj zadovoljni v Ajdovščini, saj uresničujejo napovedi o eks-presni vrnitvi v elitni slovenski nogometni razred. Podobnega mišljenja so tudi v gorenjski prestolnici, kjer njihov Triglav zaseda drugo mesto in je še edini, ki spremlja nogometaše Primorja.
Kidričani so zaenkrat daleč od vrha, zato ni vzroka za zadovoljstvo. Dva kroga pred koncem jesenskega dela so izvedli »notranjo« zamenjavo na trenerski klopi; na vročo klop članskega moštva je sedel trener mladincev Bojan Flis. Vsekakor je bil po sobotnem srečanju, ko so njegovi nogometaši doživeli peti domači poraz, nezadovoljen. »Na poraz bomo poskušali pozabiti z boljšo igro proti Muri. Po tem srečanju nas čaka premor, kjer se moramo
dogovoriti za naprej.«
Po porazu z Belo krajino je bil razočaran tudi izkušeni Klemen Bingo, ki je bil kot igralec iz zadnje vrste še najbolj nevaren za črnomaljskega vratarja. »Ustvarjamo si številne priložnosti, a ne damo gola, na drugi strani pa prejmemo »lahke« zadetke. Ne vidim razloga za slabe igre, saj ni nobenih nesporazumov znotraj ekipe - enostavno nam ne gre,« je dejal branilec Aluminija.
Za tekmo v Murski Soboti je težko karkoli napovedovati, saj so oboji v rezultatski krizi (Mura ima tudi finančne težave, saj je pred kratkim odslovila sedem igralcev). Kidričani bi bili zadovoljni že s točko, saj bi v primeru neuspeha lahko zdrsnili še bolj proti dnu prvenstvene razpredelnice.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Bingo (rdeči dres, Aluminij): »Ne vidim razloga za slabe igre, saj ni nobenih nesporazumov znotraj ekipe.«
Kegljanje
Tesna, nesrečna poraza
Sobota je bil zares nesrečen dan za kegljavke in kegljače ptujske Drave. Oboji so namreč izgubili svoji srečanji z majhno razliko. Dekleta so izgubila derbi s Fužinarjem za samo štirinajst kegljev. Kar štiri so se uvrstile v ekipo kroga na gostovanjih, ob tem pa dosegle za zmagovalkami tega dvoboja drugi najboljši skupni rezultat. Žal je bilo to premalo za vsaj točko.
Podobno se je dogajalo tudi moškemu delu, ki je gostoval pri drugo-uvrščeni ekipi Lokomotive iz Maribora. Tu je šlo še za malenkost bolj tesen rezultat, saj so Ptujčani izgubili za vsega trinajst »lesov«, kot radi rečejo kegljači. Podobno kot dekletom tudi njim nič ne pomaga podatek, da so imeli tri igralce v moštvu kroga ...
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 5. KROGA: Fužinar
-	Drava DETA Center 5:3, Nafta
-	Litija 2:6, Lanteks - Komcel 7:1, Rudar - Šoštanj 8:0.
1.	FUŽINAR	5	5	0	0	10
2.	LANTEKS	5	4	0	1	8
3.	DRAVA DETA CENTER5	4	0	1	8
4.	NAFTA	5	3	0	2	6
5.	LITIJA	5	2	0	3	4
6.	RUDAR -2	5	2	0	3	2
7.	KOMCEL	5	0	0	5	0
8.	ŠOŠTANJ	5	0	0	5	0
Fužinar - Drava Deta C. Ptuj 5:3 (3264 - 3250)
DRAVA DETA CENTER PTUJ: Fridl 539, Krušič 558, Plajnšek 560, Kramberger 528, Kolar 512, Bom-bek 553.
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 7. KROGA: Piramida - Drava Deta Center 5:3, Nafta -Prepolje 6:2, Ruše - Gašper Korotan II 8:0, Radenska - Žalec Petrol 3:5, Rudar II - Lokomotiva DIXI 6:2.
1.	RUŠE 7	5	1	1	11
2.	PIRAMIDA 7	5	1	1	11
3.	RADENSKA II 7	4	0	3	8
4.	PREPOLJE 7	4	0	3	8
5.	GAŠPER KOROTAN II 7	4	0	3	8
6.	ŽALEC PETROL 7	4	0	3	8
7.	NAFTA 7	4	0	3	8
8.	RUDAR II 7	2	0	5	4
9.	DRAVA DETA CENTER7	1	0	6	2
10.	LOKOMOTIVA DIXI 7 1 0 6 2
Piramida - Drava Deta C. Ptuj 5:3 (3295 -3282)
DRAVA DETA CENTER PTUJ: Ar-
nuš 220, Kozoderc 255, Čeh 570, Premzl 567, Sušanj 554, Čuš 541, Dremelj 563.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis
Prva zmaga Cirkovčanov
V 2. slovenski moški ligi so igralci druge ekipe NTK Ptuj odigrali dve tekmi; eno so zmagali (Gorica), drugo (Izola) izgubili. Ravno v tem srečanju so računali na tiho presenečenje; mladi fantje so skupaj s prekaljenim Darkom Drčičem dali vse od sebe, vendar se jim ni izšlo. Dejstvo pa je, da fantje želijo ostati v tej konkurenci in bodo vsekakor naredili vse, da bi bili čim višje.
Mlada dekleta ekipe Ptuj II so doma izgubila srečanje proti igralkam iz Murske Sobote. Do prve zmage v letošnjem prvenstvu pa so prišli tudi igralci iz Cirkovc.
2. ženska liga
REZULTATI 2. KROGA: Ptuj II
-	Sobota 3:5, Logatec II - Preserje 3:5, Logatec II - Rakek 5:3.
1.	PRESERJE 3	3 0 6
2.	SOBOTA 2	2 0 4
3.	LOGATEC II 3	12 2
4.	PTUJ II 2	112
5.	RAKEK 2	0 2 0 PTUJ II - SOBOTA 3:5
Bezjak - Matis 0:3, Supanič
-	Perčič 3:2, Markeljc - Lupša 1:3, Supanič - Matis 2:3, Bezjak - Lupša 3:0, Markeljc - Perčič 3:0, Supanič
-	Lupša 3:2, Markeljc - Matis 1:3.
2. moška liga
REZULTATI 3. KROGA: Žogica Radgona - Muta 1:5, Kema Pucon-ci II - Merkur Kranj 5:0, Sobota II
-	Simgrad Škofja Loka 3:5, PPK Rakek - Arrigoni Izola 5:2, Ptuj II - Gorica 5:0, Kema Puconci II - Simgrad Škofja Loka 5:0, Sobota II - Merkur 0:5, Rakek - Gorica 5:0, Ptuj II - Ar-rigoni Izola 2:5.
1.	KEMA PUCONCI II
2.	MUTA
6 6 0 12 5 5 0 10
3.	ŽOGICA RADGONA II 4 3 16
4.	PPK RAKEK	5 4 18
5.	MERKUR	5 3 2 6
6.	ŽOGICA RADGONA 5 3 2 6
7.	PTUJ II	5 2 3 4
8.	ARRIGONI	6 2 4 4
9.	SIMGRAD ŠL	5 14 2
10.	GORICA	6 0 6 0 PTUJ II - GORICA 5:0 Janžekovlč - Pajtar 3:0, Drčič -
Mihelj 3:2, Krušič - Tence 3:0, Drčič
-	Pajtar 3:0, Ber - Tence 3:1 PTUJ II - ARRIGONI IZOLA 2:5 Janžekovič - Ludvik 1:3, Drčič
-	Vukovič 3:1, Krušič - Frank 1:3, Drčič - Ludvik 1:3, Janžekovič
-	Frank 0:3, Krušič - Vukovič 3:1, Drčič - Frank 1:3
3. moška liga
REZULTATI 3. KROGA: Šternma-tik Cirkovce - Krovstvo Rakuša Ljutomer 5:4, Branik Markizet - Krka II 5:1, Križe - Preserje 5:3, Kajuh Slovan - Logatec 2:5, Žogica Radgona II - Krka 1:5, Križe - Logatec 5:1, Kajuh Slovan - Preserje 5:2.
1.	BRANIK MARKEZIT	5	5	0 10
2.	LOGATEC	6	4	2	8
3.	KRIŽE	5	4	1 8
4.	KRKA II	4	3	1 6
5.	PRESERJE	6	3	2	6
6.	KAJUH SLOVAN	5	2	3	4
7.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE 4	1	3	2
8.	KROV. RAKUŠA LJUTOMER 4	0	4	0
9.	ŽOGICA RADGONA II	5	0	5	0
ŠTERNMATIK CIRKOVCE - KROVSTVO RAKUŠA LJUTOMER 5:4
Blatnik - Senčar 1:3, Slaček
-	Rampre 3:1, Šilak - Fijavž 3:2, Slaček - Senčar 3:0, Blatnik - Fijavž 2:3, Šilak Rampre 1:3, Slaček - Fi-javž 2:3, Šilak - Senčar 3:0, Blatnik
-	Rampre 3:0
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa NTK Ptuj II
Rokoborba • Drž. prvenstvo
V	Poljčanah je potekalo državno prvenstvo v rokoborbi prostega sloga za deklice, dečke, kadete, mladince in člane. Prvenstva se je udeležilo 60 tekmovalcev iz sedmih društev. Ljutomerski klub KD Finančna točka je dosegel izjemen uspeh z osvojitvijo kar devetih naslovov državnih prvakov.
V	ženski konkurenci so prvo mesto osvojile Laura Kodela (do 30 kg), Anja Mesiček (do 60 kg) in Mihaela Čirič (do 55 kg). Pri dečkih je najvišji naslov pripadel Marku Halasu (do 32 kg) in Luku Štamparju (do 59 kg),
drugo mesto sta si priborila Miha Štampar (do 53 kg) in Jan Nagy (do 59 kg), tretji pa so bili: Denis Horvat (do 29 kg), Smiljan Kovač (do38 kg) in Tomaž Kodela (do 53 kg). Najboljši pri kadetih je bil Uroš Hlebec (do 69 kg), na drugo mesto pa sta bila uvrščena Smiljan Kovač (do38 kg) in Ladislav Horvat (do 100 kg), ki je postal tudi mladinski državni prvak (do 96 kg). V članski konkurenci sta naslov državnega prvaka osvojila Marko Horvat (do 96 kg) in Niko Horvat (do 120 kg), podprvak pa je postal Stanko Makoter (do 96 kg). NŠ
Tenis • Zimska liga 2009/10
1. liga
Rezultati 1. kroga: Hiša Kager -Kovinostrugarstvo Špurej 2:1 (Urbič - K. Iljevec 9:8, Šabeder - R. Iljevec 9.4, Kreševič/Škrinjar - K. Iljevec/R. Iljevec 6:8); TK Šumari - Hortikultu-ra 1:2 (Horvat - Brlek 9.5, Gulin -Kreutz 0:9, Sternad/Premužič - Br-lek/Kreutz 2:9); Trgovine Jager - TC Goja 0:3 (Majcenovič - Plajnšek 3:9, Križe - Gojčič 0:9, Majcenovič/Jaga-rinec - Gojčič/Rola 0:9).
1.	TC GOJA	3 27:3
2.	HIŠA KAGER	2	24:11
3.	HORTIKULTURA	2	23:20
4.	KOVINOSTR. ŠPUREJ	1	20:23
5.	TK ŠUMARI	1	11:24
6.	TRGOVINE JAGER	0 3:27
Prvi krog je že nakazal, kdo so favoriti za prvaka lige; z visoko zmago se je izkazala predvsem ekipa TC Goja. Izredno tesen dvoboj sta odigrali ekipi Hiše Kager in Kovinustru-garstva Špurej - slednji so si točko priigrali v dvoboju dvojic.
Strelstvo • MT Hotinja vas
Raušlova z zadnjim strelom do fantastične zmage
Pretekli vikend je v športni dvorani v Račah, na 40-stez-nem elektronsko opremljenem montažnem strelišču, za večino slovenskih strelcev potekal prvi mednarodni turnir v novi sezoni. Domači organizatorji SD Franc Lešnik Vuk iz Hotinje vasi so pripravili 18. Nagrado Pohorja 2009 za člane in članice in v spomin na prehitro preminulega, dolgoletnega organizatorja in velikega športnega delavca, memorial Bruna Skodiča za mladince in mladinke, s standardno zračno puško in pištolo. Tekmovali so strelci iz osmih držav.
V članski kategoriji v streljanju s pištolo je lanskoletno zmago uspelo ponoviti najboljši slovenski strelki s pištolo, Ptujčanki Majdi Ra-ušl, juršinski strelec Simon Simonič mlajši pa je prvič v sezoni pokazal svoj pravi obraz in kvaliteto ter se med člani s pištolo, po lanski zmagi, znova povzpel na stopničke, tokrat tisto z bronastim leskom, zmagal je srbski strelec Damir Mikec. Izredno zmago je dosegel tudi najboljši slovenski mladinec Grega Potočnik iz Radovljice s standardno puško med člani, ki je z novim slovenskim mladinskim državnim rekordom skupnega rezultata kvalifikacij in finala (593 + 102.4) premagal vse svoje starejše kolege, vključno s slovenskim članskim državnim prvakom Želj-kom Moičevičem (3. mesto), olimpijcem Rajmondom De-bevcem (4. mesto) in številnimi ostalimi odličnimi strelci iz petih različnih držav. V ženski konkurenci s puško je zmago slavila odlična srbska strelka Ivana Maksimovič, najboljši slovenski strelki, mladinka Živa Dvoršak in Zdenka Stern sta osvojili 2. in 3. mesto, bronasta strelka z lanskih olimpijskih iger v Pekingu, hrvaška strelka Snježana Pejčič pa je s skromno zadnjo serijo 96 krogov tekmovanje zaključila izven finala na 11. mestu.
Po kvalifikacijah je Rauš-lova dosegla 378 krogov, po serijah 93, 97, 95, 93, s čimer je zasedala tretje mesto za Madžarko Eiselt in Hrvatico Pervan, ki sta si v kvalifikacijah priborili solidno prednost z dvema oziroma tremi krogi več od Raušlove. Z majhnim zaostankom dveh krogov se je na četrto mesto uvrstila še druga odlična madžarska strelka Sike Renata, kar je pred finalom pomenilo, da bomo priča
Rezultatski pregled:
Kvalifikacije in finale člani pištola
1.	Damir Mikec SRB 581 + 101.4 = 682.4
2.	Peter Tkalec DPR 570 + 100.2 = 670.2
3.	Simon Simonič ml. JUR 573 + 95.1 = 668.1
4.	Boštjan Simonič JKM 567 + 99.9 = 666.9
5.	Andrej Brunšek DPR 575 + 91.0 = 666.0
6.	Cvetko Ljubič SLK 569 + 93.9 = 662.9
7.	Emerik Hodžič IZO 566 + 93.9 = 659.9
8.	Simon Bučan KOP 569 + 0.0 = 569.0
11. Aleksander Ciglarič JKM 565 krogov
15. Ludvik Pšajd JUR 562 krogov
17. Simon Simonič JKM 565 krogov
24.	Matija Potočnik PTU 548 krogov
25.	Rok Pučko JUR 546 krogov
28. Mirko Moleh JUR 538 krogov
Članice pištola
1.	Majda Raušl PTU 378 + 100.8 = 478.8
2.	Judit Eiselt MAD 381 + 97.2 = 478.2
3.	Vlatka Pervan HRV 380 + 97.7 = 477.7
zelo napetemu obračunu, kjer bo ena izmed štirih odličnih strelk ostala brez medalje, ostale strelke so zaostajale preveč in se zato niso mogle nadejati višjih uvrstitev. Po prvih treh strelih finala je vodstvo prevzela Hrvatica, za Madžarko Eiselt, z našo strelko pa se je popolnoma izenačila četrta po kvalifikacijah Sike Renata. Ker so bile strelke še vedno precej skupaj, ni bilo še nič izgubljenega. V naslednjih petih strelih je Raušlovi s sanjskimi petimi centri (od 10,4-10,8) uspelo dohiteti ostale, ki so v psihološko težkem položaju začele popuščati pod pritiskom. Pred zadnjim strelom je imela vodilna Eiseltova le še krog prednosti
»Začetna sedmica me je stala 2. mesta«
Simon Simonič, SD Juršinci: »Tekmo sem začel zelo slabo, kar me je glede na perfektno poskusno streljanje (od 13 strelov kar 9 centrov) presenetilo, vendar sam rezultat serije 91 ne prikaže realno mojih zadetkov, enostavno ni bilo več centra, oddajal pa sem zelo dobre deveti-ce. V drugi in tretji seriji me je izdala psiha, saj sem v osnovi zadovoljen s serijami 95 in potem zaradi svojega razmišljanja tega ne morem preseči. V drugi polovici kvalifikacij pa je bilo bistveno bolje, to je dejansko moje streljanje, ki sem ga sposoben prikazovati konstantno, ko neham omejevati samega sebe. Z rezultatom 570 krogov sem po slabem začetku v sezoni zadovoljen, odlično bi bilo sedaj vsaj ohraniti ta nivo na mednarodnih tekmovanjih, ko pa se stvari poklopijo, pa je zaenkrat moja meja 577-579 krogov. Začetek finalnega streljanja je bil kot čista kopija poskusnih strelov in začetka kvalifikacij! Oddam 7 poskusnih strelov, od tega 6 centrov in prepričan sem bil da sem pripravljen, potem pa prvi strel v finalu 7,3! Z ostalimi streli sem še kar zadovoljen, začetna sedmica pa me je stala drugega mesta in srebrne medalje. Počasi zvišujem tudi količino treningov in upam, da mi bo streljanje na naslednjih tekmah steklo bolje kot do sedaj.«
Majda Raušl, SK Ptuj: »S samim streljanjem skozi kvalifikacije sem bila zadovoljna, čeprav bi lahko z malce več pazljivosti dosegla še kakšen krog več, saj sem prav prvi strel z nepazljivostjo oddala v sedmico. Ta strel mi je odnesel najmanj dva kroga, kar me je po koncu kvalifikacij stalo višje uvrstitve, bila sem tretja. Pred mano sta se uvrstili olimpijka iz Madžarske Judit Eiselt ter Hrvatica Vlatka Pervan. Za finalni del tekme sem se psihološko maksimalno pripravila ter tako poskušala finale tudi izpeljati. Na nasprotnice se nisem ozirala, temveč sem poskušala dati od sebe tisto, kar zmorem. To mi je na koncu tudi uspelo, šele ko sem končala streljanje, sem se zavedala, da sem izbrala pravo taktiko.«
Foto: Simeon Gonc
Najboljši trije posamezniki med člani s pištolo, z leve Peter Tkalec, zmagovalec Damir Mikec in lanski zmagovalec, tokrat tretji, Simon Simonič mlajši.
pred Raušlovo, ki ga je s slabim zaključkom z 8,5 tudi zapravila. Raušlova je z zadnjim strelom 10,1 prevzela vodstvo in dosegla že tretjo posamično zmago v letošnji sezoni! »Z rezultati tekmic se nisem obremenjevala, pač pa sem poskušala oddajati lepo izvedene strele. Tudi zadnjega sem poskušala oddati podobno, kar mi je uspelo. In prav zadnji strel me je pripeljal do zmage,« nam je formulo za odlično streljanje v finalu, kjer je dosegla visokih 100,8 kroga razkrila Raušlova.
Pri članih s pištolo je po kvalifikacijah suvereno vodstvo s šestimi krogi prednosti držal srbski strelec Damir Mikec s 581 krogi, ki je tako zmagoval-
Foto: Simeon Gönc
Najboljša slovenska strelka s pištolo Ptujčanka Majda Raušl je v Račah dosegla že tretjo letošnjo posamično zmago!
ca odločil že po kvalifikacijah, saj ni bilo pričakovati, da bo izkušeni Mikec nerazumljivo popustil z velikimi napakami na zanj precej lahki tekmi s skromno konkurenco, glede na to, da se običajno udeležuje finalnih streljanj svetovnih pokalov in prvenstev ter olimpijskih iger. Za njim je drugo mesto po kvalifikacijah zasedal Andrej Brunšek iz Rečice z visokim rezultatom 575 krogov, ki mu je sledil juršinski šampion Simon Simonič mlajši s 573 krogi, po serijah 91, 95, 95, 97, 97, 98. V finalno serijo se je uspelo uvrstiti kar sedmim slovenskim strelcem, med njimi tudi Boštjanu Si-moniču s 567 krogi na 7. mestu. V finalu je postavil Mikec pričakovano najvišji rezultat vseh strelcev s pištolo tisti dan in si s 101,4 kroga priboril lahko zmago z veliko prednostjo dobrih 12 krogov pred zasledovalci. V finalu je nekoliko pričakovano pod težo visokega rezultata in dobre uvrstitve odpovedal Brunšek, ki pa ga je na drugem mestu zamenjal njegov klubski kolega Tkalec (570) z drugim rezultatom finala 100,2 kroga. Juršinskemu strelcu Simoniču mlajšemu se je že v prvem strelu pripetil hud spodrsljaj z zadetkom 7,3, vendar je nato z dobrim nadaljevanjem kljub temu poskrbel za novo uvrstitev na stopničke in osvojil bronasto medaljo. Zelo dobro finalno streljanje je prikazal po kvalifikacijah s sedmim mestom neobremenjeni Boštjan Simonič, ki se je z 99,9 kroga prebil visoko do končnega četrtega mesta. Nekoliko presenetljivo se v finalno serijo ni uspelo prebiti drugemu miklavškemu strelcu Aleksandru Ciglariču, ki je ostal s 565 krogi za krog prekratek in osvojil 11. mesto. S precejšnjimi težavami se je soočal tudi najboljši ptujski strelec Matija Potočnik, ki ga je izdala poškodovana desna roka in je zaradi tega s skromnim rezultatom 548 krogov tekmovanje zaključil na 24. mestu.
Simeon Gonc
4.	Renata Sike MAD 376 + 100.1 = 476.1
5.	Daria Grozdek HRV 371 + 98.6 = 469.6
6.	Arisa Šerifovic HRV 368 + 92.0 = 460.0
7.	Mia Štritof HRV 362 + 96.9 = 458.9
8.	Kristina Vrbek HRV 369 + 83.9 = 452.9 12. Romana Prelec SLO 350 krogov Kvalifikacije in finale člani puška
1.	Grega Potočnik RAD 593 + 102.4 = 695.4
2.	Ivan Hižak HRV 592 + 102.0 = 694.0
3.	Željko Moičevic GRO 591 + 102.3 = 693.3
4.	Rajmond Debevec LJ 589 + 103.8 = 692.8
5.	Martin Strempfl AUT 590 + 101.9 = 691.9
6.	Gorazd Kocbek JJU 586 + 101.2 = 687.2 18. Tadej Horvat TSO 582 krogov
51. Uroš Mohorko KID 566 krogov
60.	Aleš Pernat KID 545 krogov
61.	Gregor Kmetec KID 542 krogov Mladinke pištola
1.	Katja Vodeb LIB 366 + 88.4 = 454.4
2.	Daria Marušic HRV 360 + 93.5 = 453.5
3.	Staša Simonič DOR 358 + 93.4 = 451.4
4.	Arisa Šerifovic HRV 356 + 90.1 = 446.1
5.	Simona Molan BRE 345 + 88.4 = 433.4 Mladinke puška
1.	Tanja Perec HRV 396 + 99.8 = 495.8
2.	Natalija Otoničar SLO 395 + 97.7 = 492.7
3.	Ina Kovač HRV 393 + 97.6 = 490.6 8. Živa Muhič SLO 389 + 98.4 = 487.4
15.	Barbara Muhič TSO 385 krogov 19. Petra Vernik KOV 382 krogov
32.	Melanie Habjanič KOV 367 krogov Mladinci puška
1.	Grega Potočnik RAD 584 + 102.5 = 686.5
2.	Adriano Pavletič HRV 586 + 99.5 = 685.5
3.	Lenart Oblak GOV 577 + 101.3 = 678.3 8. Gašper Oblak GOV 575 + 95.3 = 670.3
16.	Jan Šumak KOV 571 krogov 22. Uroš Mohorko KID 561 krogov 31. Gregor Polajnko KOV 547 krogov
33.	Aleš Pernat KID 536 krogov
Kickboks • Slovenija open 2009 - Zagorje
Stefančičeva in Kolednik dvakrat prva
V Zagorju je v soboto potekal 26. tradicionalni mednarodni turnir v semi in light kontaktu ter glasbenih formah, na katerem je letos sodelovalo 407 tekmovalcev iz sedmih držav. Člani in članice Kluba borilnih veščin Ptuj in Ormož so tokrat osvojili šest prvih, eno drugo in dve tretji mesti.
Rezultati tekmovalcev
KBV Ptuj: Prva mesta sta osvojila: Nuša Štefančič (mladinke in članice do 50 kg)
Aleksander Kolednik (člani do 79 kg in do 84 kg)
Adriana Korez (članice do 55 kg)
Luka Vindiš (mladinci nad 69 kg)
Drugo mesto je osvojil:
Foto: Franc Slodnjak
Tekmovalci iz Murske Sobote in Ormoža
Aleksander
Foto: Franc Slodnjak
Kolednik - zmagovalec v dveh kategorijah
Filip Janžekovič (mladinci do 57 kg)
Tretje mesto sta osvojila:
Tilen Abraham (mladinci nad 69 kg)
Sabina Kolednik (članice do 50 kg)
Rezultati tekmovalcev KBV Ormož: Prvo mesto je osvojila: Nuša Štefančič (mladinke in
članice do 50 kg)
Na tekmovanju so sodelovali tudi tekmovalci iz Murske Sobote:
Prvo mesto je osvojil:
David Žibrat (člani do 89 kg)
Tretje mesto je osvojil:
Mihael Lopert (člani do 74 kg)
Franc Slodnjak
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, liga U-14
1. SML
REZULTATI 13. KROGA: Slovan
-	NŠ Poli Drava 1:3, Bilje Renče -Aluminij 1:5, Simer šampion - Luka Koper 0:1, Mura 05 - Domžale 0:3, Nissan Ferk Jarenina - Rudar Velenje 1:2, Triglav - CM Celje 1:2, Hit Gorica - Olimpija 2:0, Interblock
-	Maribor Branik 5:1.
1. MARIBOR BR. 13	9	2	2	36:10	29
2. DOMŽALE 13	9	2	2	22:11	29
3. INTERBLOCK 13	9	1	3	42:20	28
4. NŠ POLI DRAVA 13	8	2	3	22:13	26
5. HIT GORICA 13	7	3	3	36:16	24
6. TRIGLAV 13	7	1	5	30:19	22
7. RUDAR VELENJE 13	7	1	5	31:28	22
8. ALUMINIJ 13	6	2	5	23:21	20
9. CM CELJE 13	5	3	5	26:20	18
10. SIMER ŠAMP. 13	4	5	4	27:20	17
11. LUKA KOPER 13	4	4	5	18:24	16
12. N. F. JARENINA 13	3	4	6	18:29	13
13. OLIMPIJA 13	4	0	9	24:43	12
14. SLOVAN 13	2	2	9	9:37	8
15. MURA 05 13	2	1	10	12:34	7
16. BILJE - RENČE 13	1	1	11	11:42	4
SLOVAN - NS POLI DRAVA 1:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Ljubec (3. z 11 m), 1:1 Štuplca (67), 1:2 Kurež (76), 1:3 Pernek (90)
NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Vinko-vlč, Kukec, Marko Roškar, Fekonja, Marko Roškar, Hauptman (Pernek), Ljubec, Pauko (Kurež), Krajnc (Ne-dlžavec), Kajtazl. Trener: Tomislav Grbavac.
BILJE RENČE - ALUMINIJ 1:5 (0:1)
STRELCI: 0:1 Pislak (42), 0:2 Vin-dlš (52. z 11 m), 0:3 Perger (60), 0:4 Pislak (65), 1:4 Hrlberšek (86), 1:5 Čeh (88)
ALUMINIJ: Zupanlč, Pislak, To-mlnc, Šket, Medved, Perger (Čeh), Mlakar, Ostroško (Letonja), Polajžer (Grajfoner), Vindiš, Holcman (Ru-mež). Trener: Bojan Špehonja.
Foto: Črtomir Goznik
Mladi nogometaši ekipe U-14 Aluminija (rdeči dresi) so bili v lokalnem derbiju boljši od svojih vrstnikov iz ekipe NŠ Poli Drava Ptuj.
4. DOMŽALE	13	7	1	5	23:18	22
5. MURA 05	13	6	3	4	24:14	21
6. OLIMPIJA	13	6	3	4	20:13	21
7. SIMER ŠAMPION 13		6	3	4	17:13	21
8. LUKA KOPER	13	6	3	4	18:17	21
9. N. F. JARENINA	13	6	2	5	30:24	20
10. TRIGLAC	13	5	3	5	15:19	18
11 ALUMINIJ	13	5	1	7	17:27	16
12. POLI DRAVA	13	4	3	6	20:19	15
13.SLOVAN	13	3	3	7	12:18	12
14. RUDAR (V)	13	3	2	8	7:28	11
15. CM CELJE	13	2	4	7	14:22	10
16. BILJE -RENČE 13		1	0 12		9:45	3
-	NS Poli Drava 2:0, Rudar Velenje
-	AHA EMMI Bistrica 1:1, Tehnostroj Veržej - Dravinja 2:1, Maribor Branik
-	Železničar 4:0, Mura 05 - Simer šampion 0:2, CM Celje - Brežice 0:1, Dravograd - Nafta 2:0, Nissan Ferk Jarenina - Pobrežje Gradis 2:1.
1. SKL
REZULTATI 13. KROGA: Slovan
-	NŠ Poli Drava 1:0, Bilje Renče
-	Aluminij 0:2, Interblock - Maribor Branik 0:0, Simer šampion - Luka Koper 0:2, Mura 05 - Domžale 1:3, Nissan Ferk Jarenina - Rudar Velenje 3:0, Triglav - CM Celje 2:1, HIT Gorica - Olimpija 2:0.
1.	HIT GORICA 13 9 1 3 24:12 28
2.	MARIBOR BR. 13 8 3 2 23:5 27
3.	INTERBLOCK 13 7 5 1 30:9 26
SLOVAN - NS POLI DRAVA 1:0
(1:0)
STRELEC: 1:0 Aličaič (22) NŠ POLI DRAVA: Musič, Legčevič (Golob), Bezjak, Rakovec, Goričan, Klajderič (Zorec), Kajzer, Strel (Kirič), Pukšič, Sitar, Perger. Trener: Damjan Vogrinec.
BILJE RENČE - ALUMINIJ 0:2 (0:2)
STRELEC: 0:1 Pučko (25), 0:2 Pučko (26)
_ ALUMINIJ: Duh (Peršuh), Kočar(-Sešo), Leskovar, Babšek (Sagadin), Dvoršak-Spehar, Jevšovar, Jus, Pučko, Žurej (Goljat), Pulko, Horvat. Trener: Silvo Berko.
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 14. KROGA: Aluminij
1. MARIBOR BR.	14 13		1	0	60:5	40
2. TEHNO. VERŽEJ	14	9	3	2	43:21	30
3. SIMER ŠAMP.	14	9	2	3	31:16	29
4. NŠ POLI DRAVA	14	9	0	5	27:14	17
5. BREŽICE	14	8	3	3	28:16	27
6. CM CELJE	14	8	2	4	37:18	26
7. DRAVINJA	14	7	3	4	34:18	24
8. MURA 05	14	8	0	6	30:24	24
9. N. F. JARENINA	14	5	3	6	20:30	18
10.ŽELEZNIČAR	14	5	2	7	19:42	17
11 DRAVOGRAD	14	5	0	9	20:33	15
12. NAFTA	14	4	1	9	22:34	13
13.	ALUMINIJ 14	4	0	10 20:40	12
14.	A. E. BISTRICA 14	1	4	9	5:24	7
15.	RUDAR (V) 14	2	1	11 10:37	7
16.	POBREŽJE G. 14	2	1	11 11:45	7
ALUMINIJ - NŠ POLI DRAVA 2:0
(1:0)
STRELCA: 1:0 Koren (10), 2:0 De-beljak (72)
ALUMINIJ: Klasinc, Finžgar, Nova-čan, Buhin (Leva), Kelc, Cafuta, Me-sarič (Miložič), Gerečnik (Debeljak), Planinšek, Koren (Kirbiš), Spehonja (Knez). Trener: Vladimir Ripak.
NŠ POLI DRAVA: Tetičkovič, Šo-štarič, Pihler, Jaušovec, Ž. Krajnc (Pajnkiher), S. Krajnc, Vrbanec, Korpič (Fleten), A. Krajnc, Rogina (Hameršak), Zupanič. Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • Žreb za ligi MNZ Ptuj
Na osnovi prijav ekip za ligo malega nogometa MNZ Ptuj obveščamo vse ekipe, da bo žreb tekmovalnih parov v ponedeljek, 16. 11. 2009, ob 18. uri v sejni sobi Medobčinske nogometne zveze Ptuj, Čučkova ulica 2, Ptuj.
Članarina za tekmovanje znaša 350 EUR. Članarino je potrebno poravnati na TRR MNZ Ptuj štev. 24101-90044 02260, s pripisom »za rekreacijsko ligo malega nogometa«. Obvezno pripišite »ime ekipe«, najkasneje do petka, 13. 11. 2009. Razvrstitev ekip po ligah bo objavljena v soboto, 14. 11. 2009. Prvi krog tekmovanja v rekreacijski ligi (tekme bodo odigrane v športni dvorani Center) bo v soboto, 21. 11. 2009.
Športni napovednik
Nogomet
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 13.00: Krško - Dravinja Kostroj; NEDELJA ob 14.00: Mura 05 - Aluminij, Triglav Gorenjska - Livar, Bela krajina - Primorje, MU Šentjur - Garmin Šenčur.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Malečnik - Stojnci, Tehnostroj
-	Kovinar Štore, Paloma - Tromejnik G. Kalamar, Koroška Dravograd
-	Mons Claudius, Zreče - Odranci, Tehnotim Pesnica - Simer šampion; NEDELJA ob 14.00: Čarda - Šmartno.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Bukovci - Podvinci, Koroške gradnje - LKW Jack Gerečja vas, KIV Vransko - Peca, Boč Poljčane
-	Trgovine Jager, GIC Gradnje Rogaška - Pohorje, AHA EMMI Bistrica
-	Partizan Fram; NEDELJA ob 14.00: Holermuos Ormož - Šoštanj.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 13.30: Zavrč - Apače, Rogoznica - Videm, Središče - Markovci, Hajdina - Pragersko, Dornava - Oplotnica; NEDELJA ob 14.00: Gorišnica - Skorba.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 13.30: Tržec - Zgornja Polskava, Haj-doše - Podlehnik, Leskovec - Slovenja vas, NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Cirkulane; NEDELJA ob 14.00: Grajena - Spodnja Polskava.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA: NŠ Poli Drava - Triglav (sobota ob 12.00), Rudar Velenje - Aluminij (sobota ob 14.00).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA: NŠ Poli Drava - Triglav (sobota ob 10.00), Rudar Velenje - Aluminij (sobota ob 12.00).
LIGA U 14 - VZHOD
15. KROG: NŠ Poli Drava - Maribor Branik (nedelja ob 11.00), AHA EMMI Bistrica (nedelja ob 11.00)
Mali nogomet
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA
PARI 8. KROGA: FC Krona bar - Tomi Press Bronx (petek ob 20.00 v ŠD Center), Litija - Sevnica, Oplast Kobarid - Puntar Casino Safir, Izola
-	Pekarna Duh.
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA: Prevent - Slovan, Ribnica Riko hiše - Klima Petek Maribor, Cimos Koper - Gorenje. V tem krogu je prost Jeruzalem Ormož.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA: Piran vrtovi Istre - Mercator Tenzor Ptuj, Izola - Celjske mesnine, Celeia Žalec - Evro Casino Kočevje, Olimpija - Burje Škofije, Brežice - Krka.
1.	B SLOVENSKA MOŠKAROKOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA: Šmartno 99 - Moškanjci Gorišnica, Celje Pivovarna Laško - Radeče MIK Celje, Sviš Pekarna Grosuplje - Grča Kočevje, Istrabenz plini Izola - Alples Železniki, Sevnica -Krka, Grosuplje - Ajdovščina.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 7. KROGA: Pomurje - Velika Nedelja, Dobova - Dol TKI Hrastnik, Brežice - Arcont Radgona.
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 6. KROGA: NTK Ptuj - Krka (sobota ob 17.00 v ŠD Mladika), Edigs Mengeš - Kema Puconci, Finea Maribor - Ilirija, Tempo Velenje - Melamin Kočevje.
1. ŽENSKA LIGA
PARI 6. KROGA: NTK Ptuj - Muta, Fužinar Interdiskont -Logatec, Ar-rigoni Izola - Ilirija, Šenčur - Iskra Avtoelektrika.
Kegljanje
2.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - VZHOD
6. KROG: Drava DETA Center - Lanteks (sobota ob 13.30 v DETA Centru na Ptuju)
3.	SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
8. KROG: Drava DETA Center - Radenska (sobota ob 17.30 v DETA Centru na Ptuju)
Zimska teniška liga - 2. liga
PARI 2. KROGA: SOBOTA ob 8.30: Opel Hvalec - TK Skorba gad, TK Štraf - TK Skorba, Enigma - TK Gorišnica.
Danilo Klajnšek
Bowling • Podjetniška liga
Tudi v 7. krogu so vodilne ekipe dosegle prepričljive zmage, še največ težav so imeli db-jevci, ki so proti Talumu imeli sicer le za malenkost boljši skupni dosežek (10 kegljev). Med posamezniki je izstopal Črtomir Goznik (Radio-Tednik), ki je najbližjega zasledovalca prehitel za 67 podrtih kegljev, med najboljšo deseterico pa so bili spet trije igralci ekipe VGP Drava (le-ti so dosegli najboljši izid kroga - 2708, DaMoSS 2700).
Rezultati 7. kroga: VGP Drava - Čisto mesto Ptuj 7:1, Talum - db Transport 2:6, PSS - MP Ptuj 5:3, DaMoSS - Radio-Tednik Ptuj 8:0, Mestna občina Ptuj - Bowling center Ptuj 3:5, Ilkos Candles - Hip-Hop 4:4, Tames - Garant zavarovanje. Zaostala tekma 4. kroga: db Transport - Tames 4:4.
1.	DAMOSS	7 45 165,3
2.	VGP DRAVA	7 38 164,9
3.	DB TRANSPORT 6 36 158,3
4.	TAMES	6 32 166,1
5.	BOWLING CENTER PTUJ 6 30 155,1
6.	TALUM	7 28 158,0
7.	MESTNA OBČINA PTUJ 7 27 150,0
8.	HIP-HOP	7 27 147,4
9.	ILKOS CANDELS 7 23 150,6
10.	POD. ZA STA. STORITVE 6 23 146,6
11.	RADIO - TEDNIK PTUJ 6 21 145,7
12.	GARANT ZAVAROVANJE 5 20 144,2
13.	MP PTUJ	7 7 126,5
14.	ČISTO MESTO PTUJ 6 3 128,1
Rokomet
Starejši dečki A: Jeruzalem - Gorišnica 24:23 (11:13)
Jeruzalem: Šulek; Vukan 11, Plohl 1 (1), Kirič 3, Antolič 1, Savčak, Ivančič 2, Zorec, Kociper 1, Hrupič 1, Žganec, Kolmančič 4, Štumberger, Lukman.
Gorišnica: Reberc, Ranfl; Šandor, Bedrač 1, Vesenjak 2, T. Sok, Geč 1, A. Sok 2, Kelenc 11 (2), Bezjak 5, Te-ment, Kolenko 1.
Po zaostanku Jeruzalema 21:23 je gostiteljem v zadnjih petih minutah uspel preobrat. Zmagoviti in že svoj enajsti zadetek je po koncu igralnega časa iz devetih metrov zadel najboljši posameznik srečanja Vukan. Z zmago so mladi Ormožani ostali v boju za uvrstitev med šestnajst najboljših ekip v državi, kar bi bil za to generacijo izjemen dosežek.
Jeruzalem - Prevent 20:31 (7:14)
Prevent je bil za Ormožane na Hardeku prevelik zalogaj.
Mlajši dečki A: Arcont -Jeruzalem 8:31 (5:16)
Dve različni sedmerici Jeruzalema sta dobili priložnost po deset minut na polčas. Med strelce se je uspelo vpisati kar desetim Ormožanom.
Mlajši dečki B: Arcont -Jeruzalem 11:33 (2:19)
Ormoški letniki 1998 in mlajši so zabeležili novo suvereno zmago, in sicer peto v nizu. Med strelce se je vpisalo kar dvanajst mladih ro-kometašev, ki uspešno nadaljujejo začrtano pot do uvrstitve v polfinale tekmovanja.
Drava - Gorenje 11:18 (5:9)
DRAVA: Sajič, Letonja, Satler 1, Cartl, Pšajd, Krajnc, Lovrec, Koder-man 1, Matjašič, Šešerko, Gavez 2, Krasnič 3, Sitar 2, Mlač - Černe 2, Serdinšek - Ekart. Trener Sašo Kafel.
Mlajši dečki B so izgubili svojo prvo tekmo. Razlog je predvsem začetna nervoza, ki je fantom dobesedno zavezala roke - žoge niso natančno podajali in prijemali. Po uvodnem 1:7 za goste so domačini na trenutke nakazali, česa so sposobni, vendar pa to ni bilo dovolj za preobrat.
Kadeti: Drava - Velika Nedelja 50:31
Kadeti Drave so suvereno odpravili ekipo iz Velike Nedelje. Niti en trenutek v tekmi se ni pojavil dvom
Najboljši posamezniki 7. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 809, 2. D. Kosta-njevec (DaMoSS) 742, 3. Tomi Držaj (db Transport) 732, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 719, 5. Jože Vaupotič (VGP Drava) 697, 6. Franc Malek (VGP Drava) 694, 7. Robert Merlak (Talum) 691, 8. Jani Kramar (DaMoSS) 686, 9. Robert Ku-rež (Hip-Hop) 677, 10. Aleš Korošec (db Transport) 676.
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) povprečje 184,9, 2. Jani Kramar (DaMoSS) 182,3, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 176,5, 4. Robert Šegula (Tames) 172,8, 5. D. Kostanjevec (DaMoSS) 171,5, 6. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 169,5, 7. Aleš Korošec (db Transport) 168,7, 8. Mitja Šegula (Tames) 168,1, 9. Igor Vidovič (Tames) 168, 10. Tomi Držaj (db Transport) 166.
Razpored 8. kroga: ponedeljek, 16. 11., ob 19.00: DaMoSS - db Transport, MO Ptuj - Tames, Ilkos Candles - PSS, Radio-Tednik - Čisto mesto Ptuj; torek, 17. 11., ob 19.00: VGP Drava - Radio-Tednik, Talum -Boxmark, Garant zavarovanje - MP Ptuj, BC Ptuj - Čisto mesto Ptuj.
JM
o zmagovalcu, saj so mladi dravaši v prvih petnajstih minutah tekme prišli do razlike desetih zadetkov.
St. dečki B: Drava - Velika Nedelja 20:26 (10:14)
Rokometaši Velike Nedelje so v prvem krogu prvenstva premagali vrstnike iz Drave s kar 17 goli razlike. Domači rokometaši so se tokrat večji del tekme enakovredno kosali z gosti, ki so imeli na koncu nekaj več sreče.
Mlajše deklice B: Litija -M. Tenzor Ptuj 9:19 (4:7)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Lara Čagran, 13, Sara Čagran 4, Anja Amvrož 1, Doroteja Lah 1, Eva Sirc, Anja Lampret, Gabrijela Kukovec. Trener: Sašo Petek
Ml. deklice A: Litija - M. Tenzor Ptuj 15:39 (9:19)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Barbara Borovčak 14, Sandra Srajner 10, Manja Grabrocev 8, Tonja Kolednik 2, Sindi Zorec 2, Marina Majcen 3, Tamara Majcen, Saša Lazar, Saška Kozel. Trener: Sašo Petek.
St. deklice: M. Tenzor Ptuj - Rače 18:22 (9:10)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Gordana Žiher 7, Ines Selišek 1, Lucija Ivančič 6, Anja Hrnjadovič 1, Ana Brkič 2, Katja Vincek 1, Nikita Po-točnjak, Petra Rep, Vanesa Mesarec, Vendi Balas, Špela Petrovič. Trener: Boštjan Kozel.
Mladinke: Mercator Tenzor Ptuj - Zvezda Logatec 37:24 (15:10)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec M., Križanec S., Kovačič 3, Bolcar 4, Erhatič, Tumpej 6, Korotaj 9, Ozmec 7, Jaušovec 2, Čeh 2, Potočnik. Trener: Marjan Valenko.
Mladinci: Prevent - Mo-škanjci Gor. 30:17 (17:8)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: Sovdat, Vesenjak, Horvat, Geč, Leben, Ranfl 1, Ivanuša, Bedrač, 3, Petek 3, Ar-nuš 8, Sok 1, Burgar 1. Trener: Aleš Belšak.
Mladinci iz Gorišnice so gostovali v Slovenj Gradcu, kjer so bili domačini boljši. Potrebno pa je omeniti, da so nekateri mladi rokometaši Gorišnice nastopili v članski ekipi, zato trener tokrat na njih ni mogel računati.
KU, DK
Bowling
Na 12-urnem maratonu najboljši Malek
V ptujskem bowling centru so v soboto zvečer izvedli zanimiv turnir, ki so ga poimenovali 12 ur bowlinga Ptuj 2009. Prijavljeni tekmovalci, bilo jih je 17, so se merili v 12-ur-nem igranju (od 22.00 v soboto do 10.00 v nedeljo), v katerem je vsak udeleženec odigral 24 iger. V nedeljo zjutraj so imeli nekateri že precejšnje težave z bolečinami rok in nog, spanec pa je že tudi pošteno načenjal nastopajoče. Najboljši je bil z odličnimi nastopi in povprečjem več kot 206 Mariborčan Milan Malek, izmed Ptujčanov pa je bil najvišje, na 3. mestu, Bojan Klarič. Rezultati:
Milan Malek Peter Verdnik Bojan Klarič Andrej Vaš Jan Petan Branko Kelenc
7.	Jernej Rifelj
8.	Jani Kramar
9.	Štefan Koradej
206,8 198,0 195,5 195,2
194.5
193.6 190,8 188,2 186,0
10. Marko Šamperl 185,1
Foto: Črtomir Goznik
JM Skupinska slika udeležencev turnirja 12 ur bowlinga Ptuj 2009.
Lovro Beranič
Gibalna zmogljivost in telesne značilnosti srednješolcev danes
Nadaljevanje iz torkove številke
Kaj pa pri fantovski populaciji?
Sklepamo, da je napredek ptujskih dijakov v gibalni učinkovitosti glede na svoje slovenske vrstnike v letu 2004 glede na leto 1994 v veliki meri posledica večjega števila strokovno usposobljenih športnih kadrov, s tem pa kakovostnejšega programiranja in vodenja procesa šolske športne vzgoje v omenjenem obdobju. Zagotovo pa je tudi posledica novo izgrajenih športnih dvoran pri nekaterih osnovnih in srednjih šolah (osnovne šole Majšperk, Gorišnica, Hajdina, Destr-nik, Žetale, Gimnazija Ptuj) in novega atletskega stadiona pri ŠC Ptuj. Zgrajeni objekti predstavljajo boljše pogoje za šolsko športno vzgojo, za organizirano dejavnost v športnih klubih in nasploh za prosto-časno športno dejavnost otrok in mladine, kjer je ponudba športnih vsebin za otroke in mlade nekoliko boljša za fan-
tovsko populacijo v primerjavi z dekliško.
Kakšen je življenjski slog mladih danes, kako se odraža pri športnem udejstvo-vanju?
Raziskave kažejo, da slovenski otroci in mladostniki namenjajo premalo prostega časa športni dejavnosti, več časa pa namenjajo gledanju televizije in računalniškim igram. Leta 1993 je bilo v času poletnih počitnic 10,6 odstotka, leta 2004 pa 15,2 odstotka mladih športno povsem nedejavnih, podobno je tudi v razvitejših državah, kot je npr. v Veliki Britaniji. Posebno zaskrbljujoč je dnevni ritem srednješolcev med poletnimi počitnicami. Klubska kultura, po kateri se v prostem času ravna mnogo mladostnikov, narekuje nočni ritem življenja. Okoli petina jih gre k nočnemu počitku po1. uri zjutraj, dan pa začnejo pozno, zato imajo manj časa za šport. Med spoloma obstajajo razlike v športnem udejstvo-vanju otrok in mladine v pole-
tnih počitnicah. Fantje so bolj športno dejavni in izbirajo več ekipnih športnih iger, medtem ko imajo dekleta raje individualne športne dejavnosti, ki zahtevajo manj mišičnega naprezanja.
K temu stanju je zagotovo pripomogel tudi dvig življenjske ravni v Republiki Sloveniji. Ker se je v Sloveniji med letoma 1995 in 2004 potrošnja čokolade, keksov in biskvita povečala za več kot 200 odstotkov, predvidevamo, da je potrošnja omenjenih prehrambenih izdelkov večja predvsem pri otrocih in mladini, kar posledično pomeni tudi manj kakovostno oziroma zdravo prehranjevanje. Debelost postaja po mnenju svetovne zdravstvene organizacije (WHO) eno najpogostejših kliničnih stanj, ki pogosto povzročajo zdravstvene težave že pri otrocih, v polni meri pa se negativno odrazijo v odraslosti. Strokovnjaki predvidevajo, da postane med prebivalci evropske skupnosti vsako leto 400.000 otrok pretežkih ali
Foto: Črtomir Goznik
Lovro Beranič: »Raziskave kažejo, da slovenski otroci in mladostniki namenjajo premalo prostega časa športni dejavnosti, več časa pa namenjajo gledanju televizije in računalniškim igram.«
predebelih.
Kaj športni pedagogi svetujete mladim, staršem, pedagogom?
Raziskave po svetu kažejo, da je primerna aerobna zmogljivost ključnega pomena pri ohranjanju starosti primerne telesne zmogljivosti in potrebne preventive pred dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Naši napotki za neposredno delo so zato usmerjeni k načrtovanju in izvajanju dodatnih aerobnih gibanj v srednji šoli. Zaradi vpliva, ki ga ima aerobna vadba na človekov organizem, želimo usmerjati dijake in dijakinje k samostojnemu načrtovanju ter izvajanju teh aktivnosti v prostem času. Primerna aerobna vadba zagotavlja potrebne učinke na dihalni in srčno-žilni sistem in posledično regulira telesno težo, kar ima pozitiven učinek na gibalno učinkovitost (motorični status) in na telesne razsežnosti (morfološki status). Mlade v srednji šoli bi morali prav tako navajati k zdravemu načinu življenja, kamor spadajo zdravo prehranjevanje s primerno telesno aktivnostjo in primerni odnos med delom in počitkom, hkrati pa jih opozarjati na nevarne posledice uživanja opojnih substanc, kave in cigaret. Dijakom in dijakinjam bi morali nuditi dodatne vzpodbude in primerno mentorstvo pri opravljanju različnih seminarskih in raziskovalnih nalog, posebej glede medpredmetnega povezovanja pri vsebinah, kjer gre za širšo problematiko s področij športnega treniranja, športne rekreacije, zdravega načina prehranjevanja in življenjskega sloga. Ukinjanje ur športne vzgoje v srednjih šolah ne zagotavlja uresničevanja omenjenih ciljev, mladih pa ne motivira v zadostni meri h gibalni dejavnosti. Naj izkoristim priložnost in se zahvalim Mestni občini Ptuj in županu dr. Štefanu Če-lanu za materialno pomoč pri dokončanju disertacije.
Ptuj • Zmaga dijaka Gimnazije Ptuj na Švedskem
Z nitkami do naslova državnega prvaka
V Stockholmu so se od 22. do 24. oktobra odvijali Evropski razvojni dnevi, ki sta jih organizirala Evropska komisija in švedsko zunanje ministrstvo. V sklopu prireditve je potekala tudi podelitev priznanj dijakom, ki so sodelovali na natečaju Mladi za razvoj. S svojim izdelkom na temo afriške kulturne raznovrstnosti je zmagovalec za Slovenijo postal ptujski gimnazijec Tomaž Braček, ki je z mentorico Aleksandro Pal Švedsko tudi obiskal.
Foto: arhiv Aleksandre Pal	Foto: arhiv Aleksandre Pal
Priznanja je zmagovalcem podelil Karel De Gucht, evropski komisar za razvoj in humanitarno pomoč. Stari del Stockholma na otoku Gamla Stan
dišč, da bi ohranili trgovinice v starem delu, kar jim očitno uspeva bolje kot nam.«
Švedsko glavno mesto so spoznavali tudi s pomočjo živahne vodičke in si kljub temu, da so imeli zelo mala časa, po zaslugi podzemne marsikaj ogledali. »Najbolj mi je bilo všeč to, da so v petdesetih letih prejšnjega stoletja prepovedali rušenje starih stavb, saj se je takratni župan odločil, da mora vsaka zgradba dobiti nov namen. Zato imajo poleg steklenih in betonskih poslopij tudi veliko starih stavb, ki pa niso zapuščene (videla nisem niti ene takšne), saj so vse nekako na novo osmislili. Strašno me je navdušilo tudi, da hiše ponoči niso v temi, ampak so na okenskih policah lučke. Ko se tako ozreš na pročelja, vidiš takšno zastrto svetlobo, kar deluje izjemno toplo,« je še dodala Palova.
Obema je bila všeč še tamkajšnja hrana in ljudje, saj so po njunih besedah topli, prijazni in pripravljeni priskočiti na pomoč.
Polona Ambrožič
V okviru letošnjega natečaja, katerega rdeča nit je bila človekov razvoj v Afriki, so organizatorji prejeli več tisoč prispevkov dijakov iz držav Evropske unije, nato pa na slavnostno podelitev nagrad v Stockholm povabili po dva finalista iz vsake članice.
Iz Slovenije sta se na tridnevno potovanje tako odpravila Nejc Kuzmič iz Gimnazije Murska Sobota in Tomaž Braček iz Gimnazije Ptuj, ki je na natečaju tudi zmagal. »Nanj sem se prijavil na pobudo razredničarke Aleksandre Pal, sicer tudi moje mentorice pri tem projektu. Vzel sem si čas in s pomočjo njenih nasvetov ustvaril plakat, ki je bil nato zmagovalen za Slovenijo,« je povedal Braček, ki sicer prihaja iz Hvaletincev, se rad ukvarja s športom in kot svojo strast označuje digitalno oblikovanje.
Z mentorico sta pri izdelavi plakata veliko razmišljala o odnosu Evropske unije do Afrike. »Pogovarjala se nisva samo, kako bi jim pomagali, ampak predvsem o tem, če Evropejci sploh razumemo
razmere v Afriki in če smo z njimi dovolj seznanjeni. Takoj na začetku sva ugotovila, da smo si zadeve že malo napačno zastavili, ko govorimo o afriški kulturi, saj je teh več in predvsem tiste manjših ljudstev oziroma plemen so zaradi različnih dejavnikov ogrožene. Nato sva pa začela razmišljati, kako bi ves ta skupek raznolikih kultur predstavila s sporočilom, da so slednje ogrožene, da jih je treba ohranjati in da globali-zacija v tem primeru zagotovo ni pozitivna,« je pojasnila Palova.
In ravno to jima je potem uspelo zajeti na plakatu. »Vsaka nit na njem predstavlja svojo kulturo, vsaka je obarvana drugače, kar ponazarja lastnosti posamezne kulture. Vse pa so nato povezane v Afriko kot celoto, kar pomeni, da morajo vse obstajati, se med seboj spoštovati, razumeti, se ne zatirati in da ne sme nobena biti podrejena drugi,« je razložil mladi zmagovalec, ki je idejo svoje mentorice odlično izpopolnil, računalniško obdelal in
si tako prislužil potovanje na Švedsko.
Za nagrado v Afriko
Vrhunec tridnevnega že sicer zelo zanimivega srečanja v Stockholmu je bila podelitev nagrad, saj so komaj takrat objavili imena državnih prvakov. »Občutki ob zmagi so bili bolj mešani, saj se še takrat nisem čisto zavedal, da sem res zmagal. Že samo potovanje je bilo lepa izkušnja, saj smo te tri dni res uživali ob raziskovanju mesta, spoznavanju zanimivih ljudi, dobri jedači ...,« je svoje vtise strnil 18-letni dijak četrtega letnika, njegova mentorica pa je dodala: »Organizacija je bila zelo dobra. Na tem dogodku, na katerem se vsako leto zbere veliko nevladnih organizacij, med katerimi vsaka predstavlja svoj doprinos k pomoči Afriki, se mi zdi pozitivno predvsem, da so lahki predstavniki afriških držav predstavili razmere pri njih in povedali iz lastnih izkušenj, kaj potrebujejo in kako vidijo sodelovanje med
njimi in Evropejci. Včasih je namreč ta naša, sicer zelo dobronamerna pomoč takšna, kot se zdi nam pravšnja. Premalo poslušamo njihov zorni kot o tem, kaj bi potrebovali in želeli.«
Najboljše od vsega pa je, da se bosta sedaj o razmerah v Afriki lahko prepričala tudi na lastne oči, saj se bosta za nagrado odpravila v Gano, v kateri bosta skupaj z ostalimi nagrajenci in njihovi mentorji raziskovala projekte razvojnega sodelovanja. »Res je, nagrada za prvo mesto v državi je petdnevno potovanje v Afriko, na katerem si bomo ogledali, kako Evropska unija tam deluje in pomaga. Spoznali bomo tudi tamkajšnje znamenitosti in ostale lepote, se družili z vrstniki, videli, kako ljudje tam živijo in še in še. Gremo marca in komaj že čakam,« se veseli sogovornik.
Švedska prestolnica navdušila
Obisk Evropskih razvojnih dni, na katerih se je zbralo
preko 4000 predstavnikov nevladnih organizacij in civilne družbe ter državnih voditeljev, ki se borijo proti revščini, je bil torej res posebno doživetje, nepozabna izkušnja pa je bila prav tako samo raziskovanje švedske prestolnice. »Ogledali smo si tudi nekaj znamenitosti in mi štirje iz Slovenije, ki smo se odločili za samostojno raziskovanje Stockholma, smo se enkrat zvečer zelo izgubili. S podzemno železnico smo se odpeljali tudi v stari del, kjer smo si ogledali številne lepote mesta, ki nam je bilo na splošno zelo všeč. Če bo priložnost, se bom vsaj jaz zagotovo še vrnil,« je bil navdušen Braček.
Navdušenje pa je z njim delila tudi profesorica: »Zelo sem bila presenečena, saj je to ena izmed najlepših in najbolj urejenih prestolnic, kar sem jih kdaj videla. Mesto je zelo čisto in polno posebnosti, ki kažejo na spoštovanje švedskosti, kljub temu da je država članica Unije. Ponekod so, recimo, prepovedali gradnjo nakupovalnih sre-
Ptuj • Velik mednarodni uspeh ptujskih založnikov
Podlehnik • Turistično društvo
Najboljša vinska knjiga na svetu Blagoslov mošta 2009
Mednarodni urad za trto in vino (OIV - The International Organisation of Vine and Wine) s sedežem v Parizu je 19. oktobra podelil knjigi Kultura vina na Slovenskem in dr. Dušanu Terčelju prestižno mednarodno nagrado za najboljše pisano delo z znanstveno razsežnostjo in izvirnostjo v kategoriji Zgodovina, literatura in umetnost.
Avtor besedila je dr. Dušan Terčelj, knjigo pa je uredil dr. Aleš Gačnik. Izšla je v zbirki Tradicije Slovenije v okviru ptujskega podjetja Tovarna tradicij. Uvoda v knjigo, katere sozaložnik je Slovenski etnografski muzej, sta spisala prof. dr. Momir Wondra in doc. dr. Marija Mojca Terčelj, pod predgovor pa se je podpisal dr. Aleš Gačnik. Bogato opremljeno knjigo je oblikoval s.kolibri, pri njenem nastajanju pa je sodelovalo več kot 50 institucij in posameznikov.
Pod okriljem OIV že 79 let zapovrstjo vrednotijo mednarodni eksperti različnih profesij (univerzitetni profesorji, novinarji, znanstveniki, zgodovinarji ...) raznovrstna pisna dela na področju vinske literature v najširšem pomenu te besede. Njihovo ocenjevanje temelji na kriterijih originalnosti, primerljivosti in mednarodni razsežnostih knjižnih del. Pod drobnogledom so avtorji besedil, uredniki in založniki. Mednarodna ocenjevalna komisija ocenjuje obseg in urejenost knjižnega dela, slikovno in grafično urejenost, kakovost fotografij, ilustracij in vizualnih dokumentov, pomen idejnega koncepta knjige, avtorstvo v besedilu, uredniko-vanju in oblikovanju, mednarodni pomen ter celoten vtis. Nagrado prejme tisto knjižno delo, ki je prejelo najmanj 64 od 75 možnih točk. Takšno nagrado
*
m
.tara -ovnu tki SlouenslRCTíi
Knjiga Kultura vina na Slovenskem dr. Dušana Terčelja.
Foto: Staša Cafuta
Dr. Dušan Terčelj (avtor besedila) in dr. Aleš Gačnik (glavni urednik in založnik)
je prejela tudi knjiga Kultura vina na Slovenskem, ki je zagotovo najpopolnejša, celovita in pregledna knjiga na področju vinske literature v Sloveniji, ki ne govori le o vinu, ampak o bogati
kulturi vina na Slovenskem (skozi zgodovino vse do današnjih dni). Govori o preteklosti in sedanjosti, v njej so apeli za prihodnost, številni dragoceni dokumenti in vizualno gradivo vseh vinorodnih dežel Slovenije ...
Dr. Dušan Terčelj, mednarodno uveljavljen znanstvenik in nestor sodobnega slovenskega vinarstva, »vinološki ideolog«, ustvarjalec novih znanj in praktičnih izkušenj, je svoje življenje posvetil vinu in kulturi vina v najširšem pomenu besede. Prizadeval si je za nenehno rast vednosti o vinu, za njegovo popularizacijo, še zlasti pa za njegovo pravilno čaščenje. Zaveda se, da je prihodnost te za Slovence zelo pomembne kmetijske oziroma gospodarske dejavnosti še kako (so)odvisna prav od stopnje kulturne in izobrazbene ravni naroda.
Kultura vina je kultura, ki je slovensko in evropsko zgodovino zaznamovala bolj kot katera koli druga kultura! Navsezadnje tudi slovenska država stavi vse več na mednarodno promocijo in ugled države skozi gastronomijo, torej tudi skozi promocijo in popularizacijo naših odličnih, mednarodno nagrajenih vin. Njihova vpetost v zgodovinski in kulturni okvir predstavlja temelje identitete naše države, katere himna opeva vinsko trto in nje sadove.
Prestižna mednarodna nagrada je veliko in ugledno priznanje dr. Dušanu Terčelju za njegovo življenjsko publicistično delo, kot tudi veliko priznanje založniku, ptujskemu podjetju Tovarna tradicij. Knjiga je prevedena, oblikovana in pripravljena za tisk tudi v angleški različici, kar ji utira pot v pomemben del mednarodne promocije in protokola RS.
Dr. Aleš Gačnik
Piše: Janez Jaklič • Zibelke civilizacij na sodu smodnika (3.)
Mrtvo mesto
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Hiše bogatašev so se držale skupaj. Bile so dvonadstropne z desetimi in več prostori. Okna so bila obrnjena na majhno notranje dvorišče. Zunanje stene so bile razen vrat brez odprtin. Gledale so na ozke senčne ulice, ki so ščitile prebivalce pred odvečnim soncem in hrupom. Ko sem zašel med gole visoke zidove, me je navdajal občutek utesnjenosti. Tu pa tam je v njih videti kvadratno odprtino, v kateri je pred davnimi časi čepel lesen tram. Delavci so živeli v dvoprostorskih hišah. To je v nasprotju s splošnim mnenjem, da so ljudje v starem svetu, z izjemo vladarjev, živeli neudobno in slabo.
Posebno pozornost zbuja velik, dva metra globok bazen v sredini ostankov mestne trdnjave, ki je rahlo dvignjena nad celotnim mestom. Dvanajstkrat sedem in pol metra velik bazen je skoraj tak kot pred tisočletji. Z ozkimi stranicami je obrnjen v osi sever-jug. Tu vodijo v bazen široke, opečnate stopnice. Prvotno so bile obložene z lesom, položenim na
smolo ali asfalt, verjetno prinesenim iz Beludžistana. Asfalt so uporabili tudi za impregnacijo cisterne. Bazen je bil obkrožen s terasami, na katerih so stale majhne sobice. V eni je bil obzidan izvir, ki je napajal umetno jezero. Proti severu so se nahajale meniške celice s samostojnimi kopalnicami. V hinduistični veri ima obredno očiščenje veliko vlogo. Primerjamo ga lahko s krščanskim krstom. V tem smislu moramo razumeti bazen kot prednika vodnih cistern po svetiščih po vsej Indiji.
V zavetju utrdbe so prebivalci hranili tudi hrano in ostale dobrine življenjskega pomena. Zidovi so jih varovali pred napadalci, rahla vzpetina pa pred poplavami. Leseni silosi so se dvigali na opečnati ploščadi nad severnim zidom. To so raziskovalcem potrdili ostanki semen pšenice, ječmena, lubenice, sezama in bombaža. Najdba slednjega je najstarejši dokaz o gojenju bombaža nasploh.
Drugi drobni delčki zgodovine so v muzejih mest Mohendžodaro, Lahore in
Novembrski dnevi so dnevi hvaležnosti in zahvale. Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljeva-nja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, za spoznanje, za dobroto, za dom, za čas, za vero. Zahvala zajema vse naše življenje - vse, kar smo in kar imamo. Je zahvala za dobro zdravje, dobroto in vrednote. Krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov.
Na zahvalno nedeljo, pri pozni maši pri Novi cerkvi, so se župljani zahvalili za bogate sadove, ker je zemlja zopet bogato obrodila. Zahvala je veljala za dobro letino skoraj vseh vrst pridelkov, predvsem pa še ene dobre vinske letine, kljub slabemu vremenu, ki je letos pestilo vinogradnike in njihove družine.
V občini turistično društvo že sedmo leto izbira vinogradnika leta, izbirajo ljudi, ki so zrasli na zemlji, jo spoštuje-
jo in obdelujejo ter gojijo vinsko trto. Med mašo sta na oltar prinesla darove kruh in vino novi vinogradnik Franc Toplak in njegova žena Zofka.
Po maši in vzpodbudni pridigi je p. Janko Gašparič blagoslovil mošt vinogradnika leta. Vse navzoče sta pozdravila predsednik TD Milan Vidovič in župan Marko Maučič in jim zaželela obilo dobrega pridelka. Nato so nazdravili z vinom novega vinogradnika. Zakusko je pripravila družina Toplak s sorodniki. Nalili so si čistega vina, ki je plemeniti dar narave za zmernega človeka.
Sledil je bogat kulturni program. Zaigrali so turistični podmladkarji OŠ Podlehnik, ljudski godci Haloški veseljaki in zapele ljudske pevke TD, program pa je povezoval Stanko Vaupotič. Cerkev je bila tudi lepo okrašena s cvetjem in raznimi pridelki, ki so odsev dela pridnih kmečkih rok.
Zdenka Golub
Foto: Janez Jaklič
Opečnat vodnjak je mlajši kot stavbe okrog njega.
Delhi. To so lončene posode in majhne glinaste figure živali. Zelo razširjen je kipec boginje matere zemlje. Med grobimi obrtniškimi izdelki za široke množice in umetninami portretnega kiparstva zeva globok prepad. Težko je verjeti, da jih je ustvarila ista kultura. Med slednjimi izstopa doprsni kip moškega z urejeno brado in skrbno obritimi brki. Surov in gospodovalen izraz na obrazu poudarja nizko poševno čelo in ozke podolgovate oči. Pozornost vzbuja ogrinjalo, okrašeno z listi deteljice. Triperesni simbol je imel tudi drugje v starem svetu verski predznak in se je povezoval z zvezdami. Taki okraski so bili »rezervirani« za svečenike in vladarje, zato kip predstavlja božanstvo ali pa kralja svečenika. Mala figura gole dolgolaske v bronu je prav tako pomemben kipec. Njeno vitko postavo krasijo številne zapestnice in ogrlice. Umetnik jo je upodobil v izzivalni drži. Po obraznih potezah kipca si lahko z malo domišljije pričaramo lepoto domačink izpred štiri tisoč let. Povezava med obrednim bazenom v obzidju utrdbe, kraljem svečenikom in tempeljskim dekletom da zaključek, da je mogočno državo vodil svečeniški sloj.
Edinstveni dosežki indske civilizacije so pečati. Nekateri trdijo, da so bili amuleti, drugi pa, da so trgovci z njimi označevali lastništvo blaga. Ko bodo razvozlani drobni napisi na njih, bo njihov namen jasnejši. Izrezani so iz mehkega kamna steatita. Drobne okrogle in kvadratne ploščice so rezbarji z dleti in svedri spremenili v male umetnine. Poznali so številne živali: indijsko govedo, slone, tigre, nosoroge, antilope in krokodile. Najbolj pogosto se pojavlja biku podobna žival z enim rogom, ki je vedno obrnjena proti čudnemu predmetu na nizkem stebru. Mogoče drugega roga ni videti zaradi postavitve živali. Vedeti pa je treba, da sta Aristotel in Ktesija opisovala enorogega indijskega osla. Pečati in odtisa mačje in pasje tace v prastari opeki so svojevrsten zoološki priročnik izpred tisočletij.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto:JanezJakllč
Jutro na pakistanskem podeželju. Učenci na poti v šolo.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Ä
Prenos nogometne tekme med Rusijo in Slovenijo
v Grand Hotelu Primus, taboru slovenske nogometne reprezentance. Sobota, 14.11., ob 17. uri v Klubu Gemina XIII.
Nagradno žrebanje za podpisani dres slovenske nogometne reprezentance in razvajanje v Grand Hotelu Primus. Promocijske cene pijač in razstava klubskih dresov slovenskih reprezentantov! Vstopnine ni!
Večer z živo glasbo. Duo Gloria
Sobota, 14.11., ob 21. uri
Andrej Šifrer in skupina Službeno odsotni
Posebna gosta: Jemma in Dave Cooke iz Londona. Petek, 27.11., ob 19. uri - Klub Gemina XII. Cena vstopnice: 15,00 €
Primusove vinske zgodbe - Istrski izbranci - Vinakoper Petek, 27.11., ob 20. uri - Konferenčna dvorana Tacit
Kura, picek in kokot - Predkarnevalski etno - Rock'n'roll s Tadejem a Tošem in muzikanli. 1., 2., 3. in 5.12., ob 19. uri. Cena vstopnice: 15,00 € gemina
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
gemina
ti»
gemina
Foto: ZG
Kuharski nasveti
Kislo zelje
Glede na to, kako zdravo je kislo zelje (zelo bogato z vitaminom C, ki zavira napad gripe!), bo kar prav, da ga uvrstimo na svoj jedilnik. Za popestritev ga pripravite nekoliko drugače.
Kislo zelje z orehi
Sestavine: 20 dag kislega zelja, 5 dag orehovih jedrc, poper, rdeča mleta paprika, bučno olje, česen.
Presno kislo zelje naložimo na krožnik, potresemo in rahlo premešamo z orehovimi jedrci. Česen olupimo in narežemo na rezine. Potresemo po zelju. Popramo, dodamo še rdečo papriko in olje (po kapljicah). Takoj na krožnik in pojemo.
Kislo zelje s paradižnikom
Sestavine: (količine so poljubne - po okusu): kislo zelje, svinjina, kuhan krompir, kuhan pretlačen paradižnik, slanina, čebula, poper, zelena, sol
Kislo zelje prevremo in od-cedimo. Svinjino drobno zreže-mo. Kuhan krompir olupimo in zrežemo na liste, nakockano slanino precvremo. Ocvirke poberemo na krožnik, na masti ocvremo čebulo, zamešamo zelje ter ga pražimo s svinjino. Dodamo poper, če je treba, sol, in nalagamo zelje menjaje s krompirjem v namazano ne-pregorno posodo ali kozico. Plasti polijemo s kuhanim, pre-tlačenim paradižnikom, v katerega smo zamešali zrezane liste zelene. Potresemo s prihranjenimi ocvirki in postavimo v pečico, da se zapeče.
Dušeno kislo zelje s slanino in kislo smetano
Sestavine: 60g slanine, sončnično olje, 1 žlica sladkorja, pol čebule, mleta rdeča paprika, 80 dag kislega zelja, voda, sol, 4 žlice kisle smetane.
Slanino na drobno narežemo in jo prepražimo na olju. Dodamo sladkor in sesekljano čebulo. Vse skupaj dobro premešamo in dodamo mleto rdečo papriko. Dodamo kislo zelje. Zalijemo s slano vodo in počasi dušimo. Med dušenjem večkrat premešamo. Ko je zelje kuhano, dodamo kislo smetano in dobro premešamo. Poleg dušenega zelja lahko ponudimo zapečen krompir ali pečeno polento.
Klobasa in kislo zelje
Sestavine: klobase (za žar), 500 g kislega zelja, 3 stroki česna, 3 žlice moke za zgostitev, sol in poper, ščepec vegete, voda.
Na olju ali žaru popečemo klobase. Pristavimo ekonom lonec ter zelje in česen dušimo v 1,5 dl vode od 10 do 15 minut. Nato lonec odpremo in na zmernem ognju kuhamo še 10 minut. Popopramo po okusu, solimo in dodamo vegeto. Moko zmešamo z 1 dl tople vode in z mešanico zgostimo zelje. Dobro premešamo in kuhamo še minuto. Ponudimo s sveže pečeno klobaso, gorčico in kruhom. (Klobaso in zelje lahko ponudite tudi kot hot dog - v prerezani podolgovati štručki.)
Tačke in repki
Vsekakor je zoprno živeti s psom, ki oddaja neprijeten vonj. Treba je ugotoviti vzrok, zakaj prihaja do neprijetnega vonja. Načeloma zdravi, negovani in pravilno hranjeni psi ne oddajajo prav nobenega vonja, predvsem pa ne smrdijo. Vsekakor potrebujejo bistveno več nege dolgodlaki psi, saj v nasprotnem primeru, predvsem ko so vlažni oziroma mokri, res lahko oddajajo neprijeten vonj. Psi po telesu nimajo žlez znoj-nic, ki so bistvene pri nastajanju neprijetnih vonjav npr. pri
Kislo zelje s fižolom
Sestavine: 1 kg kislega zelja, 70 dag krompirja, 25 dag kuhanega fižola, 1 manjša čebula, 15 dag slanine, 1 žlica moke za podmet, sol, poper, lovorov list.
Zelje kuhamo približno 15 min in vodo odcedimo. Posebej kuhamo v slani vodi olu-pljen in narezan krompir. Ko je krompir skuhan, ga odcedimo, vodo prihranimo. Zmečkamo ga kot za pire in stresemo k zelju. Dolijemo krompirjevo vodo, premešamo, dodamo fižol. V kozici na hitro prepra-žimo drobno narezano čebulo, ji dodamo zaseko, malo popra-žimo in dodamo zelju. Na olju popražimo še moko in jo tudi dodamo zelju. Premešamo, po potrebi dolijemo še malo vode, solimo, popramo, dodamo lovor in pustimo rahlo vreti še približno slabo uro. Tako pripravljeno zelje lahko jemo kot samostojno jed s kruhom, lahko pa zraven ponudimo krompirjeve žgance ali krvavico, pečenico ... Na podoben način naredimo tudi kislo repo. Jed je malo podobna tipični primorski joti.
Kislo zelje s česnom in panceto
Sestavine: 1 kg kislega zelja, 300 gpancete, 10 strokov česna, rdeča mleta pa-
Foto: OM
prlka, čili v prahu.
Kislo zelje dajte v lonec in dolijte toliko vode, da ga pre-krijete. Zavrite. Medtem v se-kalniku zmešajte česen in pan-ceto. Mešanico dodajte zelju, ko zavre. Dodajte še pol žličke mlete paprike in čili. Kuhajte na majhnem ognju še eno uro. Po želji v kislo zelje dodajte suho meso.
Pečeno kislo zelje
Sestavine: 1 kg kislega zelja, 5 dag prekajene vra-tovine, 8 dag puste šunke, 2,5 dl belega vina, 2 dag zaseke, nekaj poprovih zrn, nekaj brinovih jagod, 1 majhna žlička kumine (zdrobljene).
Kislo zelje speremo z vodo, da odstranimo prevelike količine soli. Prevremo ga, odcedi-mo in zabelimo z žlico zaseke. Plitek lončen pekač obložimo s tankimi rezinami vratovine in nanje v tricentimetrskih plasteh naložimo zelje. Med posamezne plasti damo rezine šunke in po nekaj poprovih semen in brinovih jagod. Po vrhu potresemo s kumino, prelijemo z žlico zaseke ter s suhim belim vinom. Pekač postavimo v srednje vročo pečico in počasi zvišujemo temperaturo. Zelje naj v pečici prevre in rahlo zarumeni. Pečeno kislo zelje je stara slovenska jed.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
i
Neprijeten vonj pri kuzku
Pogosta težava, o kateri lastniki kužkov sprašujejo, je, zakaj ima njihov kužek občasno neprijeten vonj. Pri nekaterih se neprijeten vonj pojavlja samo trenutno, pri drugih traja kar nekaj dni in tudi kopanje ne pomaga.
človeku.
Vzroki v uvodu omenjenim težavam so lahko številni. Vnetje obzadnjičnih mešičkov oziroma perianalnih vrečk je lahko vzrok za pojav trenutno zelo neprijetnega vonja, kar se zgodi, če si mošnjičke žival deloma izprazni sama. Vsebina vrečk je res izredno smrdeča in že kapljica iztisnjene tekočine lahko neprijetno zasmrdi. Neprijeten vonj lahko prihaja tudi iz pasjih ust, v primeru, da gre za usta z zanemarjenim zobovjem, polnim zobnega kamna in vnetimi
dlesnimi. Vnetje ušes oziroma sluhovoda je lahko tudi vzrok za širjenje neprijetnega vonja. Prav tako vnetje maternice z gnojnim izcedkom, vnetje prepucija pri kužkih, tudi razne oblike kožnih vnetij lahko povzročijo neprijetne vonjave. Nekvalitetna hrana, predvsem tista iz najnižjega cenovnega razreda, je tudi lahko krivec za neprijeten vonj. Dostikrat pomaga, če dodamo hrani malo jogurta. Zaradi nepravilne prehrane, predvsem gnitja v črevesu, lahko pride do plinjenja živali, ki je tudi lahko zelo moteče, predvsem v stanovanjih. Kužek nas lahko preseneti s prebavnimi motnjami in plinje-njem ravno takrat, ko imamo polno hišo obiskov in lastnik se začne opravičevati, da je vzrok kuža, obiski pa se nejeverno smehljajo in si mislijo svoje.
Pri vseh omenjenih težavah je treba peljati kužka k veterinarju. Le-ta bo glede na vzrok težave predpisal terapijo in uspešno odpravil težavo, ki je privedla do oddajanja neprijetnega vonja. Občasno kopanje psa z medicinskim šamponom, ki vsebuje klorheksidin, je zelo priporočljivo, saj tako prepre-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
čujemo razvoj bakterij in glivic na našem psu. Perianalne vrečke je treba redno prazniti, da ne pride do vnetja, v hujših primerih, ko se prepogosto napolnijo in je vnetje že kronično, pa jih s kirurškim posegom odstranimo. Higiena ustne votline, čiščenje zobnega kamna in odstranitev gnilih zob je nujno potreben poseg ne samo zaradi neprijetnega zadaha, ki ga ima žival, temveč zaradi splošnega zdravstvenega stanja psa. Potencialni neprijeten izcedek iz spolovila pri psičkah se rešuje po kirurški poti, saj gre najverjetneje za vnetje maternice. Neprijetno izločanje plinov pa se rešuje z aplikacijo zdravil, ki stimulirajo delovanje želodčnih in črevesnih žlez in pravilno prehrano.
Vsem, ki menijo, da njihov kužek oddaja neprijeten vonj, ki ne zgine po kopanju živali ali se ponavlja v določenih intervalih, svetujem obisk v ambulanti za male živali, da se kužku in lastniku omogoči prijetno sobivanje.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
V utripu jeseni
Sredi jesenskega meseca listopada se izteka martinov teden, v katerem je Martin spreminjal mošt v vino, zelena narava pa se začne pospešeno odpravljati k zimskemu počitku. Po vremenu na Martinovo godov-no napoveduje bližajočo zimo več pregovorov, od katerih bo gotovo eden obveljal. »Kadar Martin oblake odganja, nestanovitna se zima oznanja,« ali »Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh« ter »Sonce na Martina, pred durmi huda zima« in še tale »Če Martin suši in zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje«.
Preden bo vrtna narava legla k zimskemu počitku ter se odela v snežno odejo, z vrtnih gredic poberemo še poslednje pridelke in pospravimo neuporabne ostanke, dokler pa vremenske in talne razmere še dopuščajo, opravimo jesenske setve ter posaditve, vrtno rastje, ki pa se je že odpravilo k zimskemu počitku, zavarujemo pred pozebo in škodljivci, ki jih prinašajo zimske razmere.
V	SADNEM VRTU, dokler zemlja ni prerazmočena in ne zmrzuje, opravimo jesensko sajenje sadik sadnega drevja. Sadike od nabave v drevesnici pa do sajenja zavarujemo, še posebej pa pazimo, da med prevozom niso izpostavljene vetru in zmrzovanju. Sadike v izogib izsušitvi ali prehladu korenin čimprej posadimo, če pa to vreme in talne razmere onemogočajo, sadike zakopljemo na vrtno gredo tako, da jim zavarujemo korenine pred objedanjem od poljskih miši in voluharja, prav tako pa zavarujemo nadzemne dele sadik z žičnim pletivom, da jih ne obgloda divjad.
V	suhem, toplem in mirnem vremenu opravimo predzim-sko škropljenje breskev, nektarin ter drugih koščičarjev pred breskovo kodravostjo. Breskova kodravost je nevarna ter močno razširjena sadna bolezen koščičarjev. Prezimi v pazduhah listnih in cvetnih brstov ter drevesnem lubju, spomladi pa kmalu po brstenju in listanju prične zvijati in kodrati mlado listje, cvetne brste in nato plodiče ter mladike do stanja, ko prično odmirati in razpadati. Pojava te bolezni ni mogoče pozdraviti, marveč okužbe preprečujemo z večkratnim škropljenjem, v času zimskega mirovanja z bakrenimi pripravki, po brstenju pa z ustreznimi organskimi fungicidi. Prvo pred-zimsko škropljenje opravimo, ko je v drevesni krošnji še nekaj listja, da razkužimo tudi padajoče listje. Škropljenje opravimo temeljito, da škropivo oblije vso brstje v pazduhe ter drevesno skorjo, še posebej mlado lubje. Škropimo, ko ne zmrzuje ter v mirnem in suhem vremenu, če pa škropivo izpere dež, preden se je na drevesni skorji posušilo, škropljenje ponovimo. V zavetnih legah in deževnih zimah škropljenje v drevesih, ki jih težje obvladujemo pred breskovo kodravostjo, opravimo mesečno do stanja brstenja z bakrenimi pripravki.
V	hrambi redno pregledujemo sadje ter izločamo plodove, ki jih je načela sadna gniloba, da ne okužijo zdravih.
V	OKRASNEM VRTU opravimo jesensko sajenje okrasnih drevnin, grmovnic in trajnic ter posajamo čebulice zgodaj spomladi cvetočega cvetja. Opravimo ga, dokler zemlja ni prerazmočena ter ne zmrzuje. V jeseni posajene sadike ter nasade na gredicah zavarujemo z zastirko, da zemljo blizu korenin zavarujemo pred zmrzaljo, sadike pa se v zastrti, toplejši, vlažni ter zračni zemlji skozi zimo dobro ukoreninijo, da prično spomladi brsteti skoraj sočasno z ostalim rastlinjem. Zimzelene listavce, kot so azaleje, rododendroni in podobne, ki uspevajo v kislih zemljah, obložimo po zemlji pod grmom z borovim igli-čevjem, ki zaradi vsebnost smole počasi trohni in bolje prepušča zrak v tla, grme pa obložimo s smrečjem, da cvetno popje ter listje zavarujemo pred ledeno mrzlim zimskim vetrom. Na pozebo občutljivejše trajnice, ki blazinasto obraščajo obrobne gredice in skalnjake, pa prekrijemo z bukovim listjem, ki počasi trohni in prepušča zračnost, da pa ga ne odpiha veter, ga obtežimo s plitko plastjo na pol preperelega komposta.
Z vrta pospravimo ostanke neuporabnih vrtnin, pokošeno travo ter pograbimo listje, kar vse dobro premešamo in kompostiramo. Kompostišče naj bo sestavljeno tako, da v njem za dobro trohnenje prevladuje zračnost.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokolehr: 11 novembra -1% novembra
13 -petek S1*	14-sobota	15-nedelja	16-ponedeljek
17-torek	18- sreda	19-četrtek #	
ZDA še vedno držijo prvo mesto (II. del)
Bilance bank se zaradi padanja vrednosti slabšajo in banke zaradi tega ne posojajo denarja, saj morajo povečevati svoje rezerve zaradi kapitalske ustreznosti. Podatek, da imajo banke v lasti 45 % posojil poslovnemu sektorju, medtem ko so imele v lasti samo 21 % posojil v nepremičninah fizičnih oseb, pove marsikaj. Trenutna ocena je, da bodo banke s tem ciklom odpisov odpisale še več kot trilijon dolarjev in da bo propadlo vsaj okrog 400 manjših oz. regionalnih bank (nekatere napovedi so precej višje, tudi do 1.000). Približno trilijon dolarjev pa je svet odpisal pri poku trga nepremičnin fizičnih oseb. Edino, kar je v tem primeru neznanka, je čas, saj se ne ve, ali se bodo odpisi zgodili v tako kratkem času kot v letu 2007 in začetku 2008, ali pa bo to trajalo do leta 2012 oz. 2014.
Torej, skupnih odpisov iz bilanc v svetu je bilo okrog trilijona dolarjev. Odpisi so se zgodili v zelo kratkem času, nekje pol leta oz. malo več. Sedaj pa nas čakajo še odpisi v ocenjeni višini še enega trilijona dolarjev in neznano v kolikšnem času. Da je torej ta problem lahko še večji, se je potrebno zavedati, da je ocena oz. napoved narejena samo za ZDA in ne za ostali svet. Ne dolgo nazaj sem zasledil poročilo Mednarodnega denarnega sklada, kjer so popravili svojo napoved oz. oceno o vseh odpisih, ki naj bi se še zgodili. Oceno so zaradi izboljšanja stanja iz štirih trilijonov popravili na skupno predvideno vsoto treh trilijonov dolarjev. Torej naj bi se finančni sektor do sedaj uspel znebiti šele ene tretjine težav, kjer se nahaja, ostalo pa mora slej ko prej priti na vrsto.
Zaradi opisanih težav v ozadju in prikrivanja teh informacij osebno ne verjamem v to, da bodo borze samo rasle in rasle. Slej ko prej nas čaka še kakšen padec, ki lahko preraste v resno krizo in v najhujšem primeru sproži še en plaz na borzah, bankah in posledično tudi v celotnem gospodarstvu. Ker se tokrat ne glede na vse po mojem mnenju politiki in centralne banke tega zelo dobro zavedajo, polagam nekaj upanja tudi na njih, saj imajo v ozadju verjetno scenarije za ukrepanje. Edina resna skrb je, da je gospodarstvo v težavah, brezposelnost vsak dan višja in v primeru še enega poka proračuni ne bodo mogli pomagati (za primer lahko pogledamo tudi v malho našega proračuna, kjer ni več kaj vzeti). Kdo in kako ter na kakšen način se lahko spopade s še enim pokom, ostaja odprto vprašanje.
Potrpežljivost in upanje, da se svet ne sesuje še enkrat, tokrat še najbolj leži na ramenih Kitajske in Indije ter deloma Rusije. Kljub vsemu pa so se vsi skeptiki spet naučili, da ZDA še vedno držijo prvo mesto na svetu, in če zbolijo ZDA, slej ko prej zboli cel svet. Z nakupi delnic torej izredno previdno, čeprav lahko še zrastejo. Slej ko prej bo namreč prišlo do popravka, ki zna biti nekoliko močnejši, in če bo takrat finančni sektor za seboj pustil vsaj polovico težav, že danes priporočam nakupe v tistem času. Seveda pa ni možno oceniti ali vedeti, koliko vode bo do takrat še preteklo, zato se igra mačke in miši še vedno nadaljuje!
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Sosed
Vprašanje: Trpim zaradi soseda, ki mi že več let nagaja na različne načine. Ali se bo to končalo, se bom prenehala s tem obremenjevati in sanjati, kaj se bo slabega zgodilo?
Odgovor: Iz karte trenutka vprašanja je moč razbrati, da ste izobražena oseba in da svoje znanje še vedno izpolnjujete in nadgrajujete. Človek se mora celo svojo življenje truditi in ustvarjati. Pravzaprav nikoli ne sme razmišljati o tem, da je dosegel vse in da lahko počiva na lovorikah. Tisti, ki zna v sivi vsakdan vnesti neko kreativno in ustvarjalno energijo, je na dobri poti do uspeha in osebnega zadovoljstva. Ozadje vašega problema se skriva v nenehnem občutku dokazovanja in mnenju po oazi novosti. Vsaka zadeva in problem ima določene zakonitosti in psihološki prestop. Sosed vas je v daljni preteklosti užalil in s tem povzročil nek spor. Na svoj način ste na dogodek pozabili in ga skrili v podzavest. Pravilno je, da bi mu odpustili s srcem in da ne silite v razne težave. Včasih vam želi sporočiti, da je tudi on tisti, ki je sam in da obstaja. Bolj pozitivno bi bilo, da na svoje težave pogledate s svetle strani in da vnesete neko radost. Zdi se mi, da je vaše življenje samo po sebi bolj pusto in da ste osamljeni. Osamljenost zna boleti, toda z njo se je potrebno soočiti in jo vzeti za svojo. Stvari, ki jih ne morete v doglednem času spremeniti, morate sprejeti. Ampak naj vas opozorim, da ne smete biti nikoli negativni in si tako ustvarjati slabega. Kajti
če boste znali vnesti svetle elemente, se bodo stvari uredile. Vsak dan je nov dan in s tem priložnost za mnogo stvari. Razbrati je, da imate pravzaprav veliko časa in ga morate uporabiti sebi v prid. Namig bi se lahko skrival v humanitarnem delu, kajti tako bi osrečili tiste ljudi, ki so nemočni ali na robu družbe. Okrepiti boste morali v življenju tudi vero in biti trdno prepričani v dobro. Seveda se bodo zadeve s sosedom postopoma uredile tako, da boste našli zadovoljstvo in skladnost. Sreča je kot pšenično zrno, ki vzkali dobroto le v rodovitni zemlji. Srečno!
Šifra: Osamljenost
Vprašanje: Zanima me, če mi bo življenje prineslo še kaj lepega. Izgubila sem moža in imam probleme s polnoletnimi otroki?
Odgovor: Človeku se v življenju mora zgoditi vse, tako slabo kot dobro in oboje potrebuje za notranjo (duhovno) in osebnostno rast. Vsak ima toliko pozitivnih in toliko negativnih lastnosti in oboje je normalno. Mnogo bolj pozitivno je, da človek gradi na tistem, kar je v osnovi harmonično in obljublja na določeno harmonijo. Ujetost v prostor in čas je normalna. Svojega pokojnega
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
moža niste spustili in želite, da bi se vam približal. Filma usode se ne da zavrteti nazaj in ostanejo lahko samo spomini. Pravilno je, da se odločite in da zaživite drugačno življenje. Veselje je normalno čustvo in skozi to razsežnost spoznavate svojo pot.
Ko se boste razbremenili bremen preteklosti in stopili korak naprej, boste uvideli, kaj je za vas dobro in kaj ne. Na svoje otroke ste zelo navezani in jih še vedno dojemate kot tedaj, ko so bili še majhni. Označeni ste z likom matere, ki jih ščiti in varuje. Z leti se je vaša vloga močno spremenila in danes je čas, da naredite korak naprej in jih spustite v življenje. Če se bodo vračali po nasvete, jim pomagajte, v nasprotnem primeru naj živijo po svoje. Verjemite, da se bodo težave postopoma uredile in da vam bo tedaj močno lažje. Zelo dobro bo dejstvo, da boste nekoliko bolj pozitivni in da boste vnesli nek plamen ljubezni. Prav gotovo ni izključeno dejstvo, da bo nekoč prišel dan, ko boste spoznali novega moškega. Samota ni nikoli normalna - seveda pa so obdobja izolacije lahko spodbudna in pomagajo narediti pomembne korake naprej. Zapomnite si, da je
SVETOVANJE ZA VAS, ZA VSE NAS...
Ali je možno zaustaviti staranje in si pridobiti nazaj zdravje telesa in duha in vitalnost
Tibetanske vaje
Tibetanske vaje pomlajevanja (v resnici so to duhovni obredi) je pred več kot šestdesetimi leti na Zahod prinesel v Indiji službujoč angleški polkovnik. Med svojim službovanjem v Indiji je slišal govorice, da je resnično možno ustaviti staranje. Popolnoma se je posvetil preverjanju teh govoric in je vztrajal v iskanju.
Po dolgem iskanju »večne mladosti« je v odročnem predelu Himalaje našel budistični tempelj, kjer so menihi izvajali te vaje oziroma obrede že tisoče let. Ti obredi se prenašajo iz generacije do generacije. Menihi so ga sprejeli v svojo sredino in mu razodeli obrede. Pri njih je preživel nekaj let.
Ko se je vrnil na Zahod, ga njegov dober prijatelj Peter Kelder (tudi avtor knjige Vrelec mladosti) sploh ni prepoznal. Izgledal je kot v svojih najboljših letih.
Polkovnik je Kelderju opisal pet obredov in kmalu za tem sta ustanovila skupino ljudi, starejših od 50 let, in se dogovorila, da bodo obrede izvajali dva meseca vsak dan. Rezultati so bili sijajni.
Pokončna drža, vitalnost, izguba odvečnih kilogramov, večja samozavest ...
Vaje nam povrnejo vitalnost in življenjsko energijo, telo postaja vse bolj zdravo in elastično ter zelo se upočasni proces staranja.
Starost in bolezen nas napade-ta zaradi porušenega ravnovesja v delovanju žlez z notranjim izločanjem in energijskimi centri, imenovanimi čakre. Funkcija čaker (čakra pomeni »kolo«) je dovajanje življenjske energije Prane (pomeni »dih življenja«) v naša telesa. Čakre so nevidne našim očem, vidijo jih le jasnovidci in duhovno zelo razviti ljudje.
V	telesu imamo sedem glavnih čaker. Pet jih je nameščenih v hrbtenici in dve v glavi.
Prav tako imamo v telesu sedem žlez z notranjim izločanjem (endokrine žleze). Vsaka od teh žlez je povezana z določeno ča-kro.
V	zdravem telesu se vsaka čakra vrtinči z veliko hitrostjo in omogoča življenjski energiji oziroma Prani (»dih življenja«), da se dviga skozi endokrini sistem. Če se ena ali več čaker začne počasneje vr-tinčiti, je dotok življenjske ener-
Duševno zdravje
Mladostništvo in puberteta
Albino iz okolice Ptuja zanima, kaj je to mladostništvo in kaj je pravzaprav puberteta.
Mladostništvo je razvojni prehod med otroštvom in odraslostjo, v katerem prihaja do pomembnih telesnih, spoznavnih in psihoso-cialnih sprememb, puberteta pa je proces, v katerem posameznik spolno dozori in se lahko začne razmnoževati.
Mladostništvo traja približno desetletje, od starosti približno enajst ali dvanajst let do poznih najstniških ali zgodnjih dvajsetih let. Niti njegov začetek in niti njegov konec nista ostro omejena. To obdobje naj bi se začelo s puberteto, s procesom, ki vodi k spolni zrelosti ali plodnosti - sposobnosti razmnoževanja.
Do dvajsetega stoletja so otroci v zahodnih kulturah vstopili v svet odraslih, ko so telesno dozoreli ali ko so nastopili vajeniško dobo. Danes je ta prehod postopnejši in manj izrazit. Puberteta nastopi prej kot pri prejšnjih generacijah, za poklic pa se najstniki odločajo pozneje, saj zapletena družba zahteva daljše obdobje izobraževanja ali poklicnega usposabljanja, preden mladi lahko prevzamejo odgovornost odraslega človeka.
Za vstop v svet odraslih imamo zakonske določbe (npr. pridobitev volilne pravice pri nas pri 18 letih), sociološke definicije (posamezniki so odrasli, ko se lahko sami vzdržujejo, se poročijo, skrbijo za družino ipd.) ter psihološke definicije (spoznavna zrelost - zmožnost abstraktnega mišljenja, čustvena zrelost -spoznavanje lastne identitete, osamosvajanje od staršev, oblikovanje sistema vrednot in vstopanja v partnerska razmerja).
Pri nekaterih se tako mladostništvo nikoli ne konča, ne glede na njihovo dejansko starost.
mag. Bojan Šinko
življenje vedno nežen cvet, in kdor ga zaliva, se bohoti v naravni lepoti. Draga bralka, pravilno je, da ne pozabite nase in da vidite vse tisto, kar je lepo in prijetno. Imejte se radi in bodite prožni za
majhne pozornosti, ki prinesejo velika dejanja. Ljubezen je univerzalna!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
gije oviran ali celo ustavljen. Tako se prične staranje in bolezen.
Če pospešimo vrtinčenje ča-ker, si znova povrnemo zdravje in mladost. To pa dosežemo s petimi preprostimi vajami. Največ koristi imamo, če jih izvajamo vseh pet po vrstnem redu. Najbolje je, da jih izvajamo zjutraj na tešče, ni pa pogoj. Izvajamo jih brez naprezanja in v enakomernem ritmu. Prvi teden izvajamo vsako trikrat in vsak naslednji teden dodamo dve ponovitvi. V dveh mesecih pridemo do 21 ponovitev - to pa je tudi predpisano število izvajanj.
To so jogijske vaje, ki pa imajo to prednost, da so preproste in nam vzamejo le nekaj minut na dan. Na koncu vaj je dodana še meditacija, s katero dosežemo dodatno očiščenje vseh naših energijskih teles.
Delavnice TIBETANSKE VAJE POMLAJEVANJA bomo pričeli izvajati v našem društvu v novembru.
Delavnice vodi Srečko Koman, ki se s spiritualnostjo in jogo ukvarja 15 let.
Prijave zbiramo na: 051 413 354.
Milena De Viktory
Krvodajalci
31. avgust - Nataša Črček, Obrež 57; Bojan Cimerlajt, Sveti Tomaž 16; Boris Marin, Podgorci 74; Miroslav Špindler, Velika Nedelja 2/b; Sašo Meško, Mihovci 10/b; Marija Levanič, Mihovci 75; Ivan Petek, Spodnji Klju-čarovci 1; Robert Štampar, Brecetova 2, Središče ob Dravi, Jasna Mlakar, Tržec 31/a; Sašo Babič, Pušenci; Slavko Arklinič, Markovci 67/f; Irena Rajh, Gabrnik 34/a; Ivan Ribič, Hrastovec 6/b; Lidija Medved, Podlože 69; Romana Jurič, Dornava 115; Zdravko Borovčak, Mejna c. 30, Turnišče; Janko Majerič, Podvinci 78; Primož Žerak, CM D 12, Ptuj; Franc Kump, Senčak 11; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1/a; Breda Sever, Kvedrova 5, Ptuj; Andreja Perger, Lancova vas 58/a; Janja Bom-bek, Ulica Nikole Tesle 21, Kidričevo; Ivan Milešič, Zloganje 51, Sovodenj; Suzana Kramberger, Mesti Vrh 50; Željko Majcenovic, Lackova 4, Ptuj; Marija Petrena, Prežihova 19, Ptuj; Anton Cafuta, Zg. Jablane 18; Miran Plejnšek, Ul. Haloškega voda 7, Ptuj; Mirjana Šeruga, Bevkova 8, Ptuj.
3. september - Andreja Prijol, Trnovci 30; Boris Vuk, Strmec 16/a; Jasna Raušl, Bratonečice 11; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Jožef Gabro-vec, Pestike 18/c; Stanislav Mislovič, Dornava 35; Vesna Lorbek, Pestike 1/b; Alenka Beširevic, Ob Rogoznici 8, Ptuj; Terezija Belšak, Turški Vrh 71/a; Marija Kočevar, Hrastovec 5/c; Martin Korošec, Hrastovec 26/e; Jurij Mendaš, Prepolje 22; Marjan Horvat, Krčevina pri Ptuju 72; Kristina Kokot,
Hrastovec 3/a; Vlado Bedenik, Kočice 25; Sonja Majcenovič, Hrastovec 39; Nada Kukovec, Goričak 7; Sonja Ko-kot, Hrastovec 27; Stanislav Ivančič, Hrastovec 73/a; Jožef Zebec, Belski Vrh 102; Štefanija Slameršek, Pestike 1/a; Alojz Emeršič, Lancova vas 56; Jožef Belšak, Hrastovec 39; Mateja Rajh, Apače 294; Sonja Bauman, Turški Vrh 1/d; Zdravko Možina, Zabovci 80; Stanko Lenart, Nova vas 72, Ptuj; Nataša Vesenjak, Korenjak 27; Peter Kukovec, Goričak 7; Marjan Ciglar, Ki-car 112/b; Marjeta Trančar Kokot, Korenjak 32; Denis Modric, Kicar 10/a; Jernej Kelc, Pestike 4/a; Leon Pišek, Hotinjska cesta 75, Orehova vas; Janko Lorbek, Pestike 1/b; Jožef Liber, Drenovec 1; Janez Kokot, Korenjak 16; Alojz Korez, Stoperce 70/a; Vida Milunič, Gorenjski Vrh 21; Terezija Ve-senjak, Korenjak 27; Brigita Lužnik, Hrastovec 28; Damir Omerovic, Kicar 31/a; Terezija Zebec, Hrastovec 26/a; Jagoda Liber, Drenovec 1; Darinka Kocjan, Orešje 169; Franc Krajnc, Dornava 13/a; Gordana Kumer, Hra-stovec 92; Marjana Logar Kelc, Pesti-ke 4/a; Janez Kokot, Hrastovec 153; Milko Fajfar, Brezovec 48; Andrejka Mislovič, Borovci 60; Jožef Furman, Gorenjski Vrh 30; Irena Pravdič, Korenjak 10/a; Marija Hronek, Pestike 4/b; Tatjana Krajnc, Hrastovec 134; Dušan Jaušovec, Apače 275; Andrej Malovič, Placar 57/a; Branko Ivančič, Hrastovec 73; Milan Fostnarič, Hra-stovec 26/d; Branko Krošl, Lovrenc na Dravskem polju 2; Andrej Slana, Zagorci 6; Silvo Fuman, Gorenjski Vrh 30; Anton Furman, Gorenjski Vrh 30; Rudi Horvat, Kajuhova 12, Kidričevo.
Slo POP novice
Zasedba Flirrt je v letošnjem letu ponovno pričela aktivno ustvarjati in se najprej predstavila s pesmijo Zbiram vse, kar nosila je, ki so jo poslušalci odlično sprejeli - kot da nekajletnega medijskega in ustvarjalnega premora sploh ne bi bilo. Po poletnih koncertnih predstavitvah pa so, v izboru številnih novih demo posnetkov za album, za jesenske dni pripravili novi singel in se presenetljivo odločili, da oživijo eno od starejših pesmi, ki pred leti svojega mesta na albumu ni našla. Gre za spevno skladbo z naslovom V mojem telesu, kije sicer nastala že davnega leta 2000. Rok Lunaček se skupaj z ostalimi člani zasedbe že kmalu vrača tudi na male ekrane, saj so za pesem V mojem telesu posneli videospot, ki bo na ogled sredi novembra. Potem pa sledi snemanje drugih pesmi za novi album.
■k-k-k
Glasbena sekcija BB Teatra, ki je navdušila s skladbo Od trnja do zvezd, nadaljuje delo kot RetroTeater in predstavlja novi singel Kar daješ, dobiš. Pod avtorstvo se ponovno podpisujeJure Golobič, kije skupaj z Miho Goršetom poskrbel tudi za aranžma. Besedilo je prispevala Eva Breznikar, snemalni del pa je potekal v studiu Mihelič. Ekipa je sodelovala že pri več različnih glasbenih projektih, tokrat pa so združili moči kot RetroTeater. Skladba je bila napisana že v času nastanka predstave Pravkar ločen, a je med kupom številnih drugih čakala v predalu, očitno na pravi trenutek. Takrat niso razmišljali, da bi posneli kaj več kot tematsko pesem za predstavo, vendar so na koncu ugotovili, da imajo pravzaprav dovolj demo posnetkov za cel album, in ob odličnih odzivih so se naposled odločili, da glasbeno ustvarjanje nadaljujejo kot RetroTeater. BB Teater seveda ostaja in nadaljuje svoje delo kot gledališka skupina, z njimi pa bodo kot glasbena sekcija sodelovali tudi prihodnje.
MZ
J.
Ö1
r>

1
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. TINKARA KOVAČ - . LJUBEZEN JE PADLA Z NEBA 9. SAMUI
8.: GAL GJURIN - DALEČ
, LUKAS - GREVA K MEN DOMOV
7. REBEKA DREMELJ - LE ZA KRATEK ČAS 6. JADRANKA JURAS - PODEJ NAPREJ 5. ANIKA HORVAT - SAMO TI 4. COTO feat NEISHA - ČRTA 3. ALYA - BRAZIL 2. VLADO KRESLIN - V PARKU ZA GRADOM 1. JAN PLESTENJAK - PUSTIL TI BOM SANJE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Anavrin predstavljajo studijski album
Zasedbo Anavrin ljubitelji dobrega rocka že nekaj let poznajo, saj so fantje v zadnjih letih poleg prvenca Juice! nanizali več koncertov tako na slovenskih odrih, nekajkrat na leto pa so pokukali tudi čez mejo. Zdaj so pripravili drugi studijski album in ga naslovili Atopic.
Zgodba o drugem studijskem albumu se je začela pred tremi leti, začetki snemanja albuma Atopic pa segajo v leto 2007. Na povabilo angleških producentov (Ana Roca, Aaron Maguire in Duncan Sturrock) so se fantje odpravili v London. V Studiu SAE engineering so posneli prvi del plošče, ki po svojem zvoku kaže na nove smernice v razvoju skupine.
Leto 2008 je bilo v znamenju snemanja preostanka drugega dela plošče, ki je potekalo v studiu Guga recording ob pomoči Saša Gostinčarja in v lastnem studiu SickBastard. Produkcijo so fantje vzeli v svoje roke in v celoti sami opravili postopek snemanja in miksanja albuma, kar pa ni ravno lahek postopek, priznavajo. Veliko energije in znanja je bilo potrebno vložiti, da so dosegli zvok, kot so si ga želeli. »Za nas je bila to super izkušnja in mislimo, da smo si
s tem projektom dokončno izoblikovali zvok, ki nam ustreza in je hkrati bistveno nadgrajen od prvega albuma Juice!.«
Album Atopic je izšel pri založbi Sedvex in vsebuje 12 avtorskih pesmi in predelavo Like a prayer kraljice popa Madonne.
Naslovnica albuma Atopic zasedbe Anavrin
FOTO: Domen Lombergar
»Predelave smo se lotili na malce drugačen način, tako da smo od originala vzeli le besedilo in melodijo vokala, vse ostalo smo predelali po svoje. Ker je bil odziv publike na koncertih odličen, smo se odločili, da vse skupaj tudi posnamemo. Kon-taktirali smo Madonninega založnika, ki je bil navdušen nad našo izvedbo, ter takoj dobili tudi dovoljenje, da lahko uvrstimo pesem na naš album, pri tem pa bodo tudi oni single uvrstili na kompilacijo priredb, ki je namenjena predvsem azijskemu trgu (Japonska in Koreja),« je povedal pevec Damir Lisica.
Uradni izid albuma s promocijskim koncertom bo v petek, 4. 12. 2009, v ljubljanskem Orto baru, album pa je že na prodajnih policah glasbenih trgovin.
MZ
Filmski kotiček
9:06
Vsebina: Policijski inšpektor raziskuje smrt pianista Marjana Ozima. Zdi se, da njegov skok z mostu ni bil samomor, ampak umor, a sledi za morebitnimi zločinci ni in ni...
Ker je to slovenski film, seveda ne gre pričakovati, da bomo dobili žanrsko krimi-nalko, kakršne sicer krasijo naše TV-ekrane. Film že pred vzpostavitvijo te premise da vedeti, da bo šlo za nekaj čisto drugega. Kot vsi Šterkovi filmi je tudi ta pravzaprav eno dolgo stanje zamaknjenosti, meditativen odklop od sveta in predvsem od sebe, v katerem je dialogov sila malo,
9:06
Igrajo: Igor Samobor, Labina Mitevska, Silva Čušin, Pavle Ravnohrib, Gregor Bakovic, Jana Zupančič, Iva Markovič Režija: Igor Šterk Scenarij: Igor Šterk Žanr: drama Dolžina: 71 minut Leto: 2009 Država: Slovenija
pa še ti so povečini neživljenj-ski.
Namesto lovu na morilca smo priča patološki psihološki identifikaciji. Inšpektor med raziskovanjem življenja žrtve ugotovi, da čas njene smrti (9:06) ni naključen, ampak skrbno izbran. Ker se je inšpektor rodil ob točno tej uri, se v njem nekaj premakne. Stvar postane osebna, toliko bolj, ko ugotovi, kaj je ura 9:06 žrtvi pomenila: takrat je Jurij Gagarin poletel v vesolje. 9:06 je za žrtev bila simbol neizživetih sanj, svobode in opomnik, da je zavozila svoje življenje, najbrž zaradi neodločnosti, kaj sploh početi v življenju in kako (žrtev se noče vezati na eno žensko in menjava moške partnerje). Inšpektor žrtvino in svojo uro 9:06 tako doživi kot psihološko stikalo: tudi sam je zavozil svoje življenje (povzročil je smrt svojega otroka, ločitev od žene), a se je od tega čustveno ogradil (tudi do svoje ljubimke, ki o njem ne ve ničesar). Zdaj je ograda padla, a breme krivde je prehudo, zato skozi film počasi prevzema identiteto žrtve, ker z lastno ne more več živeti (še posebej, ko mu umre najboljši prijatelj). Identifikacija je popolna: za-
vrže obetavno prihodnost (hčerko vrne nekdanji ženi in zapusti nosečo ljubimko), preseli se v stanovanje in v novi vlogi prevzame žrtvino ljubimko in ljubimce. Identifikacija je tako popolna, da se seveda ne more končati drugače kot na en način ...
Ta razlaga je morda popolnoma napačna, saj je film zaradi svoje redkobesednosti in majhne ekspozicije zelo odprt za interpretacije in ravno v tem je njegova prednost. Na prvi pogled namreč deluje kot tisto, kar je nekoč veljalo za tipični slovenski film: zamorjen, dolgovezen nerazumljiv, dolgočasen, skratka, tipično slovensko umetniški. A če pustite, da vas njegova introspektivna
meditativnost odnese in ponese, nenadoma v njem najdete lepoto doživljanja filma, toliko bolj, ker nerazumljivi kosci zgodbe končno padejo na svoje mesto. Pri tem izdatno pomaga režija v smislu ne toliko prizorov, kot zaporedja gibajočih fotografij, ki so vse po vrsti izvrstno kompozicijsko urejene, svoje pa doda izpiljen zvok.
Ravno zaradi slednjega se film splača pogledati v kinu (in zato ker ni prekinitev z reklamami, kar bi film ubilo), čeprav je svetlobna leta oddaljen od običajne vrste filmov, zaradi katerih današnja mladina sploh hodi v kino. Kar je v tem primeru nedvomno prednost.
Matej Frece
Potopi se v fantastični, čudoviti in skrivnostni svet Atlantisa in išči Sponge Boba in njegove prijatelje ter jih poskušaj slikati. Če bo tvoja slika med najboljšimi, boš pristal na prvi strani časopisa.
Pošlji:
TD BOB na 3030
l¿M-—D EJSfeJ TD CRASH na 3030
Velikanski leteči stroj je odpeljal Crashevo sestro z rajskega otoka! Crash sumi, da so jo ugrabili njegovi sovražniki na čelu z zlobnim Dr. Neom Cortexom. Sedaj se boš z njim podal v borbo proti zlu v obliki mutantov in velikanskih robotov, vse samo da rešiš Crashevo sestro.	Published By: GLU
Pomagaj znanim risanim junakom Twee-tyu, Bugs Bunnyu, Daffy Ducku in Porky Pigu rešiti njihov dom pred zlobnim Dr. Fricktensteinom. Vendar pazi, kajti zlobni doktor ima na voljo čete svojih pomagacev in bitka prav gotovo ne bo lahka! Naloži si še danes!	Published By: GLU
Pošlji:
TD JUNAK na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 0246-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
Ugankarski slovačrek: CAFE NOIR = pesniška zbirka Leva Detele iz leta 1989; CARICIN = nekdanji Stalingrad; EFA = strupena afriška kača, tudi pursa; IZOKRAT = atiški govornik; MATHISEN = norveški nogometaš (Sveln, 1952-, vzdevek Matta); RZENIK = gora nad Kamniško Bistrico, visoka 1833 m; SCAGNETTI = slovenski arhitekt (Valentin, 1909-).
■euoujsue 'eueASH '>|eje 'upueo '^uszjj
'eIM 'IIAI 'Jegu 'upA 'Jeoy 'uei 'euuesoy 'ujjuoiue 'eisv 'eneiey\ 'ue>| 'si 'guo~| 'io>| ¡uzuis 'eja 'zauiuegoje 'uasinieifl '0A3 'sjoz 'maugeAS 'J|s ¡usauj 'npjn '>|ajod 'o|apo 's|Aeo :ouAejopoA :a>)uezu)t a) A8j!say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 14. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
NEDELJA, 15. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
PONEDELJEK, 16. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). TOREK, 17. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na
današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Zvonko Žibrat). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj).
SREDA, 18. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). ČETRTEK, 19. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PETEK, 20. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Horoskop
OVEN
V	tem tednu se vam bo izpolnila srčna želja. Postali boste zelo opaženi In razbrati bo premik
naprej. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v pogledu službe. Čeprav boste zelo delavni, se vseeno pazite pretirane površnosti. V ljubezni se bo občutila dinamična in radovedna energija.
Sn BIK
Označevala vas bo magnetlčna energija In tako boste zastavljenim ciljem In delavnim nalogam kos. Sprostite in poveselite se. Močan pečat bo imela komunikacija, pogovor in izmenjava mnenj. Sprostila vas bo narava. Poglobite se v duhovna znanja.
DVOJČKA
Odprle se vam bodo določene priložnosti in kreativni navdihi. Poglobili se boste v tisto, kar vam je neznanka. Morda boste celo potrebovali nekoliko več časa za počitek. Razmisliti boste morali o lastni motivaciji. Posebno motivacijo vam bo podaril srčni izvoljenec.
RAK
Za trenutek se bo zazdelo, da ste vi tisti, ki imate čarobno pal-čko In boste stopili v ospredje. S svojim znanjem in izkušnjami boste pomagali drugim. Več časa boste namenili izobraževanju in duhovnim zakonitostim. Vabili vas bodo saloni lepote, koristne učinke bo imela masaža.
LEV
■Tj Najbolj srečni boste, ko boste uvideli svoje sadove dela. Finančno boste napredovali in primerno bo izdelati načrt. Pričakovati je tudi notranjo kreativnosti in ljubeznivost. Največ se boste naučili skozi svoje otroke. Bodite ustvarjalni in dopustite, da vam povedo svoje mnenje!
DEVICA
Pričakovati je obdobje povečanega učenja in napredovanja v pogledu komunikacije. Resnica bo seveda ta, da boste informacije temeljito preverili in naredili korak ali dva naprej. Odločili se boste in stopili naprej in tako okrepili samozavest. Srečanja s prijatelji bodo harmonična.
TEHTNICA
Največja lekcija vas v tem tednu čaka doma in v krogu svoje družlne. Čas boste morali razporediti tako, da boste dokončali tisto, s čimer ste odlašali. Spremljala vas bo povečana resnost in delavnost. O tistem, kar vas tišči v duši, se pogovorite ali si zapišite.
ŠKORPIJON
Veselili se boste drobnih trenutkov in uvideli, kako malo je potrebno do sreče. Učili se boste od svojih otrok in boste odprti za nova znanja. Na delovnem mestu vam bo koristila diplomacija. Sledi čas ugodnih finančnih potez in ne bodite obremenjeni.
STRELEC
Znali boste pravilno vleči niti in tako boste dosegli tisto, kar si želite. Vendarle kljub temu ne boste smeli prehitevati dogodkov. V nastale situacije se bo potrebno poglobiti in najti tudi paleto rešitev. Odločno in pogumno boste stopali naprej in uživali tudi v ljubezni. Res je, da iz majhnega raste veliko.
KOZOROG
V	osnovi boste kmalu uvideli sadove svojega dela in boste nanje upravičeno ponosni. Nakazano je, da boste v pogledu partnerskega življenja naredili analizo in da boste rekli bobu bob. Posebno srečo bodo doživeli tisti, ki so še samski. Srčni izvoljenec vas bo presenetil.
VODNAR
Sledili boste raziskovanju skritih strasti v sebi. Ljubezen vas bo pomirila In okrepila. Na delovnem mestu se boste borili za resnico in pravico. Ugotovili boste, da je vaša pot prava. Humanitarno delo vam bo v samopomoč. Prijetnost občutite med prijatelji in v veseli družbi.
RIBI
Pričakovati je čas, v katerem se bodo vse stvari dogajale s svetlobno hitrostjo v vašo korist. Odločno boste stopili naprej in dokazali svojo moč. Seveda vas bo označevala tudi intuicija in tako boste lahko sledili duhovnim zakonom. Sreča vas ne bo zapustila na delovnem mestu.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Kmetijska oddaja na Radiu Ptuj, vsako nedeljo ob 11.40!
Iščete svoj stil
Maja v črno-sivi modni kombinaciji pletenin
Maja Bombek je 27-letna Ptujčanka, dipl. ekonomistka, ki išče službo. Od zaključka študija je napisala že veliko prošenj, a pričakovanega odgovora še ni prejela. Kot mamica nekajmesečnega otroka ima prostega časa bolj malo, tisto, kolikor ga je, pa porabi za aerobiko in kolesarjenje. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavil partner.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Maja prej ...
. pozneje
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Maji, ki je prvič obiskala kozmetičarko, ugotovili mastno kožo. Mastna koža je v večini nečista, se sveti in je polna razširjenih por in aken, zato je pri takšni koži izrednega pomena čiščenje, pri katerem uporabljamo čistilni gel, milo ali peno, izsušitev pa preprečimo z uporabo tonika. Podnevi je priporočljivo uporabljati vlažilno emulzijo, ki pa naj ne vsebuje lipidnih sestavin proti bakterijskim delovanjem. Po površinskem čiščenju in pilingu so Maji z aparatom izmerili vlažnost kože. Uredili pa so ji tudi obrvi. Priporočili so ji občasno globinsko čiščenje kože v kozmetičnem salonu, ki ga mastna koža nujno potrebuje.
V	Frizerstvu Stanka je za Majo poskrbel frizer Denis Horvat. Lase je najprej pobarval, z odtenkom bakreno rjave je lase pobarval enotno po celi glavi, ker večbarvne tehnike niso več v trendu. Tehnika striženja je potekala v strogih ravnih linijah na zatilju in resastih na sprednjem delu. Ker ima Maja precej tanke lase, ji je kronski del postrigel krajše, da je dosegel večji volumen. Predlagal ji je, da za večji volumen uporablja peno.
Vizažistka Minka Feguš je obraz najprej prekrila s pudrom v kremi in izenačila ton kože, nato pa močneje poudarila oči v temno sivem odtenku in z dodatkom roza. V nežno rožnatem
KOLEKTIV SALONA
njosKo m EensKG
Fiiraeitscvo
Slomškova 22 10 % popust v novembru
tonu so bile tudi ličnice, ustnice je obrobila in poudarila z roza glosom. »Kaj obleči, da ostanemo v toku s trendi, ohranjamo mladosten videz in da nam je seveda v oblačilih nadvse udobno? Nikakor to ne pomeni, da nase oblečemo tista oblačila, ki so sicer aktualna in modna, vendar niso namenjena našemu življenjskemu slogu. Dovolj je, če smo v toku z modnimi dogajanji le s kakšnim detajlom, ki pa se lahko skriva tako v kakšnem kosu oblačila kot v eni od aktualnih barvnih kombinaciji, obliki čevlja ... Današnjo kandidatko Majo je kot mlado mamico potrebno obleči v predvsem udobna in funkcionalna oblačila, saj biti mamica zahteva veliko fleksibilnost, tudi v oblačenju. Glede na vremenske razmere in bližajočo se zimo bodo zadetek v polno aktualna pletena oblačila. Pletenine počasi, a vztrajno prihajajo tudi nazaj na modne brvi in zakaj ne bi še na naše strani. Pletena oblačila za Majo sem izbrala v trgovini Stik, ostale nepogrešljive dodatke, čevlje in torbico pa sem
Foto: Črtomir Goznik
Maja v pleteninah iz prodajalne Stik, čevljih in s torbico iz Alpine.
si sposodila v trgovini Alpina. V Stiku sem se odločila za zelo zanimivo črno sivo pleteno tuniko, ki jo lahko kombiniramo na več načinov, nosimo jo lahko kot samostojno krajšo oblekico, kot tuniko čez legice ali preko hlač. Za Majo sem k tuniki izbrala še tople sive pletene legice, ki so kot nalašč za hladne zimske sprehode. Barve legic se spreminjajo odvisno od barve čevljev oziroma škornjev. Tokrat sem izbrala sive legice, kajti prelivanje s črnimi škornji in črno torbico, se mi je zdelo pri Maji ravno pravšnje. Za letošnjo zimo aktualna črna barva v kombinaciji s sivo, pletenina in usnjeni črni škornji, ki bi bili lahko tudi višji, preko kolena, so tisti elementi, ki jih narekuje letošnja modna industrija
in v katerih Maja daje popoln mladostni videz mlade moderne in sproščene mamice,« je o Ma-jini modni preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovič.
Tudi Maja se je v kozmetičnem studiu Olimpic odločila za masažo, eno izmed najstarejših naravnih metod zdravljenja in ohranjanja zdravja, ki predstavlja sprostitev za delo in um. »Glavna vrednost masaže je neposreden človeški dotik. Dotik nam pomeni nekaj tako naravnega, da bi brez njega postali depresivni ali razdražljivi. Posamezne vrste masaž se med seboj razlikujejo po intenzivnosti na določenem delu telesa in namenu, ki ga želimo z masažo doseči,« je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
Ptuj • Na Osnovni šoli Ljudski vrt
Gledali v zvezde
Kar nekaj časa je v moji glavi zorela ideja o tem, da bi na naši šoli organizirali gledanje nočnega neba oziroma astronomski večer.
Foto: Rok Golob
S teleskopom so v tem času lepo vidni planet Jupiter in njegove štiri največje lune.
V	letošnjem šolskem letu sem mentorica nadarjenim učencem za fiziko in astronomijo, izvajam pa tudi izbirni predmet Astronomija. Skupaj s kolegicami, ki delajo z nadarjenimi učenci za matematiko, zgodovino, geografijo in kemijo, Majdo Švagan, Mileno Krajnc in Jožico Lešnik, sem se dogovorila, da to dejavnost dejansko izvedemo. Stvar smo zastavili nekoliko širše in nismo gledali samo zvezd, ampak smo izvedli še nekaj drugih zanimivih delavnic.
V	torek, 20. oktobra, smo se ob 16.30 zbrali pred šolo, kjer smo najprej opazovali Sonce in izbruhe na Soncu. Pri tem so se učenci zaradi velikega zanimanja razdelili v tri skupine, v katerih so nato ostali ves večer. Sledila je astronomska delavnica. Učenci so izdelovali rakete, ki so jih nato spuščali v parku Ljudski vrt. Po vrnitvi v šolo so si po skupinah ogledali multi-medijsko predstavitev o našem osončju, izdelovali vulkan in si ogledali gibanje zvezd in ostalih
nebesnih teles v napihljivem planetariju. Seveda pa na krasno jesensko nočno nebo še nismo pozabili. V tem času je zgodaj zvečer tudi brez teleskopa zelo lepo viden planet Jupiter, s teleskopom pa smo videli še njegove štiri lune. Ogledali smo si še dvozvezdje, v katerem zvezdi krožita druga okrog druge, nam najbližjo galaksijo Andromedo in kopico zvezd, ki jo imenujemo Plejade ali po slovensko Koklja s piščeti. Očarani nad zvezdami smo astronomski večer zaključili okrog 21. ure.
Dejavnost smo nadaljevali v četrtek, 22. oktobra, ko smo si ogledali dokumentarec o razvoju teleskopov od Galilea do danes. Po ogledu smo strnili spoznanja, sestavljali modele osončja, izdelovali plakate in naredili nekaj kemijskih poskusov.
Ob koncu smo bili vsi enotnega mnenja. Dejavnost je potrebno ponoviti. Želimo si le, da bi imeli tudi prihodnje leto jasen dan in noč za opazovanje.
Jasmina Žel
Od tod in tam
Sestrže • Kožuhanje po starem
Foto: Brlgita Ptlčar
V domu krajanov na Sestržah so se pred kakim mesecem zbrali kožuhači - okoli petdeset kmečkih žena iz društev Majšperk, Kidričevo, Kebel in Stoperce - na četrtem kožuhanju. Organizator tega domačega praznika, ki so ga poimenovale Od zrna do kruha, so bile kmečke žene iz Majšperka. Njihova predsednica Štefka Medvedje poskrbela, da se je na ta domači kmečki praznik vedno kaj dogajalo. Kožuha-rice in kožuharji so si pripovedovali šale, zapeli domače ljudske pesmi, na harmoniko pa jih je spremljala Katica Krošl iz Leskovca. Po zaključku so tekmovale, katera najprej zlušči strok koruze, po končanem delu pa so si pripravile prijetno pojedino, kjer ni manjkalo domače orehove potice in dobre domače kapljice, pa tudi zaplesale so.
Brigita Ptičar
Sv. Tomaž • Srečanje z lovcema
Foto: arhiv vrtca Sv. Tomaž
V okviru Tedna otroka smo v vrtcu Ježek pri OŠ Sveti Tomaž pripravili zanimive dejavnosti. V
ponedeljek, 5. okotbra, smo se otroci z vzgojiteljicami odpravili do lovske koče. Ker je bila pot za malčke malce predolga, smo se odpeljali kar z avtobusom. Večina otrok se je peljala prvič, zato je bilo to zanje posebno doživetje, spet drugi so jokali, ker jih je bilo strah. Avtobus nas je odložil ob robu gozda, zato je bilo treba še malo pešačiti do želenega cilja. Ko smo pricapljali skozi gozd, smo pred sabo uzrli kočo, last Lovske družine Tomaž pri Ormožu. Tam sta nas prijazno sprejela lovca s kužkom, oblečena v lovska oblačila. Prijetno sta nas presenetila, saj sta nam najprej razkazala notranjost lovskega doma in njihove lovske trofeje. Za prijeten dan se zahvaljujemo g. Vladimirju Kovačiču in Tonetu Mandlju.
Otroci in strokovne delavke vrtca
Polenšak • Žetev ajde
Foto: Martina Horvat
Poleg že tradicionalnega praznika žetve (letos je bil 46.) so si na Polenšaku omislili še eno žetev: 16. okotbra so želi ajdo. Ponovno je bilo delo opravljeno na starodavni način - s starim orodjem, pa tudi udeleženci so bili starejši, ki imajo to opravilo še živo v spominu. Mlajši so dogajanje v glavnem opazovali in se učili. Po žetvi so ajdo spravili v gospodarsko poslopje turističnega društva, da se je snopje 11 dni sušilo, 27. oktobra pa sojo možje zmlatili s trešmašino, cepmi in še čim. Slamo so podarili sosedu za krmo, zrnje pa skrbno spravili, da se naslednje leto iz njega pripravi kaj dobrega - tokrat ajdovega.
Marija Horvat
Literarno kolo (74) • Stanko Kociper - 2
Knjiga meseca
Slovenski klasiki v stripu!
Stripovska umetnost je na Slovenskem v zadnjem času spet nekoliko pridobila na svoji veljavi, čeprav avtorji stripov tožijo, da je le malo prostora, kjer bi lahko svoja dela objavljali. Pa res: zasledimo jih tu in tam v kakšnem časopisu ali reviji, drugače pa je s tem žanrom še vedno slabo. Kar pa še ne pomeni, da pri nas ni odličnih striparjev - dokaz za to je tudi odlična knjiga Slovenski klasiki v stripu.
Lovro Mavrič je v Mladini o knjigi zapisal: »Monumentalen, pretežno duhovit in mestoma pohujšljiv globinski prerez temeljnih del in občih mest slovenske kulture, od najvzvi-ženejših višav visoke umetnosti do najponižnejših nižav množične zabave, od halštatske dobe do postmodernizma, skozi pikro oko najbolj zavržene med vsemi umetnostmi zvrstmi, stripa. Klasiki, ki bodo brani, pomnjeni in citirani brez prisile.«
Uredniku Tomažu Lavriču je uspelo združiti različna področja umetnosti - od glasbe, literature pa vse do filozofije. Tako so na istem mestu zbrani klasični trenutki slovenskih pesnikov in pisateljev, z imeni kot so: Branka Jurca, Janko Kersnik, Janez Trdina, France Prešeren, Svetlana Makarovič, Ivan Cankar in mnogi drugi. Ob vseh teh imenih pa se znajde lutkar Nace Simončič, filozof Slavoj Žižek in ljudje iz sveta glasbe, npr. Avseniki, Nieti, skupina Big foot mama, Helena Blagne.
Avtorji stripov so na slogovno različne načine predstavili odlomke iz znanih besedil, pri čemer so prepoznavne motive nekoliko predelali in jih aktualizirali.
In to je prva velika vrednost knjige. S starih, včasih že nekoliko zaprašenih literarnih besedil so popihali ves prah, kar se ga je nabralo, in vse skupaj predstavili na način, ki je današnjemu bralcu bližji. Tako so se nekateri striparji povsem držali izvirnikov, spet drugi so vse skupaj prenesli v sodobni prostor in čas in vse skupaj oplemenitili s kančkom ironije ter vnesli pereče politične in družbene probleme.
Med avtorji stripov gre omeniti Marjana Mančka, Tomaža Lavriča, Jakoba Klemenčiča, Matjaža Bertonclja in Grego Ma-stnaka, seveda pa tudi drugi niti malo ne zaostajajo. Pravzaprav so morali ob vseh veščinah za obvladovanje stripa pokazati še veliko več. Ne samo da so morali dobro poznati besedila, ki so jih nato prelevili v strip, zaradi količinske omejitve je bilo potrebno temeljno idejo, bistvo strniti na eno samo stran v knjigi.
Druga velika vrednost te knjige je gotovo v tem, da lahko bralec na nov in neobremenjen način osveži nekatere temeljne premike v literarni zgodovini in umetnosti širše, vendar mora biti pri tem tudi dovolj odprt. Nekatera klasična besedila, ki so morda v očeh koga skoraj sveta, so predelana do te mere, da bi lahko koga po nepotrebnem vznemirila. Morda bi porekel, da so z načinom, ki so ga izbrali nekateri od stri-parjev, nekoliko prestopilo meje dobrega okusa, a to je le še eno bogastvo te knjige, da preprosto moramo pustiti toliko svobode, da umetnost vsak razume, kakor jo pač razume, in se o tem tudi jasno, glasno in javno izrazi, če to želi. Veliko je družbene parodije, ironije, nekateri stripi so politično predrzni in zelo kritični, nekateri stripi so iz zakrite literarne erotike razgrnila meseno pornografijo.
A vse skupaj dokazuje troje: kako so posamezni umetniški mediji med seboj povezani in kako umetnike z različnih področij vznemirjajo podobne stvari, le da jih »predelajo« na najrazličnejše načine. In tretje: ta zbirka stripov je pravzaprav potrdila, zakaj lahko nekaterim besedilom opravičeno rečemo klasična. Njihove teme so namreč tako aktualne, da jih lahko brez težav takoj umestimo tudi v današnji čas.
Z besedami in sliko ali samo s sliko nas nagovarjajo avtorji stripov. Priporočam vam, da vstopite v svet slovenskega stripa, v knjigo, ki vas pelje po vseh svetovih hkrati - stri-povskem, literarnem, glasbenem, filozofskem, ..., knjiga, ki zabava in opozarja, knjiga, ki vznemirja in umirja, knjiga, ki nasmeji in razsrdi, knjiga, ki jo je potrebno prebrati - malo za šalo, malo zares!
David Bedrač
Markacije njegovega življenja
V Mariboru je nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji, kjer si je lomil jezik z latinskimi skloni, ki mu sprva niso šli najbolje od ust. Šele ko ga je pod svoje okrilje vzel njegov stric dr. Janez Ev. Kociper, se je mladi Stanko počasi privadil na novo okolje.
To mu je nudilo obilje znanja, ustvarjalnosti pa tudi drugih aktivnosti. Znano je, da se je rad ukvarjal s športom in družabnimi plesi. V četrti gimnaziji je napisal misijonsko igrico Marija pomaga, pri Sv. Miklavžu pa je ustanovil celo otroško zvezo za Afriko, saj je sanjal, da bo postal misijonar. Ker ga je zadela tudi ljubezen, se je ob dramskih in proznih poskusih iz njega vsul tudi pesniški plaz. Pisal je ljubezenske pesmi, ena od njih, Pomlad, je bila objavljena v reviji Vrtec, nekatera besedila pa je pod psevdonimom poslal na revijo Mentor, ki mu jih je nekaj nato objavila.
Naslednja pomembna »markacija« na pohodu po njegovem življenju so bila gotovo študentska leta, s katerimi tudi pričenja delo Kar sem živel. Jeseni 1936 se je vpisal na Pravno fakulteto in se kot študent preživljal z inštrukcijami. To obdobje pa je pomembno tudi, ker je pričel brskati po lokalni zgodovini in pisati študije iz prleških pravnih in zgodovinskih dokumentov. Najbrž si je prav tu nabiral veščine natančnega kronista, kakršen je bil kasneje v vseh svojih delih, in poznavalca obče zgodovine. Ni pa ga tovrstno raziskovanje tako prevzelo, da bi literarno ustvarjanje povsem opustil. V glavnem je še vedno gojil ljubezen do dramatike. V tem obdobju je bila napisana in leta 1940 objavljena pri Cirilovi tiskarni v Mariboru drama Zasad.
Sledilo je mračno obdobje -napad na Jugoslavijo in okupacija. Čeprav neradi, moramo postati tudi ob tej »markaciji« njegove življenjske poti. Motivi vojne so ga namreč - tako kot večino literatov tega obdobja - usodno zaznamovali. Obdobje med vojno pa je pomembno še zaradi osrednjega dela Stanka Kocipra, romana Goričanec, ki je izšel leta 1942 v zbirki Naša knjiga Jugoslovanske knjigarne. Pisatelj izida romana sicer ni mogel podo-življati, saj je bil prav v tistem času v taborišču v Chiesanuo-
(Beckett-Ionesco)
S premiki v dramski poetiki absurda in avantgardnega gledališča je bil tesno povezan tudi Eugene Ionesco, francoski dramatik romunskega rodu, ki se je rodil 26. novembra 1909. Njegova dramska dela so prav tako vnesla številne novosti. Pravzaprav so dramo v starem, tradicionalnem pojmovanju v marsikaterem pogledu razvrednotila. Teme, ki jih je obravnaval, so bile zelo moderne, zgradba dramskega besedila je bila daleč od tiste, ki je obstajala pred tem. Režiserske opombe, ki so pomembna vez med
Stcmko Kociper
GORIČANEC
vi pri Padovi.
Preden pa se ustavimo pri poglavitnem delu Goričanec, pa ne moremo mimo prelomne »markacije« na poti - leto 1943.
»V začetku oktobra 1943 je po pozivu in hkrati v skladu s svojo osnovno politično usmeritvijo vstopil v novo-osnovano Slovensko domo-branstvo, tam je bil določen za propagandne naloge ...,« piše Boris Mlakar v svoji spremni študiji h knjigi Kar sem živel. In tu pridemo do točke, zakaj se je nazadnje odselil v Argentino, kamor je z družino prispel leta 1949. Štiri leta prej ga je namreč bremenila tožba: narodno izdajstvo in moralna pomoč okupatorju.
Domobranstvo in umik v Argentino mu je sicer marsikdo zameril, a če to odmislimo in pogledamo nanj kot na ustvarjalca velikih razsežnosti, potem ugotovimo, da imamo opravka z nekaterimi odličnimi literarnimi besedili.
Eno takih je gotovo roman Goričanec, ki ga večina literarnih zgodovinarjev postavlja v središče njegovega opusa. Knjiga, opremljena z dragoceno študijo Jožeta Pogačnika z naslovom Idila kot aktivno življenjsko načelo, ima na koncu dodan slovar narečnih besed. Avtor ne skriva, da je uporabil vrsto narečnih besed, celo takih, ki so nekoliko popačene ali so tujega izvora. Že naslov Goričanec skriva majhno narečno past. Če bi kdo zmotno mislil, da ima to kaj s poimenovanjem prebivalcev po določeni pokrajini, temu ni tako.
zapisanim in uprizorjenim besedilom, so izginile ali pa prevzele povsem druge funkcije.
Kot pri Beckettu je tudi za dramatiko Ionesca značilno gojenje poetike absurda in človeka, ujetega v ponavljajoče se vzorce, iz katerih ne zmore in ne zna izstopiti, le da Ionesco ujetost razume kot smrt. Njegovi junaki živijo v nenehnem strahu pred smrtjo in se zato, da bi ubežali, vedejo zelo nesmiselno.
Med dramskimi besedili je najbolj znana Plešasta pevka, zanimiva pa so tudi: Učna
Goričanec je, kot je v priloženem slovarju pojasnjeno in zapisano, vinogradnik.
Sicer pa bralcem s štajerskih in prekmurskih koncev te besede le ne bi smele delati velikih preglavic, nekatere med njimi so tu in tam še vedno žive med ljudmi. Pa vendar - kot zanimivost - nekaj besed iz dodanega slovarja: »BOSMAN - podolgovat, iz finega, kvašenega testa spleten hlebec za gostuvanje; Č NTA -kost; DOJNO - nekdaj skupen naziv za mleko, smetano, sir in sirotko; GLUHAČA - gluha ženska; KEHELJ - čekan, zob; MERTIK - z zrnjem plačana mezda mlatiču (tudi v naslovu ene od pisateljevih osrednjih črtic, o kateri smo že pisali); ZAFUJFAN - zamazan, zama-ščen, usran itd.«
Ob živem narečnem jeziku v romanu je potrebno dodati, da le-tega odlikuje še večplastnost zgodbe, zaradi česar je bil za tedanje čase precej moderen. Ob zgodbi človeka, zavezanega svojemu vinogradu, se pred bralcem odvija ljubezenska zgodba, zgodba o zemlji, zgodba o lepoti pokrajine, in ves čas prisotna zgodba odtujenosti. Ljudje, ki si nastopajo kot tujci na taki psi-hosocialni ravni, so zelo svež literarni element. Motiv za tujskost, tekmovalnost in celo sovraštvo tako postane zemlja oz. vinograd. Gre za spopad, ki je male vinogradnike močno prizadel. Zaradi velikih, tistih, ki so posedovali neprimerno več zemlje in vinogradov, so bili manjši na veliki škodi. Pestilo jih je pomanjkanje denarja, prezadolženost in vsesplošna revščina, zato mali vinogradnik ni mogel konkurirati izvrstnim vinom velikih vinogradnikov. Ni mogel pridelovati sortiranih vin, kar pa je pridelal, je prodajal po smešno nizkih cenah.
Problemi, ki so aktualni še danes. Osebne stiske, ki se raz-predejo nato na celotno družino in pokrajino, problemi, ki izhajajo iz narave, ki je pod go-ričancem kot darilo in svarilo hkrati. A človek v Goričancu
ura, Stoli in Nosorogi. Kot pri irskem sodobniku je tudi tukaj scenskih zahtev malo, v ospredju pa je človek kot bitje nelogičnosti, posameznik, ki je tako obremenjen s samim seboj, da prisotnosti sočloveka ne zmore. Ta ga namreč omejuje v lastni (ne)svobodi, v pogrezanju v lastni strah pred smrtjo. Zato ni čudno, da so dialogi v njegovih delih nelogični in nikakor ne delujejo na principu dražljaja in reakcije.
Osebe govorijo ena mimo druge, v prazen prostor, v katerem se nihče na nikogar ne odziva. Najprej ta komunikacijska praznota deluje komično, v nadaljevanju pa v bralcu vzbudi tesnobne občutke. Grozljiva je namreč misel, da smo si tako tuji in tako pogreznjeni vase, da se celo v istem jeziku ne ra-
je človek odpuščanja. Narava je nad njim. Odpušča ji, ker ve, da je prav, če je vzela, in je prav, če bo ponovno rodila.
Liričnosti in skoraj pesniških opisov pokrajine in ljudi ter njihovih odnosov tako tudi v tem romanu ne manjka: »Vroče poletno sonce se je počasi umikalo za Vinski vrh prijetnemu hladu, ki se je gostil nad grabo. Vedno više se je pomikala senca na nasprotnem hribu, da so se na koncu lesketali v soncu samo še nemirni listi na vitkih jagnedih vrh Kajžarja./.../Prelepo jima je bilo v dušah, da ne bi bila sedaj, ko sta drug drugemu razkrila svoje srce, vsaj nekaj hipov tako slonela pod bukovjem, ki je šumelo med ptičjim cvrčanjem. /.../ Celi roji škorcev so s cvrčanjem mešali pisano ropotanje klopotcev in se spuščali v vinograde, da so pomagali zobati dečadi, ki se je skrivala za trsje.«
Prav gotovo gre za roman, ki je s prepletom drobnih in na drugi strani velikih zgodb zanimiv še danes. Tudi Pogačnik v spremni besedi ugotavlja, da bodo sodobnega bralca pritegnile idilične razsežnosti romana.
Kot Kociprovo življenje, ki ni bilo idilično, a je po rojstni idili neprestano hrepenelo. Ko se je po dolgih letih Argentine leta 1993 vrnil domov, je bil to zanj zgodovinski trenutek. Sprehodil se je po Slovenskih goricah, po zemlji, kjer je odraščal in kljub tehnološkemu napredku in nekoliko spremenjeni podobi kmečke pokrajine, je še vedno čutil svoje korenine.
Pa smo pri poslednji »markaciji« sprehoda po njegovem življenju, označeni z datumom 24. junij 1998, ko je pisatelj umrl v argentinskem Buenes Airesu.
Ostajajo pa literarna dela, ki nas bodo še naprej opozarjala na neko preteklo obdobje in so dokument tistih časov, »ko so klopotci po goricah (še) igrali sozvočje tisočerih ropo-tov . «
David Bedrač
zumemo več.
In tu je ena tistih točk, ko dramatika absurda postane sorodna z življenjem. Kolikokrat se zgodi, da smo tako obremenjeni s svojimi problemi, da drugih kar ne slišimo. In kolikokrat se zgodi, da se sploh ne pogovarjamo. Tako vsa avantgardna besedila niso več zgolj pisanje nekega zmedenega in rahlo prismuknjenega dramatika, temveč ostra analiza družbe in ljudi, mogočno ogledalo, v katerega smo se prisiljeni gledati, četudi skozi zaprte oči.
Beckett in Ionesco sta med osrednjimi arhitekti takih ogledal. Vprašanje pa je, ali jima naj bomo hvaležni zanje ali naj ju preklinjamo za vso povzročeno grozo na površini teh ogledal.
David Bedrač
Literarni dvojčki - 30
Groza na površini ogledal
Slovenija • Z novinarske konference kmetijskega ministra
Pridelovalci žit brez državne pomoči
Na sredini novinarski konferenci, ki je bila sicer prvenstveno namenjena predstavitvi dela kmetijskega ministrstva v minulem letu, je Milan Pogačnik spregovoril tudi o kratkoročnih premostitvenih ukrepih, ki naj bi nekoliko omilili krizo na kmetijskem področju.
Med slednjimi je izpostavil hitrejša izplačila ukrepov skupne kmetijske politike, popolno izvzetje plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz obdavčitve in upravičenost kmetov do višjega povračila trošarin za energente v kmetijstvu in gozdarstvu, splošne davčne olajšave za zavezance z nižjimi dohodki v kmetijstvu ter investicijske olajšave, dodatne 4 milijone EUR za pridelovalce mleka in žit, podprtje tržno cenovnih ukrepov v Bruslju ter dodatno finančno pomoč EU za mleko v letu 2010.
Kmetijski minister Milan Pogačnik je med drugim povedal, da se kriteriji državne pomoči za pridelovalce žit ne bodo spremenili, so pa v ukrep pomoči po novem vključili vse zavarovane pridelovalce mleka, kar se bo odražalo v nižjem znesku pomoči na glavo živali.
Slovenija • Dan spomina na žrtve prometnih nesreč
Svečke v opomin prižigamo v ponedeljek
Zaradi vse večjega števila mrtvih in poškodovanih na cestah po vsem svetu so v Svetovni zdravstveni organizaciji leta 2007 tretji vikend v novembru proglasili za dan spomina na vse žrtve prometnih nesreč. Strokovnjaki tako ocenjujejo, da na svetovnih cestah letno umre približno 1,26 milijona udeležencev, dnevno to pomeni smrt najmanj 3450 ljudi. Tudi število poškodovanih iz leta v leto narašča. Ocenjujejo, da se letno v prometnih nesrečah poškoduje okoli 50 milijonov ljudi, pet milijonov pa jih za vedno ostane invalidnih. Da bi preprečili številne prometne nesreče v cestnem prometu, organizirajo razne organizacije po vsem svetu preventivne
aktivnosti, in sicer da bi umirili hitrost vožnje, omogočili večjo vidnost pešcev, zagotovili dosledno uporabo varnostnih pasov ter varnostnih sedežev za otroke, dosledno uporabo varnostnih čelad ter zmanjšanje vinjenih udeležencev v cestnem prometu.
Statistični kazalci umrlih na naših cestah se izboljšujejo, zlasti če jih primerjamo z letom 2007, vendar smo še daleč od zastavljenega cilja oz. vizije: NIČ mrtvih in NIČ hudo poškodovanih na slovenskih cestah. Kljub temu ne smemo pozabiti na žrtve prometnih nesreč in njihove bližnje, trajno poškodovane, ki jim je prometna nesreča popolnoma spremenila življenje, in druge, ki jih je pro-
Tako je po besedah Pogačnika Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AR-SKTRP) v teh dneh pričela izdajati odločbe za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in bo do konca tedna izdala 38.000 odločb v skupni vrednosti 30 milijonov evrov, prva nakazila pa bodo izvedena že danes. Preostale odločbe za ta območja bo agencija izdala do konca januarja.
Izdajo odločb za enotna plačila bo agencija pričela v decembru in nadaljevala v januarju, ko bo izplačala predvidoma 100 milijonov evrov neposrednih plačil iz naslova sheme enotnega plačila, drugih ukrepov na površino ter premij in dodatne premije za ovce in koze. Minister je poudaril, da so bili zahtevki za ukrepe skupne kmetijske politike že letos izplačani v povprečju dva meseca prej kot v
lanskem letu. Do konca oktobra je agencija skupno izplačala 275,4 milijona evrov.
Sicer pa naj bi Slovenija, kot je še povedal Pogačnik, dobro črpala denar iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Po najnovejših podatkih Evropske komisije se je Slovenija uvrstila na prvo mesto med novimi državami članicami in na osmo med vsemi državami članicami po uspešnosti črpanja, saj je do 30. 9. 2009 počrpala dobrih 29 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev v programskem obdobju 2007-2013.
Vsi mlekarji upravičenci do pomoči, a v nižjem znesku
Nekoliko manj navdušenja pa bo gotovo med tistimi
kmeti, ki so upali na spremembe kriterijev pri dodelitvi pomoči za pšenico. Minister Milan Pogačnik je namreč zelo jasno povedal: »Pogoji za dodelitev pomoči pridelovalcem pšenice se ne bodo spremenili in ostajajo takšni, kot so določeni v uredbi!«
Pogoji so bili pripravljeni v okviru strokovne Komisije za preučitev slabšanja ekonomskih razmer pri pridelavi pšenice, v katero so bili vključeni tudi predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).
Glede dodelitev pomoči pridelovalcem mleka pa se bo ukrep pomoči razširili v skladu z zahtevo KGZS in Sindikata kmetov Slovenije, da se med upravičence vključi tudi tiste proizvajalce mleka, ki so se prostovoljno vključili v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Število upravičencev se bo zaradi tega povečalo, kar bo imelo za posledico, da se bo vrednost pomoči z do sedaj predvidenih 42 evrov na kravo ustrezno znižala. Skupna vrednost ukrepa v višini 2 milijonov evrov ostaja nespremenjena. Zaradi specifičnosti obdelave vlog se bo izplačilo ukrepa izvedlo v letu 2010.
SM (vir: MKGP)
Majšperk • Kmalu novo krožišče
Svetovna zdravstvena organizacija je na podlagi resolucije Združenih narodov leta 2007 imenovala tretjo nedeljo v novembru za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. V MO Ptuj se bomo s prižiganjem sveč vseh žrtev prometnih nesreč spomnili v ponedeljek, 16. novembra.
Foto: M. Ozmec
V letošnjem letu je na slovenskih cestah ugasnilo že 156 človeških življenj, kar je sicer manj kot lani, a še vedno preveč ...
metna nesreča zaznamovala do konca življenja.
V letošnjem letu bo tretji vikend v novembru potekal v duhu številnih aktivnosti ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč. V akcijo se vključuje tudi mestna občina Ptuj, kjer bodo pod okriljem Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na dan spomina na žrtve prometnih nesreč prižgali svečke, in sicer v ponedeljek, 16. novembra, od 9. do 13. ure pri spomeniku padlim borcem v Narodnoosvobodilnem boju slovenskega naroda ob Spominskem parku na Volkmerjevi cesti. Občane vseh starosti bodo pričakali predstavniki Združenja šoferjev in avtomehanikov, ki bodo po potrebi občanom pomagali pri prižiganju sveč. Svečke v spomin in opomin bosta prižgala tudi župan mesne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj Franc Kozel.
Vse prižgane svečke naj služijo kot opomin, da je ta dan namenjen spominu in premisleku ob izgubi najdražjih: sorodnikov, prijateljev, sošolcev, sosedov, znancev, sokrajanov ali someščanov. S prižgano svečko želimo pozvati vse udeležence na slovenskih, evropskih in svetovnih cestah k uresničitvi želje, naj bo ta dan - dan brez prometnih nesreč. Zato vabimo vse Ptujčane in Ptujčanke, vrtčevske skupine, osnovnošolce, dijake, študente, naj pridejo in sami ali v skupinah prižgejo svečko v spomin ali opomin!
OM
Dela naj bi bila končana do konca meseca
Po sodobno zgrajenem in urejenem krožišču na Ptujski Gori, ki so ga svečano predali namenu ob letošnjem prazniku občine Majšperk, v teh dneh na območje te haloške občine gradijo še eno krožišče v samem centru naselja Majšperk.
Novo krožišče nastaja v dosedanjem križišču treh cest, in sicer ceste, ki vodi od bencinskega servisa s cestama, ki vodita proti Doleni in proti Rogatcu. Delavci Cestnega podjetja Ptuj, ki je glavni izvajalec gradbenih del, so zemeljska dela pričeli v začetku septembra. Kot je pojasnil direktor občinske uprave Gorazd La-dinek, je naročnik in glavni investitor vseh del Republika
Slovenija, oziroma direkcija Republike Slovenije za ceste pri Ministrstvu za promet.
Celotna vrednost investicije je po podpisani pogodbi okoli 377.277 evrov, od tega bo dobrih 67.284 evrov ali skoraj 18 odstotkov sredstev sofinancirala Občina Majšperk, preostali del pa direkcija RS za ceste. Delavci Cestnega podjetja Ptuj, ki lovijo čas in lepo vreme, so prepričani, da bodo dela do-
končana do predvidenega roka, to pa je do 30. novembra. Gradbeni delavci pa s pomočjo gradbene mehanizacije lovijo še zadnje lepe jesenske dni za izgradnjo vodovodnega omrežja v Halozah; trenutno potekajo dela na območju krajevne skupnosti Stoperce, zamenjavo dotrajanih in spornih salonitnih cevi pa opravljajo na trasi med Ptujsko Goro in naseljem Breg pri Majšperku.
OM
y t
• -1"* m-
•a"	'
__■ ■■ -
r1' .X. • '	. • ....
■M&'i
v .
'M:..
-I
Foto: M. Ozmec
Novo krožišče v Majšperku je v teh dneh že dobilo svojo podobo, delavci CP Ptuj pa hitijo, da bi ga dokončali do konca meseca.
Foto: SM
Ptuj • Arheološki muzej se želi zgledovati po Arlesu
Zamisel iz francoske Provanse na ptujskih tleh?
Včasih je potrebno iti malo čez mejo, da človek dobi kakšno uporabno idejo za rešitev problema, ki ni samo njegov problem ali problem stroke, s katero se ukvarja, temveč širšega okolja. Ptuj z okolico je prava zakladnica arheološkega bogastva, a potem, ko ga arheologi izkopljejo, ponikne - skrijejo ga v depoje, kjer nikomur ne koristi, ker ga nihče ne vidi.
Bogastvo zaradi bogastva pa že dolgo več ne more biti izziv za Ptuj - zakladnico tisočletij. Če bi se v projektu Evropske prestolnice kulture odločili samo za takšno ali drugačno čiščenje predalov in tudi zunanjosti objektov, bi na Ptuju lahko naredili veliko, pa še veliko denarja ne bi potrebovali. Bogastvo arheoloških depojev bi lahko razstavili na številnih krajih v mestu oziroma po številnih objektih. Tudi krožišča, na primer, bi lahko služila kot razstavišča v naravi; zdaj jih skromno prekriva trava (ali pa še to ne), ker več nismo zmožni.
Za udeležence oktobrske strokovne ekskurzije v Provan-so je bil pravo razodetje obisk arheološkega muzeja v Arlesu, kjer so 24. oktobra odprli razstavo o Cezarju. Moderna zgradba odzunaj, moderna konstrukcija odznotraj, ki se lepo zliva s preteklostjo, omogoča pa nenehno preoblikovanje razstavnega prostora in njegove vsebine, pri tem pa njegova bit ostaja nedotaknjena.
Kdo bi si mislil, da je potrebno samo tisoč in nekaj več kilometrov od doma, da najdeš navdih in idejo za nekaj, kar ptujski kulturni prostor že zdavnaj moral rešiti, da bi bila arheološka dediščina vidna. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih se je nad
videnim močno zamislil, pa tudi arheološka stroka je bila tokrat začuda dojemljiva. V Pokrajinskem muzeju so odločeni, da bodo idejo spravili na papir in temu prostoru ponudili rešitev, kakršno so brez velikih razprav, ali je to mogoče, našli v Arlesu.
Vedno bolj ugotavljamo, da je sedaj, ko je pred nami EPK 2012, ko se pojavlja toliko različnih predlogov in variant, priložnost, da dolgoročno rešimo problem ptujske arheologije, je po vrnitvi iz Arlesa za Štajerski tednik povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož Aleš Arih, ki je prepričan, da arheologija še zdaleč nima tistega mesta v kulturni in turistični ponudbi Ptuja in širše, kot bi jo morala imeti ter je neupravičeno zapostavljena. V zadnjih letih si je pridobila precej negativen prizvok, predvsem v povezavi z izkopavanji in velikimi stroški, ki s tem nastajajo. Na drugi strani pa ljudje, ki prihajajo od drugod in tudi poznajo zgodovino Ptuja, preprosto ne morejo razumeti, kako to, da na Ptuju nimajo priložnosti videti ničesar od teh velikih arheoloških izkopavanj in najdb, razen mitrejev, pa še ti, govorim o tretjem mitreju, so nedostopni in za obiskovalce v bistvu neznani, celo za Ptujčane. To vsi dobro vemo.
Notranjost muzeja se spogleduje s sodobnostjo, pri čemer se lepo zliva s spomeniki preteklosti.
Arheološki muzej v Arlesu je moderna stavba.
Ideja prvič sprejemljiva tudi za arheologe
»Ko smo bili v Arlesu in sem gledal to sodobno novo zgradbo, sem ugotovil, da lahko z zelo enostavno oziroma montažno gradnjo resnično za relativno majhen denar postavimo objekt, v katerega lahko postaviš vse te arheološke spomenike, eksponate, in kar je tudi zelo pomembno, lahko ga urediš tako, da imaš v istem objektu tudi depoje, česar mi na Ptuju nimamo. Če bo iz dominikanskega samostana - iz cerkvene ladje - resnično nastala dvorana, je prvi pogoj, da muzej dobi nadomestno zgradbo, da dobi depoje. Pa ne samo za arheologijo, temveč tudi za žitnico, v kateri je veliko materiala. To bi bili seveda veliki stroški, ampak arheologije še vedno ne bi rešili. Ker imamo zanemarjeno Panoramo, ki je bila že poskus zlorabe in včasih kar neumnih predlogov, kako bi jo spremenili v vse mogoče diznilende in podobno, se mi zdi prav - s stroko sem se že uspel pogovoriti in jo prepričati - da bi jo izkoristili za potrebe ureditve arheološkega muzeja. Postavili bi ga v delu, kjer so bila arheološka izkopavanja že opravljena. Arhitekti
bi ta montažni objekt zagotovo tako oblikovali, da ne bi izstopal, da bi se vključil v to celoto. V zemeljskem delu bi lahko imeli vse depoje, teren smo si namreč že ogledali, v prvi etaži bi bil razstaviščni prostor, do katerega bi bilo zelo enostavno priti po sedanji cesti, ki bi jo uredili v lepo sprehajalno pot in ki bi jo lahko opremili tudi z arheološkimi spomeniki. Z upokojenim arheologom Ivanom Tuškom sva celo ugotovila, da bi zgoraj lahko postavili tudi kip Trajana. Na Panorami je tudi vodovod, ki pride z Vur-berka, prikazali bi lahko tudi rimsko cesto, arheologi vedo natančno, kje se nahaja. Na Panorami pa je tudi še nekaj drugih najdb, ki bi jih lahko prav tako predstavili.
Z gradnjo montažnega objekta za potrebe arheološkega muzeja bi na Ptuju enkrat končno dobili objekt za predstavitev arheološke dediščine, po čemer Ptuj in okolica, vključno s Hajdino, izstopa. Spomnimo se samo: tudi Ferk je začel z arheološko zbirko. To bi bila trajna rešitev za naslednjih sto let, na drugi strani bi sprostili dominikanski samostan, če se bo resnično v njem kaj zgodilo. Žitnica bi v tem primeru lahko počakala, v njenih kletnih prostorih lahko uredimo vinogradniško in vinarsko zbirko, za
Ptuj • Društvo generala Maistra Ptuj
Odkritje spominske plošče
Ptujsko Društvo generala Maistra Ptuj, ki je bilo ustanovljeno kot trinajsto tovrstno društvo v Sloveniji, bo v Slomškovi 14 na Ptuju 19. novembra odkrilo spominsko ploščo.
Z njo bodo Ptujčane in druge spomnili, da je v tej hiši od leta 1750 živela družina Maister, ki se je ukvarjala z lončarstvom. V Društvu generala Maistra Ptuj pa so si zadali tudi nalogo ureditve spominske sobe generala Rudolfa Maistra, lokaciji so že zelo blizu. Kot je ob predstavitvi letnega in srednjeročnega programa dela društva povedal predsednik Stanislav Brodnjak, naj bi spominsko sobo zasnovali kot učno uro za mlade generacije, saj smo Slovenci zelo pozno pričeli častiti pomen dogodkov iz leta 1908 in vlogo generala Rudolfa Maistra za
slovenski narod in slovensko državo.
Za odkritje spominske plošče so se odločili že takoj ob ustanovitvi društva pred dobrim letom. V hiši, na katero bodo namestili spominsko ploščo, se je rodil Maistrov oče, po I. svetovni vojni pa se je družina, ki je imela na Ptuju domovinsko pravico do leta 1923, izselila. Od 29. marca letos ima društvo tudi svoj prapor. Svoje delovanje bo Društvo generala Maistra Ptuj gradilo na domoljubju, ki ga je na splošno med Slovenci premalo.
MG
kar imamo idejne projekte že narejene, v prvi etaži bi postavili pustne maske, ki si jih Ptuj tako želi in je nanje tako ponosen ter imajo prednost v vseh projektih.
Z izgradnjo novega arheološkega muzeja bi Ptuj dobil nekaj, s čimer bi se ponašal ne samo v času kulturne prestolnice, ampak tudi dolgoročno.«
Aleš Arih pravi, da je videl veliko arheoloških muzejev, vendar se mu nikjer ni zdelo tako enostavno kot prav v Arlesu. Postavitev takšnega objekta bi omogočila tudi dogajanje okrog arheologije, zdaj pa ima ta v glavnem bolj ali manj negativen prizvok.
»To idejo bom predstavil tudi na mestnem svetu, na katerega bom, tako vsaj upam, že prišel z neko idejno skico, da bomo pokazali, kako si to zamišljamo. V resni projekt v tem trenutku še ne moremo iti, ker želim slišati reakcije mestnih svetnikov in vseh drugih, ki pri tem projektu lahko pomagajo. V
Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj: »Arheološki muzej po zgledu Arlesa je prava rešitev za ptujsko arheološko bogastvo, ki se sedaj skriva v depojih in nikomur ne koristi.«
tem primeru pa mi je osebno veliko lažje predstavljati to idejo, ker stroka stoji za tem, kar je na nek način presenetljivo. Glede na to dejstvo si upam tudi prevzeti ta projekt. To bi mi bil še edini izziv za zaključek moje kariere, to bi še delal, česa drugega pa ne več,« je te dni povedal Aleš Arih.
MG
Prireditvenik
Petek, 13. november
12.00 Slovenska Bistrica, Trg svobode, martinovanje na prostem 16.00 Grajena, dom krajanov, martinovanje v Grajeni z imenovanjem kletarja
16.00 Sedlašek, pušlšank - vinogradništvo Cestrnik - Vaupotič, pokušina
starega vina, mošta, domače hrane 18.00 Ormož, jedilnica Gimnazije, vadba joge smeha pod vodstvom g. Zvonka Pukšiča
18.30 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, pogovor s pisateljem Andrejem E.
Skubicem in pesnikom Esadom Babačicem 19.30 Slovenska Bistrica, Dom svobode, gledališka predstava Učitelj v
izvedbi Aljoše Ternovška 19.30 Lenart, cerkev sv. Lenarta, koncert članov Dunajskih filharmonikov 19.30 Maribor, balet, Bajader, VelDvo, za abonma Opera in Balet in izven 20.00 Ptuj, CID, Punk-Rock koncert: White Stain in Smokin'blue 20.00 Ljutomer, dom kulture, koncert Komornega zbora Carus iz Maribora 20.00 Ptuj, amfiteater Gimnazije Ptuj, koncert v okviru koncertnega
abonmaja Arsana, Marko Hatlak & ArsTango, gosta večera Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj, svetovna prvaka v argentinskem tangu 21.00 Ptuj, Hotel Mitra, Vinski večer z Vinarstvom Čurin - Prapotnik
-	Majšperk, Tovarna umetnosti družbe Albin Promotion, Breg 8, na ogled je slikarska razstava prof. likovne umetnosti Jožeta Foltina, razstavo si lahko ogledate do konca decembra
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava fotografij Utrinki iz sanj, avtorja Klasa Berliča
Sobota, 14. november
9.00
10.00 17.00
19.00
19.30
Leskovec, zbiranje pri gostilni Leska, pohod na Ravno goro (Hrvaška), prijave na telefon 031 525 825
Slovenska Bistrica, knjižnica, Kebelj, pravljica Škorčki zamorčki Slovenska Bistrica, projekcijska dvorana gradu, predavanje Katje Kogelj Vino, bonton in protokol
Maribor, SNG, drama, Potovanje v Rim, StaDvo, za abonma Drama vikend 2 in izven
Maribor, SNG, balet, Bajadera, VelDvo, za abonma Opera in Balet sobota in izven
Podvinci, gasilski dom, veselo martinovanje, za hrano poskrbite
Nedelja, 15. november
11.00 Benedikt, pri Penzionu Petelin na Čolnikovem trgu, 7. pokušina mladega vina
17.00 Lenart, dom kulture, srečanje ljudskih godcev in pevcev 19.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, 2. glasbeni večer, Tina Žerdin, harfa
Kino Ptuj
13., 14. in 15. november ob 17.00 V višave - animirana pustolovščina (sin-hronizirano v slovenščino). Ob 19.00 Brez povratka 4 - grozljivka. Ob 20.40 Art program: Skrivnost - vojna drama.
Program TV Ptuj
Foto: Majda Fridl
V Slomškovi 14 na Ptuju bodo 19. novembra odkrili spominsko ploščo, s katero bodo Ptujčane in druge spomnili, da je v tej hiši nekoč živela družina Maister.
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Ptujski župan sprejel delegacijo iz Požarevca. Predstavitev projekta MOVE. Razstava plastik Vlaste Zorko v Salonu umetnosti na Ptuju. Likovna dela slikarja Lojzeta Kalinška v galeriji Magistrat. Aktivnosti Sveta za preventivo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj. Primarij Živan Vrabl predaval v Koronarnem društvu Ptuj. Luka in Pepi v šaljivem delu Martinovanja 2009. Razglasitev tretje ptujske vinske kraljice. Tradicionalno srečanje FEEC Slovenije. Inavguracija 11. princa Kurentovanja 2010. Zdravljica župana mestne občine Ptuj. Filmservice predstavlja Guadalupe - luč extremadu-re. Novosti iz sveta elektronike v reviji Monitor. Z glasbo v sobotni večer.
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG
www.radio-tednik.si
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p._
REŠUJEMO hipotekarne kredite, izvršbe in blokade, poplačilo starih kreditov ... VANS.KREDITI, D. O. O., POTRČEVA C. 14, PTUJ. Tel. 070 812 715, 031 659 417.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo.. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
PRODAJA, montaža garažnih vrat, PVC-oken, vrat, polic, senčil. Financiranje. Gradbena, suhomontažna dela. Polamič in drugi, d. n. o., Sp. Hajdina 7, Hajdina. Tel. 051 398 877, mail:polanicd@volja.net.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
Z UREJENIMI, LEPIMI nohti na zaključek leta. mojStil, maniku-ra, Supermesto Ptuj, tel. 030 350 091.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p. , Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
KMETIJSTVO
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in ostali gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM zelo kvalitetne bukove brikete iz uvoza, karton. Možna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte janogold, zlati delišes, idared, možnost dostave. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 769 26 91.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM smrekove deske, 130 €/ m3, ladijski pod, 3,30 €/m2, bruna in razni žagan les ter hrastova drva. Tel. 041 833 781.
PRODAM drva z dostavo, možen razrez na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM telico, brejo 7 mesecev, simentalko ter kupim kravo ali teli-co za zakol. Tel. 040 647 223.
PRODAM teličko mesno-mlečne pasme, staro 3 mesece. Tel. 041 894 325.
PRODAM mešana drva. GSM 041 574 120.
PRODAM odojke. Tel. 041 705 717.
PRODAM dva bikca simentalca, stara 14 dni. Tel. 769 17 31.
PRODAM v 9. mescu brejo telico simentalko. Tel. 040 847 815, po 15. uri.
PRODAM odojke in velike 120-kg svinje. Tel. 766 37 61, Stojnci.
PRODAM poni kobilo in žrebičko in dve srnasti kozi. Tel. 773 09 41.
TROSILEC hlevskega gnoja na štiri pokončne valje, nosilnosti 3,5 tone, prodam. Tel. 041 588 741.
PRODAM dve telici, eno brejo in eno plemensko, ter 30-kg prašiče. Tel. 753 51 51.
PRODAM plemensko teličko. Tel. 031 210 586.
PRODAM brezova drva, žagana in nasekana, primerna za kamin, dostava na dom. Tel. 051 366 557.
PRODAMO odojke. Žlahtič, Mure-tinci 6, telefon 02 74 08 367.
NEPREMIČNINE
PRODAM stanovanje na Ptuju, 67 m2, 4. nadstropje - mansarda. Tel. 051 319 590.
PRODAM novo urejeno stanovanje na mirni lokaciji v Ptuju. Tel. 030 396 757.
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano, KTV. Tel. 031 244 748.
PRODAM dvosobno stanovanje, 62 m2. Zg. Hajdina, 52.400 EUR. Tel. 031 561 375.
DOM-STANOVANJE
V	BLIŽINI Ptuja ali okolici vzamemo v najem hišo. Tel. 040 811 529.
V	NAJEM ODDAM dvosobno stanovanje. Tel. 031 317 508.
BELA TEHNIKA
PRODAM hladilnik, zamrzovalno omaro in sušilni stroj ter pralni stroj. Tel. 031 575 627.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM sedežno garnituro in otroško kolo. Telefon 041 485 823.
PRODAM psičke dalmatinčke, stare 6 tednov, cena 100 €. Tel. 040 884 688 ali 796 64 91.
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Janez Vode, dr.dent. med. V Zdravstvenem domu na Ptuju
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Nolesberg
Traiaravo 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V S DNEH
možnost obročnega odplaala
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po n. 0038549372-605
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o, Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, FTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56

» mm
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
SPORED ODDAJ
PETEK 13.11.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 ŠKL- mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU Odd. 18.00 Kuhajmo skupaj 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SOBOTA 14.11.
8.00 Spravilo koruze v Novi vasi 09 9.20 ŠKL- mladinska oddaja 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica-odd. 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Kuha|mo skupaj 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja občine Markovcl 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 19.11.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Hajdina - osrednja prireditev 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Martlnovanje v Leskovcu 13.00 Kronika Iz občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja občine Destrnik
PONEDELJEK 1B.11.
8.00 Kronika občine Videm 9.00 ŠKL - mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Martlnovanje v Leskovcu 20.00 Oddaja občine Markovcl 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
zaščita
L___/® osebna varovalna oprema
Zaščita Ptuj d.o.o. Rogozniška c. 13 2250 Ptuj
tel.: 02/779 71 11 info@zascita-ptuj.si
SUPER ZIMSKA AKCIJA
TOPLI KOMPLET: farmer obleka modra
bunda visoki zaščitni čevlji rokavice usnjene zimske
% 'S
o*.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Roletarstvo Arn uš
PVC okna, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata

Ivan Arnuš, s.p. | Mariborska cesta 27b | 2250 Ptuj 02 788 54 17 | 041 390 576 | fax:02 788 54 18 www.roletarstvo-arnus.sî | ¡nfo@roletarstvo-arnus.si
M
ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC ČIŽEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbol Ugodne cene s posebnimi popusti!
Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
PEUGEOT 2061,41SW POP ART	2004	5.500,00	PRVI UST.	MODRA
PEUGOT 2061,4 HDI	2004	5.300,00	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
ŠKODA FABIA 1,9 SOI COMBI COMF.	2004	5.300,00	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA1,616V EXCLUSIVE BREAK	2002	4.450,00	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
RENAULT KANGO01,4 ERN	1998	2.090,00	SERVOVOUN	BEU
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. UMUZINA	2002	6.790,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRIVILEGE LIMUZ.	2005	7.600,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVOMODRA
RENAULT LAGUNA 1.816V RXE	1999	2.900,00	KLIMA	KOV. OLIVNA
VOLKSWAGEN POL01,0	1998	1.690,00	2XAIRBAG	KOV. T. ZELENA
OPEL C0RSA1.012V CITY	1998	1.300,00	3 VRATA	RDEČA
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1,9 DCI	2004	9.650,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,41	2001	4.300,00	AVT. KLIMA	KVO. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9 TDI COMF.. VARIANT	2002	5.800,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS C-MAX1,6 TDCI	2007	8.890,00	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI AUTH.COM.	2003	6.390,00	PRVI. UST.	KOV. SREBRNA
AUDI A31,616V AMBITION	2004	10.390,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2001	4.490,00	KLIMA	RDEČA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI DYNA. KARAV.	2001	4.750,00	KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.780,00	KLIMA	ZELENA
BMW 530DAVT. KARAVAN	2000	6.990,00	AVT. D. KLIMA	KOV. M. SIVA
FAIT PUNT01,2	2004	3.900,00	SERVOVOUN	RDEČA
BMW 3181 LIMUZ.	2001	7.900,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
AUDI A31,6	2001	5.270,00	AVT. KLIMA	KOV. VIJOLA
PEUGEOT 2061,4 1 6V	2005	5.750,00	PRVI UST.	KOV. BORD. RDEČA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
CAS JE, DA OSVEŽITE VAŠ DOM Z NOVOSTMI
Poiščite jih v salonu pohištva ŠMIGOC!

AKCIJSKA PONUDBA
Obiščite salon pohištva ŠMIGOC in izkoristite posebno sejemsko ponudbo na izbrana ambienta. Akcija traja od 3. do 30. novembra.
Montažo obeh akcijskih sestavov opravi kupec sam.
EKSPi
Sliki sta simbolični. ¿I
V///////////////////////}. ŠMIGOC
pohištvena znamka
Spuhlja 79a, Ptuj odprto: 9h - 19h, sobota 8h -12h tel: 02 775 41 00, www. smigoc.si
www.alples.si
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
SVETLOBA&MOC Jožef Škripec, s. p., Vrazova ulica 5, Ormož
Alternativno zdravljenje.
Pomoč pri vseh boleznih odslej tudi na Ptuju, Rimska ploščad 25. Naročila na tel. 031 420 620.
Več o metodah zdravljenja jutri, v soboto, 14. 11. 2009, ob 18. uri na Ptuju pri trgovini Rimska peč. Vabljeni - brezplačno! Na voljo vam bodo tudi zdravilni kristali in minerali.
PETKOV VEČER
Bodite nocoj if družbi oddaje
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ 15 € + DDV servisna ura*
* vetja za vsa osebna vpzHa Izven garancije
Znamka		Barva	Letnik	Cena (€)
CITROEN C5HDI 2.0.5V		SREBRNA	2003	5.390,-
VW PASSAT VARIANT 1.9 IDI, 5V		SREBRNA	2005	10.590,-
KIA SEPHIA 1.5 SLX		SREBRNA	1998	690,-
PORSCHE TURBO		T. MODRA	2000	42.990,-
HYUNDAI ELANTRA 2.0 CRDi		KOV. ZLATA	2003	5.190,-
ALFA ROMEO 156 SW		BOR. RDEČA	2002	5.590,-
FIAT BRAVA 1.9 JTD		BELA	2001	2.990,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V		SIVA	2003	7.990,-
PEUGEOT 2061.4 HDI.3V		BELA	2005	5.590,-
VW SHARAN 2.8,5V		T. MODRA	2000	5.990,-
OPEL CORSA 1.3 TDI.3V		BELA	2006	5.590,-
VW GOLF 5,1.9 IUI		ČRNA	2006	9.990,-
FIAT GRANDE PUNTO 1.3 JTD		RDEČA	2008	9.190,-
FIAT STILO 1.4		SV. MODRA	2004	4.990,-
MERCEDEZ C180		MODRA	1997	1.990,-
FIAT BRAVO 1.6		ČRNA	2001	2.990,-
FIAT DUCATO 3.0,160 KS	m	BELA	2007	11.490,-
AC — P	RS			
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000				
En sam pogled v dolino solza, en sam korak pred sodnika boga.
SPOMIN Slavko Bedrač
12. 11. 2007 - 12. 11. 2009
Nismo te pozabili.
o«
M
Angela
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENAc	OPR.	BARVA
AUDI A41.8 i LIMUZINA	1997	2.280,-	AVT. KLIMA	RDEČA
AUDI A6 2.7 TDIUMUZINA	2007	24.300,-	NÄVI	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA 2.0 HDIKARAV. EXCL	2001	3.650,-	KUMA	KOV. SIVA
MERCEDES CLK 320 CABRIO AMG	1999	8.980,-	NAVIGACIJA	KOV. SIVA
MERCEDES E-200 CDICLASSIC	2005	13.390,-	NÄVI	SREBRNA
PEUGEOT 206 2.0 CC	2003	5.990,-	AVT. KLIMA	SREBRNA
RENAULT CLI01.2 AUTENTIQUE	2002	2.880,-	2XAIRBAG	MODRA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2002	4.750,-	KUMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI KARAVAN	2007	8.550,-	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
ROVER 75 2.0 CDT	2000	5.680,-	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI UMUZINA	2006	10.550,-	KUMA	SREBRNA
VOLVO S 60 2.4 TD	2005	10.450,-	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
VWPASSAT 1.9 TDI COMFORTL KARAV.	2004	8.480,-	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW SHARAN 1.9 TDI	2004	11.250,-	AVT. KLIMA	KOV.T.SIV.-MOD.
CITROEN BERUNGO FURGON 1.9 D	2006, DEC.	6.980,-	KUMA	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, sestre, tete, svakinje, stare mame in prababice
Marije Andrašič
8. 12. 1920 - 24. 10. 2009 stanujoče pri hčerki Milici Bedrač
S POBREŽJA 146 A, VIDEM PRI PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v trenutkih žalosti in slovesa, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se patru Cristianu za molitev v vežici, za pogrebni obred, župniku patru Tarziciju za sveto mašo.
Hvala cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi pri sveti maši, pri vežici in pri grobu. Hvala govorniku g. Janku Kozelu za ganljive besede slovesa. Iskrena hvala osebju internega, ginekološkega in negovalnega oddelka Splošne bolnice Ptuj za pomoč in nego.
Hvala pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma pri Ptuju za opravljene storitve.
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Hčerka Milica, zet Tinček, vnukinje Andreja, Simona, Petra, pravnuki Janja, Miha, Maja, Teja, Ela, sestra Tončka in ostalo sorodstvo
O
-V _3
ZAHVALA
ob izgubi naše drage žene, mame in babice
Angele Frank
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 21 B
Težko je izbrati primerne besede in vsa imena, ki jim želimo izreči zahvalo. Vsem se iskreno zahvaljujemo za pomoč, besede tolažbe, darovano cvetje, sveče ter svete maše. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, ge. Hedviki za lepe besede slovesa, g. Hinku za odigrano žalostinko ter pogrebnemu zavodu Mir.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Mož Maks, sin Bogdan in hčerka Beba z družinama
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečin ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega brata
Franca Jurgca
IZ GRADIŠČ 60 A
roj. 22. 1. 1935 umrl 30. 10. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Posebna zahvala g. župniku za opravljen krščanski obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošu ter obema nosilcema križev.
Še enkrat prav lepa hvala vsem, ki ste prišli od blizu in daleč ter pokojnika pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: brata Lojzek in Ivan z družinama ter ostalo sorodstvo
SPOMIN
Jutri, v soboto, 14. novembra, mineva 10 let, odkar nas je zapustila draga mama
Marija Božičko
in 14. januarja bo minilo 26 let, odkar nas je zapustil dragi oče
Jožef Božičko
IZ DOLENE 36
Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu, jima prižgete svečo ali podarite cvet.
Žalujoči otroci z družinami
flIHiliUTJiMiPlinj
Koz/2280110 Razlagova 24, Maribor I
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
PODJETNIŠKI KREDITI NEPOVRATNA SREDSTVA IZ EU
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI KREDITI
(za fizične osebe, upokojence, študente)
SVETOVANJE ZA SUBVENCIJE IN DOKUMENTACIJA
IZDELAVA POSLOVNIH NAČRTOV
VANS.KREDITI-D.O.O.,
Potrčeva 14 (pri Don caffeju), Ptuj. Tel.: 070/712 890
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel. Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k počitku bom legel.
(S. Kosovel)
ZAHVALA
ob slovesu našega ljubljenega sina in brata
Dejana Ivančica
IZ PODVINCEV 120 C
Iskrena zahvala vsem, ki z nami delite žalost ob njegovem mnogo preranem odhodu. Hvala vsem, ki ste mu lepšali življenjsko pot in bili njegovi prijatelji, še posebej bratrancu Marjanu in Sabini. Hvala mamicam, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili, pomagali in spodbujali ob premagovanju njegove težke zahrbtne bolezni in ob uri njegovega slovesa sočustvovali z nami. Hvala sorodnikom, kolektivu Občine Zavrč, ISM VUZEM, d. o. o., Zavrč, ŠD Podvinci, PGD Zavrč, UKC Ljubljana - Pediatrični kliniki, dr. Vladanu Rajiču in osebju, dr. Marku Špilerju, dr. Branki Andolšek-Tominc, ZD Ptuj - sanitetni prevozi, sošolcem, dijakom in kolektivu Gimnazije Ptuj, OŠ Cirkulane-Zavrč in ge. Veri za poslovilne besede. Hvala župniku g. Mateju in župniku g. Jožetu Pasičnjeku, ki je našemu Dejanu stal ob strani od otroštva do preranega odhoda, za opravljen obred in mašo zadušnico. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Iz srca hvala vsem, ki nam stojite ob strani in obiskujete njegov zadnji dom.
V globoki žalosti: mami, ati in brat Denis
Nikoli več te sonce ne zbudi, sedaj te nič več ne boli. Kjerkoli si, naj te čuvajo angeli kjerkoli si, na tebe mislimo mi. Draga mama, hvala ti!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče, botre in tete
Marije Vogrinec
roj. Žampa
IZ LEVANJCEV 14
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, g. Danilu za molitev, g. Žampi in ge. Julčki za ganljive besede slovesa, cerkvenim pevcem ter pogrebnemu podjetju Almaja. Vsem še enkrat iskrena hvala, še posebej družini Marinič.
Žalujoča: hčerka Silva z družino
Ptuj • Obdolženi zaradi nasilja in incesta rotil novinarje
"Imejte usmiljenje do mojih otrok!"
Na okrožnem sodišču v Ptuju se je v ponedeljek, 9. novembra, nadaljevala glavna obravnava zoper 62-letnega Ptujčana P. R., ki ga obtožnica bremeni nasilja v družini in spolnega napada na tedaj 15-letno hčerko, ki je z njim zanosila, in kot dokazuje analiza DNK, rodila njegovega otroka.
Čeprav so bili zaradi obdolženčevega dosedanjega uspešnega izmikanja roki pravice nekateri tudi tokrat skeptični, ali se bo pojavil na sodišču ali ne, je v ponedeljek nekaj pred deveto uro iz kombija mariborskih zaporov z lisicami na rokah ter v spremstvu dveh paznikov stopil obdolženi P. R. in čakajočim novinarjem pred vstopom v stavbo sodišča povedal: »Danes bom sodeloval, samo imejte usmiljenje do mojih otrok, njim delate škodo, ne meni.« Zatem sta ga paznika odpeljala v sodno dvorano, kjer se je za zaprtimi vrati nadaljevalo sojenje z zaslišanjem prič in oškodovancev - ožjih obtoženčevih sorodnikov, ki je tokrat trajalo rekordno dolgo, skoraj do 17. ure popoldne.
Naj spomnimo, da so 63-le-tnemu Ptujčanu P. R. odvzeli prostost januarja letos zaradi utemeljenega suma, da je svoji 15-letni hčerki spočel otroka. Po rojstvu otroka se je z analizo DNK izkazalo, da je njegov
oče dejansko obdolženi P. R. Sicer pa naj bi se ptujski center za socialno delo zaradi neurejenih razmer in primerov nasilništva z omenjeno družino ukvarjal že pred 17 leti, a se je obdolženi roki pravice izmuznil tako, da se je s celotno družino preselil v Nemčijo, po vrnitvi v domovino pa, kot pravijo na centru, naj ne bi zaznali podobnih težav.
Ker je predsednica senata Katja Kolarič Bojnec že na prvi obravnavi, 9. septembra, zaradi zaščite imunitete mladoletne osebe razglasila izločitev javnosti, je nadaljevanje sojenja tudi tokrat potekalo za zaprtimi vrati. Naj spomnimo, da zaradi zdravstvenih težav obdolženega P. R. ni bilo možno izvesti glavne obravnave, ki je bila razpisana 28. septembra, saj je medicinsko izvedeniško mnenje tedaj potrdilo, da zaradi slabega zdravstvenega stanja ni bil sposoben sodelovati na obravnavi. Zato je predsednica senata Katja Kolarič Bojnec obravnavo za mesec dni preložila. Da pa bi
Foto: M. Ozmec
Obdolženi P. R. je ob izstopu iz avtomobila mariborskih zaporov dejal: "Danes bom sodeloval, samo imejte usmiljenje do mojih otrok, njim delate škodo, ne meni!"
Foto: M. Ozmec
63-letnemu Ptujčanu P. R. so odvzeli prostost januarja letos zaradi utemeljenega suma, da je svoji 15-letni hčerki spočel otroka.
lahko senat ugotovil, kakšno je zdravstveno stanje obdolženca in ali je sposoben sodelovati v kazenskem postopku obravnave, je tedaj odredila izdelavo strokovnega izvedeniškega mnenja pri Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Tudi ponedeljkovo nadaljevanje glavne obravnave je potekalo za strogo zaprtimi vrati, po končanih zasliševanjih, kar se je zavleklo skoraj do 17. ure popoldne, pa se je neuradno vendarle izvedelo, da naj bi obdolženčeva zagovornica, odvetnica Tanja Kompara, zahtevala izločitev sodnega senata, okrožne državne tožilke Sonje Erlač in zagovornika obdolženčevih žrtev, odvetnika Francija Matoza, ker naj bi proti vsem tem in celo zoper predsednika sodišča Andreja Žmauca obdolženi P. R. napisal ovadbe. Zaradi tega naj bi obdolženi P. R. zahteval celo, da se celotno sojenje prenese na drugo sodišče, a naj bi predsednica senata Katja Kolarič Bojnec takšen predlog obdolženčeve obrambe v celoti zavrnila. Obdolže-ni P. R. pa naj ne bi odnehal, saj naj bi nato znova poskušal dokazovati, da naj bi bil zelo bolan, da ima zvišan krvni tlak in sladkorno in še kakšno bolezen ter da zato ni sposoben sodelovati na sodni obravnavi;
menda naj bi predlagal celo preložitev obravnave.
A ker naj bi predsednica senata Katja Kolarič Bojnec trdno ostala pri svoji odločitvi, podkrepljeni s strokovnim izvedeniškim mnenjem medicinske fakultete, da je na obravnavi sposoben sodelovati in jo spremljati, naj bi se glavna obravnava vendarle nadaljevala z zaslišanjem prič in oškodovancev. Po tem naj bi se obdolženec vendarle vdal v usodo in celo tvorno sodeloval pri zasliševanju nekaterih oškodovancev in njegovih bližnjih sorodnikov. Po nekaterih informacijah naj bi pred sodiščem pričala obdolženčeva sinova, ženina sestra in njen mož ter tudi ravnateljica šole, ki jo je tedaj obiskovala 15-le-tna obdolženčeva hči.
Ptujsko sodno palačo je okoli 14. ure sicer prvi zapustil zagovornik obdolženčevih žrtev, odvetnik Franci Matoz, ki pa predstavnikom medijev ni povedal ničesar, izrazil je le zadovoljstvo, da se obravnava sploh nadaljuje in da je na njej prisoten tudi obdolženi P. R. Da je glavna obravnava pote-
kala ob aktivni prisotnosti ob-dolženega P. R., je potrdil tudi Milan Birsa, vodja ptujske enote Okrožnega državnega tožilstva: »Novo medicinsko izvedeniško mnenje dopušča sodelovanje obtoženca na glavni obravnavi, zato je na njej tudi sodeloval. Po zatrjevanju naše tožilke Sonje Erlač je sodeloval celo tvorno in ni kazal nobenih simptomov bolezni ali tega, da bi bila potrebna kakšna zdravniška intervencija. Tokrat je bilo zaslišanih večje število prič, okoli 16.20 pa je predsednica senata razglasila, da je glavna obravnava zaradi pridobitve novih dokazov preložena za teden dni.«
M. Ozmec
UZANCA!
d.o.o.:
PE Ormoška e. 81 /b, 2250 PTUJ, : tel.: 02 749 20 30	j
Originalni nadomestni deli znamke !
% BOSCH
Tehnika za življenje
za vsa osebna in tovorna vozila ! (akumulatorji Bosch, brisalniki | Aerotwin, vžigalne in ogrevalne j svečke, zavorni sistemi, filtri, avtoelektrika, itd.)
S tem kuponom 15% POPUST
Napoved vremena za Slovenijo
Listopada zmrzlina - je svečana ne bo. 13/0 Listopada južnina - svečana mrzlo.
Danes bo v zahodni in ponekod v osrednji Sloveniji oblačno in večinoma suho, drugod bo prevladovalo sončno vreme z jutranjo meglo po kotlinah. Popoldne bo začel pihatijugozahodnih Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, ob morju do 6, najvišje dnevne od 8 do 14 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo na vzhodu deloma sončno, drugod večinoma oblačno, v zahodni Sloveniji bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter.
Črna kronika
Policisti opozarjajo
7. novembra med 21. in 5. uro naslednjega dne so policisti na območju PU Maribor izvajali poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov motornih vozil. V poostrenem nadzoru so z alkotesti preizkusili 440 voznikov motornih vozil. Pri 20 so ugotovili višjo koncentracijo alkohola v organizmu od dovoljene. Izmed teh voznikov so policisti pridržali 8 voznikov. Pri treh je bila presežena koncentracija 0,76 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Poostrene aktivnosti predvsem na področju psihofizičnega stanja udeležencev v cestnem prometu bodo nadaljevali tudi v prihodnje, saj želijo doseči ugodnejše pro-metnovarnostne razmere.
Vlomi, tatvine
Med 4. in 6. novembrom je neznani storilec vlomil v skladišče v okolici Slovenske Bistrice. Iz notranjosti je odtujil večjo količino zimskih pnevmatik. Premoženjska škoda znaša okoli 2000 evrov.
7. novembra kmalu po polnoči se je sprožila signalno-varnostna naprava v skladiščnih prostorih trgovskega objekta na Ptuju. Policisti Policijske postaje Ptuj so nemudoma odšli na kraj vloma in v bližini prijeli 24-letnega osumljenca iz Ptuja. Zaradi suma storitve velike tatvine bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
9. novembra popoldne je neznani storilec vlomil v atelje na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil več motornih žag. Premoženjska škoda znaša okoli 1000 evrov.
Pijani na cesti
6. novembra ob 18.20 je OKC PU Maribor prejel telefonsko sporočilo, da na Zgornji Hajdini nekdo pijan vozi osebni avtomobil sem in tja po cesti. Ob 19. uri so policisti na Kidričevem ustavili omenjeno vozilo. Vozniku so odredili preizkus z alkotestom in pokazal je 0,72 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
6.	novembra ob 23.10 so policisti Policijske postaje Ptuj v Apačah ustavili 24-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, a ga je odklonil. Voznika so pridržali.
7.	novembra ob 10.20 so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 43-letnega kolesarja iz okolice Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom in pokazal je 1,35 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
5. novembra ob 12.35 so po-llclstl Policijske postaje Maribor I v Kamnlcl ustavili 49-letnega voznika osebnega avtomobila Iz okolice Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom In pokazal je 0,94 miligrama alkohola na liter Izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
5. novembra ob 23.10 so policisti Policijske postaje Ptuj v Spuhljl ustavili 35-letnega voznika osebnega avtomobila Iz okolice Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, a gaje moški odklonil. Voznika so policisti pridržali.
9. novembra ob 16.05 so policisti Policijske postaje Lenart v Selcah ustavili 44-letnega voznika osebnega avtomobila Iz bližine Maribora. Odredili so preizkus z alkotestom In pokazal je 1,25 miligrama alkohola na liter Izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Foto: M. Ozmec
Odvetnik obtoženčevih žrtev Franci Matoz, ki je iz sodne dvorane prišel že okoli 14. ure, je novinarjem povedal le to, da je zadovoljen, ker je na razpravi končno sodeloval tudi obdolženi P. R.