(Večerno izdanje«) 115 številka. V Trstu, v torek dne 25. septembra 1894. Tečaj XIX. „IDINOBT" iihaja po trikrat na teden t ieotili ii-danjik ob torkih, Aatvtklh i* sobotah. Zjutranje izditnje iz-kaj« ob 6. ari zjatraj, večerno pa ob 7, nn večer. — Obojno iadanj* Manr t M Jed« me«*« . f. -.»>, izven AvrtrtJ« f. m tri m(nw . , , 2 (Vi , _ . I ,— ■a pol lat« . . . ,V— , , . H. -M VM leto . , . 10.— ... Iti — Na uriiki krti prlMm uriiilH •• i jemlj« aiir. ilke ne Posamifae Številke ne dobivajo t pro-dajalnfcah tobaka v lrntu po a nr*., v Gorici po fl nvč. Sobotno vefierno izdanje v T ratu S n«., v Gorici 4 n«. EDINOST Og[B»i te račnue po tarifu t petitu; r.a naslov« i dobHirai črkami «« plačuj« |irn»tor. kolikor obni ^n paradnih »rutic. I'»»lana osmrtnio« in jAtimtiilivnle, i|<>-meči o$la«i ud. »p računajo po pogodili. V»i 'lupini naj »« pošiljajo uredništvu : ulica ('HHfrinu it. 1:1. Vnako pi>mo mora hiti frankorano, kor nefrankovana *e na »pri»| imajo. Rokopisi no no vračajo. Naročnino, reklamacije in oglaitu »prejema u pravni štvo ulica Casorm* 18. Odprta reklamacije ao proste poštnin«. Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko. „r mNhiiM J« trna* /1 Socijalistićni shodi v Kamniku, m. Kaj nameravajo pak • Ultim agentova-njem in uailjovanjem židovskega laži-aocija* lizma doseči, ni teiko uganiti. V prvi vrati gotovo niti dobrega, ker licer bi na trebalo •tvari pAtena a I e p a r a t v a in u a i 1 j e v a • nja priporočati ter raziirjati, saj ae dobra reč «ama priporoma. Da bi v ideji aooijalnega demokratima, importovanega naravnost iz pruskih germanofilakih aocijalno-demokratič-nib fabrik, tičala le mrvica Ijnbeini do blii-njega, kakor jo propovedujejo ti moderni apostelji, to j« gola fraza, vredna, da ae obeai v dimnik in posuli aa tiate čase, ko ne bode drage dulevne hrane več, kakor oglodani oatanki duievno prenaaitenib dob. Marveč je vaa mahinaoija te inititaeije akrpana jedino v namen, da ae t prvi vrsti ubogim delav-akim in eploh trpečim krogom a m e i a j o pojmi o njihovem položaja. Z ii-dovakim socijalnim demokratiamom namera-vajo niiji obrtni stan zadušiti a tem, da mu odtegnejo in odtnjijo delavake moči in a v tečejo late v tovarne, kjer morajo hirati trpljenja in glndn. Kajti kedaj ae je le čulo, da bi delavce pri malem obrtniku, ki je a a m d «-I a v e e, bil priailjen vaeti ai življenje aaradi tuiuih aooijalnih razmer P Ali čeato ae dogaja to po onih aijajnih rokodelakih etabliae-mentih, kjer ae isdelava blago v gorostasnih akladih, nn katerih liroko aedi oholi i i d in ae mnati od krvavih žuljev obialovanja vrednih irtev. Piaeo teh vrat imel je akoai vrato let priliko opaaovati livljenje po takih etabliaementib in natanjčno proučevati tuge-polno oaodo trpinov obojega apola, krvavečih pod jarmom bresarčnega kapitaliama. Zakaj naii socijalni demokratje aarea tako malo gledajo na te pijavke in ae obračajo bolj po »fajmoitrih in njih kuharicah1 P Dobro nam je snsno, da ao duhovniki iidu trn v očeh in tudi, kakor ae čuje, v Kamniku to dejatvo nI več tnje. Da bi pokrivali avoje sleparatvo, napeljavajo a perfidno alobo javno poaornoat na takoavanc klerikalne kapitaliate, na on«, katerih premoienje ne more iidu tako brao v goltanee, kakor ae dogaja pri privatnih krogih, kajti duhovnik ne gre tako lahko t mreže židavakemu apekulantu. In to griae iida kakor liaico, ako ao jej kure aaprte! Da pa ima pruaki aooijalni demokratisem aa alovanake pokrajine fte neko ipeoijalno nalogo, o tem hočemo tudi ie pregovoriti. Kakor amo doanali a žalostjo, bili ao med sklioevatelji Kamniškega II. aooijaliatičnega ■hoda t gol j ljudje, ki naiega materinega je-aika niti dobro ne anajo govoriti in ae jim je kar poanalo, da bi bili najrajie kar po tevtonaki aakroiili. Ti ljudje ao aicer a 1 o • v e n a k e narodnosti ali vidi ae jim, da ao valed pruakega upliva ie tako daleč sagazili od Ijnbeani do materinega jezika, da jim gre PODLISTEK. Ufl Kmetski upor. My»4»rtntkm #•»..! Jot**fsUgm vek*. - Spini Avgust Srno*, hvloiil J, P. Planinski. — — Puati, naj govori 1 Da aliiimo 1 Rea-nioo govori! Med tem ae kmetje akrivoma muzajo akoai vrata. — Čemu torej prihajal f — Bežim. — Zakaj P Govori! — Nečem. Zaklali bi mo. — Govori! Nič ae ti ne zgodi, reče Skomin. — Torej lahko govorim P Na vero P — Na trdno vero, govori! — Bežim, ker ne viaim rad, Da, da! Vzdignili ate ae zoper gospodo, kaj ne P Za naa Hrvate P — Tako je, zakličejo kmetje < glas. nemščina io nad nam drago sloveničino. Zajedno amo opazili, da )e priilo žojimi ia naie Ljubljane nekaj pravcatih germanofilakih fakinov, ki ao ae med vaem zborovanjem veli tako izzivajoče predrzno ter zabavali te • avo-jimi ljubicami tako po nemiki bosopeto,, da nas je, brez ovinkov rečemo, arbela poltena slovenska dlan. Le-ta svojAt je potem, vrnivii se na kolodvor — to aem čul na avoja ušesa — z najgrjimi psovkami aabavljala na slovenski narod in nal jezik in ia teh dejstev je torej razvidno, kam merijo a prirejanjem socialističnih shodov v Kamniku. Drugega povoda pač nimajo prihajati v mirni nal Kamnik; tukaj ni nič „akelečih aocijalnih run', koje bi trebalo celiti, čeravno so nam očitali, in aioer z največjo grdoatjo, da hočemo prikriti „žalostne" naie socijalne razmere in njim, ki ao jih prilli razkrivati zamaliti usta. Nu, take bombaatične fraae letele ao ia glav, zrelih za guillotino in is obrasov, ki izražajo vae prej, nego aočutje za naft .trpeči* delav-aki atan. Da, ko amo ai ugledali ta lica, mi-alili amo ai: ta bitja ne morejo imeti plemenite naloge in prav je bilo, da ae jim je naravnoat očitalo, kar ao tudi deloma aa-aih prianali, da ao plačani agent je... IV. Toraj plačani agentje 1 In tako smo vendar uganili, ko smo povdarjali, kaj ae namerava : da ae prusofilaka politika poalužuje tudi ieaocijalnega vpraianja aa avoje germanizatorlčne namene!* Kuga nemlkega socijalizma aaneala se je tudi mod naie alovensko delavsko ljudstvo in je je ie precej navdala sč avojim strupom, a& strupom germanofilstva in židoljubivoati! Tako daleč naj bi bilo že a taboj priilo, ti polteni alovenaki delavec, da se daje! po-hujievati od ljudi, katerim ne lo da ni prav nič ležeče na reiitvi suoijalnega vpraianja, ampak ki niti ne umejo tega vpraianja, marveč ao plačani za to, da zapeljujejo ie neaprijeno naie alovensko, a poiteno delavsko ljudstvo do i a d a j e nad svojim narodom, nad svojim blagim alovenakim jezikom! A upajmo, da ae jim to ne poareči, vsaj zrak naiih razmer je ie čiati slovenski zrak, v katerem morajo poginiti taki ikodljivi mijazmi prej ko prej. Vaaj v Kamniku ni niti najmanjlega povoda k aooijaliatičnim prckucijam, ako pa bi hoteli a uailjevanjem pruso-socijalistične ideje begati naie delavce, ali morda ta tla pripravljati za kake namerovane p r u-sko-Židovske ipekulacije, — tedaj moramo aloveano izjaviti sklioevateljem in njihovim plačnikom Judeževega groia, da je njih trud zaman ! A naie delavce v Kamniku moramo reano opozarjati, da se ne dado speljati na led tem agentom, marveč da so oprezni, dokler je ie čas, da ne bo pozneje k e s a n j e. Najbolje je sploh, da so organuujete — Ali ste junaki! Kje ste kupili kože, da jih za druge tako oeno prodajate P Jaz jih ne bi. Nisem trapast. Zato bežim. Mrtvaški duh mi udarja v nos. Tudi krokarji so, bržkone bodo tudi vislice. V Krikom ao. — Kaj je v Krikem P iztegnejo kmotjo glave. — Vprašajte krokarje! Ti so ao gostili. Turn je potolkel in pobesil vse kmete. — Pobeail! zavzome ao prestraieni narod. — Lažei, hulja! zgrabi Skomin pisarja za prsa. — Ej pa dobro! Z Bogom! vatane dimen. — Pusti, naj govori! zabučć kmetje. — Da, ni jih pobesil, polovica jih je splavalo po Savi. — Ali je resP — Res, naj ne vidim raja! Kaj bi se lagal! Uskoki da bodo pomagali P Vraga ! Narobe, da ! Ali ste sliiali o Nožini P slovenaki delavci na podlagi poitenosti in duievne treznosti v svojo skupirio, katere ne bode mogoče omajati. Tudi avoje poiteno, čedno glasilo ai omislite — .Delavec" v sedanji obliki ni le surov, marveč do skrajne meje umazan, slovenskega časopisja popolnoma nevreden tovarili Organ, ki bode interese slovenskega delavca zastopal poiteno in nedolino, t a k organ je pri naa potreben in akrajna aila je, da ai ga omialimo. Toda postavimo njega uredniitvo na zdrava, ne ie okužena tla, in njega nredniki bodo naj na duhu zdravi Ijndje, na arcu plemeniti bojevniki za doaego plemenitega ciljat Na3 delavec razvijaj svojo omiko, katere je potreben alednji človek, na podlagi zdravega pouka, a on ne bodi hlapeo pruso-iidovskih idej in ne nosi plaiča za azijatakim nomadom, ki ae plazi po naii domovini v namen, da bi ne zraatla več trava za atovenakega delavca, kamor atopi on! Namen organu naiega delavca bodi za-reana reiitev aooijalnega vpraianja, povzdiga delavca na človeka vredniie ataliiče, kjer je to ie potrebno. Dalavec je imeniten faktor v družini človeški, da ne rečemo: n a j i m e-n i t n e j i i, kajti žulji njegovih rok vzdriu-jejo družbo človelko po konci. Zatoraj, ker mora slednji spoitovati te žulje, morajo ae ti žulji nahajati na rokah ljudij, ki ao tudi v duievnem obziru vredni veaoljnega spoštovanja. Delavcu treba pravic, ki ga razločujejo od živine, a le živina počiva po noči, v tem ko mora dolavec-človek aa avoj boro kruh žrtvovati promnogokret drago apanje. Omčji se čaa dela na normalno potrebno itevilo ur — omćji se nadprodukcija po tovarnah, omćji se nepotrebna produkcija v gorostasnih maaab, ki ae avojimi težkimi zalogami udu-iuje vsestranski razvoj obrta t Povzdigni se mali, polteni obrt, kajti nepotrebno je, da velike fabrike bogatijo le velikega podjetnika, da živi poleg svojih trpinov liki knez. Vsi bi lahko živeli razmerno dobro, ako bi se veliki kapitali vporabljali v pospeievanje občega blagra, mesto da ležijo mrtvi po shrambah skopuhov. Zatri ae sploh vse, kar se dogaja v namen, uničiti avojega bližnjega in — socijalno vpraianja bode r e i e n o ! A naloga ta bodi položena v roke voditeljev, ki niso ipekulativni zvijačniki, marveč ki sarea Čutijo v svojem arcu ljubezen do aodruga; katerim je resna volja, oteti trpeči rod človeiki izpod jarma, ki ga tlači aedaj v naailstvu močnejega proti slabejemu! Ali da taki voditelji niso oni, ki hodijo sklicevat aooijalistično shode v — Kamnik, to jim kar v lice povomo in ue pomaga jim prav nobeden izgovor, >:ajti njihove namere in njihovo obzorju poznamo — hvala Bogu — predobro ! — Smo, reče Skomin, to je pušten Človek. — ('emu bi molčal, aaamejo so drzovito Drmačić, podbučivii ao z rokami, Vso vam povem. Koga čaka llija P Koga vai mili vojvod Štore P Prijatelja P Turčina ! — Turčina t ponavlja strahotna narod. — Da. Vale voditelje je podkupil Turčin z zlatom ! Pogan ie pustoii za Sotlo, požiga, pleni gospoda in kmeta. Preverjeni ste. Turčin pojć gospddo, potem pa vas, a Pavel in Ilija in Gubec odnesi krvavo zlato. A P Kaj pravite aedaj P In zato nosite svoje glave v torbi, zato prodajete kožo P Turčin prihrumi in Planina bo takova kot Konjcina, niti greda na gredi. Gnjov naroda zavre, Skomin prebledi, zadrhti kot iiba, zgrabi vrč in ga zažene za pisarjem, ali ta se umakne in črepine zazveni: po tleh. Politiške vesti. Sliotl zntlpllill mož mladočeške stranko vršil se je minolo nedeljo v Nimburku, Shod je odobril sklepe iz shoda mladočeikih poslancev z dne 14. julija t. I. o programu in taktiki mladočeške atran'rotstva, ie-!e potem, ko izginejo vsaj glavni vzrokt nezadovoljstva: Io-le potem bode mogoče, da pride do drugačne politiiko uredbo med narodom češkim. Mi amo trdili vedno in trdimo ie danea, da je vse mladočesko gibanje le posledica in pojav akrajne nezadovoljnosti in narodnega ogorčenja in dokler ne izginejo vzroki temu ogorčenju, ni niti misliti na to, 'da poneha mladočesko gibanje. Saj nam vos dosedanji razvoj atvari na Čoakom knžo lo prejasno, kako ao ad motili in so motijo oni, ki menijo, da taktika politiškegn i/,stradavanja more ukloniti tilnik nAroda češkega. Ti čudaki pozabljajo doaledno, da na Coskem imajo poala z zavednim, kulturnim, politiiko izšolanim in zrolim narodom. Na Kranjskim je pač mogočo maraikaj, ali na Češkom ni tal za tako eksperimonte. Narod čoski ho zaveda svoje moči in veljavo za vso državo, ve, da prdko takega naroda držAva no more preiti na dnevni red in ve, da pooaonju sedanja doba izjemnih naredeb lo epizodo v razvoju naiega ustavnega življenja; ta zav»'*t mu utrja uverjenje, da bodo morali odnehati — drugi. Kdor sodi drugače, no pozna naroda Češkega ali pa si namenoma zaliflčo svoje oči pred neizogibnimi pogoji za srečno bodočnost našo državo. Deželni odbor istraki je odstopil, Vzrok temu je bajo nek članek Puljskcga lističa ,11 Giovane Pensiero", ki jo, govoreč o notranjih razmerah deželnega zbora istrskega, napadal Člano deželnega odbora dr. Gambinija, dr. Clevo in dr. Bartolija. Ome- — Izdajica! Ubijte ga! — Ne! Ne) zagrme kmetje, naš je on, naš! Poganu nas prodajete. Zdajci plane v sobo kovač, priiedši od svetega Jurja. — Za Boga 1 Kaj jo, bratje P A ti si to, Šimen P Kje je Ilija P Ali pisar upre oči v kovača in molči. Hipoma se zgane, pokaže s prstom na Šterca in zakriči: — To je pravi antekriat! Pobijto ga ! — Nabijmo ga! zagrmo kmetjo, — Mar ate zblaznili P prebledi korenjak in odstopi za korak. — Izpametovali so, zakrohota se pisar, zgrabite ga. Kot volkovi zažene se tropa na voditelja. S pestjo podere Šterc prvega in drugega, toda pisar se mu zakadi pod nogi*. Kovač se zaplete, pade, besni kmetje pa ga obkole in zvežo z jermoni. (Daljo prih ) njeni triju članovi defteliuga odbora dali so takrat svojo ostavko ia redaj za njimi, solidarno, vsa slavna „junta". Poroka cesarjevima ruskega. Dan poroke carjoviča z hnaonsko princpzinjo Alico so ni določen. Vso vesti, da se nevesta upira prestopu k pravoslavni veri, so izmišljena. Prestop se izvrSi štirinajst dnij pred poroko v kapeli cesarske zimsko palače v Pcterburgu v navzočnosti carja z vso ubitdjo, dvornih dostojanstvenikov, skupine trgovcev in drugih korporacij. Ko doopo princesinjn na ru?ka tU, vsprojroi'jo jo s vaemi častmi, pristojnimi bodoči vladarici. Volitve na Bolgarskem. Volitve so bo vrSilu fio preooj mirno. Kakor znano, sti v bolgarski vladi dve stranki : jedria je Rusiji prijazna, druga neprijazna. Izid volitev je smatrAti kot zmago Kusiji prijar.no vladne stranke. Tudi glasoviti izgnancc Cankov jo izvoljen v Iteli Slatini, minister Tončev pa je popolnoma propal. Stdaj se že govori, da odstopita ministra Tončev in Radoalavov ter da prideta na njiju moatu Rusiji prijazna moža. Biamarck proti Poljakom. In zopet ae je oglasil kne* B.saiarck proti Poljakom. Kakih 1500 oseb došlo jo namreč zopet v Varzin is zapadno Pruske, da se poklonijo Bisoiaicku. Ob tuj priliki je naglušni inuž „železa in krvi*, da ao Poljaki novarnejSi za nemško državo, nego pa s.tcijalui demokratjo, kajti ti poslodnji sami no vodo, kaj hočojo, dočim delajo Poljaki na prevrat. Tako strnnlui treba pobijati. Ruski sosod jn sicer včasih nadležen, VHttkuko pa je bolj prijeten, nego pa 1'uljHki. Različne vosti. Osebna VMt. Policijski ravnatelj, dvorni svetovalec gosp. T s c h o r n k o se je včeraj vrnil od svojega dopustnega potovanja in pro-vzel vodstvo redarstvenoga ravnatelja. Mestni svet tržaški je imel sinoć svojo XX. javno sojo. Obširnejšo poročilo objavimo v prihodnji Atevilki. Za dano* omenjamo le toliko, da je Kuani dr. Spadoni strastno napadol šolskega auosorjadra Slocovicha zaradi teg«, ktr asosor vsaj nekoliko naatoja zadovoljiti potrebam slovenskih šol v okolici. Asosorja Slocuvicha je branil župan osebno. U nadaljevanju razpravo o proračunu občinske upravo se je potegnil svetovalec Pol-I e n z za bolniške stražajo in za osnovanje pralnic v Rojanu in v Barkovljah, nvetoruleo Nubergoj pa jo zopet krepko zagovarjal raznu potrebo okolice in grajal uokatere nedostatke. Raspisane službe. Pri glavnem carinskem uradu v Trstu razpisanih jo toč mest carinskih vežbnnikuv, začasno brez podpore. Pro-tlijo tekom 4 tednov finančnemu ravnateljstvu. — Pri o. kr. pomorski vladi v Trstu jo razpisana služba stavbarskega pristava z letno plačo 900 gld. in aktivno doklado 240 gld. in mosto stavbarskega vežbeuika s podporo 000 gld. na leto. Prošnjo do 31. oktobra t. I. Za peke. D;io 18. oktobra t. I. bode pri tukajšnjem vojaškem oskrbniiiva javna dražba za dobavljanje kruha posadki v Kopru. Po* bližnji pogoji *o izvedo pri omonjeneui e. kr. oskrbništvu in pri političnih oblastih. Pevski zbor „Slov. pevskega društva* prepeval je uiinolo nedeljo v gostilni (joep, Josipu Kataluua v Riijanu med »plošno pohvalo mnogobrojno zbranega, deloma tudi italijanskega občinstva. Ker so ho razno raz-morioe pri tem uiuštvu rešile povoljno in ker smo upruv v nedeljo videli zopet v bratski slogi staro gardo in mladi naraščaj, upati je torej, da so „3lov. pevdko društvo* bliža krepkemu razcvitu in da pripomore po svoji moći, du se bodo — kakor jo rekel jeden govornikov — širila čast in *lava slovansko pesmi ob obulih sinjo Adrije. Tej iskreni želji se pridružujemo tudi mi na tem mestu, ker eni o uverjeni, da sta dana prva pogoja za lep razvoj : dobri glusovi in tru-Uolj'tbiv in vešć pevovudja. Teiuu nuj se pridruži že tretji pogoj — dobra volja, veselje in vztrajnost in potem so nam ni bati zu bodounoat „Slov. pevbkega društvu.* V gostilni g. Kutuliina zbralo su jo tudi već pevcev rojunnkcga pevskega društva „Zarja", ki so prepevali na vrtu krasne zbore. Na tem dokazu lepe vzajemnosti so prisrčno zahvaljujemo pevskemu druStvu »Zarja I. javna dražba vina. O prvi javni dražbi, kojo je priredilo ravnateljstvo tukajšnjih jav- nih aklaJišč dne 18. t. m. piše „Naša Sloga1: „Po 10. uri došla sta c. k. namestnik in ravnateljstvo javn.h skladišč. Gosp. ravnatelj skladišč, ilinas, pozdravil je navzoče v nemškem in italijanskem jeziku ter otvori] potem dražbo. Dražba so je pričela po upisanih se-rijah. Sedaj pa nam je zabeležiti glavno utvar. Od 504 sodov raznega vin« bilo je fibl sodov i d o z e m s k e p a vina, največ italijanskega in nekaj španj*kega. A Istra P A Avstrija P A avstro-ogerska monarhija P Istro in Avstrijo in vso monarhijo je zastopala jedino naja .Vinarska zadruga v Pulji". To jo taka nemarnost, da jo ni mogoče oprostiti, a najmanje je mogočo odpu titi našim veletiicem z vinom po Istri, koji bi bili vendar poklicani, da podpirajo tako podjetje in opozarjajo nanje pojedince prigovarjanjem in poukom. Dražba sama j.a se je izvršila največjim in najlepšim — fi a b k o m ! Opomniti mi jo, da so dvorano zascii sami krivo-nosi židovi, ki eo krvni neprijatelji tega hvalevrednega podvsetjs, ker jim kvari njihov cifutsko-spokulativni posel. Takoj iz začetka je bilo opaziti neko agitacijo med Židovi, najbrže v ta namen, da pokupijo vino izpod vsake cene; in ko so videli, da jeden trgovec prilično dobro plačuje in da neki Žid z Roke sili na visoko, začeli so agitirati strastno, da so omenjena i z tirata iz dvorano. Iu res jo pri 20. seriji ostala soba prazna, nikogar ni bilo več ranun G osob in pa komisije, ki je vodila dražbo, in tako je bilo izmed 29 pattij vina prodanih le 5f dočim so drugi prodajalci oziroma zastopniki istih zopet prevzeli vina na svojo ime, ker so sc prodala ia prenizke cone, ali pa se sploh prodala n*so, Da jo bilo mnogo nedostatkov in po-grafikov od strani vodstva samega, razume se samo ob sobi in jaz hočem v prihodnji štev. nagliišati marsikaj na uvažanje si. vodstva. NOVO vino. Moatni magistrat tržaški razglaša, da je do 10. oktobra t. i. zabranjeno točiti novo vino na drobno, od 11. oktobra naprej do 10. novembra, pa je dovoljena prodaja novega vina na drobno lo po zdrav-stveno-keiuiški preiskavi, Dotičniki morajo tornj zajeti uznrco vina (no manj kot 25 cl.) v prisotnosti magistratnega, za to odrejenega uradnika, in oddati uzorce pri občinskem komifkem laboratoriju. (Na Preseku in v Bazovici zajamejo novo vino v prisotnosti domačega okrajnega načelnika in oddajo uzorce pri domačem okrajnem zdravniku-fi eiku.) Dotičniki dobijo poteui od omenjenega urada bolmo, na koji mestni fizika t potrjuje preiskavo in dovoli točenje nli no. — Kdor prestopi to naredbo, tega kaznuje mestni ma-giatrat z denarno globo do 50 gld., aapleni vino, in, ako je dotiuuik gostilničar, moro magistrat tudi zapreti gostilno. Ponarejeno vino. Včerajlni tukajšnji službeni list opozarja na strogo vporabo zakonov proti ponarojalcoui vinu, katere Bi-kone jo razglasilo c. kr. numestništvo tukajšnjemu magisUtit, z nalogom, da so strogo ravna po njih. Zdravstvena komisija jo namreč našla, da so v Barkovljah izdelajo umetno vino na debelo, da jo to „vino* zdravju jako škodljivo in da so isto vino razprodaja po raznih zalogah „'talijanskeg* vina*. Ponarojalci vina bodo strogo kaznovani, kakor veleva zakon. (Na fabrikaciju vina v Barkovljah jo opozarjal tudi naš list že opetovano. Ros skrajni čas jo, da poli p I jejo malo to broz-vostutžo, ki so igrajo s človeškim zdravjem' Op. ur.) Huda ura. Iz Gradca javljajo, da so jo nad Vordornbergom utrgal oblak in da jo naliv provzročil strašansko škodo. Mnogo hiš jo podrtih, drugo stoje pod vodo. Advokat — napadalec. Iz Buzeta poročajo „Naši Slogi* : V jutro dne 14. t. m. barval je neki Pran Pismuht kočijo udove Cerovac blizo Fontano. Došli so med tem tjakaj oircci dra. S u n d r i n a , odvetnika v Buzetu, ter mu kvarili barvanje. Piumaht. jo opominjal deco, naj budo mirni uli pa naj odidejo. Ali ti do skrajnosti razposajeni otroci niso hoteli čuti ni prošnjo ni opominjanja : niso hoteli odstraniti se, a so munje ubogati opominu Pismalita, da naj mu nikar no kvarijo barvanja. Videč, da no pouiaga nikak opomin, zapodil jo Pismaht deco iz lokala, kjor je delal in jo pri tem jodnega otrok malo krenil po slamnatem klobuku. To jo zadoščalo. Otrok jo zbežal domov, da so pritoži pri s\ojem očetu S a n d r i n u , koji poslodnji je pridirjal takoj kakor ra*jafjen lev in zalotil siromaka Pis-mahta, ravno ko je poslednji pil kavo v drugem lokalu No izpregnvorivii niti besedice, udaril jo Pismalita s pestjo po glavi tako močno, da se mu je ulila kri, potem pa ga ■grabil sa grlo, kakor da ga hoče zadaviti. Nesrečni Pi»maht ni mogel spregovoriti niti besedice. Videvši, kuko divjaiki in kakor strela iz jasnega neba je prihitel napadalec, hotel je popasti kar si bodi v roko, da bi se branil; ga je napadel sedečega, ni si mogel pomoči, ampak si jo ranil še bolj ob stol, hotoČ so revež ubraniti in osvoboditi. Zagrabši čvrsto reveža Pismahta, vrgel ga jo Sandriu ob tla — držeč ga vedno za grlo — ter mu stopil s kolenoma na truplo, tako, da Pismuht ni mogol ziniti niti besedico, ni prositi za mi leg* B iga, naj ga nn zadavi, ko ima doma petero drobnih otrodižev. Ta nezaslišani dogodok gledalo je več prič, kojo od sitnega začudenja niio vedele, kaj se godi ; med istimi jo biia tu Ji mma gospodinja Cerovčova in naš vredni občinski zdravaik, ki je v tesnem prijateljstvu s drom. Sandrinom. G. zdravnik je še le potem, ko jo videl, da bi Sandrin lahko zadavil Pismalita, naprosil prvega: „Lascilo, laicilo, eos'ti ghe vol*. — Ta zadeva je sedaj pri sodišču in videti čamo, kaj bo iz tega. Jako čudno so nam pa vidi, da je dr. Mantovnn nagovarjal ranjenca, naj le gre na dolo, čel da mu ni nič, Mi pa pričakujemo, da bode sodišče znalo in hotelo strogo kaznovati rakov zločin. Pumah t, ki je oče petero otrok, ne more niti delati in je ostal na pol mrtev, nekoliko od strahu in nekoliko tudi od udarcev. Konečno kličemo: Živil« naobrazba ta« kili italijanskih velikanov ! Tako ,Naša Sloga". Ki pa opozarjamo na ta nezaslišani dogodek vse prijatelje drs. Saudrina na ljubi naši Pomjanščini; stranski svot pa vedi, da je dr. Sandrini jeden prvakov — avito eolture in pa glasoviti trgovec t glasovi o času votitev. Pobegel blaznjenec. Dne 10. t. m. so pripeljali Luko Prajuka, Dalmatinca, ki sedaj vrši Gletno kazen zaradi ubojstva, iz kaznilnico v Kopru v tukajšnjo bolnišnico, ker je bil baje zblaznel. To dni pa je pobegnil Pra-jak iz bolnišnico, vlomivši vrata hodnika in pruskočivBi Ji m. visoki zid, ki meji bolniški vrt. Prihodnjo noč so ga pa prijeli orožniki v Boljuncii. Prnjak, ki se menda lo dela blaznega, jo imel SiMirtko opravo pri sebi, katero jo menda ukradel, kdo ve kjo, ter se je hotel bržkone preobleči v žensko. Orožniki so ga prignali zopet v bolnišnico. — Prajak jo bil pobegnil tudi že iz kaznilnic* v Kopru, toda kmalo so ga zasačili. Alojzi] Suša, o katerem smo sporočili v današnji m zjutrartjeta izdanju, da ga je v prepiru težko ranil ogljar Feliks Ifasssla, se počuti nekoliko boljšo. Ako se ne pojavijo posebne komplikacije, nadejajo se zdravniki, da mu rešijo življenje. Poskuien samomor. Včeraj popoludne ho jo zastrupila IKletna Ema Nofari, stanujoča v ulici dello Scuole Nuove hit. IG e karbolno kislino. Njo ječanje je privabilo mater, katera je, prestrašena, spravila sosede na nogo. PrihituvSi zdravnik z zdravniške postaje jc izpral dekletu želodec in odklonil tuk6 vso daljno novamost. Vzrok posknšo-nomu samomoru je menda zopet ona večna nesrečna ljubezen — bes jo poberi! Zblaznel, železniški čuvaj Fran Kratijo, stanujoč v ulici Belvedero hit. Hi, ki jo bil že parkrat v bolnišnici ker bo mu je mešalo v glavi, je včeraj naravnost zboanil. Gosp. Trovoau so jo posrečilo odpraviti siromaka s katerokoli pretvezo v bolnišnico. Policijsko. Minolo noč zaprli so zopet ponočni „duot", namreč 22letnoga Antona V. in 29leinoga kovača Ivana M., oba iz Trsta. — 44ktno Marijo Lovakovičevo iz Kopra in njo l4teiuo hčer Katerino so moBtni stražarji odvedli v zapor, ker sli prosjačili po prodajalnah v ulici Barriera. — Polioijski oii-cijul g. Tiz je včeraj prijel 24letnega Ivana Pinosiea iz Zadrn, katerega išće tukajšnja policija že dalje časa, ker je osleparil tu več oseb, izvabivši jim denar pod raznimi pretvozami. — 18letnega Pavla Perka in njegovega 18letuepa druga zaprli so zaradi raznih tatvin. „Slovanski Svet*, iu 18. od 25. sept., ima naslednjo vsebino : V raznih oblikah pod Zapad ! — Iz delegacij. — HocaaTafl no.locA. Ruska pesem s tolmačenj um. — V mraku. Gregorčičeva pesem v latinici, cirilici in ruskem prevodu. — Hitro letć. I*v. slov. pes. — Viek ću pjesmom . . . Hrv. pes — Moderno (Ilrv. pos.) — Al su . . . Hrv. p. — Jadni suprug. (Proza) — Majna. (Srb. izv. — (.TpuHHHU lUimoKili. (Rusk. iz*, pes. — Konec razprave : Der Konigssohn Marko. — Pučko učionicu i učitelji u Dalmaciji. — Dopisi, — Rasko drobtin;ce. — Pogled po slovanskem svetu. — Književnost. Loterijske itevilke. Izžrebane 22. t. m. Dunaj 29, 77, 59, 5, 19. Gradec 4fi, 9, 79, 47, 65. Temešvar 5, 57, 68, 70, 16. Inomost 48, 68, 31, 15, 77. Najnovejše vesti. Dunaj 25. „Wicner Ztg." javlja, da je profesor na Gorilki realki, Hendrich, imenovan ravnateljem državne realko v Trstu, Budimpeftta 24. „Budap. Corr." javlja, da je Nj. Vel. cosar-kralj potom ministorst?« notranjih stvsrij izrekel svojo zahvalo in priznanje prebivalstvu Neogradskega knmitata na vzornem vedenju za časa bivanja cesarjevega v Bslassa Gynrmathu in na prijaznem vsprejHuiu vojakov. Kolonj 25. »Kdlnischo Ztg.* javlja is Peterburga: Semkaj došlo vesti poročajo, da je tolpa kitajskih roparjev napadla in oropala neko postajo oh ruski maji. Tolovaji da so ubili uradnike. Nekateri ruski vojaki so sledili tolovajem, toda niso jih mogli doseči. London 25. Kakor javljajo is Tien-Tsina, zgubili so Kitajci poslednjo pomorsko bitko samo zaradi nezmožnosti poveljnika. Govorilo so je o novi pomorski bitki, katera pa ni mogla biti, ker skoraj polovico kitajskih vojnih ladij ne mora na ftiroko morje, ker so preveč poškodovane. Trgovinske bnojavh«. Budimpešta. Pšenica zn jesen 6 27-« 28, ** spornimi 6 73 6 74 Knrnza ta sept.-okt. fl-10 do (M.V Oves nn, jesun o'A4-5 fifl. Ri za jesen {> 20-5-33. Pftonic« nov« od 78 kil, f. 6 80—8"35, od 79 kil. f. « B5-8-40, od 80 kil. f. « 40—6 45. od 81 kil. f. (i 45—G 50. od 82 kil. far fi 50—« 55. Ječmen fl-25—8 40 ; proBo 5 70—5,90 Plenica. Ponudbe In povpraievanjs Brednje. Prodalo so je 20.01)0 met. siot. 2'/, -r> — Trg stalen. Koruza 10 n^. coneje. KI Vreme oblaftno. Pruga. Nerafinirani sladkor kr september f. 13*85 december f. 13 77, mivn». Proga, fo ntrifiigat novi, postavljen v Trst in s carino vred, odpoftiljatev konec t. m. f. 81 25 do 31.50. Oktobor f. 31.—81.25. Novembor-maro f-30,25-80.50, (,'oncas«^ m novemtier-marc 30-75 do 31«- . HftVr«. Kava Ssntos geod avornge ss septembar 101 25, za jnnnvar 85 75. Hamburg. SantosRoud average ca september 78 75, decemboi 69-75, marc 66-60, mlačno. 116. coneje. 5 nfl. ceneje. Oiinajska borca OB. ISO«. Drlavni dolg v papirju . . . „ „ v srotiru . . < Avstrijska renta v zlatu . . » „v kronah . . Kreditno akcije...... London 10 Lst..... Napotnoni........ 100 mark . . ...... MO i Ulj. lir....... saptembn Tferai danes 98-80 98-80 124.45 97-75 »7060 123 80 H85'/, 60-8R 4515 98-85 9885 124-60 97-85 S70-— 123-95 9 80 60-90 45-10 RODOLJUBIH Podpisani nnananjum, da sem odprl v soboto dne 9 juniju svojo krčmo v ulici Valdlrlvo it. 19., znano pod imenom „Crore di Malta." Točil bodem vina prve vrste, kraiki teran in izvrstno pivo. Izborna kuhinjn, cene poitene, — Nadejajod se, da me bodo TriaSki Slovani po mogočnosti podpirali, beležim udani Fran Kvavos. Gostilna „AlVAntico Moro" ulica Sitlilnrio 13, (po domače pri , l'rvačkovcit") priporota pravi kraiki teran iz Komna I. vmtc po 40, II, po Hli in belo vipavsko po 3H n f. liter. Izboren „ f{ie*lingu r nteklenirah. — Dobra kuhinja in po ceni je vedno na razpolago. — Drini ae gesla-. n liojak k rojaku", priporoča se podpisani sa ob i l oblak. Anton Vodo pivec, go»Ulniiar. Žrebanje že pojutaršnjem 1 Glavni dobitki 60.000 gl. 10.000 gl. ,1000 gl. v gotovini le po odbitku 10% I.Tovsko sru£kn A 1 gld. priporočata: Mat I del ,t> Comp., 11 Mer curio. Zaloga piva* pivovarne bratov Relnlnghaus v Steinfeldu — Gradec ;isl 156 pri A. DEJAKU, junior, v Trstu, via degli Artisti št. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Leva nt Lastnik politično di-uatvo .Edinost" — latlavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tieks Tiskarna Dolenc t Trstu.