Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za •/» leta BO din, za ‘/i leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 49. Uredništvo in upravnlčtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52. Ivhnia vsak ponedeljek, lalKfia sredo In petek Ljubljana« petek 30. aprila 1937 fnita posamezni V*r/» vena številki din ■ Potreben poziv Na občnem zboru Zveze indu-strijcev je bila s poudarkom izrečena želja* da bi čim prej prišlo do iskrenega in s tem koristnega sodelovanja med gospodarstvom in politiko, ker je to edini način, da se premagajo vse težave, ki ovirajo gospodarski, kulturni in socialni razvoj našega naroda. Nad vse umesten je bil ta poziv in samo obžalovati je, da ga nismo slišali že prej in se tudi po njem ravnali, ker potem bi se obvarovali vse one strahovite škode, ki smo jo doživeli le zato, ker ni bilo nobenega sodelovanja med gospodarstvom in politiko, temveč je vladala le ona najbolj ozka, najbolj malenkostna in najmanj plodovita strankarska politika. Ta je bila vzrok, da smo pozabili, da je smisel osvobojenja in zedinjenja v tem, da si vsi v složnem delu zboljšamo pogoje življenja in da se obogatimo tudi s koristmi, ki so bile preje privilegij tuje nadoblasti. Mesto da bi to storiii. pa smo delali tako, kakor da bi bil ves smisel svobode v tem, da se neovirano med seboj prepiramo in drug drugega oviramo v napredku. Če obžalujemo, da ni bil slišen poziv k sodelovanju gospodarstva in politike že preje, pa seveda s tem ni rečeno, da bi bil sedaj pre-kasen. Nasprotno! Čim pozneje je prišel, tem bolj potreben je, ker tem več zamujenega je treba popraviti. Mislimo pa tudi, da je danes klic po tem sodelovanju še prav posebno aktualen in potreben z ozirom na naš gospodarski položaj in z ozirom na gospodarske težave, ki jih preživljamo vsi, pa naj pripadamo tej ali oni politični skupini. Tako pada mrtvilo na denarnem trgu po vseh, tako se pokažejo posledice zastoja izvoza pri vseh, tako vsi občutimo, če je premalo javnih del v naši banovini. In prav tako so slabe ceste zlo za vse prebivalstvo in ne le Za ono, ki simpatizira z opozicijo, in enako udarja birokratizem ljudi vseh skupin in vseh grupacij! In tako je z vsemi drugimi težavami, zaradi katerih ne pridemo do blagostanja. Če pa tepejo te težave nhs vse brez izjeme, je vendar jasna dolžnost, da se tudi vsi brez izjeme borimo proti njim. Uspešno pa se je proti njim mogoče boriti le v slogi, če se do te ne bomo mogli povzpeti, potem tudi lahko obupamo, da bi premagali le eno težavo, ker v medsebojnem izigravanju enega proti drugemu bodo ohromele vse naše sile. Zato bi bilo treba pri nas skle-n,R nekako politično premirje, dokler ne uresničimo vsaj minimalni program, ki ga zahteva napredek naše banovine. V čem je *a minimalni program, so slovenji tehniki v glavnem že povedali In treba je samo še to, da določijo Politiki etape njegovega uresničevanja. Mnenja smo, da to premirje niti n' tako težko dosegljivo, če se Pripravi zanj potrebno psihološko rjPoloženje. To pa je predvsem Haloga gospodarskih ljudi in mi-s uno, da bodo naši gospodarski možje to lepo in častno nalogo tudi radi izvrševali. Kaj pa je lepkega, kakor napravljati konec nepotrebnemu sovraštvu! Zato bodi dolžnost gospodarskih ljudi, da so oni vedno tisti čini-telj, ki bo podpiral le to, kar je Slovenski javnosti! V proslavo 140letnice Sodnikovih '»Lublunskih Novi z« in JOletnice organizacijo slovenskih poklicnih novinarjev priredi ljubljanska sekcija Jugoslo-venskega novinarskega udruženja na jesenskem ljubljanskem velesejmu jubilejno razstavo slovenskega novinarstva. Razstava je zelo na široko zasnovana in zavzame štiri velike velesejmske. paviljone. Roda celoten pregled nastanka in razvoja slovenskega novinarstva od najstarejših časov pa do današnjih dni, hkratu /ta pokaže poleg nekdanjih načinov razširjanja vesti tudi najnovejše izume, ki se jih poslužuje sodobna časnikarska poročevalska služba. Da bo vse to prikazano čim bolj nazorno, bodo novinarji izdajali na razstavi poseben dnevnik, urejevan, stavljen, tiskan in razpošiljati pred očmi obiskovalcev. Popoln pogled v organizacijo časopisja bo nudila jubilejna razstava slovenskega novinarstva, poleg tega pa tudi pregledno pokaže vse ogromno delo, ki je združeno z nastankom, razvojem in napredkom slovenskega novinarstva, pri tem pa opozori tudi na koristi, ki jih je narod imel in jih vsi sloji še imajo od časopisja. Razstava slovenskega novinarstva mora biti in tudi bo kulturen dogodek prve vrste! Da pa razstava ta svoj visoki cilj doseže, privede novinarji razstavo s sodelovanjem Društva tiskar-narjev v Sloveniji. Zvezne organizacije Savrza grafiekih radnika-ca Jugoslavije v Ljubljani, ljub- ljanskega velesejma ter odličnih kulturnih in gos podarskih st rokovn ja ko v. Da bo res ves jesenski ljubljanski velesejem v znamenju slovenskega novinarstva, je pa potrebno tudi sodelovanje vse slovenske javnosti ter se zato obračamo na njo s pozivom, naj pomaga pri iskanju in zbiranju razstavnega gradiva. Trdno smo prepričani, da ta naš poziv ne. bo zaman, saj je doslej razstavni odbor povsod pri Slovencih, kamor koli se je obrnil, naletel na največjo pripravljenost za sodelovanje. Živo pa se zanimajo za razstavo slovenskega novinarstva tudi drugod po Jugoslaviji in celo v tujini. Več znanstveni kov svetovnega slovesa je odboru zagotovilo in deloma tudi že izkazuje svojo pomoč. Vzrok več, da tudi slovenska javnost stori svojo dolžnost! Izreden dogodek letošn jega leta bo razstava slovenskega novinarstva in s sodelovali jem vse slovenski■ javnosti mora biti tudi trajnega pomena za Slovence ter mogočim podnet za napredek slo- venske kulture. Zalo smo kol poklicni novinarji in redni člani ljubljanske sekcije. J Nil z veseljem prevzeli častno predsedstvo razstavnega odbora ter vabimo vso našo javnost, da pripravljalnemu odboru pomaga pri zbiranju sredstev in gradiva za to splošno poučno in koristno razstavo ter se že sedaj pripravlja na obisk te velevažne narodne manijestacije. Ljubljana, 1. tnajnika 1937. ČASTNO PREDSEDSTVO RAZSTAVE SLOVENSKEGA NOVINARSTVA: Dr. Anton Korošec 1. r., I)r. Albert Kramer 1. r., Dr. Vran Kulovec 1. r.. Ijanske podružnice IJ družen ja grafičnih faktorjev. Jugoslavije, časniških in časopisnih podjetij, Ljub- minister notran jih del. minister v p. minister v p. Predsedstvena Zveze trgovskih združeni V novo in krasno urejeni posvetovalnici Združenja trgovcev v Mariboru je bila v torek dopoldne II. letošnja plenarna seja predsed-ništva Zveze trgovskih združenj. Seja je bila odlično obiskana ter so bila na seji zastopana skoraj vsa združenja. Posebno so bili pozdravljeni na seji predsednik Zbornice Ivan Jelačin ter predsednik mariborskega okoliškega združenja Janko Kostanjšek ler predsednik združenja v Murski Soboti Franc Čeh. Zveza trgovskih združenj je zopet združila vsa združenja pod svojim okriljem. Sejo je otvoril I. podpredsednik Ferdo Pinter, ki pozdravlja vse udeležence, zlasti pa domačina in predsednika mariborskega združenja Miloša Oseta, predsednika Zbornice za T0I Ivana Jelačina, predsednika mariborskega okoliškega združenja Kostanjška, predsednika Franca Čeha ter zastopnika celjskega združenja Eazarin-ea in Jagodiča. Predsednik Oset se zahvali za pozdrave ter poudari, da je današnje zborovanje prvo zborovanje v novo preurejeni dvorani in že zato želi seji posebno velike uspehe. Nato je podal I. podpredsednik Pinter poročilo o splošnem gospodarskem stanju. Zlasti obširno je poročal o seji Centralnega predstavništva v Zagrebu. Posebna de-putacija predstavništva je bila pri banu dr. Ružiču ter dosegla, da je bila podružnica »Ta-Te« v Zagrebu zaprta. Na seji Centralnega predstavništva je bil sprejet sklep, da deputacija izroči kr. namestništvu spomenico o silno težkem položaju trgovine. To je zadnje legalno sredstvo, ki ga še ima trgovstvo. Poročilo podpredsednika Pinterja je bilo z odobravanjem sprejeto. Zbornični predsednik Jelačin poroča nato, da je stopila dne 14. aprila v veljavo uredba o minimalnih mezdah. Ban je pozval zbornico, da odredi Zbornica posebno komisijo, ki naj predlaga podrobno, kako naj se minimalne mezde v Sloveniji določijo. Na predlog svetnika Krej-čija je bil nato ustanovljen pri zbornici poseben odbor, ki naj zbere vse potrebno gradivo za razpravljanje vprašanja minimalnih v korist splošnemu poinirjenju in ki bo v časih največjih nasprot-stev s tem večjim poudarkom opozarjal na skupni cilj in na skupne potrebe. In dolžnost gospodarskih ljudi je, da ne bodo nikdar med tistimi gledalci, ki navdušeno ploskajo, kadar se dva na vse pre-tege bijeta za zmago. K bojem se ne sme vzpodbujati, pa jih bo hitro konec. Če ne bo nihče ploskal, izgubi boj vso privlačnost. Sodelovanje med gospodarstvom in politiko je osnovni pogoj našega napredka in zato dolžnost nas vseh, da do tega sodelovanja tudi pride. Zlasti pa je to dolžnost gospodarskih ljudi, ki so že zaradi svojega stvarnega stališča poklicani, da dajo naši politiki stvarno vsebino. Zato smo veseli poziva, ki je bil izrečen na občnem zboru Zveze industrijcev in zato pričakujemo, da se bo začelo sistematično delo za uresničenje tega poziva. mezd. Od trgovcev so v tem odboru: Konrad Ulsbacher, Albin Smrkolj, Josip Kavčič in Fran Gorjanc. Na prošnjo zbornice je ban rok, do katerega mora predložiti zbornica svoje predloge, podaljšal za pet dni. Ker je torej zadeva zelo nujna, predlaga, da se tej zadevi prizna nujnost in da seja predvsem obravnava to vprašanje. Ker se ta predlog soglasno sprejme, poroča o vsej zadevi zboru, podpredsednik Elsbacher. Vsa združenja bodo še danes prejela od zbornice vprašanja glede določitve minimalnih mezd. Po tej uredbi ima ban pravico, da določi minimalne mezde med 1'80 do 3 din. Ban savske banovine je minimalne mezde že določil, in sicer v najnižji izmeri, ki jih uredba dopušča. Minimalne mezde bodo dvojne: za podeželje in za kraje z več ko 5000 prebivalci (Ljubljana, Maribor, Celje). Najnižja odškodnina bi bila 1'35 din na uro za delo vajencev. Ta odškodnina pripada vajencu po enem letu. O tem izda posebne predpise trgovinski minister. Teh predpisov trgovinski minister še ni izdal in zalo je najvažnejša stvar, da se določi, če imajo pogodbe z učenci kakšne določbe glede odškodnine in kolika je vrednost dajatev v naturi, ki jih daje gospodar vajencu. Po daljši debati se sklene, da bi se mogla hrana, stanovanje in kar dobiva vajenec od gospodarja oceniti na mesečnih 350 din. Ker ima trgovec dostikrat tudi škodo od vajenca, je nevarnost, da bodo trgovci vajence odklanjati in sprejemali mesto njih raje hlapce, ki spadajo med poljedelske delavce. Predsednik Pjntcr se zahvali g. Klsbacherju za njegov referat ter pripominja, da bi bilo mnogo bolje, če bi država bolje plačevala svoje nameščence ter prepustila trgovcem, kako ti plačujejo svoje. Na vsak način bodo ti že za svoje nameščence zadostno skrbeli. 1 Soglasno se sklene, da bo občni zbor Zveze v nedeljo, dne 23. maja v Slovenjem Gradcu, dne 22. maja pa ho predkonferenca, ki se začne že ob 10. dopoldne. Delegati združenj naj na predkonlerenci povedo vse svoje želje in zahteve. Samostojno predloge pa je treba po pravilih vložiti 18 dni pred občnim zborom. Glede f - kvalifikacije tajnikov združenj se Zveza načelno pridružuje predlogom novosadske zbornice. Načeloma naj velja, da morajo imeti tajniki v mestih z več ko 20.000 prebivalcev fakultetno naobrazbo drugod pa srednjo šolo ter da je dajali absolventom trg. akademij vedno prednost. To pa ne velja za sedanje tajnike, ki so se dobro obnesli. Na vsak način pa morajo združenja gledati na lo, da omogočijo tajnikom stanu primerno življenje. Tudi je treba tajnikom zagotoviti neko stalnost. Pri nastavitvi naj odloča le strokovna sposobnost. Polagoma naj bi se uvedla službena pragmatika za yse tajnike na območju zbornice za TOL Da bi združenja zmogla finančne .težave, naj bi se finančno šibka združenja spojila s sosednimi v močnejšo enoto. Predsednik Jelačin pripominja, da je zbornica vedno šla v tem pogledu združenjem na roko in je več tajnikov z uspehom hospitiralo v zbornici, da so se seznanili s poslovanjem zbornice. Vse, kar pa je seja sklenila glede tajnikov, je le nekak okvir in bo treba dopuščati vsaj v prvem času mnogo izjem. Na vsak način pa morajo biti tajniki združenj primerno plačani. Tuji kapital v Jugoslaviji K tej točki poroča I. podpredsednik Pinter ter navaja, da je v Jugoslaviji 305 tujih industrijskih in 24 tujih bančnih podjetij. Tuja industrijska podjetja imajo 2.315 milijonov vpisanega kapitala, domača pa le 1.085 milijonov. Tuja industrijska podjetja imajo poleg lega 2.865 milijonov din kratkoročnih kreditov, t. j. več ko polovico. Mi smo edina država v Evropi, v kateri je moč tujega kapitala v industriji večja ko moč domačega. Predsednik Jelačin pripominja, da je moč tujega kapitala predvsem zato tako velika, ker imamo v državi 15 do 16 milijard imo-biliziraurga denarja. Če bi znali ohraniti likvidnost naših denarnih zavodov, bi bilo naše stanje čislo drugo. Pa o tem ne smemo niti pisati! Treba je realno pogledati na stanje stvari. Bafa ima na Češkoslovaškem 166 milijonov Kč likvidnega denarja. Zato je boj proti Bafi tako težaven. Bolj ko dosedaj bo treba vplivati na poslance in senalorje, da se napravi konec sedanji pogubni denarni politiki. Soglasno sklene seja, da se pošlje posebna spomenica na odločujoča mesta o škodljivem favoriziranju tujega kapitala. Naslednja točka dnevnega reda je veljala krošnjarski nadlogi. V debati se je konstatiralo, da »e kljub banovi nnredbi ni kroš-njarstvo nič zmanjšalo. Silno pozornost je vzbudilo poročilo predsednika kranjskega združenja gospoda lierjaka, da je banska upra-(va na intervencijo neke vplivne osebe razveljavila odlok sreskega (načelstva, ko je to kaznovalo ne-ikega znanega krošnjarja z manu-Ifakturnim blagom, ki je bil zaradi Itega tudi že dvakrat kaznovan. (Sklene, da se zaprosi Centralno predstavništvo, da intervenira pri trg. ministrstvu, da se predlog banske uprave takoj pozitivno reši. ! Po poročilu o preobdačcnju Slovenije je bil sprejet protest proti krivičnemu razdeljevanju dohodkov iz banovinskih trošarin. Denar teli trošarin -naj se uporabi na ozemlju, na katerem je bil zbran. Sledilo je poročilo pp. Pinte rja o> kartelih. Ti sami po sebi ne bi bili škodljivi, če bi veljalo njih prizadevanje le pocenitvi proizvodnje in Izboljšanju blaga. Danes pa je namen kartelov samo ta, da si z monopoliznrijo prodaje 'povečajo (svoje dobičke. Zato je nujno pogrebno, da se zukon o kartelih popolnoma spremeni, ker danes služi kartelom, nikakor pa ne nadzira njih poslovanja. Nujno potrebno pa je tudi, da organizira trgovstvo proti kartelom samoobrambo. Ta se je zlasti pokazala potrebna pri prodaji modre galic«*. Surovine za galico so nakupile tovarne že v jeseni, cene pa so določile šele sedaj. V tvornirah modre galice je % tujega kapitala. Knak diktat cen je tudi pri bencinu. Edino sredstvo je samoobramba, ki pa proti velikim tujim firmam ne bo lahka. Toda vseeno jo bo treba organizirati! Daljša debata se je razvila tudi po poročilu tajnika o sistemu maloprodaje soli. Končno se sklene, da napravi Zveza vlogo na monopolsko upravo, da zviša zaslužek maloprcdajalcem od 30 na 50 par, cene vrečam pa naj ostanejo še nadalje po 6 din. Po krajši debati se večina delegatov izjavi za to, da še naprej plačujejo združenja potne stroške svojim delegatom na občni zbor. Apel na časopise Pri slučajnostih apelira predsednik mariborskega združenja Miloš Oset na naš dnevni tisk, naj ne piše tako na široko o raznih umorih in ubojih, ker to ne koristi niti vzgoji mladine niti našemu tujskemu prometu. Prav tako pa naj časopisje ne poroča o nekem vidnem zboljšanju slovenskega gospodarstva, ker je to popolnoma neresnično, povzroča pa večje ob-dačenje Slovenije. Na sejah reklamacijskih odborov zastopniki fi-skilsa dostikrat uporabljajo kot dokazilo takšna Časopisna poročila. Obravnavala so se še nekatera druga vprašanja, nakar je omenil podpredsednik Pinter, da je v narodni skupščini med poslanci 40 trgovcev, od katerih pa se ni pri debati o novem trgovinskem zakonu in o novih davčnih bremenih niti eden oglasil za besedo. Stališče trgovstva sta branila samo dva poslanca, beograjski univ. prof. Kostič in gl. tajnik zbornice Ivan Mohorič. Po priznanju, ki so ga zaradi tega izrekle gl. tajniku Mohoriču že beograjske »Trgovačke novi ne*, predlaga, tfa mu enako priznanje izreče tudi zveza. Soglasno seja ta predlog odobri, nakar zaključi predsedujoči to pozitivno in v najlepši harmoniji poteklo sejo. Občni zbor Zveze Zveza zopet obvezna vseh industr V četrtek dopoldne ob 11.15 je (bil v zbornični dvorani občni zbor iZveze industrijeev. Dobro obiska-ini občni zbor je otvoril predsednik 'Avgust Praprotnik, ki je po kon-statiranju sklepčnosti skupščine rpozdravil vse navzočne, zlasti pa bana dr. Natlačena in se mu za-livalil, da je počastil skupščino s svojim prihodom. Nadalje je pozdravil zastopnika trgovinskega ministra načelnika dr. Lazareviča, zastopnika finančnega ministra in šefa finančne uprave v Ljubljani dr. Sedlarja, načelnika trg. oddelka banske uprave dr. Marna, predsednika zbornice Ivana Jelačina, zborničnega podpredsednika Skub-cra in gen. tajnika Ivana Mohoriča, podpredsednika Centrale industrijskih korporacij dr. Fr. Win-discherja, zastopnika ljubljanske občine »Ir. Friihlicha in posebej še zastopnike tiska, ki jih prosi, da še nadalje krepko podpirajo slovensko industrijo v njenih težnjah. I Predsednik Praprotnik imenuje nato za zapisnikarja tajnika Gor jupa, za overovatelja zapisnika pa inž. Pirkmajerja in Fr. Širca. Meri glasnim odobravanjem skupščine predlaga, da se odpošlje vdanostna brzojavka kralju Petim II. ter pozdravne brzojavke knezu - namestniku, predsedniku vlade dr. Stojadinovicu, notranjemu ministru dr. Korošcu, trg mi-piistru dr. Vrbaniču in ministru Idr. Kreku. Nato se je v toplih besedah spo- Eninjal letos umrlega gl. tajnika ni. Milana Sukljata in njegovih (izrednih zaslug za Zvezo in za ves (slovenski narod. Nadalje se je spominjal umrlih članov zveze gospe IKvgenije Hribarjeve, tovarnarja (Karla Thome in Janka Jelovška. (Večna slava njih spominu! Zborovalci so stoje poslušali govor pred-»ednika Praprotnika in se pridružili njegovemu vzkliku, Končno sporoča predsednik Praprotnik, da je uprava imenovala Iza glavnega tajnika dr. Adolfa (Golio ter prosi, da skupščina to »»dobri. (Soglasno odobreno.) Za pozdrave se je najprej zahvalil načelnik dr. Lazarevič. Za-jrmli že preje izdanih dispozicij se »ni mogel udeležili skupščine trg. minister dr. Vrbanič, ki ga je zato pooblastil, da ga zastopa in mu poroča o potrebah in zahtevah slovenske industrije. Dr. Lazarevič naglasa, da je zelo rad prišel v Slovenijo, v katero pogosto prihaja. V spremstvu gen. tajnika Mohoriča je tudi lani obiskal 20 velikih industrijskih podjetij v Sloveniji, da razmere, v katerih deluje slov. industrija, dobro pozna. Prepričan je, da bo tudi sedaj dobil potrebne pobude, kako naj bi se slovenska industrija najbolj koristno podpirala. Nalo je govoril o težavah, ki jih mora danes premagovati industrija in od katerih težav je pač nestalnost največja. V tej nestalnosti je složno delo vseh industrialcev v državi tem bolj potrebno. Zagotavlja, da bo ministrstvo tudi v bodoče vedno podpiralo stremljenja industrije Slovenije. Fin. ravnatelj tir. Sedlar omenja, da je fin. minister zadržan in da se zato ne more udeležiti osebno skupščine. Fin. minister pa se globoko zaveda, kako važen faktor je industrija za drž. finance. Se prav posebno pa se tega zaveda finančna uprava v Sloveniji, kako velikega pomena je industrija za drž. dohodke in zato bo vsa prizadevanja industrije presojala z največjo pažnjo. Predsednik Ivan Jelačin se zahvaljuje za pozdrave v imenu Zbornice za TOL Poudarja pomen solidarizma gospodarskih stanov-, ki ga je zbornica vedno podpirala in to svoje prepričanje tudi praktično dokazala v boju za ločene in skupne zbornice. Zavedali smo se, da osamljeni gospodarski stanovi ne jMnnenimo mnogo, temveč da je naša moč le v skupnosti. V tem smislu so v naši zbornici zastopniki industrije tudi vedno nastopali in vedno dokazali, da so za skupno delo. Da se ta skupnost še bolj poudari, se je pri zbornici ustanovil tudi poseben odsek za gostinstvo, ki je važen tudi zaradi razvoja našega tujskega prometa. Iz te skupnosti gospodarskih stanov pa izhaja tudi naš optimizem, ker vemo, da bomo v složnem delu in oprti na svoje organizacije našli tudi več razumevanja za svoje potrebe. Iskreno želi, da bi to sodelovanje še naprej ostalo na sedanji višini. (Odobravanje.) Predsednik Praprotnik pojasni, 7-akaj ni prevzela takoj posla nova uprava. Toda dokler niso bita potrjena pravila Zveze od banske uprave, to ni bito mogoče. Uprava si je zato v tej zadregi pomagala na ta način, da je k vsem sejam vabila odpirale. Pri nas pa je ostala ta industrija brez podpore in so morala tri podjetja ustaviti delo. Zahtevali smo, da se pomaga lesni izvozni industriji z izvoznimi premijami. Dejalo se nam je, da to zaradi veljavnih predpisov ni mogoče. Vemo pa, da so istočasno nekatere tvrdke prejemale izvozne premije in »la jih prejemajo še danes. Tu pa niso bili predpisi nobena ovira. Zahtevali smo nadalje, da se znižajo železniške prevozne tarife in s tem pomaga industriji. Tudi te naše zahteve so bile brezuspešne. Zaradi previsokih železniških tarif pa je imela železnica sama izgubo, ker je s tem pospeševala konkurenco. Les se po vodi prevaža za 50% ceneje, sedaj pa tudi že avtomobili na pogon z lesnim plinom uspešno konkurirajo železnicam tudi po cestah. A tudi nad postopanjem Narodne banke in njenimi deviznimi odtegljaji se mora pritožiti lesna industrija. Milijonske izgube so nastale zaradi teh odtegljajev. Te odtegljaje industrija ne more občutiti drugače kot pristranost. Dr. Vrhunec izreka priznanje tajništvu za njegovo poročilo. Opozarja na razliko, ki se kaže med Na zboru Centrale industrijskih korporacij z dne 13. aprila v Zagrebu je bila sklenjena protestna akcija proti novim fiskalnim obremenitvam na podlagi finančnega zakona za leto 1837/38. V to svrho bo sredi prihodnjega meseca v Beogradu konferenca zastopnikov industrije iz vse kraljevine. Davčno vprašanje je vsekakor eno najbolj perečih vprašanj, ki najgloblje posega v organizem vsakega gospodarstva. Imamo enoten zakon o neposrednih davkih za vso kraljevino, nimamo pa še izenačenih davčnih bremen. Zakonska besedila sama so cesto nejasna ter dopuščajo različno praktično uporabo. Svojčas je bilo po-ročano v dnevnem časopisju, da odpade pretežni del celotne vsote prometnega davka, ki se pobere v vsej državi, na dravsko in savsko banovino. Teh časopisnih vesti ni nihče demantiral. Fin. ministrstvo ne objavlja podatkov glede vsote posameznih vrst davkov, ki se poberejo na poedinih območjih, kar bi pa bilo vsekakor zeto potrebno, da se omogoči javna kontrola nad pravilnim in enakomernim izvajanjem davčnih zakonov. Davčne stopnje, zlasti stopnje pritlohnim* in družbenega davka, so »nttočno previsoke. Vsak finančni zakon pa prinese nova presenečenja v obliki poostritve davčnih predpisov ter uvedbe novih davščin. O novih davčnih bremenih, ki so bila uvedena s finančnim zakonom za preteklo leto ter o povsem nemogočih novih predpisih glede plačevanja skupnega davka v primeru tako zvaru* interesne skupnosti smo /.e poročali. Baš določbe o interesni skupnosti so tipičen primer za pomanjkljivost naše davčne zakonodaje. Ako bi rinančno ministrstvo iskalo tesnejšega stika z interesnimi zastopstvi davkoplačevalcev, bi se izognilo takim napačnim zakonodajnim ukrepom. Naravnost neznosne so pa obremenitve, ki jih prinaša finančni zakon za letošnje proračunsko leto. Nove določbe o minimalnem družbenem davku so odtočno pretirane ter nasprotujejo osnovnim načelom davčne zakonodaje, ker ne obdarujejo čistega dobičku, 1 temveč segajo po sami substanci, to je po vloženi glavnici. Zlasti so prizadeta podjetja, ki plačujejo posebni davčni dodatek, ker se računa pri teh podjetjih minimalni davek v dvojnem iznosu. Obenem se je razširil 10%ni davek, ki se je plačeval dosedaj samo na dividende, še na vsakovrstna druga izplačila družbenih |H>djelij ter so tozadevne določbe toliko nejasne, da je upravičen strah, da se bt>do neenotno tolmačile in neenakomerno uporabljale. Nadalj njo obremenitev pomenijo nove določbe glede ocene vrednosti zalog* kjer se je dosedaj priznavala toleranca 25%, dočim se po novem besedilu priznava le toleranca 20% pod nabavno oz. produkcijsko ceno. Od novih taksnih določb treba omeniti povišano takso na tovorne liste, ki bo znašala od 1. julija dalje namesto'dosedanjih din 5 — po din 10’— za vagonske pošiljke in po din 2’— za kosovne pošiljke. Občutno obremenitev pomenijo tudi novi predpisi o pobiranju pavšalne vozarinske takse na pre- voz lastnega blaga industrijskih podjetij z lastnimi motornimi vozili. Domača čevljarska industrija je neznosno obremenjena po novih »banovinskih« trošarinah na tovarniške čevlje. Končno ne bi protestirali, ako bi se uvedla ta trošarina bodisi z enotno postavko za vse vrste blaga ali pa v odstotnem razmerju do dejanske vrednosti blaga. Po tarifi, ki se je uveljavila, pa so prizadeta zlasti domača podjetja, ki proizvajajo srednje in boljše vrste čevljev, do-čim ostane znaten del produkcije veletvrdke llafa trošarine prost. Zelo občutna je tudi obremenitev papirja in lepenke, kijer znaša nova skupna banovinska trošarina din 15'— po kg. Nadalje je zelo prizadeta ona industrija, ki uporablja kot surovino kokosovo maslo in kokosovo moko, ribjo mast in ribje olje, spermacet in sper-macetovo olje ter kolofonijo. Trošarina na navedene surovine nasprotuje enakt), kakor že obstoječa trošarina na sodo, katere ukinitev smo zaman zahtevali, osnovnemu načelu, naj trošarine ne obremenjujejo surovin in pomožnih sr»*d-stev, temveč le potrošnjo gotovih izdelkov. Gospodarske korporacije niso imele prilike, da bi se glede novih davčnih določb predhodno izjavite. Naš protest ne velja le proti obremenitvam kot takim, temveč tudi načinu, kako se nove davčne obremenitve uvajajo. Naše industrijske organizacije so pokazale ob raznih prilikah dovolj smisla za konstruktivno delo ter se niso omejevale zgolj na negativno kritiko. Svojčas nam je obljubilo fin. ministrstvo, da bo vzdrževalo čim tesnejši kontakt z legitimnimi zastopstvi davkoplačevalcev. Takrat je bilo mišljeno, da bodo v fin. ministrstvu od časa do časa konference z zastopniki gospodarstva. Do uresničenja te namere žal ni prišlo. Industrija se dobro zaveda svojih dolžnosti naprani državni skupnosti in se tudi noče odtegovati svojim davčnim dolžnostim do države. Zahtevati pa moramo, da se gibljejo davčna bremena v znosnih mejah ter da se davčni predpisi v vsej državi enako izvajajo. Uprava prosi skupščino, da vzame to poročilo na znanje ter da pooblasti predsedništvo, da vloži na pristojnem mestu protest proti pretiranim fiskalnim določbam novega finančnega zakona z zahtevo, da se te določbe revidirajo in lo oh sodelovanju ali vsaj po zaslišanju legitimnih interesnih za-stopst«*v prizadetih davkoplačevalcev. (Odobravanje.) Računski zaključek in proračun Nato je pre.čital tajnik Gorjup računski zaključek, ki izkazuje 716.982 din dohodkov in 32.802 din primanjkljaja. V imenu nadzornega odbora predlaga g. Hcinrihar razrešniro odboru in odobritev računskega zaključka. Oboje je bilo soglasno sprejeto. Prav tako soglasno je bil tudi sprejet proračun, ki izkazuje 792 tisoč din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Med temi so največje postavke 'za plače (390.080 din) in prispevek C. 1. K. (108.000 din). Predsednik Praprotnik predla- ga, da se pobirajo iste doklade ko lani, čemur /.bor soglasno pritrdi. Sledila je kratka debata zaradi predloga g. Žnidaršiča, da se odstavijo točke 7.—10. z dnevnega reda. Dr. Vrhunec pa nasprotno predlaga, da se te točke obravnavajo. Sprejet je bil predlog doktorja Vrhunca z vsemi proti desetim glasovom. Prav tako so bila po kratkem pojasnilu gen. tajnika dr. Golie sprejeta pravila na predlog gospoda Krejčija v celoti in brez debate. Sledile so volitve in so bili izvoljeni: za predsednika: Avgust Praprotnik, Ljubljana; za podpredsednika: Franc Hein-rihar, Ljubljana; kot člani: dr. Vinko Vrhunec, Ljubljana, ing. Jernej Zupanc, Lancovo, Viktor Naglas, Ljubljana, Zdenko Knez, Ljubljana, Avgust Vesten, Celje, Marica Majdič, Kranj, ing. Oskar Bračar, Maribor, Franc Bonač, Ljubljana, dr. ing. Ivan ltibarič, Ljubljana, Josip Hut- ter, Maribor, Franc Vrerc, Ljub-ljana-Št. Vid, ing. Mirko Pirkmajer, Ljubljana; kot namestniki: Vence Jakil, Krmelj, ing. Franjo Pahernik, Vuhred, ing. Vladimir Remec, Ljubljana, Gvidon Iti rol la, Zagorje, di-. Milan Lilleg, Ljubljana, ing. Franc Miklavc, Ljubljana, dr. Evgen Kanskv, Ljubljana, Albin Prepeluh, Ljubljana, dr.. Volku Klinični, Šoštanj, Miloš Hribernik, Ljubljana, Metod Dular, Grosuplje, ing. Juriča Zadravec, Središče ob Dravi. V nadzorstveni odbor: kot člani: Anion Drobnič, Podgorica, ing. Anton Itudež. Ribnica, ing. Herman Hieng, Lesce; kot namestniki: Ivan Rus, Loški potok, Anton Tavčar, Maribor, Evgen Lovšin, Ljubljana. V častno sodišče: kot predsednik: dr. Fran M indi-scher, Ljubljana; kot člani: dr. Kuzma Ahačič. Tržič, Srečko Kobi, borovnica. Joža Gašperšič. Kropa, dr. Pavle Pe-stotnik, Ljubljana. Nato je prečital gl. tajnik dr. Go-lia naslednje resolucije. ki so bile soglasno sprejete: 1. Delo kr. vlade na urejevanju gospodarskih razmer v državi zasluži vse priznanje. Potrebno pa je, da se pri tem v enaki meri upoštevajo interesi vseh stanov in vseh panog gospodarske delavnosti. Zlasti se pri tem ne smejo zapostavljali interesi industrije, ki igra važno vlogo v sistemu našega narodnega 'gospodarstva. 2. Skupščina z zadovoljstvom ugotavlja, da se v resoru ministrstva za trgovino in industrijo industrijskim korporacijam rodno nudi prilika, da predhodno izjav-vijo svoje mnenje in svoje predloge glede važnejših ukrepov, ki spadajo v delokrog trgovinsko-industrijskega resora. V splošnem narodno-gospodar-skcm in državnem interesu je želeti, da se čim intenzivnejše sodelovanje industrijskih in drugih gospodarskih korporacij uvaljavi tudi v ostalih gospodarskih resorih. Na ta način se bodo preprečili prenagljeni zakonodajni ukrepi, ki se morajo, kakor kaže dosedanja izkušnja, cesto tik po njihovi izdaji zopet ukiniti oz. spremeniti. Zlasti zahtevamo, da se pred izdajo novih fiskalnih določb zaslišijo interesna zastopstva davčnih zavezancev. ‘L Industrija -se zaveda svojih dolžnosti do države in se tudi noče odtegovati svojim davčnim dolžnostim. Zahtevati pa moramo, da se gibljejo davčna bremena v znosnih mejah ter da se davčni predpisi v vsej državi enako izvajajo. Protestiramo proti novim davčnim bremenom, ki se uvajajo s Narodni banki oz. naj se tudi ta del izvozniških deviz obračunava po stvarnem tečaju v svobodnem borznem prometu. Posebej zahtevamo, da se našim izvoznikom nadoknadi škoda radi tečajnih razlik, ki so jih utrpeli pri realizaciji zamrznjenih terjatev v ita-ijanskem kliringu. (>. Odločno moramo ugovarjati stremljenjem, ki ovirajo ustanavljanje novih in razširjevanjo obstoječih industrijskih podjetij v našem območju. Slovenija je v agrarnem pogledu pasivna ter ne more živeti brez intenzivne industrijske in obrtne produkcije. Tudi glede možnosti za gospodarski razmah in napredek zahtevamo popolno enakopravnost z ostalimi deli države. 7. Opozarjamo kr. vlado na nujno ureditev vprašanja industrij- skih kreditov. Pretežen del industrije je zadolžen ter si naša industrija ne more pomagati iz lastnih sredstev. Naši privatni denarni zavodi so po finančni krizi in po likvidaciji kmetskih dolgov tako oslabljeni, da še dolgo ne bodo mogli v redu opravljati svojih kreditnih funkcij. Zato bo naša industrija v glavnem navezana na kredite pri pooblaščenih denarnih zavodih. Zahtevamo, da st* pri dodeljevanju kreditov Narodne banke upošteva naše območji* sorazmerno naši gospodarski kapaciteti ter naši obremenitvi z davki. Tudi v tem pogledu naj se upostavi ravnopravnost dravske banovine z ostalimi deli države. Zahtevamo, da se sorazmerni del denarnih sredstev, ki se v našem območju stekajo v Poštno hranilnico, plasira na našem območju. Odlično protestiramo proti odredbi, da se denar naših bratovskih skladnie nalaga izključno le v Državni hipotekarni banki. 8. Ponovno opozarjamo na potrebo revizije onih socialnih določb zakona o ohrtih, ki zaradi uedovoljne jasnosti ustvarjajo možnost različnega tolmačenja in neenotne uporabe v praksi ter povzročajo številne spore, ki motijo dobre medsebojne odnošaje med delodajalci in delavci. Nismo proti delavskim pravicam, vendar moramo zahtevati, da so določbe zakonov jasne ter da se v vsel« delih države enako tolmačijo in enako uporabljajo! Z odobravanjem so bile sprejele te resolucije. Predsednik Praprotnik se je nato zahvalil vsem za udeležbo in zaključil občni zbor. finančnim zakonom za tekoče proračunsko leto in zlasti proti novim banovinskim trošarinam na tovarniško obutev, ki naravnost ogrožajo obstoj te važne naše industrijske stroke. Zahtevamo, da se fiskalne določbe novega finančnega zakona revidirajo in to ob sodelovanju ali vsaj po zaslišanju legitimnih zastopstev onih prido-bitvenih strok, ki naj nosijo nova bremena. 4. Opozarjamo na nujnost zakonske ureditve finansiranja sn mouprav. Toda še pred zakonsko ureditvijo tega vprašanja je treba izdati nujne ukrepe, da se prepreči pogrošna finančna politika nekaterih občin, ki obremenjujejo z občinsko trošarino industrijske surovine in pomožna sredstva, ki se v obliki gotovih izdelkov iz občine zopet izvozijo. Uveljaviti se mora načelo, da smejo občine nalagali trošarino samo na one predmete. ki se stavijo v občini v promet radi potrošnje. Ker se tozadevna službena dovolila finančnega ministrstva v praksi ne upoštevajo, prosimo, da se izdajo v tem pogledu potrebni ukrepi z zakonsko močjo na podlagi pooblastila iz člena 9. finančnega zakona. 5. Pozivljemo kr. vlado, da pokloni zasluženo pozornost interesom našega industrijskega izvoza in zlasti interesom izvoza naših lesnih proizvodov. 7,a pospeševanje našega izvoza naj se predvidijo enake mere, kakor se uveljavljajo v domala v vseh drugih državah. Zlasti moramo zahtevati, da prejme naš izvoznik polno protivrednost plačila za izvoženo blago. Ukine nuj se obvezna ponudba ene tretjine izvozniških deviz Proslava desetle akademije v Prisrčno sodelovanja gospodarskih predstavnikov z Interna proslava Izjava. Podpisani se iskreno zahvaljujemo TRGOVSKEMU DOBRODELNEMU DRUŠTVU »POMOČ« V LJUBLJANI za vestno izplačano posmrtnino, ki smo jo prejeli po naših umrlih svojcih. Ob tej priliki izjavljamo, da je to edino društvo v bivši ljubljanski oblasti, ki posluje v dobrobit trgovstva in ki ga priporočamo vsemu trgovskemu svetu, da se vanj vpiše in da tudi on uživa ugodnosti, ki siuo je bili deležui mi in za nami drugi. Dovoljujemo, da se ta naša izjava objavi javno v >Trgoyskem listu«, ^ V Ljubljani, dne 21. aprila 1937. Ivanka STEGNAR, Ljubljana s. r. K KOS EL J Terezija, Cerknica s. r. CASEKMAN Ivan, Vrhnika s. r. VARDJAN Mihaela, Ljubljana s. r. CESAR Kliza, Ljubljana s. r. Josip REBER, Ljubljana, s. r. Leopold KKOŠELJ, Ljubljana, s. r. SUŠNIK Ana, Maribor s. r. V sobojo dne 24. aprila je la trg. akademija interno proslavila svojo lOletnico v prisotnosti predstavnika mestne občine ter mariborskih trgovskih in gospodarskih zastopnikov, profesorskega zbora in gojencev zavoda. Mladi strokovni zavod v Mariboru je pokazal v tej kratki dobi upravičenost svojega obstoja. Hitro razvijajoča se trgovina, obrt in industrija v Mariboru so zaposlile velik del dosedanje dvora/redne trg. šole kakor tudi trg. akademije. Nekateri absolventi pa so našli zaposlitev tudi v drugih krajih naše države. Trgovsko akademijo je zapustilo do sedaj 208 absolventov. Uvodoma lepe slavnosti je pozdravil ravnatelj zavoda Peter Modic zastopnika zadržanega predsednika mestne občine magistralnega direktorja dr. Rodoška, zastopnika Zbornice za T01 veletrgovca Ferda Pintarja, predsednika Združenja trgovcev v Mariboru Miloša Oseta, njegovega nemestni-ka g. F. Skazo, tajnika združenja, predsednika Slovenskega trgovskega drušn-a g. Branka Mcjov-ska, delegata združenja gostilničarjev in kavarnarjev g. Aleksandra Klesiča in g. Jenka, pred vsem pa zaslužnega bivšega ravnatelja trg. akademije Mateju Dolenca. Nato je še prečital čestitke k 10-letniei od predsednika mestne občine dr. Juvana in čestitke zadržanega predsedniku TOI Ivana Jelačina. Za tem je govoril dijak III, letnika Duško V iktor: »O vezanih terjatvah tujcev v naši državi« v splošno zadovoljstvo vseh navzoč-' uih. V' svojem nadaljnjem govoru o razvoju trg. akademije v Mariboru se je spomnil ravnatelj Modic vseh onih velikodušnih dobrotnikov, ki so s svojimi prispevki znatno pripomogli k-tako lepemu razvoju trg. akademije v Mariboru. Nato se je oglasil k besedi zbornični svetnik Ferdo Pinter, ki je uvodoma opravičil službeno zadržanega predsednika Zbornice Ivana Jelačina, ki pošilja k tej proslavi iskrene pozdrave in čestitke z željo, da bi trg. akademija tudi v bodoče dvigala nivo našega trg. naraščaja in imela enak uspeh, kakor ga je imela dosedaj. Nato je nadaljeval: »V- veliko veselje in čast mi je, da Vam lahko v imenu zbornice čestitam k Vašemu lOletnemu jubileju. In lo še posebno danes, ko je vse tako nestalno, tako kratkotrajno, površno in minljivo in ko pomeni tOletna doba več, kakor v oni stari konservativni in mirni dobi tudi pol stoletja. Vpliv trg. akademije se pozna povsod, saj deluje blagodejno in odločujoče za razvoj in napredek našega prebivalstva. Vas, draga mladina, pa posebej opozarjam, da so časi vedno težji! V teh časih raste in uspeva le trg. naraščaj, ki ni samo dobro kvalificiran, marveč ima tudi krepko voljo, da se postavi v bran in hrepenenje, da slopi ramo ob rami s trg. svetom velikih narodov in s tem pomaga sebi ter vsemu našemu gospodarstvu do boljšega gospodarskega položaja. S pozivom na profesorski zbor, da posveti učečemu se trg. naraščaju tudi v bodoče isto pozornost in ljubezen, kakor jo je izkazoval dosedaj, prehaja k razdelitvi nagrad za temo »Kakšen naj ho jugoslovanski trgovec«, ki sla jo razpisala predsednik združenja mariborskih trgovcev Miloš Oset in sam govornik. Omenja, da so bile naloge prav skrbno sestavljene, vendar pa pripominja, da je v nalogi pogrešal naslednje bistvene lastnosti, katere bi moral skrbno gojiti vsak jugoslovanski trgovec, da mora biti skrbni vzgojitelj vsemu svojemu osebju tudi v nacionalnem a ne samo v poslovnem duhu, da mvra podpirati vse kulturne narodne ustanove ter hiti vedno prvi med nacionalnimi in stanovskimi delavci našega naroda. Nagrade so prejeli ti učenci; L dinarjev 500‘— Adolf Vcnger, II. dinarjev :>()()' - Elza Klavora, lil. dinarjev 200'— Ivan Robnik, IV. dinarjev 150'— Aliče Polanec, V. dinarjev 150'-— Viktor Dasko in VI. dinarjev 150'— Elza Dreo. V imenu nagrajencev se je zahvalil za velikodušno vzpodbudo pri trgovinskem študiju za razpisane nagrade g. Milošu Osetu in F. Pinterju dijak Adolf Venger. Temu je sledila še razdelitev nagrad od Zveze nabavljalnih za- * drug v Beogradu za prosto temo iz zadružništva po din 150'—. Te nagrade so dobili: Teodor Bajec, D rego Lipuš, Zala Berglez, Alojz Loicič in Adolf Venger. V imenu nagrajencev se je zahvalil še enkrat ravnatelj F. Pinterju in M. Osetu za veliko vzpodbudo, ki sta jo dala z nagradami trg. naraščaju. Zeli le, da bi našla še več sličnih posnemalcev, ki bi bili voljni pomagati naši mladini na ta način. Nadalje se zahvali v imenu vsega profesorskega zbora in dijakov trg. akademije Zbornici TOI, posebno pa njenemu neutrudnemu predsedniku Ivanu Jelačinu iu vsem drugim, ki so pokazali naklonjenost in razumevanje za težnje mladega strokovnega zavoda. Obljublja, da bo trg. akademija v Mariboru vzgajala trgovski naraščaj v smeri, ki ga zahtevata sodobna trgovina in industrija ter v državnem iu narodnemu duhu, kakršnega zahteva od nas položaj • našega obmejnega Maribora. V imenu učencev pa se zahvali vsem udeležencem dijak Ivan Robnik. Prisrčna domača proslava je napravila na vse navzočne prav ugoden vtis. Proslava je dokazala, da Trgovinska akademija v Mariboru r. izrednim uspehom opravlja svojo nalogo. V ponedeljek, dne 2(1. t. m. se je bila vršila oficialna proslava jubileja v mariborskem gledališču, ki ga je iz prijaznosti odstopil upravnik dr. Brenčič. Uvodoma je pozdravil dijak Miloš Fock predsednika mestne občine dr. Juvana kot pokrovitelja večera, nato komandanta mesta brigad, gen. Milenkoviča, predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina ter za-' stopstvo ljubljanskega Združenja trgovcev, ki so ga tvorili Vidmar, Golob, Fabiani iu tajnik šiniiic. Nadalje predstavnike mariborskega trgovstva, zlasti predsednika združenja Miloša Oseta in zborničnega svetnika Ferda Pinterju ter vse ostale udeležence. Gledališče je bilo nabito .polno ter so se izvajale poleg državne himne razne pevske točke, solospevi in enodejanka »Medved Po gledališki predstavi je bi! družabni sestanek, Javna proslava ki ga je olvoril direktor akademije Peter Modic, ki je pozdravil vse že navedene predstavnike. Posebno viharnih ovacij sta bila deležna komandant mesta gen. Milenkovič in predsednik Zbornice Jelačin. Navdušenje kar ni hotelo prenehali, pač dober in razveseljiv znak, kako mladina srčno čuti potrebo kontakta z voditelji trgovstva. Ljubeznivi direktor Modic je dejal, da so prireditelji akademije pokazali vse, kar je bilo v njihovi moči in so šli vsi res iz srca id globoke ljubezni na delo. Ne iščemo materialnih uspehov. Nam zadostuje • moralni in tega smo v polni meri dosegli. Pridnost iu požrtvovalnost naše mladine sta'prišla ravno pri tej proslavi do pravega in polnega izraza. Zato je izrekel mladini toplo in iskreno zahvalo. Ko je poudaril še posebno zahvalo pevovodju Gorenjskega slavčka,* sta navdušenje in hvaležnost mladine prikipela do vrhunca. Za pozdrave se je zahvalil predsednik Zbornice za TOl Ivan Jelačin, ki je mladini spregovoril res tople besede ter jo bodril k vztrajnemu in složnemu delu. Orisal je težko borbo za ustanovitev Trgovinske akademije v Ljubljani. Ko se je ta zamisel izpolnila, se je začelo delo za ustanovitev Trgovinske akademije v Mariboru, ki praznuje že lOletnico svojega ponosnega in uspešnega dela. Izreka prisrčno zahvalo priljubljenemu direktorju Modicu in profesorskemu zboru, ki tako vestno, požrtvovalno in razveseljivo vzgajata mladino ter ji gladita pot v praktično življenje. Vsi narodi, je poudaril predsednik Jelačin, polagajo največjo pozornost vzgoji svoje mladine. Če bomo tudi mi skrbeli za svojo mladino in ji dali vse, kar potrebuje, se nam ni bati za bodočnost našega naroda. Ponovno čestitata vsem, ki so pripomogli do tako lepe prireditve. Govor predsednika Jelačina so na-vzočni sprejeli s ponovnimi in viharnimi vzkliki. Nič manj viharno pozdravljen je spregovoril zbornični svetnik Ferdo Pinter, ki je na vsakega učenca, ki so sodelovali, naslovil še posebno zahvalo. Tako je za lep nagovor in pozdrav izrazil zahvalo dijaku Focku, za dvospev dijakinji Olgi Koroščevi in absol-ventinji Anici Kopičevi. Ladislavu Rakovcu, gojencu ljubljanskega konservatorija za pevske točke, pri katerih je pokazal izredno sposobnost. Pozabil ni pohvaliti tudi dovršenih igralcev Anice Ža-brl, Miloša Focka in Draga Lipu-ša; vsi trije so pokazali izredne igralske sposobnosti. Dragica Vauda je z Rakovcem pokazala siguren nastop. Vihar navdušenja pa je odnesel dijak Ivan Robnik v slovaški pesmi. Svoj solo je zapel tako prijetno in lepo, da je občinstvo zahtevalo ponavljanje. Di-jaštvo ga je v znak priznanja in ljubezni dvignilo na rame in ga nosilo po celi dvorani. Tako je svetnik TOl Pinter vsakemu dal toplo priznanje in bodrilo k nadaljnjemu delu. Spregovoril je tudi komandant mesta gen. Milenkovič, ki je na-vzočni mladini vlil novega poguma in veselja do dela in ljubezni do države. Tudi njegov govor so navzočoi sprejeli z viharnim in dolgotrajnim pritrjevanjem. Tako je potekla la prireditev v znamenju iskrenega tovarištva in spoštovanja mladine do svojih profesorjev in do predstavnikov gospodarskih krogov, ki vzajemno in iskreno pomagajo ustvarjati boljše temelje -bodočnosti naši mladini. Čeprav imajo naši gospodarski voditelji polno skrbi, jim je skrb za bodočnost mladine prva. Pred lo padejo vsa druga vprašanja, kakor je dejal marljivi predsednik Združenja Miloš Oset. Gre za naš naraščaj, ki naj v bližnji bodočnosti prevzame vodstvo naše nae.io na) n e trgovine. To velja še posebej za naš severni Maribor, našo od tujega velekapitala ogroženo postojanko, kateri pritiska na malega in srednjega trgovca. Zalo je neobhodno potrebno, da odločujoči mini tel ji naše delo v tej smeri podpirajo. Na proslavi so padle resne .in tehtne besede za bodočnost na ,še mladine, tako od strani pred stavnika naše hrabre vojske in predstavnika gospodarskih stanov Ivana Jelačina. Mladini je treba naliti čiste resnice, potem se nam ni treba bati. da ji bo kdo zastru Skupščina Združenja trgovcev za logaški okrai Že v 24 urah barva, pionir* tn kemično s n ati obleke klobuke Itd. robi in svedolika nraic«. nvrat nike in manšete. Pere suši. munga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip t-fi Mdenburguia ul 3 Telefon št. 22 72. pil patriotizem, ki ga nosi globoko V srcu. Prireditev sama je pokazala, da je naša mladina zdrava, polna upa in ljubezni do vsega, kar je res ustvarjajoče. Vzorna disciplina, ki je vladala tudi »v prosti uri« zabave, je podčrtala dejstvo, da je direktor Peter Modic strog, pri tem pa izvrsten vzgojitelj, da vlada v njegovem zavodu strumna disciplina, iskreno tovarištvo in medsebojno zaupanje. Zato so mu pa uspehi že naprej zagotovljeni. Njemu ob strani stoji profesorski zbor, ki mu je tovariško vdan. Naše poročilo ne bi bilo popolno, če bi ne omenili še ljubljenca mladine profesorja Mirka, ki je bil duševni oče vse prireditve. Njemu je mladina večkrat dokazala, da ga ima res rada. V svojem govoru, ki ga je naslo- vil predstavnikom in mladini, se je spomnil tudi bivšega direktorja Dolenca, ki so mu navzoči priredili iskrene ovacije. Toliko o prireditvi sami. V prihodnji številki pa se povrnemo na osnovno zamisel, ki jo je dal predsednik Združenja mariborskih trgovcev, neutrudljivi in priljubljeni Miloš Oset, in sicer: »Kakšen naj bo jugoslovanski trgovec«. Pod spretnim vodstvom predsednika trg. združenja za logaški okraj nar. posl. Stanka Lenarčiča je bila dne 25. aprila na Rakeku redna letna skupščina, kateri je prisostvovalo prav lepo število članstva. Po otvoritvi skupščine je predsednik pozdravil vse udeležence, posebno pa še zastopnika Zbornice za TOl zborničnega svetnika ' Franja Tavčarja, delegata Zveze trgovskih združenj Romana Goloba ter Lojzeta S mu ca; obžaloval pa je, da obrtna oblast na skupščino ni poslala svojega zastopnika. Po komemoraciji umrlih članov je dobil besedo zbornični svelnik Franjo Tavčar. Zahvalil se je za predsednikove pozdrave ter sporočil pozdrave zbornici za TOL Podal je izčrpno poročilo o delu Zbornice pri pospeševanju vseh panog gospodarstva in posebej še trgovine. Govoril je o težkem stanju trgovskega stanu, ki je še vedno popolnoma nezaščiten, med tem ko so najrazličnejši privilegiji trgovstvu škodljivim podjetjem čim dalje bolj množijo. Razpravljal je o finančnem in kreditnem sistemu ter pozval članstvo k složnosti in k večjemu zanimanju za svoja stanovska vprašanja, ker edino v enotnosti in solidar-nosli smemo pričakovati zaželjenih uspehov. (Odobravanje.) Nato je podal predsednik Lenarčič svoje predsedniško poročil« iz katerega v kratkem posnemamo: O priliki lanskoletne skupščine smo izrazili željo, da bomo letošnje leto zborovali v boljših razmerah za naš slan. Žal, da se la naša pričakovanja niso uresničila. Malenkostno zboljšanje se opaža le v lesni trgovini, graja pa predsednik v lej zvezi popolno apatičnost članov lesnega odseka do svoje organizacije, čim imajo nekoliko več poslov. Dalje je poročal o vsedržavnem trgovskem kongresu v Beogradu ter o spremembah pri Zvezi trgovskih združenj. Odstopil je bivši dolgoletni predsednik Kavčič, ki se je izkazal kot mož velike organizalorične sposobnosti in čigar zfasluga je, da je prišlo do vsedržavne organizacije trgovstva. Pred svojim odhodom je g. Kavčič reorganiziral tudi tajništvo Zveze, ki je sedaj v vsakem pogledu kos velikim nalogam naše zveze. Prav tako je omenjal spremembe pri »Trgovskem listu«, ki je sedaj postavljen na trdno osnovo, ter obenem apeliral na članstvo, da se svojega stanovskega glasila bolj oklene. Razne trgovinske pogodbe, ki jj|, je sklenila v preteklem letu naša država za logaški obmejni srez. niso imele večjega pomena, razen pogodbe z Italijo. Uspeh tf pogodbe pa se še ni pokazal, zato se ne moremo kritično preino-trili njenega pomena. Razpravlja je o uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov in njenih določil glede blagovnih terjatev. Tuji kapital ima v naši državi vse najugodnejše pogoje za nemoten razvoj in ogroža danes ne samo domače denarne zavode, temveč tudi domačo industrijo in trgovino. Dalje jo govoril o krošnjarski nadlogi, o novih skupnih banovinskih trošarinah, o zakonu o cestnih fondih ild. Omenjal je tudi uredbo o minimalnih mezdah ter uredbo o zavarovanju delavstva za primer starosti, onemoglosti in smrti, ki je prizadela našemu gospodarstvu z novimi socialnimi bremeni občuten udarec. Najbolj viden dokaz, da trgovski stan peša, je to, da je tudi v preteklem letu število članstva združenja padlo. V letošnjem le-tu se je doslej prijavil šele en nov član. Po predsedniškem poročilu se je razvila živahna debata ter je bilo poročilo z velikim odobravanjem sprejelo. Tajniško poročilo je podala tajnica gdč. Kotnikova. Stanje članstva koncem preteklega leta je bilo 260, pomočnikov in pomočnic 1.24, ■»ajencev in vajenk 35. Odjavljenih je bilo v letu 1936. 20 članov, prijavljenih pa 15. Število učencev je naraslo za 2, število pomočnikov pa za 4. Vajenstvo obiskuje trgovsko-obrtno nadaljevalno šolo v Cerknici, Žireh in Logatcu. Združenje je stalno v stikih z Zvezo trgovskih združenj in Zbornico za TOl, kjer je našlo vedno vse razumevanje in dobilo potrebne nasvete in pojasnila. Poročilo lesnega odseka je podal v imenu predsednika Hubert Vouk. V njem omenja, da ne moremo še govoriti o normalnem poslovanju, čeravno so cene v dvigu, kaj šele o zaslužku, ko se po večini investirani kapital povrne šele tedaj, ko je blago že davno plačano. Kapital lesnega izvoznika služi bolj za finansiranje državnih potreb in z njim razpolaga v prvi vrsti država, a lastnik-izvoz-nik pa le v toliko, v kolikor oživlja zaposlenost delavstva. Po izvajanjih g. Vouka se je sklenilo, da se radi nerednega poslovanja lesnega odseka, ki je popolnoma samostojen, skliče odsekov izredni občni zbor, na katerem naj si lesni trgovci izvolijo novo upravo, Računski zaključek za preteklo poslovno leto, ki izkazuje na dohodkih din 27.633’50 ter izdatkih din 28.444'29 je bil soglasno sprejet. Razlika med prejemki in izdatki se je krila iz premoženja Združenja. Na predlog nadzorstva je bila izglasovana celotni upravi razrešnica. Skupščina je sklenila, da se bo pobirala članarina za tekoče poslovno leto po davčni osnovi, in sicer v iznosu 10%, minimalen predpis članarine pa se določi na 20 din. Proračun za leto 1937. s preli-miniranirni dohodki din 23.140’— in prav tolikimi izdatki je bil soglasno sprejet. V imenu zveze trgovskih združenj je pozdravil skupščino delegat Roman Golob. Podal je obširno poročilo o najaktualnejših gospodarskih in stanovskih vprašanjih, o katerih ie razpravljalo na poslednji seji v Zagrebu Centralno predstavništvo, omenjal je intervencije osrednjih gospodarskih organizacij pri banu in lin. direktorju. Govoril je o dajatvah, ki odpadejo na Slovenijo ter o deležu naše pokrajine pri javnih delih in dohodkih skupnega davka na poslovni promet in skupni banovinski trošarini. Ce vse to pogledamo. moramo ugotoviti, da se nas v vsakem pogledu zapostavlja. Razpravljal je o tujem kapitalu, veleblagovnicah, stanovskem tisku ter pozval navzočne, da se svojih organizacij tesno oklenejo, da se dvigne stanovska zavest, ker le v tem je naša rešitev in bodočnost nas in naših naslednikov. Za njegova izvajanja se mu je predsednik Lenarčič prisrčno zahvalil. Na skupščini je bila sprejela naslednja resolucija: 1. Likvidacija kmetske zaščite naj se izvede tako, da dobe hranilnice takoj vse Priv. agrarni banki vplačane zneske na razpolago brezobrestno in da morejo vsaj delno zadovoljiti svoje vlagatelje. 2. Zakon o obrtili, posebno § 19, točka 4. naj se takoj revidira in usvoje predlogi stanovskih organizacij. 3. Krošnjarstvo z mauufaktur-nim blagom naj se sploh prepove. 4. Državna uprava naj se decentralizira tudi v dejanju, ne samo v besedah. 5. Brezposelnost naj se zatira z javnimi deli, katerih je v naši banovini mnogo potrebnih. Podpore za onemogle naj se pravočasno razdele. 6. Cesta Ljubljana—Sušak naj se čimprej začne graditi. S skupščine je bila poslana brzojavka predsedniku Zbornice za TOl Ivanu Jelačinu. Sprejet je bil tudi predlog, da se mrtvo premoženje združenj pri Kmetski hranilnici in posojilnici v Novi vasi v primeru - kakega ugodnega nakupa izpremeni v nepremičnine. Za izvršitev tega sklepa so bili določeni poleg predsednika Lenarčiča še gg. Šum rada, K ozar išče, Janko Mlakar, Rakek, in Ivan Ronko, Cerknica. Pri slučajnostih se je razpravljalo, kje naj bo skupščina prihodnje ielo. Za kraj skupščine je bil določen Stari trg. Z zahvalo vsem udeležencem in zlasti zastopnikom naših stanovskih organizacij je zaključil predsednik lepo uspelo skupščino. Politične vesti Seja Osrednjega lesnega odseka pri Zvezi trgovskih združenj bo v sredo tliie 5. maja 1937 ob 10. uri v Trgovskem domu v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Lesna konferenca na Sušaku, poroča Fran Heinribar. 3. Davčne zadeve, poroča Fr. Gorjanc. 4. Uredba o minimalnih mezdah 5. Trgovinski zakon, poroča ing. Fr. Zupančič. 6. Zakon o cestnih fondih, poroča Tajnik Gornik. 7. Občni zbor Zveze trgovskih združenj. 8. Jugoslovansko-italijauski gospodarski odbor. . 9. Slučajnosti. Seja je izredne važnosti, zato se naj vsi gotovo udeleže. V Ljubljani, dne 29. aprila 1937. Predsednik: Tajnik: Fran Škrbec s. r. Milko Gornik s. r. Ob zadnjem obisku poljskega zunanjega ministra Becka v Bukarešti je bilo dogovorjeno, da obišče najprej predsednik poljske republike Moscicki Bukarešto, takoj nato pa romunski kralj Karol Varšavo. Jugoslovanski poslanik v Rimu Dučič je bil sprejet od italijanskega zunanjega ministra grofa Cia-na, ki mu je sporočil rezultate beneškega sestanka. Grof Ciano je prišel v Tirano, kjer je bil zelo slovesno sprejet. Informiral bo albanske vladne kroge o italijansko-jugoslovanskem sporazumu. Italijanski listi pišejo, da sedaj Italija jamči tudi za jugoslovanske meje proti Albaniji. Avstrijsko vprašanje je še vedno v ospredju vse zunanje-politične situacije. Italija bi se menda popolnoma umaknila iz Avstrije, če bi ji Nemčija v nadomestilo popolnoma prepustila druge podonavske in balkanske države. Malo verjetno je, da bi Nemčija na to tudi pristala, še vedno pa je tudi zelo dvomljivo, da bi bila Avstrija pripravljena resignirati na svojo samostojnost. Italija svetuje Madjarski, da se popolnoma odpove vsem revizionističnim idejam glede jugoslovanskega in romunskega ozemlja. Če bi Madjarska to storila, potem bi bile tudi Jugoslavija in Romunija po mnenju Italije pripravljene priznati Madjarski popolno enakost v oboroževanju. Tudi madjarskim zahtevam glede zaščite madjarskih manjšin bi se v tem primeru ustreglo. Nato naj bi sklenila Madjarska nenapadalni pakt z Jugoslavijo in Romunijo. Nemčija je pripravljena priznati in jamčiti belgijsko nevtralnost le pod pogojem, da Belgija izstopi iz Zveze narodov ter da sklene z Nemčijo posebno pogodbo, v kateri bi bile natančno določene obveznosti Belgije in Nemčije do Francije in Anglije. Nemška letala so bombardirala staro baskiško mesto Guernica ter ga skoraj popolnoma uničila. Mesto je za vse Baske sveto mesto, ker tu je zibelka vseh svoboščin Baskov, tu so prisegali španski kralji Baskom, da bodo spoštovali njih svoboščine. Mesto je bilo popolnoma neutrjeno in daleč za fronto, da torej ni bilo niti najmanjšega vojaškega razloga za bombardiranje mesta. Frankovci so hoteli z bombardiranjem demoralizirati Baske, dosegli pa so baš nasproten učinek. Zaradi tega bombardiranja se je sloga vseh Baskov še okrepila in vsi so pripravljeni do zadnjega braniti svojo domovino. Ko so letala metala bombe in bili prebivalci mesta brez moči, sta dva katoliška duhovnika začela moliti in blagoslavljati vernike, pa tudi socialiste in komuniste, ki so čepeli v razdejanih ulicah mesta. Posrečilo se je njima s tem, da sta preprečila paniko med prebivalstvom. Predsednik baskiške vlade Aguirre je objavil po tem napadu Izjavo, v kateri pravi, da je napad nemških letal na sveto mesto Baskov zadel vse Baske v njih najbolj občutljivi točki. Sedaj vidijo Baski, kaj morejo pričakovati, če bi bili premagani. Z neverjetnim heroizmom morajo zato vsi brez izjeme braniti svojo domovino. Barbarsko uničenje svetega mesta Baskov in streljanje bežečih žen in otrok je vzbudilo v vsem kulturnem svetu silno ogorčenje. Prva praktična posledica tega je bila, da je bila odpoklicana irska brigada, ki ji pa sedaj Franco brani odhod iz Španije. Mesto Durango še ni zavzeto od čet generala Molle. Cete so sicer prodrle do predmestij, a so bile potem s protinapadom Baskov vržene nazaj. Baski se s silno hrabrostjo upirajo napadajočim četam 1'ran-kovcev in čeprav je mesto že skoraj obkoljeno, ne morejo frankov-ci naprej. Na zahtevo skandinavskih držav bo še ta teden razpravljal nevtra-litetni odbor o svobodni plovbi trgovskih ladij v bližini teritorialnih španskih vod. V južno francoskem pristanišču Sete so bile nadomestne parlamentarne voPtve Kandidat vlade je bil bivši poslanec in sorodnik Blu-ma Jules Moch. Desničarske stranki so si silno prizadevale, da bi vladni kandidat propadel. To pa se jim ni posrečilo, temveč je dobil Moch 200 glasov več ko njegov protikandidat ter pride zato v ožjo volitev, pri kateri bo gotovo prodrl, ker bodo zanj glasoval* tudi komunisti, ki so dobili pri teh volitvah 3000 glasov. Ker je Nahas paša na konferenci v' Montreuxu odklonil francoske zahteve, je francoska delegacija odpotovala v Pariz po nova navodila. Konferenca je bila zaradi tega prekinjena. Karl Kavka; Za večjo zaposlitev obrtnikov Kot zastopnik obrtništva ne smem imeti zaprtih oči za nekatera dela obrtniškega značaja, ki se pa izvršujejo tako, da obrtništvo kot tako ne bo imelo od njih nobene koristi. Hočemo pa, da se uveljavi legalni obrtnik! Naj navedem par primerov ne-dostatkov v Ljubljani: 1. Poslopje glavnega kolodvora se predeluje že leto dni. Ni pa znano, kateri obrtniki to delajo. Zatrjuje se, da dela železnica vse to delo z lastnim osebjem. 2. Tudi mestna občina ljubljanska izvršuje razna dela z lastnim osebjem, ki bi jih prav lahko oddala legalnim obrtnikom. f 3. Javnost že dolgo govori o tem, da je na vseh progah v bližini Ljubljane potrebna preureditev ali zgraditev novih kolodvorskih poslopij, ker je to s prometnega stališča že zdavnaj nujna potreba, na /osip Rebek: čemer smo obrtniki močno zainteresirani. 4. Piše in govori se, da se bo v Ljubljani v najbližji bodočnosti okrog |joslopja glavne pošte veliko gradilo. To pozdravljamo! Obenem pa opozarjam, naj odločujoči faktorji s tem že danes računajo, da bo takrat promet mimo glavne pošte skoraj onemogočen. Odločujoči činitelji naj pravočasno poskrbe, da postane mrtvi kanal ali tako zvana frančiškanska pasaža res pasaža, ki bo odvajala najmanj polovico prometa v Frančiškansko ulico. 5. Točka zase je zidava novega poslopja za glavno pošto v Ljubljani, ker sedanje poslopje že zdavnaj več ne odgovarja zahtevam časa Prosim, da se visoki dom priključi mojim mislim in naroči predsedništvu, da ono pokrene vse potrebno za uresničenje teh predlogov. Za obrtnike kovinskih strok Za obrtnike kovinske stroke bi bila velika olajšava, ako bi se plačevanje skupnega davka tako preuredilo, da bi se pobiral od surovine in da bi ga bil obrtnik oproščen. Če bi imela finančna uprava dobro voljo, bi bilo to tudi mogoče, ker je za les že tako urejeno. Ob uvedbi skupnega davka smo si tudi prizadevali, da bi se skupni davek tudi za kovinske stroke kombiniral, kakor za les, usnje itd. Pa se je naše prizadevanje razbilo ob odporu železarske industrije, ki je stremila za tem, da bi bilo iz razumljivih razlogov železo itd. čim manj obremenjeno. Finančna uprava je dala takrat prav industriji in izjavila, da se specialno pri kovinskih strokah radi njih (velike različnosti skupni davek ne more kombinirati. Vendar pa ta ugovor ne drži. Zalo predlagam: Visoka Zbornica skleni, da se podvzamejo vsi potrebni ukrepi, da se doseže pobiranje skupnega davka za kovinske stroke že pri surovinah in da se oprosti obrtnik te stroke plačevanja skupnega davka. Licitacije Dne 29. maja bo pri Glavni vojni bolnici v Beogradu pismena licitacija za dobavo raznih steklenic in epruvet. Pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu bo dne 21. maja licitacija za nabavo 2 parnih turbin. Samostoini zborničnih svetnikov Na zadnji plenarni seji Zbornice iza T01 so zbornični svetniki vlo-ižili celo vrsto samostojnih predlogov. Ker so bili ti v dnevnem tisku le površno omenjeni in ker vsi ti predlogi dokazujejo, kako se zbornica zanima zlasti za potrebe malih gospodarskih ljudi, smatramo za potrebno, da navede vsaj »Trgovski list« te predloge v celoti. Pripominjamo, da smo predlog zborničnega svetnika Albina Smrkolja zaradi privilegijev nabavljalnih zadrug in potrebe, da se ti z novimi zadružnimi zakonom odpravijo, že objavili. Nekatere samostojne predloge pa bomo mogli zaradi pomanjkanja prostora objaviti šele v prihodnji številki. vati na odločujočih mestih, da se v bodočem drž. proračunu spremeni določilo o pavšalni odmeri na pri-dobnino tako, da se pavšalira pri-dobnina vsem obrtnikom v mestih brez ozira na število prebivalstva, prav tako pa tudi obrtnikom, ki zaposlujejo v delavnici do 4 pomočnike, čeprav delajo s pogonsko silo do 4 konjskih sil. v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgem in težkem trpljenju, spravljen z Bogom, umrl moj dobri in nepozabni soprog, brat, stric in svak, gospod Josip Urbanic veletrgovec Irt posestnik Josip Ambrožič: Za razdolžitev malih trgovcev in obrtnikov Fran Iglici Proti šušmarstvu V tesni zvezi z razdolžitvijo kmeta je tudi vprašanje razdol-žitve našega obrtnika in trgovca. Stare obveze iz dobe dobre konjunkture so nastale izključno radi izvršenih investicij za rokodelske delavnice in trgovine, ki so bile potrebne radi naraščajočega tehničnega napredka. Nepričakovani izpad konsuma in pa zaščita denarnih zavodov pa sta spravila zlasti obrtni in trgovski stan v nevzdržen položaj. Posledica tega je, •la se za bagatelno ceno prodajajo posestva in drugo premoženje našega malega gospodarja, ki se nesmiselno tira v obup in na bera- Franio Bureš,: ško palico. Skrajni čas je, da se reši, kar se še rešiti da. Kot predstavniki našega gospodarstva smo dolžni in poklicani, da prepričamo odločujoče činitelje o resnosti položaja. Zalo predlagam: Visoka zbornica naj opozori odločujoče činitelje na resnost položaja, ter predlaga, da se takoj začne z reševanjem vprašanja raz-dolžitve oziroma zdrave zaščite obrtnikov in malih trgovcev. Do končne izvedbe naj se pa ustavijo vse eksekucije in prodaje z začasnim moratorijem. Za razširienie pavšalnega obdačenia Z amandmanom v fin. zakonu za leto 1937/38. se je raztegnila pavšalna odmera davka na pridobnino tudi na one obrtnike, ki stanujejo v mestih z do 20.000 prebivalci. Isti amandman pa tudi določa, da sme minister financ pavšalno pridobnino dovolili onim obrtnikom, ki delajo s stroji na pogon. Mnogo obrtnikov pa je tudi v mestih z nad 20.000 prebivalci, ki zaslužijo zelo slabo in nimajo ugodnosti pavšal izacije. Nadalje so brez te tudi obrali, ki uporabljajo pogonsko silo in ne zaposlujejo pomožnega osebja. Zato predlagam: Visoka zbornica skleni posredo- Pred dnevi je stopil v veljavo zakon o minimalnih mezdah in kolektivnih pogodbah. S tem zakonom si je priborilo delavstvo v zvezi z zakonom o zaščiti delavstva svojo največjo zaščito. Žal moramo pa ugotoviti, da se za težnje obrtništva glede raznih malenkostnih izprememb v davčnih predpisih ni slorilo prav ničesar, dasi so bili izneseni že s tega mesta važni konkretni predlogi. Najbolj upravičena zahteva obrtniškega stanu pa je gotovo zahteva po legalni zaščiti upravičenega izvrševanja raznih obrtov. Znano je, da so zbornice že pred leti izdelale osnutek zakona o pobijanju šušniarstva, ki pa še danes ni bil izdan. Ker so se razmere glede šušniarstva tako poslabšale, da ogrožajo ves obrtniški stan, kar dokazuje padanje števila obratov in ker premilo postopanje oblasti pri odmeri kazni zavaja obrtništvo, da vrača svoje obrtne liste, kljub temu pa obratuje nadalje, predlagam: Visoka zbornica naj opozori g. ministra za trgovino in industrijo, da izda čini prej zakon o pobijanju j šušniarstva. Občina Ljubljana MESTNI FOGREimi ZAVOD v Ljubljani Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 2. maja 1937. ob 16. uri iz n jegovega doma Miklošičeva cesta št. 8 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušniea se bo darovala v torek, dne 4. maja 1937, ob 7. uri zjutraj v žitpni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Prosimo, obranite pokojnika v blagem spominu. LjubijanacOieveiand, 30. aprila 1937. Josfplna, soproga Ana In Anton, sestra In brat Vida, nečakinja SLOVEK!I-TRAKSPQRT Ljubljana Telefoni: 27-18 37 18. 37-11» carinska pisarna 24-19 po uradnih urah OCARINJENJE uvoznega in tovornega blaga, |>o svojem ear. posr. I. Kladniku, višjem ear. insp. v p. — revizija deklaracij — ear, reklamacije — rekurzi — carinsko tarifne infor inarije itd. Pravilno! Banska uprava je izdala odlok, da se morajo vse šole v dravski banovini ravnati po Breznik-Ra-movševem pravopisu. Istočasno apelira banska uprava tudi na vse časopise, da bi se tudi ta držala tega pravopisa. Poziv banske uprave je nad vse umesten. Enkrat' moramo priti tudi Slovenci do enotnega pravopisa. Z Breznik-Ramovševim pravopisom je ustvarjena podlaga za to. Ge ima ta pravopis tudi nekatere nedostatke, je pa vendarle edini pravopis, ki ga danes imamo in ki v glavnem le ustreza. Naš list se zato po Breznik-Ra-movševem pravopisu že ravna in želimo, da se po njem ravnajo tudi vsi naši dopisniki. Naš izvoz v Italijo Izvozni kontingenti, ki nam jih je dovolila Italija Za drugo tromesečje nam je.do- volila Italija zdaj naslednje iz- redne izvozne kontingente, k i zna- šajo skupno z ostanki iz I. 1 rome- sečja v ■nilijonih lir: št. tarit e vrsta blaga v mili j. lir 4-8 govedo 6,38 12 živa perutnina 1,81 18 a zaklana 0,36 18 b zaklana divjačina 0,019 19 a nepred. goveje meso 0,217 24 jajc« 0,725 33 morske ribe, sveže 0,47 34 nasoljene 0,25 64 pšenica 7,25! i 67 koruza , 14,03 : 274 svinec, mangan, k rom 3,62 555 apnenec, cement 0,72 56\ premog 0,36 604 mehak les 5,075 bukov les (razen p ragov) 1,81 drug les 3,625 605 drva 3,625 606 oglje 0,18 612 parke ti 0,07 791 ekstrakti tanina 0,014 PRODUKTA tovarna za kis in kemične proizvode družba z o. z. LJUBLJANA Poštni predal 35 Telefon št. 21-61 Natural kis 12% Vinal kis 9% Estragon kit za vlaganje 12% Ocetna kislina 70% in 80% Ledocet 100% Kristalna soda Karlovarska sol Glauberjeva sol Soda bicarbona Poleg tega nam je dovolila še razne redne kontingente, ki dosegajo 20% izvoza Jugoslavije v Italijo l. 1934. Ti kontingenti pa so zelo malenkostni in skupno z neizkoriščenimi kontingenti v I. tromesečju ne dosegajo za noben predmet 100.000 lir. Edino za konje je dovoljen kontingent 395.100 Ur, Od drugih predmetov so naj-viišje postavke: za svinje od 20 do 50 kg 75.000 lir, za žitarice 43.950 lir, koruzno moko 22.000 lir, suhe gobe 80.949 lir, kože za krzno 70.650 lir, cement 34.800 lir itd. Zunanja trgovina Med Bolgarsko in Češkoslovaško je bila podpisana nova trgovinska pogodba, ki dovoljuje velike olajšave za izvoz bolgarskih agrarnih proizvodov na češkoslovaško. Pristanišče v Sušaku je z ladjami prenapolnjeno in morajo neka tere ladje čakati zunaj na morju. Največ se v luki naklada les za razna sredozemska pristanišča. Zveza strokovnih organizacij Francije zahteva, da se razpiše posojilo v višini 10 milijard frankov za izvajanje javnih del. Blum se trudi, da bi zveza od te zahteve odstopila, ker je v sedanjem trenutku zaradi slabih francoskih državnih financ skoraj neizvedljiva. Vodstvo nemške štiriletke je prepovedalo uporabljanje pločevine za Pleskarsko in sobo*slikarsko delo izvrSuje po najugodnejših pogojih I Telefon št. 22-67 IVAN GENUSSI LJUBLJANA Gregorčičeva ulica it. 17c Ksilo litn so za trgovske lokale, skladišča, kuhinje, kopalnice najprimernejša. Zahtevajte informacije in cene pri izdelovalcu MATERIAL *. z.. z.. LJUBLJANA Telefon 27-16 TyrSeva c. 36< Zaščitne barve proti rji________________________________ Vsem industrijam, tovarnam, kov. obratom, pleskarjem itd. priporočamo zanesljivo sredstvo proti rji, pari, kislinam, vplivom vode itd.: barve znamke MSIAL“. ..SlAL" D. D Prodajno zastopstvo za Slovenijo: Milan D. Česnik, Ljubljana. Slomškova 12 Zahtevajte prospekte In vzorce. omote v notranjem trgovinskem prometu, ker nemški vojni industriji silno primanjkuje pločevine, živila, pecivo in drugo se bo smelo odslej v Nemčiji prodajati le v papirnatih vrečicah. Dohodki češkoslovaškega kmetijstva so znašali v 1. 1926 do 1930 povprečno 19,7 milijard Kč na leto. Zaradi krize so potem padli ti dohodki na 12,3 milijarde Kč. Opelovi avtomobilski zavodi bodo izplačali za lani 60/ono dividendo. Pri tem so zavodi odpisali 17,6 milijona mark, nove investicije pa so znašale 33 milijonov mark. Industrijska proizvodnja Rusije je po sovjetskih statističnih podatkih že sedaj sedemkrat večja kakor pa je bila ruska proizvodnja pred vojno. Doma in po svetu Nj. Vis. knez-naniestnik Pavle je praznoval v sredo svoj 44. rojstni dan. Iz vseh delov države je prejel ob tej priliki vse polno prisrčnih in vdanih čestitk ter priznanj za njegovo modro vodstvo državnih poslov. Tudi naš list se tem čestitkam pridružuje. Poslanec mesi a Zagreba in predsednik Hrv. delavske zveze, ki je organizirana v bivši HSS, Ivan Peštaj je v Zagrebu umrl. Dr. Maček je zaradi njegove smrti odpovedal vse prireditve. Tudi v zagrebških krogih izven-parlamentarne opozicije niso zadovoljni s politiko, ki jo vodi dr. Dragoljub Jovanovič. Italijanska vlada je povabila jugoslovanske novinarje na študijsko potovanje po Italiji. Tri nove visoke šole dobi Beograd, in sicer visoko trgovinsko šolo, umetnostno akademijo in glasbeno akademijo. Kongres diplomiranih ekonomistov bo v dneh od 19. do 21. junija v Zagrebu. Tekstilna industrija Varaždin (Tivar) je lani povečala čisti do-.biček od 5,03 v 1. 1935 na 5,34 mi lijona din. L. 1932 je znašal čisti dobiček družbe samo 2,7 milijona din. Glavnica je bila lani povišana od 12 na 24 milijonov din. Okoli 5000 sezonskih delavcev odide iz Prekmurja in Medjimurja v kratkem na delo v Francijo, Belgijo in Vojvodino V južnih pokrajinah naše države je bilo do sedaj naseljenih okoli 35.000 revnih rodbin, katerim je bilo dodeljenih 177.754 ha zemlje. Iz vseh vzhodnih in južnih pokrajin naše države prihajajo poročila o silnih povodnjih, ki so jih povzročile reke Sava, Donava in Morava. Samo malo še manjka in Sava bo tako narasla ko 1. 1932 ko je bila ona silna povodenj, ki je napravila tako ogromno škodo. Mnogo krajev so morali že izprazniti, nekateri pa so čisto odrezani od zaledja. Iz čuprije morejo' priti v Beograd le s čolni. Prva prepoved komunistov je postala v Švici veljavna. Kanton Neuenburg, ki je središče urarske industrije in kjer so socialni demo- vam da lep sijaj in obenem očisti vse madeže iz parketov Cena škatli: V« kg Din 10'—, 7» kg Din 18‘— odprta 1 kg Din 24'— Trgovcem primeren popust! R. HAFNER, Ljubljana Celovška c. 61 Tel. 35-65 .KUVERTA* D. Z O. Z. LJUBLJANA Tyr!*va cesta St. 67 TVORNIOA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA II krati posebno močni, je z dvetre-tjinsko večino odobrii od parlamenta sklenjeno prepoved komunistične stranke. Pričakujejo, da bodo sedaj tudi drugi kantoni odobrili to prepoved. V bližini Glasgowa začne graditi angleška vlada največjo tvornico municije na svetu. Tvornica bo veljala čez 700 milijonov din in bo zavzemala prostor 800 hektarov. 10.000 delavcev bo zaposlenih v tvornici. Pariška svetovna razstava bo slovesno otvorjena dne 24. maja. Za javnost pa bo otvorjena dan kasneje. Franco je zopet zagrozil vsem trgovskim ladjam, da bodo njegove vojne ladje začele obstreljevati vsako trgovsko ladjo, ki se ne bi takoj pokorila poveljem njegovih ladij. Ker je Franco dosedaj redno oplenil še vse trgovske ladje, ki so bile prepeljane v njegova pristanišča, so angleški trgovci ponovno zahtevali od angleške vlade, da trgovske ladje zaščiti. Mornariški minister je tudi to zaščito obljubil. Po poročilih obeh taborov v Španiji je zahtevala dosedaj španska državljanska vojna nad 300.000 smrtnih žrtev. Židje v Nemčiji ne smejo v bodoče prodajati niti časopisov. Sploh se napoveduje nova gonja proti Židom kot represalija za protinem-ško agitacijo ameriških Židov. Iz Združenih držav Sev. Amerike poročajo zopet o silnih povodnjih, železniška zveza je bila na več krajih pretrgana. Posebno so prizadete države Pennsylvanija, Ohio in Alabama. Mnogo oseb je utonilo. Velika pomladanska razstava slovenskih umetnikov je bila v nedeljo otvorjena v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu. Ne pozabite si ogledati velike in izredno zanimive razstave! Radio Ljubljana Sobota, dne 1. maja. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Mesečni politični pregled (Beograd)— 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. A Kuhar) — 20.30: Pratika za veliki traven ali mesec maj. Besedilo napisal in večer vodi Niko Kuret, so delujejo člani radijske igralske družine. Vmes nekaj plošč — 22.00: čas, vreme ,poročila — 22.15: Radijski orkester Nedelja, dne 2. maja. 8.00: Telovadba (vodi prof. Dobovšek) — 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz Franč. cerkve — 8.35: Verski govor (p. dr. Tominec) — 9.00: čas, po ročila — 9.15: Plošče — 9.30: Koncert delavske godbe »Zarja« 10.00: Otvoritev protituberkulozne-ga tedna (nagovor bana dr. Natlačena in župana dr. J. Adlešiča) — 10.30: Koncert delavske godbe »Zarja« — 11.00: Plošče — 11.30: Otroška ura (vodi gdč. Manica Romanova) — 12.00: Saksofon (plošče) — 12.15: Pevski sekstet — 13.00: čas, vreme, obvestila — 13.15: Radijski orkester (po željah) — 16.00: Plošče po željah — 17.00: Kmetijska ura: Najnevarnejše bolezni krompirja (Inž. Mikuš Franc) — 17.30: Originalna švicarska godba (harmonika, klarinet, trobenta) vmes vesele zgodbe — 18.45: Plošče — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: šmarnice (prenos iz cerkve sv. Cirila in Metoda) — 20.15: Slovenska Marijina božja pota: Legenda o Sv. Gori pri Gorici (zvočna slika, napisal Niko Kuret, izv. člani rad. igr. družine, vodi Ivan Pengov) — 20.45: Koncert. Sodelujeta Julij Betetto in Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Lahka glasba (radijski orkester). Ponedeljek, dne 3. maja. 12.00: Plosce — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: De-bussy: Morje, simf. pesnitev (plošče) — 14.00: Vreme, borza —— 18.00: Zdravniška ura (dr Ivan Matko) — 18.00: Donski kozaki pojo (plošče) — 18.30: Slovenska narodna pesem (Fr. Marolt) — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila 19.30: Nac. ura — 19.50: Predavanje Protitub. lige — 20.00: Rezervirano za prenos — 22.00: Čas, vreme, poročila — 22.15: Operetna glasba (radijski orkester) Štev. 4145/37. Nabava. Direkcija drž., rudnika Velenje razpisuje na dan 19. maja 1937 za potrebe Prometne uprave drž. rudnika Zabukovca neposredno pismeno pogodbo za dobavo raznih vijakov, zakovic in druge železnine. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 27. aprila 1937. Štev. 4138/37. Nabava. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za Prometno upravo drž. rudnika Zabukovca na dan 19. maja 1937 neposredno pismeno pogodbo za dobavo zaklopk, ventilov, pip in kolen. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 27. aprila 1937. Štev. 4150/37. N abava. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za Prometno upravo drž. rudnika Zabukovca na dan 19. maja 1937 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 1200 kg vulkanskega, 600 kg cilinderskega in 100 kg dinamo olja. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 28. aprila 1937. Štev. 4144/37. N abava. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 19. maja 1937 za potrebe Prometne uprave drž. rudnika Zabukovca neposredno pismeno pogodbo za dobavo razne železnine. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 27. aprila 1937. NAŠA POSEBNOST JE ElClfllllSki SSlSHIB Sil PIŠITE NA NASLOV: HBHHHHHHHHH Mlekarska nakupovalna in prodajna zadruga PREDOSLJE PRI KUMU r. z. z o. z. Telefon Kranj 74 Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Jvan