gjfi h koristi d«Uv< fluj« 'I""1"*"" Delavci ao opravičeni do vaaga kar preduclre|o. Thia paper la devoted fo the Interests of the working class. Work-era are entitled to all what they produce. ï.^nK1^ r?08**^*" «í»»1«'. 1907, al tU« p oh i offi.-a »ilhtcaco IU. uud»i tbe Aot of ( oegraM of Marob Ird 1H79. Office: 2146 Blue Island Are, Delavci vseh dežela, združite sc". 81 PAZI TKI 1 na številko v oklepa|u> ki se nahaja poleg vašega naslova, prilepile-nega spoda) alt na ovitku. Ako (230) |e številka ' tedal vam a prihodnjo Številko našega lista poteče naročnina. Prosimo ponovite |o tako|. Štev. (No.) 219. 1 fmmtmmmm.............'" ' ' 'm un . i ■■ ¿ijlii__-______" " " " " " ■ j ■ ■'1 ■ Chicago, 111., 21. novembra ( Nov. ), 1911. Leto (VoL) VL Komaj 25 do 30 let je iniuolo, odkar so ponehala kruta pregan-[ janja socialistov v Evropi. Zadnje veliko preganjanje socialistov se je vršilo v Italiji in Španiji, ko se je devetnajsto stoletje nagibalo svojemu koncu, ako odštejemo od teh progonov preganjanje v Rusiji. Še pretli petnajstimi leti ne bi nihče upal, da bo socialistična stranka v tako kratki dobi postala najmočnejša in najjaeja politična organizacija, pa tudi naj-|večjc politično gibanje na svetu. ivDo danes še ni bilo na svetu tako velikega političnega gibanja, ki bi imelo po celem svetu enaka načela in cilje. Devet milionov je glasovalo za socialistične kandidate — za socializem in z nevolilei je danes nad 30 milionov socialistov. Nad šest sto socialistov je dane« v narodnih zbornicah in tudi v Zdr. državah smo dobili prvega sodruga v narodni kongres. Nad devet tisoč in štiristo socialistov je pa danes v raznih občinskih svetih širom sveta. Vsi sodrugi, ki so v parlamentih, de- želnih zborih in občinskih zasto-pih so zastopniki nove gospodarske struje, ki ima nadomestiti današnje kapitalistično gospodarstvo._________—- Ali moč socialističnega gibanja se ne osretočuje le v velikem številu poslancev in občinskih zastopnikov. njecrova sila je vedno in hitro naraščajoči socialistični armadi, ki se dviga, raste in širi kot naraščajoči poplav in grozi kapitalizmu z vničenjem. Ta poplav lahko opazujemo raz-' ličnim potom. 01aso>"! socialistične stranke v Ameriki so pričeli naraščati z le tom 1000. Naslednji izkaz nam jasno priča o tem : 1900 96,931 — 1902 223,494 — 1904 409.230. — 1906 331,04.' — 1908 424,483. — 1910 604.756 To je gotov lor> napredek za Ameriko v kratki dobi sistematične agitacije. Ali poplav raste in se d viera 'bolj v inozemstvu Naslednji izkaz nam daje zópet podrobno sliko o mednarodnem gibanju. ' Nemčijia 1877 493.000. 1892 1,-876,000. 1903 3.010.000. 1911 3, 258,968. Francija 1877 -- 1892 440.000. 1903 805.000, 1911 1.106,047, Avstrija 1877 1-- 1892 — 1903 780.000. 1911 1,041.948, Belgija 1877 -- 1892 320,000, 1903 464.000/ 1911 483.241. Zdr. države 1877 --- 1892 21,- 000, 1903 223.494. 1911 604.756. Anglija 1877-- 1892-- 1903 100.000. 1911 373,645. Finska 1877 --1892 -- 1003 10.000, 1911 321.000. Italija 1877 j - 1892 26.000. 1903 300.000, 1911 328.885. Danska 1877 1.000, 1892 20.000, 1903 53.000. 1911 98,821. Švica 1877 --- 1892 100,000. 1903 100.000, 1911 100.000. Holandija 1877 -- 1892 1.500. 1903 38.000, 1911 82.000. Norveška 1877 -- 1892 -- 1903 30,000, 1911 90.000. Švedska 1877 -- 1892 -- 1903 10.000. 1911 75,000. Španija 1877 -- 1892 5,000. 1903 29.000. 1911 40.000. Bulgarija 1877 -- 1892 -- 1903 -- 1911 13.000. Srbija 1877 -- 1892 -- 1903 -- 1911 3.056. , Argentini ja 1877 --- 1892 -- 1903 -- 1911 5,000. Tovariši! Slovenski delavca! Ako pregledamo ta izkaz, potem srno prepričani, da je bodočnost tiaia in da znamenja kažejo, da se bliža smrtna ura kapitalizmu. Notranjo silo socialist, stranke pa tvorijo dobri člani socialistične stranke, ki so organizirani v socialističnih klubih in redno plačujejo svoje redne mesečne prispevke. Socialistična stranka v Ameriki je na zadnji konvenciji zaključila, tla ima vsaka- narodnost pravico organizirati se za sebe s.svojo eksekutivo na čelu, ki je zopet v tesni zvezi potoni svojega tajnika s celokupnim tajnikom socialistične stranke in z vsemi ostalimi socialističnimi organizacijami. Ta organizirana Če-' ratzširja socialistično čtivo, sklicuje shode in agitira javno na shodih, s svojimi rednimi prispevki pa skrbi, da ima stranka gmotna sredstva na razpolago za agitacijo ob volitvah in izven volitev. Zelo vspešno sredstvo za socialistično agitacijo je tudi čtivo. Stranka izdaja v ta namen letake, Naraščajoči poplav socializma.! Proti roparskemu klanju. Industrjalni pekel za delavce. Mednarodni protest razrednoza vednega delavstva. So. Chicago in Gary plačata Morganu največ krvnega davka. Mednarodni socialistični biro v Bruslju je izdal glede tripolitaits-ke vojne sledeči protest : knjižice in časnike. Socialističnim časnikom je smatrati le one liste, kat ere je socialistična stranka proglasila socialističnim. Vsi drugi časniki, ki prinašajo socialistične članke in včasih podpirajo socialistično gibanj*», pa niso potom stranke priznani socialističnim, le simpatizirajo s socialističnim gibanjem. Taki listi niso v noben izvozi s stranko it» tudi niso odgovorni za vsebino v listu socialistični stranki, Vseeno pa ti listi koristijo socialističnemu gibanju, dokler pma&ijo socialistično čtivo in mogoče nehote pomagajo strmoglaviti kapitalizem. Pravi socialistični list je le oni, ,ki je priznan o;1 stranke. Vsak tak list je pod nadzorstvom stranke in uredniki istega so odgovorni za vsebino socialistični organizaciji, ki ne sme biti v protislovju s socialističnimi načeli in programom stranke. V inozemstvu delajo unijski de lavci in socialisti skupaj. Kedar gre pro.ti kapitalistom so vedm složni. V Ameriki se je še le zadnja leta v tem oziru obrnilo na boljše. Naraščajoča draginja, pre ganjanje linijskih »Vdavcev po ka pit al istih, sodni jske prepovedi in razne drug»- šikane s s:rani kapitalistov in vlade so vplivale toliko na unijske delavce, da so linijski delavci pričeli popuščati "čist unionizem" in vstopajo zdaj v socialistične vrste. K temu je mnogo pripomoglo, ker so socialisti v svojih časnikih zagovarjali unijske delavce v vsakem boju s kapitalisti, pa tudi socialistični zastopniki v občinskih in deželnih zastopih so vedno po»l-pirali ali pa predlagali zakonske pre»lloge. ki so imele koristiti delavcem. Kako narašča socialistični poplav in preti kapitalizmu z vničenjem, pa potnlijo letošnje jesenske volitve. Od povsod prihajajo poročila o socialističnih zma-arah in naraščanju, socialističnih glasov. Sodrugi! Delavci! Ko bodo letos jesenske volitve rcončane. ne držimo križem rok. Dr^igo leto nas čaka huda vroča bitk/ na volišču. In za to bitko se je treba že sc-daj pripravljaj. V agitaciji ne smemo mlnehati, marveč moramo svoje moči porabiti do skrajne meje. da se drugo leto naraščajo-soeialistični poplav dvigne še više in bolj grozeče. SOCIALISTIČNI PREGLED. odloČili ženski glasovi. Kam bodo 'Delavci vseh narod>-v: Združite se proti vojni! Agitirajte za mir, za lazoboroženje in ovedala o-me n j en i državi vojno. Komur je« pri srcu univerzalni mir in pravice narodov, ta ne more »lovolj ožigosati tega napada. Politični rop kapitalizma se ni še nikdar ¡>okazal v (tlako očitni nagoti, nikdar ni še iskal tako plitvega in hinavskega izgovora za storjeno nasilje proti drugemu narodu, ki je pr vkar torišče veli. kili političnih reform. Proti nasilju te vrste so mednarodni delavci prisiljeni dvigniti svoj soglasni protest. Naši italijanski sodrugi stoje s turškimi sodrugi kot j eden mož v imenu univerzalnih koristi delavskega razreda ¿oper to zločinsko in blazno podvzeTje, ki se mora koneati ka-tasrofalno za zmagalce ravno tako kakor za premagance, ki grozi podkuriti grozoto svetovne voji*e in ustvariti prepad med Evropo in novim islamskim svetom in kte-ro končno podmakne velesilam izgovor za povečanje nadaljnih vojaških bremen. Sledeč resolucijam stuttgartske-ga in koda-njskega kongresa kakor tudi posebni akciji določeni v Zu-richu 25. sept.. mednarodni socialistični biro vas poživlja, tla skli-čete javne j#hode in protestirate pr<*ti mrsilju v Tripolisu in obenem proti vojni v obče. Ekspedicija proti Tripolitaniji ni faktično nič druzega kot politična manifestacija, kakor&nrh se velesile vedno poslužujejo. Na ta način je Anglija vzela Egipt, Nemčija Agadir in Avstrija Bosno in Hercegovino; na ta način je nastal prepir med Francijo in Španijo radi Maroka. In danes velesile z molkom odobravajo početje italijanske vlade. Tesar je kriva italijanska vlada, krive »o I Jeklarska industrija je industri-tudi ostale velesile. Taka divja jelni pekel za delavce. Za Morga politika je ravno tako fatalna za na in Oarnegija je pa "Aladinova žrtve kakor je tragična) za tiste, svetil j ka". ki mislijo, »!ta z njo pridobivajo. ^estinštiriiieset delavcev je iz-V Turčiji in («talili muzulnianskih gubilo svoja življenja v enem letu deželah taka politika podžiga ma- pri plavžih v So, Chieagu. Enega ftčevalni duh, nevarni o»lpor in sc|je razneži dinamit: tri je usmrti-j jekla in tovarna za tračni»v tia previjata delo dva delavca, kjer jih je bilo poprej petdeset. Moder-iii avtomatični piatvži ho znižali število vposlenih delavcev za 25%. Enajst plavžev tla na 24 ur 4500 ton železa; ¿'bessemer" in 14 gnoji tla naizadnja.škim elementom I ha elektrika; tri so padli iz viso- proti mirni introdukciji evropske čine; štiri je zmečkalo padajoče kulture ravno v trenotku, ko se jeklo; štirje so zgoreli v raztop- dohri ljudje trudijo, da bi izvedli ljeni kovini; tri zgnjeteni f>od ko med Turki itleje in svobodne usta- lesi; jetlnega je zadušil plin; jed nove zapadlega svt^ta. nega je strlo v skladišču rude; je Taka politika» votli Evropo v den je zgorel v vroči žlindri; ene- morilnein drage kolonialne vojne; ga »o ubile razbeljene relse in de- Spanei so poizkusili v Riffu in Ita- set. delavcev so povozile kare. lijani bodo imeli ravno tako solo Med ostalimi delavci, ki so še živi, v Tripolisu. Taka politika smeši pa gospodarijo revinatizem, jeti demokratične ustanove in ovira ka, bronhialne in tudi venerične razvoj; jači stare sile in poralizu- bolezni kot posledica b»*de. Koliko je socialne tedence našega časa. je pa bilo pobitih in pokvarjenih Povzročuje nepretrgano verigo za celo življenje, ne ve nihče, vojaških lodatkov in grozi vsak V oktobru 1910 se je pri enem trenotek provoeirati svetovno kar samem plavžu onesvestilo 28 mož tastrofo. ktera bi nadkrilila vse vsled strupenega plina, grozote, kar jih je do danes videl Delavni čas v teh fabrtkah je večidel 12 nr noč in dan, sedem To politiko posurovelosti. bra- dni v tednu. Mnogi »lelajo po cele tahioisti hi nasilja mora pobijati mesece neprenehoma vsak dan. ne mednarodni delavski razred z vse- d« bi imeli eno prosta neodo nadalje- Jcklarniee v Gary, Ind.,» zavze- vali. Ali podpirati jih mora ceh» ruajo tri milje prostora ob jezeru mednarodno gibanje. Delavstvo (Kake Michigan) in so eno miljo vseh ostalih narodov mora pokaza- široke. Tani dela «i»mo 6000 mož. ti svojo solidarnost napram njim. to pa radi tega. ker so v rabi naj Protestirajmo torej z njimi vred | modernejši stroji, pri kterih o-pVOti tej vojni in obenem izražaj-mo željo, »la turška vlada istočasno vpošteva teškoče delavskih mas pod svojo kontrolo in da vpliva za Ivoljšc sporazumljcnje med narodi na Balkanu, dokler ne dobe samovlade. Narodi jugoistočne Evrope posedujejo vse kulturne sposobnosti za razvoj avtonomije open heart " prodiù-irata na uro 240 ton tovar vsak dan 40 milj 80funtnih tračnic. Dohodki peklarskega t rusta lansko leto znašajo $709,814.693; stroški pa $384.643.262. Meti temi stroški je tudi všteta svota $174,-955.139, kar je dobilo v mezdah 218,435 delavcev ali "belih kuli-jev" v službi trusta, kar je povprečno $2 dnevno na delavca. Med tem ko sta Morgan in Carnegie prebila celo leto v brezdelju, na potovanju na šport itd., je 154.560 delavcev produciralo jeklo in železo, 23 530 je natezalo mišice v premogokopih in pri "koku", 16.-950 v železniških rudnikih, 20.760 pri transportaciji premoga in rude in 2630 pri raznem drugem poslu. Ti "beli kuliji" so v preteče-nem letu producirali 9,412.770 ton bessemerskega jekla, 16.504.500 ton 4'open ^Seart1^' jekla, 177,640 ton "cruciole" - jekla itd., skupaj 26 milionovo ton ali povprečno 119*4 tone na vsakega delavca, vposlenega pri jeklarskem trustu. Napredek v produkciji železa in jekla pomeni bogastvo in blagostanje za par ljudi, kapitaliste, — a bedo. propast, bolezen in nasilno smrt za delavce. i:.. Dol z morilnim in roparskim kapitalističnim sistemom! Splošen pregled. — Narodni strankin komite zdaj glasuje, kje in kedaj se bo vršila narodna, konvencija socialistične stranke 1. 1912. — Cela Amerika se zanima za izid končnih županskih volitev v, Lo« Angelčku dne 5. dec. Zani-mauje je toliko večje, ker bodo pr imarnih volitvah je dobil 20.000 in sedaj mora računati na 55.000 ženskih glasov. Ženstvo tvori večino v delavskem prebivalstvu in na to polntrajo socialisti trdno na-do v zmago. Volilna kampanja je srdita. Socialistične acritatorice pridno agitira jo. a na drugi strani pa potijo krvavi pot družnibne dame v boju za Alexandra pr<>ti "rldeči nevarnosti". — Nov socialistični (ancrl»'ški) dnevnik prične izhajati v St. Loui-sii in drugi v San Jose, Oalif. — Lewis J. Duncan, socialistični župan in Butte. Mont., je zadnjo nedeljo predaval v gledališču Oarrick v Chieagu o "razrednem boju v Butte" ob velikanski vde-ležbi. — Pri zadnjih provineialnih vo-itvali v Cane 80 zmrznile. Prišla je zima z gal ideji solidarnosti balkanskih V8° svojo niizerdjo in zalotila 25.(X) narotlov in pomogel jim bo tudi ohikaških reveže v nepripravljenih ojačitl odpor proti navalu evrop- • • • Tisoče brczposleccv z ženami skega Kapitalizma." |in deco s pra/uimi denarnicami in s praznimi "šendami" za premog mora občutiti trpkjr l»e»lo, o ka-koršni imamo po^ffla le tisti, ki smo jo že skusili. In demokratska ehikaška vladi nima rešitve za problem brezposelnosti. Drugega nima kakor oficijelno miloščino ki pa je mrzla kot led in burja in do-seže komaj petino- prepotrebnih narodni socialistični biro. Camille Huysmans, modnar. tajnik. Ameriki je. učiti delavce, kako vladati mi m i ci pa H je. t. j. mesta in tovvnshipo. Vmb učenec je "alder-man" in cel razred je razdeljen v olseke "mestne vlad»4" Kenncdv je sociolog in pristaš socializma. I revežev. V Mihvaukee je druga-Pretečeno poletje se je mudil v I Župan Seidel je takoj imeno-Kvropi. kjer - zlasti v Nemčiji - je študiral lokalne socialistične vlade. Takoj prvi dan «e j»1 vpisalo v novo šolo čez 50 so»lrugov in sodruginj. SOCIALISTI NA DELU. V zakonodaji države Massaehu-setts je jeden socialist, sodrug Charles 11. ^iorrill, kteri je bil pri zadrti jih volitvah že tretjič izvoljen. Sodr. Morrill je v zbornici zelo marljiv. Po njoeovem priz^v- 000. Carnegie ni dal niti centa — dali so delavci! K»lor zna, pa znaf In to je Carnegie! — Blazni sistem. Zadnji teden je chikaški policijski sodnik na Harrison St. postaji imel pred seboj ti v« brezposelna reveža. Obtožena sta bila beračenja. "Ali ne vesta, o-licajem velike skrbi, kajti vsak dan morajo paziti na njo, da je ne napadejo cestni tatovi. Komentar si naj vsakdo.omisli sam. SLOVENSKI DELAVCI IN SODRUGI V CHICAGI — POZOR! Glasom resolucije mednarodnega socialističnega biroa v Bruslju — priobčene na drugem mestu današnje številke — z ozirom na Taljansko-Turško klanje v Tripolitaniji, sklicujejo jugoslovanski socialistični klubi v Chicagi, spadajoči ?Jugosl. socialist, zvezi val posebno komisijo, ktera ima skrbeti za vposlevamje brezposelnih in za nujno pomoč revežem, ki so v skrajni stiski. Poleg vse mizerije, ki jo prinaša zima, pa še raste drairinja živeža. Kava je podražila, za 2e funt; moka 14 e 16funtni žakelj: krompir je zdaj 35 c "peck"; jajea» 40c tucat; maslo 35 C; perutnina 16 c in šunka 17 c funt. Kaj bof — Milionar Carnegie, ameriški narodni herto", knjižničar, abj}»uski larjev v izobraževalne svrhe. V prierizek za revno šolsko tlečo v resnici je pa stari lisjak odstopil javnih iolah: penzija za mestne novi korporaciji nekaj svojih bon-vslužhence: prepoved fabriškega dov, kar pomeni, da bodo odslej »lela za mladino pod 16 letom itd. delavci v Carnegijevih jeklarnK Vse te zakonske predloge in«mno. cab in plavžih.plačali 25 milionov iro drugih dokazuje, da je sodrug dolarjev kot.1' produeirarno nad-Morrill neumoren boritelj za ko- vrednost namestil Cr*rnegiu novi risti fVlaveev. I korporaciji in sicer letno $1.250.- Centre Ave., VELIK JAVF.N LJUDSKI PRO-TESTNI SHOD na ktoreni se bo ožigoasilo pro-vzročitelje sedanje vojne v Tripolitaniji. katere posledice edino občuti Taljanski in Turški prole-tarjat in ktere okvir se ne nanaša samo na afriško pokrajino, ampak žuga zanetiti cnlo svetovno vojno, steni, s *oi ista. Za Evropo V «a cslo leto, $1 u pol lata. Omltui po do—90 ru. Pri tprm^mhi bivaliUm «a l*e hov «ga %aa*aniU tudi ti TA A/ *aslot>. PROLETARIAN Ownod sad published Every Tuesday by iMtfe Slavic Workmen'* PublUhlnf Company Chkafe, iilinoU. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze/ v Ameriki. Prank V'odllpoc. 1'raaldeot; Frank Podboj, Secretary; Krhiik Jsurilt. Trooauror. Frank Petrii I M—u^t Jo«. Hratkovič i Mrtkton). •oescaimoH bates-. United Ststss mad Csnsds, UJa s yssr, 7Sc lor hslf yssr. Foreifo countnct |2 s yssr, $1 for half ytsr. srtisino rates oa sfresmcnt. NASLOV «ADDRESS): "PROLETJ REC" Blue Island ave. Chicago, 111. Farmer in Socializem. Čaa je pričel, ko ae mora tudi ameriški farmier ali poljedelec zanimati za socialna vprašanja. Vča-ai je bil ameriški kmet samovoj, neodvisen gospod z dobro eksistenco, vsledčesar se ni dosti bri gal za politične boje. Ali ea»i so zdaj drugi. Neovrgljive številke na podlagi statističnih tabel nam dokazujejo, da 9e število neodvisnih, posedujočih (to je takih, ki imjajo lastna zemljišča brez dol gov (mortgage)) poljedelcev vedno bolj krči, namesto teh pa raste proletarizacijai farmerjev. Vsled-tega je tianes že dober del — če ne večina — fannerjev, ki so po obliki svojih teženj in boja za obstanek tnalo ali nič ne ločijo od industrialnih delavcev: spadajo v razred proletareev. Zato jV popolnoma naravno. <> so se Tarmerji zadnja leta pričeli tu-di organizirati razredno (Wast eni Farmers' Union itd.) in da po farmerskih naselbinah raste število socialističnih glasov. Male, predvsem na-jeminiške farmerje izkorišča kapitalizem pravtako kakor fabriške delavce ali rudarje. Zsnhrja leta se je pokmetilo že veliko število Slovencev. Marsi-kteri, sit dela po fabrikah in jamah in sit večnega plačevanja za atano vanje v mestih, si misli — kolikor ga ne omamijo sladke besede raftnih pgstenih in nepoštenih zemljiških agentov — da bo poceni zares "svoboden" kakor ptič v zraku, če si kupi kos zemljišča in začne s poljedelstvom. Ali vsak se kmahi prepriča, da temu ni tako. Težak je boj za obstanek na farmi kakor v fabriki — posebno za tiste (in to so večinoma naši rojaki - farmerji), ki plačujejo kupno ceno na obroke in ki nimajo takoj odkraja dovolj kapitala za. stroje in druge neštete potrebščine. Kapitalizem je vladajo? faktor vsepovsod. Njegova železna roka doseže tudi farmerja in ga stiska in molze kot poprej, dokler je še bil mezdni suženj v tovarni ali rudniku. Zato je dolžnost naših farmer-jev, da se istotako organizirajo in »topajo samo ob rami v razrednem boju z ostalimi industrial ni mi delavci. Kajti farmer bo v resnici svoboden — gospodarsko svoboden — šele takrat, kadar bo delavec svoboden. To pa ne bo prej, dokler ne pade kapitalizem, dokler ne zavlada soeialistična družbe. e Pri prvem štetju (census) pre bivalstva Zedmjenih držav — pred dobrimi «to leti — je bilo 97 odstotkov vsega ljudstva farmer-jev. Pri lanskem H010) štetju se je |>a pokazalo, da farmerji zavzemajo komaj 35 odistotkov prebivalstva. In pomisliti je treba, koliko se je prebival»!vo pomnožilo v tem času! Pred sto leti je bilo med farmerji še malo najemnikov (tenants, to so tisti, ki ima jo zemljišče v najem ali v rentii). Najemni-fctvo je bilo takrat sploh še nepotrebno. kajti zemlje je bilo dovolj za vsatkega. če je W vprašal po tiji. Dane* pa je (po eensnsu) v Zod. državah tri milione najemnikov. ki s svojimi rodbinami tvorijo 15 milionov glav. Torej 15 milionov nepo*e*tnikov. "brezdomo- ■m tjPflgv" — proletareev umi med iMrmtrji' Pred ato leti ai je v»adndo poita-vii hišo z majhnimi etrolki. Zmetal jo je akupaj iz Modov. Novo-prišleci eo pom ogli aoaedje postaviti hišo, kar ga ni stalo ni centa. Dane« |*hj stane stavbni materijal, les namreč, $44) 44per 1000" (tiaoč čevljev). Povprečna zemljiška cena, bodisi na deželi ali v bližini mest — izvzemši kakšno oddaljeno močvirje ali poack — je pa že tako vieoka, da mora človek imeti že nekaj kapitala, če hoče postavki dobro hišo in ostala poslopja. Kaj pa šele orodje! Nekdanji farmer je rabil še primitivno orodje, ki je bilo po ceni. Sedaj je pa že treba dragih strojev, kdor hoče uspešno rn znanstveno produei-rati poljske pridelke. Ma&inerijo in ostalo orodje, ki je danes v rabi, preskrbijo pa edino t rust je. predvsem jeklarski in lewtii trust. Najemnik ali 44tenant" kje na severu ali na severorapadu mora torej imeti najmanj $500 do $2000 vrednote v živini in v mašineriji, p red no hoče obdelovati farmo. Nai jugu, kjer pridelujejo večidel bombaž, farmer že izhaja s parom mul in s kakšnim cenenim orodjem, če že ima obilno družino, da mu pomaga na polju. (Dalje prih.) KAKO NAJ DELAMO ZA SOCIALIZEM. Neizpodbiten fakt je, da neizkušen agitator, ki agitira za socializem, misli, da je vse njegovo delo zastonj, ker vidi, da nima takoj v začetku velikih vspehov, ko prične agitirati za socializem. Marsikaterega dobrega sodnica to opla-ši. Pogum mu upade, ker ni dosegel vspehov prve dni. Sodrug neizkušen agitator si domišlja: 4 4 Socializem je tako umi ji v predmet. da ga lahko razume vsakdo, ko ga razumem jaz." Neiskušen agitator ne računi s tem. da v Človeški družbi delujejo hujše sile, ki imajo večjo privlačno silo kot resnica. V d «nas nji, kapitalistični družbi se v splošnem odloča prijateljstvo, pa tndrt korupcija se šopiri na prvem mestu. In to odloča pri agitaciji! Ako bi agitator obljubil svojim prijateljem, tla soeialistična stranka prizna in dovoli korupcijo za svoje pristaš«1, tedaj bi republikanski in demokratični graftarji kar drli pod njeno okrilje. Največji oderuhi in sfeparji bi hiteli -v njo. Soeialistična stranka pa noče grafterjev v 8voji sredi, ker je prolti korupciji v vsaki obliki. To je glavni vzrok, da se vrste soeia-listov ne množijo tako hitro, kot želijo neiskušeni sodrugi v agitaciji, ki razumejo resnico socializma, ne pa pokvarjeje človeške duše. Na podilagi te resnice, tudi sodrugi, ki se trudijo pridobiti novih sobojevnikov za socializem, naj nikar ne obetajo nič pri agitaciji. Mirno in določno naj povedo: Kedar bo socializem zmagal, bo zmagal za vse: za pristaše in nasprotnike socializma. Socialisti se borijo za spremembo gospodarskih razmer v dobro vseh ljudi in ne le za dobrobit samih sebe. Socialisti niso ovce, ki sledijo slepo svojim voditeljem čez drn in strn. Socialisti tudi ne poznajo gospodarjev v svojih vrstah, ker se zavedajo, da ima gospodar v politični stranki isto moč, kot jo ima delodajalec v tvornici. Sodrugi J _< Nikdar ne skušajte pridobiti prvakov ali voditeljev kapitalističnih strank za socializem. Te vrste ljudi pustite na mini. stij je njim korupcija že klavne j prešla v kri in mozeg. Kedar agitirate se obračajte do delavnega ljudstva, do ljudi, ki si morajo z duševnim ali ročnim delom služiti svoj vsakdanji kruh, pustile pa v miru prvake in politične mešetarje. Prvaki in politični me-šetarji prihajajo v socialistično stranko, da bi v nji ribarili v kalnem. Zategadelj ogibajte se jih! Skušnje potrdijo, da so koristo-lovski ljudje vstopili v socialistično stranko. 6deti s plaščem socializma so hoteli vpreči sodruge v svoj koristolovski voz. Ko so pa videli, da se sodrugi ne dajo izrabiti za sebične namene p prave politične veljave. Že v predmarksističnih Časih je poganjala socialistična ideja v tej deželi lepe cvetove, če tudi na utopi^tičnih gredah. Marks sam je tukaj preživel velik del svojega življenja in opravil velik ko* svojega epohalnega dela. Mnogo drugih socialističnih znanstvenikov in propagandistov iz vseh krajev Evrope je tukaj nahajalo svoje pribežališče in svojo delavnico. Prva internacionala je tukaj imela svoj sedež. Socialistična ideja je našla odtod svojo pot v mnoge kolonije in je v nekaterih ustvarila mogočne, vplivne organizacije. Angleška strokovna organizacija je dolgo veljala na vsem kontinentu za vzor. Ali do krepke socialistične stranke v lastni deželi le ni moglo priti. Med različnimi vzToki, ki so ovirali to stremljenje, je vsekakor tudi takozvani angleški kon-servatizem. Ce se govori o socializmu. bi bilo misliti, da je to absurdno protislovje, pa je vendar le nekaj specifično angleškega. Socializem v tej deželi ni bil prav za prav nikdar golo posnemanje. Socialistične teorije so tukaj rast-le na raznih tleh. Njih propagatorji so pogostoma delali popolnoma neodvisno drug od drugega. Ni čuda. da je naloga, ki so si jo nadeli, pogostoma presegala njih moči. Zanimanje enega je prezrlo to. pozornoMi drugega je ušlo ono; tako so posamezniki prihajali do sklepov, ki so se v glavnih potezah vjemali. v raznovrstnih detajlih pa razhajali. Nastajale so lokalno ali pa personalno ločene šole in struje, ki so imele pogostoma nekaj, človek bi dejal, konfesionalnega na sebi in prav s konfesionalno trmo so po-državale ločitev, gledajoče s paz-nejšim očesom detajlne razlike kakor prineipielno soglašanje. Štirikrat so se izjalovili poizkusi združitve. Zdaj se je posrečil. Ni dvoma, dm so zadnji delavski veliki delavski boji mnogo premogli. Velike stavke mornarjev, uličnih «Iglavcev in železničarjev so pokazale delavcem, da so velika bojna sila, Z njihovim nastopom v tem mezdnem gibanju, z njihovim uspehom pri vladi in pri podjetnikih je pa silno konstra-««tiralo pomanjkanje rednega političnega vpliva. Na tisoče delavcev se je tiste dni resno vpraševalo. kako bi bilo lahko marsikai drugače. Če bi mogli na političnem polju redno razvijati tako moč kakor tediaj v stavki. Politično nasprotje med delavstvom in buržoazijo jim ni bilo še nikdar tako očitno. Tako so se pripravila tla za zedinjenje in uspeh j je bil konferenci pravzaprav že naprej zajamčen. Sešlo se je 218 delegatov, ki so | zaatopali skoraj vae socialistične organizacije Velike Britanije. In-dipendent Labour Pa rt v in družba Fabijevoev aieer nista bili ofi-cielno zastopani. Vendar je od I. L. P. prišlo 41 članov, ki so zastopali 18 njenih organizacij in vsi so zagovsrjali združitev. Zanimiva debata, ki se je razvila na konferenci, se je končala s tem, da je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: "Konferenca socialističnih organizacij meni, da prihajajo razlike mišljenja in različna taktika, ki je doslej označevala razne sekcije britskega socialističnega gibanja. od okolnosti, ki so bile lastne začetnim stadijem gibanja; prepričana je, da je čas za ustanovitev združene socialistične stranke zdaj dozorel, in delegati zavezujejo svoje organizacije, da sodelujejo pri združitvi svojih moči na sledieči podlagi: Socialistična stranka je politični izraz delavskega gibanja, ki stremi v najtesnejšem sodelovanju z gospodarskimi organizacija-mi po socializiranju proizvajalnih in izmenjevalnih sredstev, to se pravi po 'izpremenitvi kapitalistične družbe v kolektivistično in komunistično. Po svojih ciljih, svojih idealih in sredstvih, ki jih rabi, ni socialistična stranka re-formistična, temveč revolucionarna, ter je mnenja, da se more gospodarska svoboda in enakost le tako doseči, da se dohojuje razredni boj do konca in da se tako za vselej odpravijo razredna nasprotja. Delegati na tej konferenci volijo zato odbor desetih članov, da izdela v smislu te izjave strankin štatut; po en izvod tega statuta se dopošlje vsaki tukaj zastopani organizaciji, ki se vse zavežejo, da opuste po ratifikaciji statuta svojo eksistenco kot deželna organizacija in se združijo z zedin-jeno socialistično stranko." Sprejetje te resolucije je povzročilo velikansko navdušenje, lei je bilo za "hladnokrvne'' Angleže posebno značilno. Zedinjena stranka se bo imenovala British Socialist Party. V dveh dneh je bilo to veliko pripravljalno delo izvršeno. Kar imajo posamezne organizaeiie opraviti, bo gotovo kmalu storjeno. Konferenca sama je podala toliko garancii za popoln uspeh, da se še danes lahko pravi; Zediinjena angleška socialistična stranka živi! Razno. KONVENCIJA A. F OF L. Trideseta letna konvencija American Federation of l^abor. ki flbo-ruje že en teden v Atlanti, Oa.. dokazuje. da se v tej veliki delavski organizaciji pripravljajo velike spremembe. Socialistični delegat-no, da imajo vsi člani usiije, ki so obenem tudi člani notorične National Civic Federaition. odstopiti je. kterih je 18, zahtevajo soglas-odi zadnje ali pa izstopiti iz A. F. of L. Za to akcijo se zavzemajo tudi delegat je od V. M. W. A. Naravno, da ta korak je naperjen pred vsem Gompersu, kteri je še ve9f> člani. V tem času je imela organizacija 1359 štraj-kov, v kterih je bilo prizadetih 170.526 članov. Ti širajki so stali unijo $4,709.550. Istočasno je unija izplačala smrtnin za umrlimi člani $1,471.381.37 in $818.556.88 bolniške pooslala udanoKt-no brzojavko bratoma MeNsmara v Los Angeles. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati atoje časopisje. Agiti rajte za "Proletarca". Pridobite mn nove naročnike. — Delavske počitnice. Pod pri tiskom socialno • demokratičnih poslancev je prva ljudska zborni> ca izdelala zakon o trgovskih u>-službencih. ki ureja službene in delovne razmere trgovekih pomočnikov in ki jim zagotavlja — po tloigosti službene dobe — deset, štirinajst in enoindvajsetdneven plačan dopust. V § 17. omenjenega Zakona1 se glasi določba o dopustu Bledeče: Če traja alužbeno razmerje nepretrgoma šest mesecev, je dovoliti vslužbencu vsaj uepretr gan desetdneven dopust na leto Ce traja službeno razmerje pet do 15 let. znaša letni dopust najmanj tri tedne. Nastop dopusta je treba dogovorno za časa določati z ozi-rom na razmere. Uslužbenec ohrani za čas dopusta pravico svojo plačo. V obrtnih podjetjih, kjer ni zaposlenih več vslužbencev kakor trije, se dopust Ladi ko razdeli na dve enaki polovici. Dobe. ko vtslužbenec zaradi bolezni ali nezgode ni mogel opravljati svoje službe, ni všteti v dopust. Delodajalec ni dolžan dovoliti dopust, če je uslužbenec odpovedal. — Na petkovi »»ji so socialni demokrat-je predlagalli, da se določba § 17. razširi tudi na delavce in delavke ostalih kategorij. O tem predlogu se bo vnel v socialno - političnem odfceku oster boj moti socialnimi demokrati in med meščanskimi poslanci, ki priznavajo oficirjem in uradnikom pravico do plačanega dopusta, ki so morali pod pritiskom socialno - demokratičnih poslancev priznati to pravico tudi trgovskim uslužbencem, ki pa trdovratno odrekajo pravico do počitnic delavcem in delavkami, ki so jih z zdravstvenih ozirov najbolj potrebni. — Češko slovanska socialno demokratična stranka v Avstriji ima svoj X. redni zbor letos o božiču, dn,e 24 do 26. event ualno tudi 27. decembra v *4Narodnem Domu" na Smichovu. Predlagap je sledeči dnevni r«*d: 1. Otvoritev in u-stanovitev zbora; 2. Poročila; 3. Delovanje socialno demokratičnih poslancev v državnem zboru in v moravskem deželnem zboru. 4. Po-Oitični boji in organizacija. 5. Mednarodna solidarnost proletariat« in češko - slovanska socialna tteniokraeija. 6. Militarists na in davčna politika razredne države. 7. Soeiahio zavarovanje. 8. Deželni zbori, okraji in občine. 9. Strankine volitve. 10. Raznoterosti. Zbor se otvori s pred konferenco dne 23 decembra« ob 7. zvečer. — Poljska socialno demokratična stranka v Avstriji ima svoj zbor od 8, do 10. decembra. Na dnevnem redu so med drugim sledeči predmeti: Razmerje do drugih socialističnih strank; draginja ; volilna reforma za deželo in občine. Popravek. V članku 4' Prva zmaga v Los Angelesu" v zadnji številki " Proletanca" smo omenili, da je razen treh republikancev in socialista Harrimana kandidiral tudi jedem neodtvisnjak. To je bila pomota. Peti kandidat ni bil ne-odvisnjak temveč od "Socialist Labor Party" (strančica ekstrem-nih marksistov) in sicer Becker, kteri je dobil 62 glasov. V Los Angelesu je bila zopet strašna — eksplozija! Razpočila je bomba, ki je naredila strašanski učinek zlasti na — Otisa. Namreč predzadnji torek! In priznati se mora, da so to eksplozijo ras povzročili — delavci. — Osem milionov ljudi je v dvajseteh provrnoijah svete Rusije vsled slp.be letine v takem bednem položaju, da potrebujejo takoj pomoči. Tako je poročal ruski premier, Kokovzov v dumi. Zahteval je 60 milionov za nakup ži-v Lakota je v Rusiji kronično zlo. Skoraj vsako leto prihajajo poročila o nji. Razlika je le v tem, da se enkrat |>ojavi na jugu, drugič v osmi ju. tretjič na vzhodu o-gromne države. Iwikota med kmečkim ljudNtvom — kmtsčko ljudstvo nima kaj dati v usta — je prava ruska special it eta. ki bo še le zginila. k<» pade sis4cm. — Ker Perzija ni odgovorila na ultimatum Rusije z dne 11. novembra t. 1., naznanja ruwka vlada ofi-cijelno, da bo poslala vojaške čete v Perzijo. Vojaške čete se zbirajo sinlaj v Kazvinu, 90 milj severo-izwpadno od Teherana. Rusija že mnogo let čaka na ugodsio priliko, da bi podjarmila ^ , I^Juem vztoku j. doživela f.^ko, *d.j «fe ' do morja preko Perzije — Na Bismarckovem otočju »o divjaki umorili nemškeg* rnilI1-t v enega raziwkovalc* Broepterja Ko ee je Broepte v majhnem čolnu v spremstvu Kvrupejeev pe Ijal po reki navzgor, *> ^ divjilki z otrovano pšieo ranih smrtno nevarno. Njegovi tovariši «o zbežali na pla>va>ajonct. Najbrž ne bodo prizanesli tudi Ženam in otrokom. Ako so taka barbarska sredstva dobra in vspešna za razširjenje kulture in civilizacije, je p«, drugo vprašanje. — Moli in delaj je ge«lo nemškega cesarja Viljema. Misionar-jera v Afriki je dal nalog, t!ia naj lomačine spremenijo v dobre vernike. Naročil je pa poleg, da naj jim le toliko verskih resnic vttepe-jo v glavo, da ne l>odo pozabil* letati. — Kapitalistični časniki hvalijo župana v Indiaaiaipolisu, ker je vat varil občinski trg za krompir in hruške in tako obvarovafl meščane pred oderuškimi špekulanti in pre-kupci. Zdaj hoče župan spraviti na občinski trg še svinjsko m«*», jabolka in drug sadež. Čudo je, da kapitalistični listi hvalijo župana. Omenjeni župau pa indirektno posnema, socialiste. Socialisti vendar zahtevajo, da mwatna uprava oskrbuje prebivalce z živežem. V tej hvali se pravzaprav zrcali hinavščina kapitalističnih časnikarjev. Ako posamezen človek zvrši kakšno reformo, tedaj mu pojejo slavo in hvalo. Ako ae pa hoče reformi dati zdravo in trdno podlago, poleg pa vsplottti jo, tedaj ji kapitalistični listi nasprotujejo, ker jo priporočijo socialisti. — Trust za olje je kupil zel j® ča, kfi so bogata na oljnatih stu-, die ne ih v Mehiki in so bila lastnina Pearsonovega sindikata. Trust je plačal 25 milionov dolarjev. Ta dogodek zopet dokaczuje, koliko se zmenijo trusltjani za razsodbe najvišjega sodišča. — Ko se je Taft mudil v (Tiicar gi ni pozabi posetiti ameriški rudniški kongres, ki je sestal iz rudnikih baronov. Seveda ni Taft imel čawa, da bi se v svojem pozdmavnwm govoru spominjal pravih rudarjev; ki v življenski nevarnosti spravljajo premog in rudo na svitlo. Dotaknil se ni tudi Morgan - Ouggenhei-movega sindikata, ki je imel namen ukraKti premogokope v Akh ski. Nihče ne more dvomiti, da naš "Will ie" ni razredno zaveden človek. — Pred nekaj dnevi je Marjorie (Jould Drexel povila hčerko. Takoj so kapitalistični časniki razbob-nali v svet. da bo novorojenka po-, <>dovala trideset milionov dolarjev. Po dvajsetih letih bodo pa novo-rojenko prodali kakemu kraljevskemu trampu, trotu, postopaču najnižje vrste s plavo krvjo, da se >o zabavljal in zapravljal milione, ki so il/iprešani iz ameriškega de-avnega ljudstva. 44Trikratni živijo slavnemu list emu, ki ga podpirajo delavski sloji, da sami živijo v revščini," )o dejal kraljevski postopač, ko m odrinil z mastno doto preko velike luže, do "ugodi tam svojim strastem med demimondkami v Parizu, Londonu, Berlinu, Peters-burgu in na Dunaju. — Vest, o najdenem dinamitif pod železniškim mostom pri Santa Barbari, CaJ., preko katerega' je imel voziti vlak s predsednikom Taftom. se je izkazalo za tako de->elo laž. tla so o nameravanem na>-padu na prednednika vtibnili na-krat vsi kapitalistični časniki. Ce bi bil v r^iici kedo tako zločest, da je hotel napasti predsednika. bi ne na^li dinamita. marveč bi šel most tudi v zrak. Najboljši- bi bilo vprašati detektive Burnsovc agencije za storilce. Tem so polaffak»i dinamita znani! \ Dopisi. Neffs, Ohio. godrugi; — ledecem hočem popisati izid volitev na dan 7. nov. so se raztezale namreč na Imont County. Kakor |>o ce-nki. se socializem pomika tudi pri na a. C'e te vzame napredujočih glasov po od-i, tedaj je Neffs prvo mesto da je naredilo ogromen lek v socialističnih glasovih, so kaixlidatje glatsov: iialisti HO, demo k rat je 50, re-fcei 36. Seveda smo owtali to glasov v BiajUai m do ti, ker »e glasovi štejejo io za mestom Jlellaire. Samo Bellaire pa šteje nad 14 ti prebivalcev. Očividno je bil torej lep napredek porasčanja inke in njenih glasov v tem tju. Zmagali so pa naši soilmigi -so-v Martin's Ferry, kar je dokaz, da marširamo na celi črti. Dekurci »o sprevideli, (Hi »a njih ni drugje rešitve kakor v ¡socialistični stranki. Značilno pri teh zroagah je to. dg kjer ao socialističine organizacije, tam se je "šttevilo glasov po peterilo in po deseterilo. Nikdo naj se torej ne tolaži, d!a je vse •eno dobro, če spada k socialistic nenn klubu ali ne; kajti ni vse eno, Če ekzistirajo klubi ali ne. Vsake nove volitve to potrjujejo. Socialistični klubi so nekako gonilo-voda, ki goni kolesovje, da se zamore gibati in sukati notranji splošni ustroj. Brez organizacije ni uspehov, ne političnih ne go-odjarskih. Naše politične organi-cije (klubih so nekakšni šotori, i katerih študira in ukrepa za latnejšo bitko, ki se ima vršiti v ki bližnji bodočnosti tozadev-atrankarski politični "staff", tam *e pravzaprav vodijo po-i političe bitke in se d »jejo navodila. itd. I Sodrugi! — Kjer le morete, u-Itanovite tak šotor. Po vso* 1, v vsa-'kem kraj.u. kjer žive naši prole-tarci. naj vihra rdeča zastava. Naprej do zmage in do cilja! : Z bratskim pozdravom, Vaš za socializem. «Tos. Dernač. Oregon City, Oregon. f Cenjeno uredništvo! V našem mestu se delavske razmere niso niti za las zboljšale od mojega zadnjega poročila. Eno časopisje sicer poroča, da je dela dovolj, ampak jaz ga ne vidim, in z menoj vred tudi veljko druži h ne. Nikogar ne morem torej vabiti semkaj. Kdior me bo poslušal, si • bo prihranil potne in hotelske stroške. Socialistični klub napreduje lepo. Želeti bi bilo le še. da vstopijo vanj tudi tisti, ki sedaj samo od strani pritrjujejo, češ. rta se tudi oni strinjajo s socialisti. V tem slučaju človeka vedno miče vede-i ti, če je to tudi resnica, kar trdi- i *> k T>ne 21. oktobra je bil v naši naselbini eden angleških govornikov. Poslala ga je Socialist Party k Portland«. Dasrravno je govoril v angleškem jeziku, je bil njegov tfovor za nas velike važnosti. C»o-voril je jedrnato in stvarno v lahko umljivih besedah, tako da ga je zamogel vsak, kdor je količkaj "iamniel angleščine, razumeti. Kapitalistični sistem je bičal kakor se spodobi in zato je žel burno od>obravanje. Kadar se delavske razmere obr-ejo na bolje, bom že poročal, i Končno pozdravljam vse sodru-Jte, žHee vsem krepki naprej! Gorenjec. protivi taki obrti, ali da je ne podpira tako kakor bi to radi vi-deli gospodarji te obrti, se mu ne godi prav dobro. Tak človek najde povsod, nasprotnike, zasmehovale* in oelo »pijone in denuneijante, ki ga zasledujejo povsod, na vaeh potih. Primtrjati bi «e dalo to celo z nekako "mafijo", vlado salo-narjev, ki preti komandirati cel okraj. Brezdvomno je tudi resnica, da ao v mnogih krajih igrali ti ljudje tudi važne politične vloge. Po velikih mestih so salooni gotovo največ,)» zavetišča hudodelstev, ne da bi se- jim prišlo na sfled, ker je policija hi drugi faktorji bolj v službi njim, kot mestni upravi. To se je pokazalo neštetokrat. Ne sine se pa seveda sma>-trati, da so vsi saloonarji enaki; kakor povsod, so tudi tukaj izjeme. . Drugi vzrok je pu ta, da se eni domišljujejo, da so radi tega. ker so člani kluba, zgubili delo. Ampak stvar je Čisto izmišljena; kajti priznati je treba, da danes ni nikjer stalnega dela, tudi če v kraju, kjer so jame ali fabrike, ni ne enega socialističnega kluba. Tele izmišljene govorice krožijo že dclj časa tod okoli. Resnica je sicer, da eaii naši delavci v svoji straho-petnosti, da bi ne izgubili delo, sami tožarijo svoje rojake bossom, češ, zakaj ne poženejo teh socialistov z dela. Ne dosežejo pa taki strahopetci nič druzega. nego zasmehovanje od» strani bossov, ker je kompaniji malo mar, kaj je kdo po političnem prepričanju, dokler gara in dobi kompanija od njega profit. Nikakor kompanija ni pri volji zamenjati izurjene delavce z neizurjeninri samo radi tega, ker kdo spada v socialističen klub. Vse kaže torej, da se tega delavci sami bolj boje priznati, kakor pa kompanija. In na koncu konca te neutemeljene govorice to samo potrjujejo. Taki strahopetni delavci - bi se reklo po domačo — se boje nekakšne sence, namreč sence socializma. Take ljuda se pa kurira na ta način, kakor plašečega konja. da se ga dovede v kolo, od koder ta seno» prihaja, to je v socialističen khib. Storimo to. in strahopetnih govoric bo konec. Pozdrav na vse napredne delavce in sodruge! Naročnik. Ne bodi neumen I To je čk>-vek, ki hoče priboriti ve* svet in če je treba tudi s potoki krvi. — Aha! Zdaj pa razumem. To je diplomat. — Ne in ne! Ti si bedak, ki ne ve nič. To je človek, človek-- No, to je človek, ki, ki--- Zl>ezal je in Is-sede so mu obtičale v grlu. .laz sem pa obstal na voglu in razmišljal in razmišljal, kakšna podila sredstva raihijo nasprotniki socializma, (ta bi vbili resnico. Novodobni P bito. ORINTE. * . / . Morje je valuckalo s tajnostnim šelestenjem Y.-i hrastovo listje, kadar ga ziblje in boža lahnokrili zefir ob solnčnem tramontu . . . "Argentina" pa je plul z zanosom in veličastjem, ko da so tiste kodraste pene, ki ga obkrožujejo od vseh strani, iz pristnega srebra. Pasažirji so ne kratkočasili na IVisedeJ je kmet. Tisti dati, ko mu je dr. P. & Co. dokazal svojo skromnost in demo kratičnoat, je kmeta prevzela objest "Tam v strani počakaj osel! Ali ne vidiš, da govorim z ljudmi t" grmi njegov glas v domači vasi. Kevei, od tovarniškega prahu zamazan delavec, ki že dolgo ne strpno čaka s posojilno knjižico v roki, zaprosi vnovič kmečkega od bornika gospodarskega društva ves potrt in ponižen: Družina me čaka! Pomagajte mi!" — "Pa pridi jutri, nadloga kmetavzava ka ! Nesnaga ti!" 4. / Solze je zagovornik, dr. Iveetič na sodnijski obravnavi izvablja iz oči. Tako na drobno je znal razlaga ti nedolžno^ mladoletne ženske in pobijati natolcevanje o obtožen ki, da se je v poslušalcih dviga gnjev in srd nad krutostjo mladeniča, ki ga je bilo usmrtilo od nje ga zapeljano dekU t9§ načine. Starejši gospodje so kvartali v salonu, drugi so po-1 Nastal je kratek odmor. Poslu- sedali v čitalnici in kadili: neka- UUUI s" i~*-h---- teri so se naslanjali ob ograjo in sanjarili kdo ve o čem ali pa po- Chisholm, Minn. |Cenjeno uredništvo: — Prosim uvrstite sledeče: — Tu-Itajšnr socialistični klub št. 22. ne kaže zadnji ča nobenega posebnega napredka, in eni se vprašujejo, kij je temu vzrok. Jaz bi navedel lahko več vzrokov: toda glavna sto dva. Prvi teh dveh je pijančevanje, katero pravzaprav niso ▼peljali v toliko delavci safhi, ampak je postalo logična posledica tega preste v ilnega podjetja. Slo-Totiea podjetnost pač ne sega preko salona in posledica tega je, da , te vzgaja pijančevanje. Pameten [človek sicer, ni proti pijači, zmer-\ ni pijači; nezdravo pa je, če se ho-$e to gojiti kot. narodno^ obrt fn jo kot tako uveljaviti. Kajti naravno je., kdor ini Dogodek v starem in sedanjem veku. ('lovek oborožen s sekiro hiti mimo Sokrata in vpije: — Primite ga! Primate ga! Morilec je! Stari modrijan se ne zmeni za ta krik in mirno rkadaljuje svojo pot. — Tepec, zakriči človek oborožen s sekiro, zakaj ga nisi prijel. Povedal sem ti. da je morile**. — Morilec? Kaj je morilec? — Bedak! Človek. ki mori m colje. — Ah, mesar! — Ne, neumnež! Človek, ki vbi- ja. — Aha, vojak! — Ne. ne! To je človek, ki vbi-]a v mirnem Času. — Že vem. K a bel j ! — Ne, ne in ne! To je človek, ki umori druzega v hiši. —Morda zdravnik? — Ne, prismoda. S /teboj se ne more govoriti pametno. Dva tisoč let kasneje stojim ob cestnem voglu in pre miši ju jenu kje bi dobil delo. Kar pridrvi mimo človek, kazoč s prstom v daljavo in kriči: — Primite ga! To je socialist. Pomilovalno gledam kričava in se obrnem v stran. — Budalo neumno, ali euješ. zavpije človek, zakaj ne primes socialista? To je človek, ki se nor čuje iz države in autoritete. K j, že vem. K«i*itiilist _ Kaj 5*»! Ti prismojena živa neumnost. To je navadna baraba, ki noče delati, igra karte za visok denar, se klati po nesramnih in razmpitih hišah, sploh zanemarja svojo družino in živi po geslu: Vino. ženske in konjake dirke — Zdaj pa že vem. To je aristo-krat — grof. baron, knez, kralj ali cesar. — Ne! Ne! Ali se ti meša prismoda zabita? To je človek, ki lai-že, obljubuje ljudiem raj. samo. da živi dobro na ljudske stroške. — Sedaj pa vganem. To je časnikar. ki je v svojem srcu kapitalist. v časniku pa vpijp. d* ne vuje za narod. f'e ni ta. je \m. slab duhovnik, ki izrablja vero v politične svrbe. slušali akorde, ki jih je izvajala na glasovirju elegantna pasažirka. In zopet drugi so sedevali kraj gospa na n umeri ran i h platnenih naslanjačih, pomenkajoč se o tem in onem. Da, ne samo o morju, obrežju, naravoslovju in zemlje-pisju, marveč o teminonem; na primer gospa na sedežu 22 je vzkliknila : Moj mož me ceni najbolj zaradi moje dobrosrčnosti! — Mahoma je nastal na krovu nenavaden hrup; spogledovali smo se. a takoj na to hiteli do ograje. Pod nami — v tretjem razredu — se je zgodila nesreča: Kmečko dekle je nevesekako padla v morje. — Bliskoma se je raznesla vest po "Argentini" . . . utihnil je parni stroj, utihnil pa tudi gla-sovir in gologlavi in golosrajčni so drveli pasažirji iz kabin . . . Ženske, gospe in gospice so s trepetom motrile žilave mornarje, ki so se spuščali s čolničkom z "Argentine", da rešijo potapljen ko: z nevarnostjo lastnega življenja so se prepuščali silnim valovom, da rešijo človeka . . . Samo dama, ki je počivala v sedežu št. 22., je malomarno dvignila lom jon predi oči in s porogljivim nasmehom opomnila: Koiiko razburjenja za bitje iz III. razreda!-- 2 "... Kje naj družba sv. Cirila in Metoda zajema, ako je ne podpiramo sami, ki se smatramo za nesebične narodnjake? — Kako moremo zahtevati, da nam šolska družba oblači in ohrani mladino, ako je sami ne podpiramo s cven-kom? Kako naj naša ugledna šolska družba doseže nasprotniško zvezo, ako ne postopamo sami po-žrtovalno, kakor naši narodni nasprotniki? — Da dioživi družba sv. Cirila in Metoda najlepše uspehe, častiti zborovalci, je odvisno le od naše vztrajne podpore. Zato predlagam, da nemudoma naberemo in položimo čim znatnejši dar naši šolski družbi na oltar! "Tako je"! so kimali okolose-deči narodnjaki. "Naša podružnica bi usahnila, ako bi ne bilo tega požrtovalnega človeka", so pripominjale rodoljubke in ploskale v pozdrav predlagatelju — proda-jalničarju ... Brhko dekle pa je hudomušno snelo bližnjemu mladeniču klobuk iz glave in šlo od mize do mize ... Tok. tok, tok, so padale desetice. petič«' in vinarji v slamnik. Ko sta zaupnika seštela znesek, «ta našla neavstrijsko desetico. Samo blagajničarju je znano, kdo meče pri zbirkah le turško ali angleško, japonsko ali bolgarsko desetico v klobuk . . . Povedal mu je nekoč predlagatelj — pro-dajalničar. ko je bil v rožicah. — 3. \ V narodni mestni restavraciji je zatopljena v hazardno igro naj-odločnejša gospoda. Oddaljen od nje se dolgočasi vaščan, ki si z e-legantno palčico, svilnato srajco in visokim trdim ovratnikom prizadeva prikriti, da je bil še nedavno diTiinar in vozil kamenje. JiVva partija se je končala in igralci se oddihavajo vsi razburjeni od napora ¡radovedno pogleda vajo naokrog. "O tudi Vi ste tu? Pa pri-sedite k- nam in nam povejte kaj zanimivega iz Vaše narodne trdnjave, " zakliče vaščann prijazni dr P. šalci in poslušalke na galeriji so šepetale: "Krasno! Kako izborno zagovarja stališče obupane žens ke! Vdušo gleda! Ta ne mara hi navščine in brezsrčnosti. Da, da, on ve, kaj velja žensko poštenje, on razume grozo in bol zapeljane, pa zapuščene ženske!" ,Izkušeni odvetnik je nadaljeva ter metal fulminantne pušice pro ti zapeljrvcem, satirom in degene-rirančem. Se celo marsikatero moško srce se je zgenilo. — In za-grmel je hrupen aplavz po dvora- Vendar, preden si je zagovornik obrisal znoj s čela. je z galerije, kjer je doslej molče poslušalo šestnajstletno dekle, priletel vanj zavozlan robec z ognjevito psovko: Falot, falot!------- — Socialistična internacionala kot mirovna velesila. "Frankf. Ztg.", ugleden meščanski list, je objavila naslednjo brzojavko iz AnKsterdaroa : Pri naiapravi o vojaškem zakonu se je v jvoslanski zbornici socialistični voditelj Tro-elstra izrazil med drugim takole: "Moderni prolétariat .ie sila, ki dandanes vzdržuje svetovni mir. Kot Član mednarodnega socialističnega tajništva vem, da so člani vlatie, da pre|*rečijo grozečo vojno, znali poiskati ailreso mednarodnega socialističnega (tajništva. To je novost ! Nova sila se je izjavila za obrambo svetovnega miru!" Na 'i>odlagi zanesljivih informacij vemo, da je Troelstva imel v mislih marowV.tnsko vprašanje in da se je ena udeleženih velesil o-bniila po od vsi meščanski poslanci glasovali proti zvišanju prispevka, sam-o socialistični ivadancc Miimpel je glaso-val za predlogo. Svoje glasovanje je utemeljil s tem. dn ima država za milita ristični mol oh vedno dovolj denarja in da socialna demokracija načelno nikdar ne odklan-J ja kulturnih zahtev. 1 — Ako strojniki, kurjači, sprevodniki iu zavirači prevažajo ake-be, da zavzemajo uicsta delavcev v Železnikih delavnicah na štraj-ku, tedaj ae prve ne more imenovati unijske delavce. Kes imajo izkaznice rajnih železniških unij. Ali izkaznica 4«' ne potrdi, da je nje lastnik tudi unijski delavec. Vsaka detektivska baraba v službi detektivske a^enture si lahko na zvit način prilasti unijsko izkaznico. S tem pa še ni rečeno, da je špijon v službi kaipiltaliistov tudi unijski delavec VVell, čais bo pa prišel tudi za železničarje, da ne bo hotela deia-i nobena stroka, ako bo ena na štraijku. Za ajsjznanje te resnice bodo že skrbeli kapitalisti. — Gola in čista resnica je, da je vsak delavec srčen in pogumen, ki dtoji danes v prvih bojnih vrstah iproti ljudskemu sovražniku kapitalizmu. Ali marsikateri delaivec v tem ljutem boju omaga in se iz prvih vrst umakne v rezervo. Termi umikanju iz prvih vrst v rezervo pa ni kriv strsh pred nasprotnikom — kapitalizmom. Takega («elavca ne utrudi streljanje iz nasprotnih vrst. Njegovo umaknenje provzročijo napadi, u-iarvi, aaihrbtrio obrekovanje iz lastnih vrst, iz vrst sodrugov — iz vnst prijateljev In kder hoče prenesti tudi take napade mora imeti živce iz jekla. Hodrugi, ki se ne zmenijo m streljanje iz sovražnih vrst in ne za podlo obrekovanje iz lastnih vrst, so pravi bojevniki za svobodo, enakost in bratstvo. Od pamtiveka sem pa do danes še ni bila tako velika potreb« po rnožkih in ženskah, ki se ne bojijo nasprotnika, |>a tudi ne zavratnih napadov iz lastnih vrst. ki izvirajo iz nizkih nagonov — rnožkih in žimakafc, katerih (Tuše ao plemenite in nesebične, ki stojijo v prvih vrstah, vedno v najhujši bojni gneči za strmoglavi jen je kapitalizma in osvoboditev ljudstva iz tre m pije v kapitalističnega despoti/ima. Sodrugi! Ne ozirajte «e na pod-e napade, ki prihajajo iz dozdevno prijateljskih vrst. vstrajajte cot pravi bojevniki vedno v prvi *>jni vrsti in ne vmakajte se v rezervo. Naš sovražnik je kapitalizem. Torej doli ž njim ! .Angleški kralj Jure V. in njegova kraljica sta na potu v Indijo k novemu — kronanju. Indija je kos Azije, kjer vsako leto unire na tisoče ljudi od gladu, ker nimajo kaj jesti; na milione Hin-dov, podanikov Anglije, strada na smrt, toda krvavi davek morajo >lačati angleški vladi. Kralj ne gre v Indijo, da bi pomagal glad-nernu narodu. Ne! On gre tam, da se pokaže v največjem blišču in uksusu, kar pomeni za Hinde no ve milione krvavega davka; on gre tam, da mu živi kostnjaki po-ože še eno, z zlatom in diamanti okrašeno krono na glavo in da mu gladni reveži delajo parado. Lep špektakel civilizacije! Cela b.ir->arska slika bi bila popolna, če >olože trupla izstradanih Hindov na cesto, čez ktera naj potem jezdi ralj Jure s krono na glavi! Indijski zli duh ali vrag "Džuger-nat", kteri v fantaziji Azijatov rvi s teškim vozom preko "pognojenih", bo prava prispodoba v osebi angleškega kralja. "Naši Zapiski", socialna revija, ima v 11. (novemberski) številki naslednjo vsebino: Dr. Der-mota : Sjmr v socialni demokraciji, nž. A. Stebi: Tehnika in nar. gospodarstvo. Inž Drag. Gustinčič: )one«ki k agrarnemu vprašanju na Kranjskem. — Pregled literal-ni, kulturni. Revijo našim čitatel-c»n prav taplo priporočamo. Celo-let no naročnino za Ameriko f» K 40 vin., za |>ol in za četrt leta sorazmerno. Naslov: Tprava N. Z. v ilorici. M Kitajska revolucija. Zadnje dni ae je vršila blizo Nankinga (glavnega menta južne Kitajske) velika bitka med Mandžuri in revolucionarji, ktere izid pa še ni znan. Od bitke je odvisno vse na-d aluje revolucionarno gibanje. Ustaši imajo «edaj faktično v rokah vaa večja mesta razen Pekinga. Vp Ting Fang, bivši poslanik kitajske víanle v Zed. državah, jo «zadnji teden izdal apel na vele-vlasti, da naj pripoznajo novo kitajsko repirtdiko On pravi, olisu so pred nekaj dnevi ntaknili v zapor 'famošnje poročevalce "New York Workia" in "Berliner Loealanzeigera", dolžeč jih vohunstva v prid Turkov. — Turk i in Arabci neprestano naskakujejo zunanje okope pred Tripolisom in Derno z večjimi in manjši,.ii inpehi. Predsednik Ta ft je zadnji teden konferi-ral s turškim poslanikom v Washingtonu v prid sklenitve miru. Poslanik je srtvar poročal v Carigrad, a povoljnegw odgovora še ni. — Revolucija v Meksiki je zopet nai dnevnem redu. Ameriški Oblasti v San Antonio, Tex., so 18. t m. zaprle generala Bernarda Revés v s led kršitve neutral n ost i. Reyes je tokraj meje tfbiral pro- -stovoljce in orožje proti sedianjemu predsedniku Mad eni, kteri ga je potolkol pri zadnjih volitvah. Valed tega» hoče Revs, kteri je vodja katoliških frakcij v Meksiki, z nasiljem strmoglaviti Madera in sam postati predsednik. Maderova vlada zdaj zahteva od ameriških oblasti, da izroče vjetega Revesa njej v roke. V Meksiki so krvavi spopadi na dnevnem redu. ČVte Zed. držav se zopet zbirajo ob meji kakor lansko leto, in kakor se čuje, so v Washingtonu mnenja, da je intervencija neizogibna, če Madero ne bo mogel sani zadušiti novega upora. — Vojna med Perzijo in Rusijo grozi izbruhniti vsak dan. Rusija je 19. nov. pretrgala diplomatič-ne vezi h prvo in 40(H) kazokov m meji čaka povelja, da ml ere jo v Kazvin. Spor je nastal, ko je perzijski zakladnik Schuster (Amorikanec) ugrabil posestvo bivšega šaha, ktero je bilo v varstvu ruskega konzula. JUGOSL. ZADRUŽNA TISKARNA GLAVNICA S0ITH SIAVIC (00PEHATIVF PRINTERY INCORPORATED Delnice se prodajajo po $10.00 ena in jih je moči odplačevati po $1.00. Pristopajte k temu zadnižnemu podjetju, ki bo nosilo dvojno korist in ki bo trdnjava delavske prosvete. Vsa pisma je nasloviti na FRANK PETRICA, 183« Sa. teatre Ave., CHICAGO, ILL. aKa= »»•♦•♦»♦•♦»•♦♦♦»•••♦♦»•»a Stran Kçl ' ZA DETROIT. MICH. Jugoiil. Bocialiatičui Pevski zbor "Pobjetla" priredi v Hoboto dne 25. t. m. veliko veselico s koncertom, plesom, šaljivo poito, petjem, tamburanjem, deklamacija-rai in krasno predstavo iz deluv-rfkeiru življenja-. "Hčerke rada." Veselica se vrši v New Lincoln Hali, vogal Ferry in ('hene St,, kamor se vabijo vsi slovenski delavci z Detroita in okolice. Začetek veselice je ob sedmih zvečer in traja do pol noči. Vstopnina je za moške 25 centov, žene in otro ci «o vstopnine prosti. Slovenski delavci, ki se mučite cel teden v fabriki, privoščite si enkrat malo duševnega vžitka, malo razvedrila in zabave. Vze mite seboj ženo, otroke in prija telje. Ker je čisti dobiček veselice je namenjen agitaciji in izobrazbi jugoslovanskih delavcev v De-troitu, naj nikdo ne zamudi priti na to velevažno in lepo zabavo, ki bo brezdvomno zadovoljila vsakega, kdor se je bo udeležil. Najuljudneje vabi Odbor. Gledališkim dileUotom in vsem, ki te zanimajo za dramatične predstave v Chicagu na znanje! Prva skušnja se vrši v petek zvečer dne 24. nov. t 1. v Narodni dvorani. Proet v«top vsakemu, ki *e zanima za dramo. .Iose»|>h Zavertnik, ml. Popravek. V zadnji številki Proletarca ho se v trimesečnem računu JurokI. soe. zveze urinile sledeče najna PEOLET AEJIC MATI. Socialen roman v dveh delih. Spiaal Maxim Gorkij. (Dalje.) Zadnja M a je živela, kot ča bi vedno pričakovala nekaj nena vadno dobrega. Mladi ljudje, polni življenja, močni in glasni, »o vedno krožili okoli nje. Resen in zamKljen obraz njenega sina. ji je NAROČITE SE NA DNEVNIK 4 ZARJA"I Kdor želi ditati podučne članke o socializmu in novice i* starega kraja, ta naj se naroči na edini •lov. socialistični dnevnik ' ZARJA." "Zarja" izhaja v Ljubljani, Selenburgove ulice št. 6/II in stane za Ameriko $6 za celo leto. Stara navada je zdraviti rev- 4 L STRAUB ÜRAR 1010 W. 18th 8t. Chicago. Il Im« večjo laJojo ur, veriftje, pr* • bot in dnifih drago t in lavrftuje »»' vaakovratua popravila t t«j «trnki » Sflio Diski Za Virden, 111. Sodrugom Jugosl. socialist, kluba št. 50 naznanjam, fa. ae vrši prihodnja aeja kluba dne 26 novembra ob 1. uri popoldne pri sodrugi Sira. Kaučiču. Kakor vsem znano, se vrse se je vsako drugo in četvrto nedeljo v mesecu. Na prihodnji seji bolo važne stravi na dnevnem redu in zato bi ne smelo manjkati nobenega. Do sedaj so se eni sodrugi vse premalo brigali za seje. Edien toži slabo vreme, drugi ima kaj druzesra itd. Toda ti izgovori so piska vi. kajti nobeden nima uro hod«, na sejo? Vabijo se na prihodnjo sejo tudi vsi tisti, ki se ne spadajo v klub. Vrata so vsakemu odprta, da se lahko informira o naših sklepih. TViealcujem torej prav lepe udeležbe! Za socializem. Fr. Stempihar, tajnik. ji je, da je stvaritelj u er« veee- &fJ°» «▼injenje itd. z Çr. Richter-življenja. Ako "Pun Expeller". Pravi ke: - —t-»------- „- • ------- — Med dohodki v septembru ¡za vedno pred očmi. Dozdevalo se I 'f,^tizem, trganje po «dih, neural- tiskovine se glasi $10.06, prav bi " " * ffno ,v,"1onw> - rk~ d se imelo glasiti $1.06; v oktobru pa je izpuščenih 80c za tiskovine. Med izdatki v oktobru stoji za 750 pia. papirja (Head») $4.00, iprav bi «e imelo glasiti $4.65. mcnamara pred sodiščem. PreteČeni teden se je posrečilo obema strankami sprejeti pet stalnih porotnikov. Boj za ostalih sedem mož se še naùalju je, vend a iOpa govorništvo tedaj upa», cla 1k) JvoMita izbrana okrog 1. deeeiipifa-, nakar «e šele prične pravi obravnava. Odvetniki MeNamare izjavljajo, da bodo presenetili tožiteljstvo s svojo evidenco, kako da je namreč nastala ekspozija v Otisovi tiskarni. Pain Expeller se dobi tudi v A-ineriki v sleherni lekarni za 25 « entov steklenice, in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. A i 4i rt A - A A i il za waukeoan. Jugosl. soc. klub »t. 45 ima svoje redne seje vsako zadnjo so'boto v mesoeu v prostorih sodr. B. Mah-niea. Začetek točno ob 8. uri zvečer. J. Podboj, tajnik. nadaljne zmage. Poznejša poročila o luukiljuih sociali«ti£kih zmagah z dne 7. nov.: V državi Rhode Island je izvoljen sodr. James P. Reid poslancem v domačo zakonodajo. To je sedaj že šesta država v Uniji, i i ima socialista v posta voda jnem zboru. V Ročka way, N. J., je izvoljen socialist W. A. Matthews županom z večino 26 glasov. To je prvi socialistični županov v New Jersey, V Newarku. N. J., je število naših glasov naraslo za 1200 glasov. Za 250% so narasli glasovi po vsi državi Maryland, ktera je naj-močnejša katoliška država v Ameriki. V Sunhurnu. Pa., je* izvoljen socialistični blagajnik, auditor in pet zastopnikov v mestni zbor. V Salt Lake City, ('tali. kjer je "commission goverment" (vlada petih mož), je izvoljen jeden socialistični komisionar z večino 3000 glasov; dobil je 18.202 glasova. Dalje so v T'tahu zmagali socialisti v Mam mouth u (župan in 3 aldermani), v Binghamu (2 alder-mana) in v Cedar City (župan). lega in plemenitega življenja je Odšel, je odnlo vse. Celi dan, pa tudi vestrpni Rvbin se ni zglasil. Zunaj okna je padal lahek, mrzel dež in trkal je na stene. Dež, ki je padel s strehe, je napolnjeval zrak z veličastveno, valovito melodijo.. Cela hiša se je tresla dozdevno v soglasju in vse dru-| Slovencem in Hrvatom priporo-go okolo nje je bilo brez pomena l*um »voje moderno brivnico. in nepotrebno. PRANK ZOKNJAK. Nekdo jc potrkal lahko na vra- So. Centre ^ve., Ohiea*o, IU. ta. Prvič, potem drifcfrič. Navadila »e je »trkanju in ni se strašila njeira. Njeno srce jc pričakovalo I Vse konzularne in notarske za veselo iznenadenje in z dobrim deve (civilne in vojaške) prevze upom je vstala. Vrgla je preko | ma v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220y2 Grove St.. Importiran starokrajl tobak vsake vrste \ ■ « e,Karate, plpe ;D ive6e . V pjrtiraue in Clgar,u' yl prmtlio m po miernih oeuth 1 vac. kroupa 1 1225 W. 18th 8t, Chic^o. ¿1 JESEN IN ZIMA 1911-1912 Popolna zaloga novih, najmodernejiik krojev J ^ Obleke za odrasle ln mladeniče ROJAKI v Waukcoa«"»i .. dohM knjnt. i nUUfllV' če k oče te piti dobre I""" * ki ^■■■HDobrc od $25.00 po dol do »7.s CARL STROVER Attorney at Law Zastopa na vsak sodiščih. St. sobe 1009 E 133 WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 avojih ramen šal in hitela je odpirat. Vstopil je Ramojlov. in sledil 'mu je drusr človek, ki je zakrival svoj olfraz z crori zavihanim ovratnikom in 7 doli potegnenim klobukom na oči. — Ali smo vas zbudili — je vprašal Samojlov, ne da bi pozdravil mater, mejtem ko je obraz žaril v protislovju s tem, kar je hotel. — Nisem spala — je odgovorila ona in je irledala pričakujoče. Tovariš Samojlova je snel klobuk raz srlavo. Sopel je težko in rekel v hripavem, prijaznem basu, ponujoč ji široko roko s kratkimi prsti. — Dober večer, cenjena! Ali MILWAUKEE, WIS. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neopojnih pijač. 1837 So. Fiak St Tel. Canal 140Ó piti pijače in se zabaviti • % po domače pojdite k e B. Mahnich-ii, 714 Marke! Street, Waukegan. Pri njemu jc vse najbolje. Kdor ne v rja me, naj se prepiča. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clslrave toii vino, pivo in i*anje prve vrst«. Smodk« prv« kvalitete eo na prode j Za mnojfobrojen po*t ee priporoma rojakom v Clevelandu, pa potnikom Laetnlk. 1'Ovršuike aaun kroja. za odrusl« iu niad«nt ¡rnumo v zalogi nuJnoveje¥a "Pre^i Conemaugh, Pa. Naznanilo in zahvala! Z žalostnim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je moj zvesti in • ljubljeni soproc» in oče dveh otrok. Frank Merlak, preminil po kratki in mučni bolezni, katero mu je provzroT-ila nezpoda v premo po ve m rovu. Dne 2. nov. je šel kakor po navadi, zdrav na delo, na kar pa je ob polu treh popolane podrla in smrtno poškodmvala plast, premo-pa, ki se je zrušila nanj z vso silo in pa tako poškodilo. da je kmalu nato umrl. Marsikdo je zpubil v njem najboljšega prijatelja in sodrupa, najbolj pa sera prizadeta podpi-snna, ki sem zpubila blapepa so-propa, moje hčerke pa skrbnepa očeta. Živel, delal in boril se je z ostalimi za blagor svojcev in svojih sodelavcev. V svojem prepričanju je bil trden do zadnjepa dihljeja. Kdor pozna razmere v premo-gokopih, pod sedanjimi razmerami, ta lahko zapopade. da je bil njepove nesreče največji krivco sedajni kapitalistični sistem, ki se vsled profitaželjnosti, ne bri-pa za varstvene odredbe. Naj izrečen na tem mestu tu-kajnnira rojakom, ki so poskrbeli, da je bil ranji dostojno spremljan k zadnjemu počitku, mojo najf^krenejso zahvalo. To zadene pevsko in izobr. diru«^. ni^fl. ki je podarilo vence in tudi Ant. Vi-drihu in Fr. Podboju za njiju izrečeno sožalje; dalje Zabriču in Kocjanu, ki sta poskrbela, da R0 je vse izvršilo, kar je bilo potrebno. Konečno se zahvaljujem sploh vsem. ki so izkazali rajnemu zad njo čaet. Ivana Merlak, so p ropa, Fanv in Vida Merlak, hčerke. Bančni račun. Moder mož skuša vedno odpreti si bančni račun, kakor hitro mu pripuščajo okolščine z namenom, da ima reservni sklad za "deževit-ne dni". Isto bi moral storiti z ozirom na svoje zdravje, to se pravi, d« vzdržuje svoje telesno moč, ki pomeni za vsakopar naj-bolji banani račun. Moč pa teme- \ nes zjutraj Iji na dobri prebavi. — Držite jo v popolnem redu in ko hitro zapazite kako nerednost, rabite Tri-nerjeva ameriško zdravilno pren- me ne poznate? Ali vit — je zaklicala Milovna z začudenjem — Jepor Iv a no v ič T — Da ! — je odgovoril on in pihal je svojo veliko plavo z dolgimi lasmi. Preko njegovega obraza se je razširil dobrohoten naraven smehljaj, v njepovih majhnih sivih očeh je pa zažarel prijateljski popled. Podoben je bil sarno-vant --- bil je okropel in majhen, imel je kratke roke in debel vrat. Njegov obraz je bil ja^en, pa hudomušen in koščen. Dihal je h'ro-pece, iz njegovih prsi je vhajala zvižpajoča sapa. — Stopite v sobo. Oblekla se bom v eni minuti — je rekla mati. — Prišla sva k vam radi oprav-, ka — je dejal Samojlov premišlje. no in pledal jo je ostro. Jepor Ivanovič je vstopil in rekel. Nikolaj je zapustil ječo da-. drapa. Ali pa po- Za dobre fotografije dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vaakovrstne In na|flne|äe *like: otroke, družine, skuoine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOOALU 14. PLACE. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1SSS IAWNDAli 15-clothing hous SW. Corner 26 u ¿Central ParkA Rudolph Layer lastnik. PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilni! v Kaliforniji, j W>r " t^iJoLra vina in inportirano pil^^J Prodaja vina na »alone in na drokmo. Ant Schnabl, cor. Trumbull m. in 26. Str., Chicago, l|. Dr. W. c. Ohlendorf, M. dJ Zdravnik sa notranja bolasni ln ranocalnUE. i zdravniška preiskava br«fti ¿»ti j« 1« »davila, 1924 -26 Blue ^ A™. Chicago. Za r. klchterjrrx Cnniro Pilule qUííhIo <-':•«. all TrfV ) ' ' svoje pozdlrave. pa tudi Pavla, ki vas pozdravlja in prosi, da ne bi se vznemirili. Neki popotnik jc dejal, da so ječe za njepn prostori, v katerih se lahko odpočije in katere oskrbuje pospo^ka. Drapa! Govorimo o stvari. Ali veste, koliko so jih zaprli včeraj? — Nevem. Ali so se drupe zaprli polep Pavla — je izrekla hipno. — "Ril je devet in Štirideseti! — je mimo vmes posepel Jepor Ivano vič. — Tn mi pričakujemo, da jih bodo zaprli se deset. N. pr. Tcpa pospoda. — T>n, mene tudi — je sprepo-■ voril ^njmolov ponosno Nilovni je orUcplo. — Saj ni snm tam — jc mislila. Ko sc je oblekla je vstopila v sobo in rekla smehljaje: — Ppam, da ne bode dolpo časa tam, ker so jih zaprli toliko. "Tpenili ^te — jc pritrdil .To-por Tvanovic. Tn če nadaljujemo s svojim delom, bodo pledali debelo. T>rapa, to je edina pot. Ako mi preneha mo sedaj vtihotapi jati časnike, letake in drupo čtivo v tvornico, bo,jcnje' živfno nezmožnost, vodenico in bolezni tisočih Ta prilika j« dana zlasti tistim, ki so izdali že velike svote zdrav ni-kom ne da b. bih ozdravljeni in moj namen je. pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da poaedujem le jaz edino sredstvo, s katenm zdravim vspešno. J o Popravite Vaše zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moii 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri molkih, če je upanja v vaši 7ad«v. I vam pojasnem, kake se treba zdraviti. '' Ozdravim pozitivno želodac, pljuča, ledice in neprilike v Jetrih. (Za neuapešno zdravljenje ni treba plačati) TAJNE ^M^^ moške bolezni Zastrupl|en|e /Kuba riaroi a. t>< le/m v m ^^ krvi ledicsh in j trih zdravim hitro za stalno I in tajno. Živčene one-i moglosti, slaboet, napor, zastrupljenje in zguba VOde. ,a-i.r«i,ni«i,.M i , ,. , . PI , beli tok, bolečine v oza- naduho B7oVchi\T., »rč- J^/TWk ^ Karf otek,i-' P<>" ne bolezni in pljučne " 'ffi J" Uge orKansl^i zdravim po moji najno- ^^ bolezni zdravim za atal- vejii metodi (Preiskovanje brezplačno) no- 9 Zdravljenje za «talno, Je. kar teli v^^dor; ozdravim vsako^r kd«, «i zaupa njegov položaj. Moje zahteve so do.topne^ primin^aniam Ji (Nasveti'zaitonj )DJU " 0br0ki ,Rhki Pridit<> - •»^•^in" DR.ZINSJ83 med Randolph in Cla>k VlllC3?0 Odprto: 8 zjutraj do 8 xvtor. Ob n>d>IJah od 8 «Jutr do 4 pop in vseh drugih koinih bolezni, kakor priiče, lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni p1 * ' ---........... Človeka ki ima hranilno vlogo nedosaže|o nikdar največfe neprilike« Začnite fines. - Začeti je lahko z jednim dolarjem. Plačamo 3% obresti vsakega pol lefa INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, III. Vlog čez pol miljona dolarjev. Odprto v soboto od 6 do 8 uro zvečer. Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St.. La Salle, in Toči T», foatiini podrejena pijab una« priporoča rojakom za oblka obUk M. A. Weisskopf9 M. D, Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldnaj in otih ob t popoldan proti New YoTkn.—Vsi para niki imajo brezžični brzojav, električno ra za vetja vo in so moderno urejeni. -Hrarta je domača. — Mornariji ia zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vosa» listke obrnite se na na*e zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO Gen'l Agt's, 2 Washington St., Ne« Yort. Zaatopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chi-cftgo, m.