Gospodarske stvari. Nastelj in nje potreba. (Konoc.) Izkušinja kaže. da daje krava, kateri se streže nič bolj in nič manj, kakor se to godeva po navadi, iz sebe ria leto 8000 kil scavnice. V sveži scavnici je pri 1000 kilili 5 25 kil dušika, v 8000 kilili ga je tedaj 42 kil; za tem je v ujej še 14 90 kil kalija, v 8000 kilih ga je torej 119*20 kil. Oboje je za življenje naših rastlin sila važno. Ko bi knietu tnh dvoje reči prišlo v izgulto, moral bi si ji kupiti, sicer bi mu silje na polju ne storilo, vsaj ue v toliko meri, kakor bi lehko. Po nekaterib krajih se te reči tudi kupujete in v raznih oblikah gnoja spravIjate na njive. Dnšik stane kilo po gld. 1.40 iu 100 kil kalija po gld. 11. —; kar je teh. reči v kravji scavnici, stalo bi po takem dobrih 70 gld. Kar pa še potegne račun za veliko višje; je to, da ste v scavnici te dve reči že ločeni in ako se spravite v taki obliki na njivo, greste kar tako za redivno moč rastlinja. Ako ste pa v gnoju, ki se je napravil unietno, treba ji je še le loŠiti od drugih reči, ki so v gnoju pa nimajo redilne moči za rastlinje; to pa ne gre lehko in včasih celo ne. Ako se ne nastilja živini s slamo, ampak s hostno steljo, greste te dve reči večji del v izgubo. Ni torej treba večib dokazov za to, da je slama najbolja nastelj ter da je v tein oziru no d"haja nobena druga nastelj. Hostna stelja torej ni veliko vredna sama na sebi in kar se tiče scavnice, je še le na škodo. To se vidi izlasti v onih krajih, kjer je edino hoslna stelja v rabi. Silje se drži klaverno ali celo ne stori, da si prst ui kriva Izgodeva se v časih — lani je bilo to skorej povsod, — da je slame malo in tudi druge krtne ni obilo. Kmet mora za to varčevati s krmo in ne sme nositi slame pod živino, atnpak polagati jo more živini, ako mu naj preživi dolgo zimo. Kaj je tedaj v tacih letih storiti ? Odgovor: Naj polaga slamo, a naj je tudi nastilja. Ker je nima dovolj za oboje,. treba je rrm mešati jo ali vsaj primešuje naj jo hostni stelji. Nobena druga nastelj je ne nadomtsti. Poskuševali so sicer že marsikaj mesto slame nastiljati, toda ni se jim nobena druga nastelj obnesla. V očigled tega je tedaj na vsak način skrbeti za slamo. To pa še omeninio posebej, da je ni treba tratiti. Čem manj je imamo, tem bolj varčujmo z njo. V tem se greši pri marsikaterem kmetu in treba bode, da gleda hlapcu na prste. Naj pa se prav slama nastilja, za to še vse eno ona ne popije vse scavnice in njo je za to še rabiti, za kar je kakor navlašč, da se namreč z ujo poliva mešanec ali kompost. Kedar pa se to izgodi, vselej je treba jo pokriti z večjo ali manjšo plastjo prsti. Kdor to opusti, stori svoje delo le na pol in scaviiice mu gre veliko v izgubo, kajti ona izpuhti v' vročem solncu. Hosta, iz katere se leto za letom jemlje listje za nastelj, izgubiva s tem svoj gnoj in ni čuda, če raste drevje le slabo ter je bosta tako le malo vredna. Tudi v tem oziru bode po takein bolje, ako si skrbe gospodarji za steljo iz drugod. Ce ne izpuste v tej svoji skrbi iz oči slame, v prvi vrsti slame, bode pa še najbolje. Bučele in lastavice. Une dni je šla skorej po vseh novinah čudna novost v svet. Ako je na-nji kaj resnice, vredna je, da si jo bučelar zapomeni. Mi jo podamo našim bralcem brez opazke. Vsak bučelar trpi z nevoljo kako izgubo pri svojih bučelah in zato ni čuda. če ima tudi lastavice nna muhi". Po letu vidi prav po gostem lastavice, ki krožijo okoli buoelnjaka ter z bučelo v kljunu frče v svoja gnjezda, da jo neso mladičem v brano. Tako se sodi sploh o lastavicab. Tovnej pa se je nek marljiv bučelar prepričal, da to ui resnica. On je stopil nekatere dai zaporedom b gnjezdu, brž ko je lastavica prinesla mladičem hrano. Čudil se je, da je bučelo prinesla vselej še živo in si jo je še le mladič zdruznil. Nikoli pa ni zapazil, da bi bučela mladiča piknila. Tedaj pa je segel sam po bueelo v kljunu miadiča in zdaj se je še bolj začudil, kajti ni bila bučela, ampak — trot. To je storil, kakor pravi, potlej večkrat in več dni zaporedom in vselej je našel le trota v kljunih mladili lastavic. Bučel, zatrjuje mož, pa ni bilo v njih nobenokrat. Odslej je njegovo trdno preprioanje, da lastavice love le trote, ne pa bučel. Mož ima tedaj lastavice za prave prijateljice bučel, ker jib rešijo gladuib pa lenih trotov. Ako je to resnica, tako so lastavice v resnici vredne naše postrežbe. Sejmovi. Dne 20. junija v Reicbenburgu in v Vitanju. Dne 21. junija v Studencih pri Mariboru. Due 22. junija pri sv. Juriju pri Celju, v Loki, v Sevnici in v Šoštanju. Dne 23. junija na Zelenein travniku. Dne 24. jun. pri sv. Juriju pod Taborom, v Konjicah, v Podsredi, pri sv. Janžu na vDrav. polju, pri sv. Lenartu v slov. gor., v Zitalali in v Laškem trgu.