ljubljanska banka g^SS LETO XXV. — številka 93 LL A SILO SOCIALISTIČNE "Ottanovltelji: obe. konference SZDL f^enlce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka m Tržie — izdaja CP Gorenjski tisk ■fcfcnj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 2. 12. 1972 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik, Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedenskov Od 1. januarja 1964 kot polica nik* ln sicer ob sredah in sobotah. ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO j u ta i le j na m e š anica e e ešPECEriDalT^l » Kranj PESMI, PLESU IN BESEDI — Na koncu okrog tri ure trajajočega programa je v soboto zvečer v kinu Center ^PubijjT Mogočno zazvenela pesem združenih pevskih zborov s Koroške. Bil je to prijeten večer v okviru praznovanja dneva ^teratorr?' na katerem Je Koroško v pesmi, plesu in besedi predstavilo prek 200 rojakov z onkraj meje. Sodelujočim koroškim •»epo^i*1 so n*» koncu prireditve podelili Prešernove plakete, dirlgentom zborov pa plakete mesta Kranja. — Reportažo o tem Dr>em večeru lahko preberete na 8. In 9. strani. 10. stran: Iz prekletstva omame 4* v_ V KRANJ m VjsUjicl LET ■zbira kvaliteta konkurenčne cene solidna postrežba Darilo za vaše najdražje pri ELITA KRANJ IGRAČE v trgovini Galanterija, Prešernova 14, KOZMETIKA v trgovini Drogerija, Titov trg 23, OBLAČILA IN PERILO ZA OTROKE v trgovini Baby, Titov trg 23 V vseh specializiranih prodajalnah ELITE vam prodajalci nudijo ob nakupu strokovno pomoč. Aranžiramo vara darilne zavitke. Pri nakupu igrač dajemo podjetjem in ustanovam 5 °/© POPUSTA. XIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEMBRA TRZIC . 0 V četrtek, 23. novembra, je občinska konferenca ZMS skupno z občinsko konferenco ZKS Tržič sklicala posvet mladih komunistov. Posveta se je udeležilo 23 mladih komunistov. Spregovorili so o vključevanju in delovanju mladih v družbenopolitičnem življenju občine, še posebno pa o delovanju mladinske organizacije. Nekateri že delujejo ~v mladinskih aktivih in tudi v občinskem vodstvu, nekateri pa do sedaj še niso bili nikjer vključeni. Iz razprave je bilo moč ugotoviti, da so vsi pripravljeni delati. fg) V ponedeljek, 27. novembra, je pripravil občinski komite ZKS Tržič sprejem novih članov v ZKS. Na svečanost so bili vabljeni poleg novosprejetih tudi člani občinskega komiteja, kadrovske komisije, sekretarji osnovnih organizacij in najožji politični aktiv. Petnajstim novosprejetim članom ZK so poleg članske izkaznice podelili tudi politično literaturo. V pogovoru pa so načeli vprašanja iz njihovega dela. g V nedeljo, 26. novembra, je društvo upokojencev iz Tržiča uprizorilo komedijo Freda Ilirska Presenečenja. Z uprizoritvijo so počastili dan republike. ^ V sredo, 29. novembra, so v Lomu pred domom družbenih organizacij odkrili spominsko ploščo domačinom, ki so padli v NOB. člani kulturnoumetniškega društva Lom so izvedli kraj.šj kulturni program. Odkritja plošče so se udeležili tudi predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij. 0 Kulturno-prosvetno društvo iz Podljubelja je v sredo, 29. novembra, uprizorilo na domačem odru veseloigro Matiček se ženi. V kulturnem programu je sodeloval tudi mešani pevski zbor. Prireditev se je zaključila z zabavnim programom. £ V nedeljo, 3. decembra, bodo v Brezjah pri Tržiču uprizorili Nušičevo komedijo Sumljiva oseba. Uprizoritev sodi v okvir praznovanj ob dnevu republike. Komedijo bodo postavili na oder člani domačega kujilurnoumetniškcga društva. JP KRANJ 0 V torek popoldne se bo sestal komite občinske konference zveze komunistov na skupni seji s predsedstvom občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali bodo o aktivnosti in nalogah organizacij ZK in sindikata v pripravah na občne zbore sindikalnih organizacij. Obravnavali pa bodo tudi kadrovska vprašanja. 0 V sredo se bo sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze in ocenil delo sekcij in komisij, ki delujejo v okviru občinske konference socialistične zveze. Razpravljali bodo tudi o predlogu za ustanovitev medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, o sklicu šeste seje občinske konference SZDL in o delegatih za zbor samoupravi j avce v v občini. 0 8. in 9. decembra bo komite občinske konference ZK pripravil seminar za sekretarje organizacij, aktivov in oddelkov zveze komunistov v občini. Razpravljali bodo o uresničevanju nalog iz pisma predsednika ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter o uresničevanju sklepov 29. seje CK ZKS. A. 2. RADO Vi-J i C A 0 V torek popoldne se bo v Radovljici sestal komite občinske konference zveze komunistov na razširjeni seji. Razpravljali bodo o sklepih druge seje občinske konference ZK in o aktualnih nalogah v občini po tej seji. 0 Občinska konferenca zveze mladine je včeraj in danes pripravila v Bohinju dvodnevni izobraževalni sčminar za člane konference in predsednike mladinskih aktivov v občini. Razpravljajo o problemih mladinskega prestopništva in o psiholoških vzrokih zaviranja samoupravnega .sistema. A. Z. JESENICE % V petek, 1. decembra, je bil v Ratečah posvet občinskega sindikalnega sveta z vsemi delavci iz jeseniške občine, ki so zaposleni v tovarni verig v Beli peči v sosednji Italiji. Pogovorili so se o pogojih dela naših delavcev v tej tovarni, o pravicah na delovnem mestu itd. Občinski sindikalni svet na Jesenicah si namreč že dalj časa prizadeva, da bi naši delavci dobili enake pravice kot njihovi italijanski sodelavci. 0 V petek, 24. novembra, je bila razširjena seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri so razpravljali o programu razvoja stanovanjske gradnje v občini za naslednja štiri leta ter poslušali poročilo o delu komisije za ugotavljanje premoženja. Udeleženci seje so se strinjali s programom razvoja stanovanjske gradnje v občini. D. S. Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskega priznanja osvobodilne fronte slovenskega naroda žirija za podeljevanje priznanj pri občinski konferenci SZDL Škof j a Loka objavlja da je odprt rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF v letu 1973 Ob priliki obletnice OF, 27. aprila, bodo podeljena priznanja OF zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetam:, prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in so s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja. Predvsem pa tisti, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izredno izstopajo s svojo prizadevnostjo in požrtvovalnostjo ter z delovnimi uspehi kjerkoli v svojem okolju. Predlog za podelitev lahko podajo organizacije SZDL, druge družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti in njihovi organi ter posamezniki. Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in obširno utemeljitev razlogov in pogojev, zaradi katerih naj predlagani kandidat prejme priznanje OF. Zadnji rok za prijave je 25. januar 1973. Kasneje podanih predlogov žirija ne bo upoštevala. Predloge sprejema žirija za podelitev priznanj OF pri občinski konferenci SZDL škof j a Loka. Priprave na kviz Obiamba socialistične Jugoslavije Predsedstvo občinske kon* ference ZMS Jesenice je 113 eni zadnjih sej na predlog komisije* za splošni ljudski odpor spn*jelo sklep o orgfl" niziranju kviza v počastitev dneva JLA. Kviz ima našlo* Obramba socialistične Jug0" sJavije, njegov-namen pa g da spodbudi čimveč mlad1" za spoznavanje koncept3 splošnega ljudskega odpor3 in mesta mladih v njem. Kviza se bodo udeleži« ekipe osmih razredov osnov* nih šol, dijakov srednjih -J* poklicnih šol, aktivov delovnih organizacij, kraj«^vn>» skupnosti, graničarjev, ni kov in planincev. Vsa* ekipa bo štela pO tri član** Tekmovali bodo najprej predtekmovanjih. Dve n P boljši ekipi posameznega področja bosta dobili P^kt1^ ne nagrade, prve tri ekip« 0 čine pa še denarne nagrade- Tekmovanje bo na P^l čer dneva JLA v gledališč Tone Cufar, popestrili P3 * bodo z zabavnim in kul nim programom. .. vfl Prireditelj bo zbiral P"J* do ponedeljka, 27. novem^ Za praznik ob* darili najstarejše občane Družbenopolitične ovff^ cije v Tržiču, občinska % nizacija Rdečega kriz* ^ skupščina občine Tržič < odločili, da bodo za lclbllke, 29. november, dan.repu obdarili vse nad f) >cl občane, ki jih je PlU: ka-Vsak jc dobil čestitko i dj. verto, v kateri je bito ^ narjev. Obdarovan« "gj, pozornosti izrednd ve ^ V ponedeljek, 27. novembra, Je bila v dvorani skupščine občine Kranj svečana akademija v počastitev dneva republike. Ob tej priložnosti so petnajstim zaslužnim občanom podelili odlikovanja predsednika SFRJ. Odlikovanja so prejeli: Dušan Vukovič red dela z zlatim vencem, Pavle Lužan ln Andrej Smolej red republike z bronastim vencem, Pečenko Vladimir, Ivan Vreeek, Franc Rozman, Ignac štem-pihar, Janko Zupane, Marko SbU, Anton Grabin, Viktor Štele in Janez Zbogar red dela s srebrnim vencem, Albin Zupane medaljo zaslug za narod, Ciril Zun medaljo dela ln Jože Potrebuješ medaljo za vojaške zasluge. L. M. — Foto: F. Perdan /O ljubljanska banka MLADINSKA NAGRADIVA IGPA PIKAPOLONICA Dragi mladi varčevalci! Naš mladi rod želimo pritegniti s prikupnim načinom varčevanja. Pikapolonica vas bo razveseljevala skozi vse leto, na svetovni dan varčevanja pa bo žreb «bral najsrečnejše. Kje vse boste našli pikapolonico vas zanima? — vložki za knjige, kot posebna pozornost; — pikapolonica svetuje — slikanica za vse otroke, ki varčujejo; — značka pikapolonica za vsakih 100,00 vloženih dinarjev; — velika pikapolonica za okras otroške sobe za vlogo 500,00 din; ?r varnostne svetleče značke za najmlajše s pikapolonico. samicam in očkom bo v veselje vaše varčevanje, mi' v banki pa bomo poskrbeli za to, da nas boste 'adi obiskovali. Ijanska banka p0Skc skupščine in Crtu j 'L, ° zazidalnem na-«* _ slanino, o izhodiščih stanovanjske -v ln ln ° osnutkih odlomili ^.'■a-.umov. Ko so go-° izhodiščih za pro- gram stanovanjske gradnje in predvsem o sredstvih za uresničitev zastavljenega programa, so sklenili, da bodo v razpravah, ki bodo potekale ta mesec, podf>rli predlog, da bi v prihodnje izločali za stanovanjsko gradnjo 8 odstotkov. 25 odstotkov teh Samoprispevek milijard potreb? ^.ia nicah se pogosto 3*vka kVpraSanJe samopri- ?N kot Ti" Ba 'cs^iška ob- h°r^jie^a rCdkih obc™ ™ J Uvedla m m S!ov^iJi Se ^evekekrfateri so za -2*10. TiSt ' hugl Sa odkla- ^om V bi s samopri- u^Cov1?'1 ^ nekaj Ni inV; bj ^ «a -bi ga S PametnL .motno odmero \^nZ reŠiU m-sika" ^naJ? V* ^otr^e tu-da Je bilo lani avgusta za 11 milijard raznih potreb v občini, letos novembra pa le še za 10 milijard in pol S dinarjev. Med drugim so med nerešenimi problemi dve novi šoli, tri otroške varstvene ustanove, muzej revolucije, kulturni domovi, razstavni paviljon, spomeniki, vodovod, kanalizacija, ceste v Vrata, Tamar, Javorniški Rovt itd. Ce bi hoteli rešiti vse probleme, bi po stopnji 2 odstotka od osebnih dobo 1 kov trajal samoprispevek 14 let. D. S. sredstev naj bi šlo v solidarnostni sklad, 30 odstotkov pa bi oročali v banko. Potrdili so tudi orientacijski program razprav v tem mesijcu. Tako naj bi se 7. decembra sestala občinska skupščina in razpravljala o p Ograinu stanovanjske gradnje, sprejela pa naj bi tudi tekst samoupravnega sporazuma in predlagala odstotke glede sredstev in višino za posamezne namene. Od 11. do 16. decembra bodo o sporazumu in drugih predpisih glede stanovanjske politike potekale razprave v delovnih organizacijah, 9. decembra bo konferenca delegatov sindikalnih organizacij, 12. decembra bo skupščina stanovalcev in zbor delegatov, od 22. do 25. decembra pa je predviden podpis sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Za 28. december je spet predvidena seja občinske skupščine, na kateri naj bi sprejeli potrebne predpise s področja stanovanjske gradnje. A. Z. dosegel vrsto proizvodnih uspehov. Inž. Bojan Urlep, direktor Exoterma, je rekel, da se je v zadnjih štirih letih celotni dohodek'podjetja podvojil in bo letos znašal okrog 27 milijonov dinarjev. Količinska proizvodnja je ta čas narasla za 45 odstotkov, dohodek za 55 odstotkov, vrednost osnovnih sredstev za 4,5-krat, število zaposlenih pa se je povečalo za okrog 40 odstotkov. Posebno skrb je kolektiv v zadnjih letih posvečal usposobitvi strokov-, nih kadrov. In prav ti so omogočili, da so v ponedeljek odprli nov objekt, v katerem je že stekla proizvodnja. Pridobitev ne bo- mahjna, saj bodo prihodnje leto ustvarili za okrog 38 milijonov dinarjev celotnega dohodka, kar pomeni, da se bo le-ta v primerjavi z letošnjim povečal za okrog 40 odstotkov, šte- vilo zaposlenih pa se bo v prihodnje povečalo le za 10 odstotkov. Nova drobilnica za predelavo ferolegur pa je pomembna tudi zato, ker poslej nekaterih preparatov ne bo treba več uvažati iz Anglije in Zahodne Nemčije. Ob tem pomembnem jubileju, s katerim so v Exoter-mu proslavili tudi praznik republike, pa so izročili priznanja in nagrafcle najstarejšim članom kolektiva in tistim, ki so največ pripomogli k izgradnji novih proizvodnih prostorov. Priznanja in nagrade so podelili Franck; Kozjek, Antonu Starmanu, Anici Puško, Pavli Pavuna, inž. Radoslavu Hočevarju, inž. Jožetu Novo-sclu,-inž. Stanetu Malovrhu, Viktorju Ostermanu, Marjanu Grošetu, Vinku Tepina in Andreju Jenkoletu. A. /.dar V Železarni razprave o TOZD Izmed jeseniških delovnih organizacij se prav v Železarni Jesenice še najbolj pripravljajo na ustanovitev TOZD, saj bodo v kratkem gradivo o ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela posredovali članom kolektiva na rednih sestankih d©* lov-nh skupin. Odbor, ki v Železarni skrbi za uveljavljanje ustavnih dopolnil, je sestavd poseben program, po katerem bodo organizirali naslednji teden sestanke z vodji delovnih skupin, predsedniki sindikalnih odborov, aktivov ZMS, sekretarji organizacij ZKS in obratovodji. Predvidoma do 15. decembra bodo železa rji na sestankih delovnih skupin končali z razpravami o ustanovitvi TOZD, v zadnjih dneh decembra pa se bo sestal delavski svet in na osnovi sklepov delovnih skupin sprejel sklepe. Do konca februarja 1973 bodo z razpravami zaključili in sprejel; temeljni samoupravni sporazum za združitev TOZD v delovno organizacijo Železarne. Predvidoma do konca maja bodo opravljene vse piiua-ve in volitve ter ustanovitev TOZD ter skupnih samoupravnih organov v Železarni. D. S. ta teden Praznovanja Širom Slovenije in drža. ve so bile_ v minulih dneh številne kulturne in druge prireditve, na katerih so proslavili praznik republike — 29. november. Praznovanja so bila združena tudi z otvoritvami nekaterih pomembnih objektov. Predsednik Tito pa je ob tej priliki dobil vrsto čestitk od državnikov širom sveta. 30. obletnice Avnoja V zgodovinskem mestu Bihač je bila ob 30-!?.tuici prvega zasedanja Avnoja slovesna akademija v veliki dvorani doma JLA. O pomenu prvega zasedanja Avnoja je govoril predsednik zvezne skupščine Mi-jalko Todorovič. Na kul-turno-umetniški prireditvi z naslovom Za jubilej — šopek rdečih nageljnov so se zbrali preživeli delegati in drugi. Nastopili so tudi umetniški ansambli iz vseh republik. Udele. lencem proslave je poslal pozdravno pismo tudi predsednik Tito. > Nov izvršni svet Pod predsedstvom Ser-geja Kraigherja so se v ponedeljek v Ljubljani sestali na skupni seji vsi zbori slovenske skupščine. Na seji je kandidat za mandatarja za sSstavo izvršnega sveta Andrej Marine spregovoril o izhodiščih za delo izvršnega sveta in predlagal kandidate za člane izvršnega sveta. Na ločenih sejah so nato zbori delovnih skupnosti obravnavali in dali mnenja k predlogu predsedstva skupščine za izvolitev mandatarja in k predlogu za novi izvršni svet. Potem je republiški zbor soglasno izvolil Andreja Marinca za predsednika izvršnega sveta, prav tako soglasno pa je sprejel tudi predlog za se. stavo izvršnega sveta. Predsednik izvršnega s,ve-ta je inž. Andrej Marine, podpredsedniki pa: Rudi čačinovič, dr. Aleksandra Kornhauser in inž. Tone Tribušon. Člani izvršnega sveta so: Tomaž Bizajl, Rudi Čačinovič, Marjan Dolenc, Zvone Dragan, Jote Florjančič, Pavel Gantar, Franc Kočevar, dr. Aleksandra Kornhauser, inž. Boris Mikoš, Jože No-vinšek, Marijan Orožen, inž- Franc Razdevšek, Bojan Škrk, inž. Miloš Solin, Zora Tomič, inž. Tone Tribušon, Franjo Turk in ini. Milovan Zidar. Kolektiv Triglav konfekcije v Kranju letos praznuje 10-Ietnico svojega obstoja. Iz nekdanje invalidske delavnice le z nekaj zaposlenimi se je razvil kolektiv z 270 delavci in z industrijsko proizvodnjo. Ob tem jubileju so po sklepu samoupravnih organov delavcem, ki so najdlje zaposleni v Triglav konfekciji, podelili nagrade. Na sliki: svečanost ob jubileju je bila združena tudi s proslavo dneva republike. — Foto: F. Perdan Doseženi rezultati pričajo o aktivnosti V priprave na splošni ljudski odpor . so se aktivno vključili tudi učenci Šolskega centra za kovinsko stroko in učenci Lesne poklicne šole v Škof ji Loki. Vključili so sexv razne' športne organizacije. So tudi člani taborniške in strelske zveze. Povsod dosegajo dobre rezultate. Letos so se udeležili tudi več občinskih prireditev. Januarja so sodelovali v pohodu Po stezah partizanske Jelovice. Junija so se udeležili taktično orientacijskega pohoda. Tekmovanje je bilo visoke težavnostne stopnje in se ga je udeležilo 9 ekip krajevnih organizacij Zveze rezervnih vojaških starešin, tabornikov in pripadnikov JLA ter dve ekipi učencev poklicnih šol. Ti so se na tekmovanju dobro odrezali. Zasedli so prvo in tretje mesto. Veliko se jih je udeležilo tudi orientacijskega pohoda in pohoda mladine Po poteh osvoboditve, s katerim je škofjeloška mladina počastila obletnico ustanovitve slovenskih partizanskih enot. Se posebno je na teh šolah v zadnjem času zaživel strelski šport, ki nedvomno lahko veliko prispeva k obrambni vzj*)ji. Doseženi rezultati pri» čajo, da je velika večina učencev dokaj dobro izvežba-nih v streljanju z vojaško puško. V Šolskem centru za kovinsko stroko v Škof ji Loki je bilo z odlično oceno pri streljanju ocenjenih kar 63 učencev, 17 jih je doMo oceno prav dobro, 10 dobro, 14 zadostno in 9 nezadostno. Med posamezniki pa so bili najboljši Znidar Franc, Marjan Mesaric, Janez Globočnik^ in Janez Motak. Na Poklicni šoli lesne stroke na Trati pa se je v streljanju z vojaško puško pomerilo 141 učencev. 65 jih je dobilo oceno odlično, 32 prav-dobro, 13 dobro, 11 zadostno in 20 nezadostno. Najboljši so bili učenci Gajič, Horjak, Krek, Oven in Dragoran. Ti podatki nedvomno kažejo, da priprave na splošni ljudski odpor tudi na poklicnih šolah dobro potekajo in že pripravljajo mladino za delo v enotah teritorialne obrambe in civilne zaščite. Pri vsem tem pa je treba poudariti, da je sedanja aktivnost na šolah tesno povezana z dejavnostjo občinske or- ganizacije Zveze rezervnih vojaških starešin. Ta si je že v začetku leta zadala nalogo, da pripravi ustanovitev odborov za splošni ljudski odpor na vseh šolah v občini. Poskrbeti pa mora tudi, da bodo odbori delali. Ob koncu leta ugotavljajo, da delo na večini šol v redu poteka. F. Galičič Odbornika v kazenskem postopku Na ločenih sejah občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti občine škofja Loka so njuni člani minulo sredo potrdili predloga za odvzem odborniške imunitete svojima kolegoma Srećku Debeljaku in Antonu Kemperlu. Podoben ukrep je doletel Antona Kemperla, računo-vodjo v tovarni Al ples Železniki. Ukinitev imunitete so predlagali na okrožnem javnem tožilstvu v Kranju, saj je Kemperle pbdolžen kaznivega dejanja zlorabe pooblastil v gospodarstvu ter zlorabe uradnega položaja, storjene iz koristoljubja. Tudi tak-šno ravnanje ni združljivo z likom odbornika, zato so na-vzroči predlogu tožilstva ugodili. (—ig) Srečko Debeljak iz SOvod-nja v Poljanski dolini je nedavno tega med pretepom hudo ranil Mihaela Grošlja. Ker dejanje nikakor ni v skladu z moralnim likom odbornika in ker bi zadržanje imunitete brez dvoma kvarno vplivalo na občane v volilni enoti Sovodenj, so mu jo sklenili odvzeti ter omogočiti, da sodišče zoper osumljenca uvede kazenski postopek. Mladi mislijo resno Mladinska organizacija Šenčur je imala pred dnevi mladinsko konferenco. Mladi so spregovori^ o delu v preteklem »obdobju in načrtih za prihodnje. Ugotovili so, da so v zadnjih dveh letih veliko naredili? uredili so prostore za svo)o dejavnost in z razgibano dejavnostjo pritegnili k delu veliko mladih. Prav izredna aktivnost na najrazličnejših področjih dela . jih je uvrstila med najboljše mladinske aktive v občini. V program dela za prihodnje so uvrstili veliko, večkrat dokaj zahtevnih nalog. Uredili bodo mladinski klub, ki bo odprt dvakrat tedensko, Organizirali bodo plesni in smučarski tečaj, pripravili kviz »Mladina 73«, sodelovali bodo z delavsko univerzo Kranj pri organiziranju predavanj, kakor tudi s krajevno skupnostjo, SZDL in z drugimi krajevnimi organizacijami, z mladinsko organizacijo v osnovni šoli in tudi drugimi mladinskimi organizacijami v občini. Stike bodo navezali tudi s pripadniki JLA. Že v prihodnjih dneh bodo organizirali razpravo pred 3. konferenco ZKJ. Na konferenci so izvolili tudi novo predsedstvo, ki šteje 17 članov. Za novega predsednika pa je bil izvoljen Brane Logar. B. R. Več za stroške zdravstvenih zavodov Skupščina skupnosti zdravstvenega Zavarovanja delavcev Kranj je na svoji zadnji seji sprejela rebalans finančnega načrta za leto 1972. Osebni dohodki so v gorenjski regiji porasli za več kot pa je bilo predvideno, tako da naj bi bili skupno dohodki sklada za leto 1972 200,620.000 din ali za 3,2 odstotka več kot v prvotnem finančnem načrtu. Višjemu dohodku sklada zdravstvenega zavarovanja so prilagojeni tudi višji izdatki, ker v dosedanjem finančnem načrtu predvideni znesek izdatkov prav gotovo ne zadošča za pokritje vseh stroškov zdravstvenega zavarovanja. P° sklenjenem družbenem dogovoru pa stroški v letošnjem letu ne smejo presegati stroškov v letu 1972 za več kot 22 odstotkov. Ne samo potrošnjo in sklepanje pogodb pa je vplival tudi zvezni odlok, ki je dovolil le 14-odstot-no zvišanje cen zdravstven' storitev. Zaradi tega so Prj pogodbah z zdravstvenimi za' vodi upoštevali večji 0 ^Q zdravstvenega varstva §'e na večje število zavarovanj« i • v • • • >i-1 trn" oseb in širjenje neKf"w ^ zdravstvenih dejavnosti, kritični situaciji "pa s° znašli vsi stacionarni z< se Irav- stveni zavodi, ki svoje deJa j nosti ne morejo rff ^ prek obstoječega števila P stelj, tako da imajo v pr devetih mesecih vsi ll0Sp% ni zavodi izgubo. Zaradi so podpisniki druzoe ^ sporazuma pripravili dou s sklepi, ki govore, da i gov za spremembo dru/J ga dogovora ni, da pa * trebni rebalansi finančnin^j črtov ter da je treba s*» niso [JS pogodbe tam, kjer se - ra< osnovi družbenega dogo Po družbenem dogovoru namreč dopustna kore*^ pogodb že takrat, č^ f z* Jjenjski stroški d več kot 3 odstotke, z j. ski stroški pa so se le irIief šali za 21 odstotkov v P p(y javi z lani. Za uskladit* dj godb z zdravstvenimi tetf glede na zvišanje * n]-sjtfl» zaradi večjih Wv.ij«j ^ stroškov je v gorenjs> ^0) ji potrebnih okoli '~bodO din. S tem denarjem f^t& povečala sredstva zcl iairie nih zavodov za ma %o stroške in deloma za a io vprašanje se je P°J pA celo leto, do realizacij % ffJ moglo priti drugače * ^ balansom. S Podp'-dogoV» datka k družbenemu ^ ru je torej pnfSaI dod»tf luč za izplača sredstev za ^ J zdravstvenih zaw j,,* tošnjem letu. Od petih prodajaln do veletrgovine Blejska Špecerija praznuje 15-Ietnico obstoja Veletrgovina špecerija Bled je eno tistih naših trgovskih podjetij, ki je v letih svojega naglega razvoja tako uspešno dojemalo utrip časa in njegovih potreb ter obenem tako preudarno gospodarilo, da je iz petih prodajaln preraslo v veletrgovino s široko razpredeno trgovsko mrežo. Po nekaj integracijah z manjšimi podjetji, po stalni modernizaciji svojih Prodajaln na območju radovljiške občine, se je leta 1969 podjetje odločilo, da v sodelovanju z nekaterimi drugimi trgovskimi podjetji zgradi posebno trgovsko hišo tudi na Jesenicah. Zgradili so prvi Supermarket na Gorenjskem, kjer ima Špecerija svojo največjo samopostrežno trgovino, dva gostinska obrata in avtomatsko kegljišče. Na okoli 450 kvadratnih metrih prostora v jeseniški samopostrežni, kegljišču in bifeju ponuja jeseniška Špecerija živi-|a. hrano, pijačo in razvedrilo. Ne le zelo ugodna lokacija, tudi solidna postrežba, -predvsem pa vedno dobro založena trgovina prispevajo k iz leta v leto večjemu prometu, k pridobitvi stalnih potrošnikov in kupcev, ki jih privlači tudi na-*UP, okrepčilo in razvedrilo pod isto streho. Razna nagradna žrebanja, ugodnost za delavce bližnjih podjetij, da se lahko °krepčaj0 v bifeju tudi z mesečnimi boni, ki jih dobivajo Podjetju za hrano, so spet in spet zagotovilo, da v jeseniški Speceriji še dolgo ne bo le naključnih kupcev. Špecerija pa ni le vzor solidnega poslovanja za slehernega Potrošnika. S svojo o'dločitvijo, da ob praznovanju svojega pla in obstoja namenja 15.000 dinarjev radovljiški občini za Potrebe v otroškem varstvu in jeseniški občini 5.000 dinarjev a vzgojnovarstvene ustanove je lahko vzor za vsa druga podjetja. Namesto stroškov ob praznovanju podarja denar potre-oai« širše družbene skupnosti. D. S. n° tr8oJrinB,ed ln,a na Jesenicah svojo največjo samopostrež- Mesec december je čas nakupa igrač za vašega otroka. V blagovnici Mercator-ja si lahko izberete vse vrste igrač po konkurenčni ceni. Obiščite blagovnico Mercatorja v Tržiču. Mercatorjeve prodajalne so že v znamenju novoletnega razpoloženja. Mercator Pomanjkanje delavcev V četrtek, 23. novembra, je organiziral klub gospodarstvenikov v Tržiču posvet o srednjeročnem programu tr-žiške občine. Razpravljali so o devetmesečnih rezultatih poslovanja tržiških delovnih organizacij in o novih finančnih ukrepih za prihodnje leto. Analiza, izdelana na podlagi devetmesečnih rezultatov poslovanja tržiških delovnih organizacij, je pokazala ugoden položaj tržiške industrije v primeri z enakim lanskim obdobjem. Industrijska proizvodnja se je povečala za 8,6 odstotka, izvoz za 20,2 odstotka, zaposlenost pa za 1,8 odstotka. Osebni dohodki pa so večji kar za 24,5 odstotka. V tržiški občini so večji del investicij uporabili za obnavljanje opreme. Toda kljub temu je iztrošenost tehničnih sredstev v primerjavi z drugimi gorenjskimi občinami še vedno največja. Zaradi pomanjkanja delavcev se po nekaterih podjetjih že kaže upadanje proizvodnje. Da bi to preprečili, se bo v najkrajšem času potrebno odločiti ali za večja vlaganja investicij za modernizacijo proizvodnje ali pa za širjenje proizvodnje. Največje pomanjkanje delavcev se čuti v BPT in Peku. V tovarni Peko se vedno pogosteje pripeti, da morajo nekateri stroji zaradi pomanjkanja delavcev stati. Zato so se odločili, da bodo že decembra zaposlili 20 delavcev od drugod. Tudi januarja prihodnjega leta bodo zaposlili nadaljnjih 20 delavcev. Ko bodo zbrali potrebna sredstva, bodo začeli graditi v Tržiču samski dom. Tako bodo trenutno rešili pomanjkanje delavcev v Peku, druga tržiška podjetja pa o tem še razmišljajo. Za rešitev tega vprašanja bo potrebno upoštevati mnenje širše družbe. Saj se z uvozom delavcev pojavljajo tudi socialni problemi in problemi i-ednega osnovnega šolanja otrok zaposlenih, -jp Odslej v Žireh le načrtna stanovanjska gradnja Na nedavni seji sveta žirov--ske krajevne skupnosti je bil sprejet sklep, naj se v bodoče na območju te krajevne skupnosti dovoljuje le načrtna gradnja stanovanj. V skladu s predpisi bo zato krajevna skupnost že v najkrajšem času odkupila zemljiški kompleks za prvo etapo organizirane gradnje. Interesenti, ki se bodo odločili za postavitev hiše na eni od parcel v tem kompleksu, bodo imeli pred- Ki v°va trgovina Gramexa na Jesenicah ?Cs° na t dncvom republi-^»S^rano trgovino Š? s° u r!anc- po^lovalni-b 'Ci v nek f"1. V Skladiščni tr^ko an,i l,Pravni stav-Sk(*a Podjetja Zarja. V pritličju stavbe so moderni prodajalni prostori, prodajali pa bodo vodovodni in instalacijski material, keramiko in sanitarno opremo, barve, lake, lepila, tapete in podne obloge ter ves gradbe- ni material. Uredili so tudi prostor, kjer bodo razstavili kopalnice, sanitarne prostore in drugo, tako da si bodo kupci vse, kar bodo nameravali kupili* lahko tudi ogledali. D. S. Krajevna skupnost bo že do konca leta naročila načrte za gradnjo komunalnih naprav do tega predela. Se prej pa bo določen standard komunalne opremljenosti, kjer se bo zlasti upoštevalo število zainteresiranih graditeljev. /Pod standardom komunalnih naprav se predvideva gradnja asfaltirane ceste, priključkov na vodovod in glavno kanalizacijsko omrežje ter podobno. Svet krajevne skupnosti je določil tudi zazidalno področje za vikend hišice. Gradnja le-teh bo odslej mogoča le še na Goropekah. Pri reševanju vseh omenjenih vprašanj bo svet žirovske krajevne skupnosti delal v tesni povezavi s strokovnimi sveti skupščine občine Škofja Loka. -jg ta teden Zaloge kopnijo Čeprav rezultati raziskav še niso znani, kaže, da bo obrat zasavskih premogovnikov v Kisovcu treba kmalu zapreti. Glede na sedanje zaloge bo premoga za odkop v Kisovcu še za približno dve leti. Takoj ko bodo znani rezultati raziskav, se bodo tnorali v Kisovcu odločiti. Če namreč ne bodo našli novih nahajališč, bodo postopno morali ukinjati obratovanje in hkrati poskrbeti za ustrezno zaposlitev in preusmeritev okrog 500 delavcev. Nova tovarna peči V Valjevu je začela ob. ratovali nova tovarna ter-moakumulacijskih peči, ki jo je zgradilo valjevsko podjetje Elind. Na leto bodo v njej izdelali 120 tisoč peči. Z dodatnimi sredstvi bodo uresničili maksimalno proizvodnjo raznih tipov termoakumu-lacijskih peči dveh, nato 2,25 do 3, 4, 5 in šest kilovatov. 50 let MTT V mariborski tekstilni tovarni so proslavili 50. letnico obstoja. Kolektivu je čestital predsednik gospodarskega zbora slovenske skupščine Tone Bole, več članov kolektiva pa je odlikoval predsednik republike Tito. Največ 8500 din Osnutek medrepubliškega družbenega dogovora predvideva, da najvišji osebni dohodki ne bi sme. li biti višji od zneska, ki ga dobimo tako, da poprečni mesečni osebni dohodek v republiki ali pokrajini pomnožimo s pet. Potem takem najvišji osebni dohodek ne bi smet presegati 8500 dinarjev. Le piloti in ladijski kapitani bi lahko imeli osebni dohodek šestkrat večji od poprečja. 10 tisoč za noč? Honorarje izvajalcem novoletnih programov v Beogradu, včasih bajno visoke, bodo z družbenim dogovorom najverjetneje omejili na največ 10 tisoč dinarjev za noč oziroma na največ 15 tisoč dinar, jev za vse tri praznične noči. Izvajanje tfh sklepov bodo po novem letu pregledali. Jubilej škofjeloškega zdravstvenega doma Zdravstveni dom Škofja Loka praznuje 20-letnico obstoja _ Slovesna proslava ob jubileju Sobotne proslave ob 20-let-nici škofjeloškega zdravstvenega doma in praznovanja 29. novembra v prostorih škofjeloškega hotela Trans-turist so se udeležili številni gostje ter blizu 300 zdravstvenih delavcev z vse Gorenjske. Vsem zdravstvenim delavcem sc je za humano, nesebično in požrtvovalno delo najprej zahvalil predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar. Hkrati s Čestitkami za praznik je vsem, ki delajo na tem pod- ročju, tudi v prihodnje zaželel veliko uspehov. V imenu sindikalne podružnice zdravstvenega doma Kranj je spregovoril dr. Jaka Vadnal. Spomnil se je težkih medvojnih dni in vseh tistih, ki so v tem času zaradi svojega humanega dela žrtvovali življenja. Dvajsetletno prehojeno pot slavljenca ZD Škofja Loka je orisal vodja enote ZD škofja Loka dr. Tone Košir. Leta 1952 so namreč vse zdravstvene dejavnosti dobile isto streho. Polagoma sta svoje 20-letno prehojeno pot ZD škofja Loka je orisal na sobotni proslavi vodja enote dr. Tone Košir. — Foto: F. Perdan prostore dobili tudi reševalna postaja in fizioterapija. Po združitvi z zdravstvenim domom Kranj pred štirimi leti pa so se končno pokazale tudi možnosti za večje investicije in nakup boljše opreme. Nedvomno pomeni velik korak naprej prva otroška zobna ambulanta, prva zobna ambulanta za zaposlene v delovnih kolektivih in še mnoge druge pridobitve. V nadaljevanju se "je dr. Tone Košir spomnil tudi dela, ki so ga med vojno opravljale partizanske bolnišnice na loškem ozemlju. Skrite na Ojstrem vrhu, v Davči in še ponekod so nudile varno zavetje za prenekaterega ranjenca. Dr. Kocjančič, dr. M. Gregorčič in dr. Strnadova pa so takrat opravljali težko delo na tem področju. »Zato bi se rad prav vsem, ki so karkoli prispevali k napredku zdravstvene službe v škofjeloški občini, še enkrat iskreno zahvalil,« je končal dr. Tone Košir. Nato so dr. Marija Bračko, dr. Karel Bernik in Jožica Ambrožič, zaposleni pri ZD škofja Loka že od vsega začetka, prejeli skromna darila. V imenu nagrajencev se je za priznanja zahvalila dr. Marija Bračko. Priznanja za večletno delo so prejeli še nekateri drugi zdravstveni delavci. V kulturnem delu programa so sodelovali: ženski vokalni kvartet glasbene- šole Škofja Loka, vokalni kvintet »Ločani« in instrumentalni ansambel Toneta Žagarja., J. Goveltar Skrb za kmečko mladino Poročali smo že, da je letošnjo jesen skupina mladih fantov in deklet, ki so v zadnjem času obiskovali katero od slovenskih Imetijskih šol in so se odločili ostati na kmetijah, obiskala Smede-revsko Palanko v Srbiji. Med tridnevnim bivanjem v Šu-matliji so si ogledali kmetijski inštitut, silos za žito z midnom, sadovnjak, dve. za: sebni kmetiji, tovarno Voćar in nekatere kulturno zgodovinske znamenitosti. Na - ekskurziji so mladi sklenili tla bi se morali tesneje povezati med seboj. Zato so se že nekaj tednov kasneje ponovno srečali. Tokrat so obiskali dve nižinski in dve višinski kmetiji v Poljanski dolini. Istočasno pa so mladi kmetovalci izpolnili tudi anketo, ki naj bi bila Škofjeloški občinski konfe- renci ZMS nekaka opora pri ustanavljanju mladinskih aktivov na vasi. Večina anketirancev je izrazila željo po ustanovitvi mladinskih aktivov po vaseh. Mladi so /e nakazala nekaj smernic za njihovo delo. Izkušeni predavatelji naj bi mislim spregovorili o mladi generaciji pri nas in v svetu, o tem, kaj morata dekle m fant vedeti o sebi, o pogledu miadih na svet in podobnih temah. I/, ankete je razvidno, da kmečka mladina pretežno večino prostega časa preživlja ob branju knjig, poslušanju glasbe in gledanju televi. zije. Mnogi pa sd želijo, da bi se mladi bolj uveljavljali tudi na športnem področju. V drugi anketi so mladi kmetovalci odgovarjali na vprašanja o oblikah in vrstah kmetijskega izobraževanja. Menili so, da izobraževanje skupaj s starejšimi ne bi prineslo zaželenega učinka. Zato naj bi biJa predavanja in podobno namenjena izključno njim. Največ si jih želi, da bi jim strokovnjaki povedali kaj več o kmetijski mehanizaciji, kmečkem turizmu, živinoreji, krajevnih značilnostih občine, pripravi krme, selekciji in reprodukciji v živinoreji itd. In oblika izobraževanja? Skoraj vsi so se odločili za predavanja s posredovanimi praktičnimi primeri in slikovnim gradivom, nekateri pa so menili, da bi bili koristni tudi enodnevni seminarji. Izvoljen je bil tudi odbor iz vrst mladih, ki naj bi ob izdatni podpori občinske konference ZMS škofja 4Loka usmerjal delo v bodoče. J. Govekar Dr. Marija Bračko, dr. Karel Bernik in Jožica Ambrožič so v ZD škofja Loka zaposleni že od vsega začetka. Sobotne podelitve priznanj se zaradi zadržanosti ni mogel udeležiti dr Karel Bernik iz 2iroy. — Foto: F. Perdan 20-Ietnica vzgojnega zavoda v Kamni gorici Delovna skupnost in gojenci vzgojnega zavoda v Kamni gorici in posebna osnovna šola z oddelki v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici so v ponedeljek proslavil; 20-letnico obstoja zavoda. Kot je povedal upravnik zavoda in ravnatelj šole Rado Trček, so v teh 20 letih dosegli vrsto uspehov na področju vzgoje in usposabljanja mentalno nezadostno razvitih otrok. Se vedno pa se srečujejo z dvema problemoma: pomanjkanjem ustreznih prostorov za boljšo organizacijo dela in razdrobljenostjo oddelkov posebne osnovne šole v občini. Prav slednje močno, povečuje stroške za tovrstno šolanje. Poseben problem pa je tudi pomanjkanje stanovanj za učno-vzgojni kader, ki sije v dvajsetih letih pridobil mnogo izkušenj in z uspešnimi pedagoškimi prijemi pripomogel, da tudi tovrstni otroci po šolanju lahko dobijo zaposlitev in postanejo tako enakopravni člani družbe. Za nemajhne dosežene uspe. he gre delovni skupnosti zavoda ob 20-letnici vse priznanje. Nedvomno pa jim je D** la v ponedeljek najlepša zahvala za delo bogat in zanimiv kulturni program, ki SO ga izvajali gojenci zavoda oziroma šole. Ob tej pril^1 pa so v prostori« zavoda Popravili tudi razstavo izdelkov iz praktičnega pouka. A. Svečanost na Šenturski gori Proslava dneva republike na Šenturski gori je bila povezana z otvoritvijo dveh po. membnih komunalnih objektov — novega dela zgrajene ceste od Sidraža proti Tunji-cam v kamniški občini in no-Vo zgrajenega vodovoda Lenart — šenturska gora — Apno — Ravne. Svečanost je bila najprej v Sidražu, nadaljevala pa se je v Apncm. Oba komunalna objekta je odprl podpredsednik kranjske občinske skupščine Janez Sušnik, poleg predstavnikov krajevnih družbenopolitičnih or- ganizacij in drugih pa sta slovesnosti udeležila tud'k\.e slanec Martin Košir m se*.^ tar izvršnega odbora o . ske konference SZDL. Franc Thaler. V kultui^n programu so sodelovali ^ tatorji, učenci osnovine ^f Šenturska gora, pevsKi ^ tovarne Sava in godba hala iz Kranja. . vCSe-Takšne svečanosti u» bj,0 lega razpoloženja, kol i fle tokrat na šenturski g" pomnijo niti najst»r£Lojske bivalci v tem delu ^ ^ občine. OBRTNO PODJETJE Cerklje pri Kranju razglaša prosta delovna mesta: gradbenega tehnika 4 KV zidarjev 10 NK gradbenih delavcev Nastop jc možen takoj ali P° dogovoru. Interesenti naJ oddajo pismene ponudbe v roku 15 dni na som j i naslov. Jeseniški sindikat o stanovanjski politiki Med prvimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini Jesenice so o nadaljnjem stanovanjskem razvoju v občini razpravljali na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Sejo so sklicali v sredo, 22. novembra, v petek, 24. novembra, pa so jo ponovno sklicati, tokrat s predsedniki delavskih svetov, direktorji in predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Nezadovoljni stanovalci v Medetovi ulici kmetijsko živilski Kombinat kranj Obrat komercialni servis Prodaja v svojem skladišču ^esta JLA št. 1 lblvži Beksel): krmila za kokoši (briketi) krmila za krave Molznice olJne pogače koruzo Pšeni co S« konk urenčne! kmePtnlP(lročamo vscm '»etovalcem. Pred dnevi nas je vodstvo hišnega sveta v Medetovi ulici 2—7 v Kranju zaprosilo, da objavimo, da so stanovalci nezadovoljni nad Podjetjem za stanovanjsko in. komunalno gospodarstvu Kranj. Hišni svet v Medetovi ttlici 2—7 v Kranju je oktobra letos ugotovil, da je Podjetje za stanovanjsko in komunal, no gospodarstvo v zadnjih letih odobrilo hišnemu svetu Medetova ulica 12—17 denar za popravila in adaptacije, in sicer za zamenjavo enotarif-nih števcev z dvotarifnimi, za adaptacijo kopalnic, betoniranje hodnikov in za pleskanje. Zato je hišni svet v Medetovi ulici 2—7 zahteval sredstva za ista dela. V Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj so jim odgovorili, da so za omenjene adaptacije precej denarja prispevali tudi stanovalci v Medetovi ulici 12—17. Njihov prispevek pti adaptacijah je namreč znašal okrog 66 tisoč novih dinarjev. Stanovalci v Medetovi ulici 2—7 so bili nad odgovorom Podjetja presenečeni in nezadovoljni, ker so tudi sami v zadnjih letih vložili precej denarja za podobna dela, razen tega pa so tudi zdaj pripravljeni sodelovati pri adaptacijah. Zato pravijo, da pričakujejo, da bo tudi njim Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj omogočilo nujna dela in jih sofinanciralo, posebno še, ker plačujejo enako stanarino kot stanovalci v Medetovi ulici 12—17. A. 2. Po razpravi so menili, da bodo morale delovne organizacije takoj začeti izdelovati lastne investicijske programe stanovanjske gradnje, da se bodo moiali v nezadostno zasedena stanovanja stanovalci vseliti ob seveda primerno deficirani stanarini. Dejali so, da se bodo morale delovne organizacije pri delitvi svojih osebnih dohodkov zavzemati za večje odvajanje sredstev v stanovanjske sklade kot predpisujejo zakonska določila, da bi s tem pokrila primanjkljaj na področju stanovanj. Pri dodelitvi stanovanj bi se morala zahtevati od novih stanovalcev tudi osebna finančna udeležba kot že nekaj časa zahteva, Železarna. Menili so, da_naj se pri dodelitvi stanovanj prvenstveno obravava in upošteva' nerešeno stanovanjsko vprašanje borcev. Na seji so razpravljali tudi o delu komisije za ugotavljanje premoženja, se strinjali z njenim načinom dela in sklenili, da bodo v primerih zlonamernih govoric med občani obveščali javnost o dejanskem stanju. Skupščini občine bodo tudi predlagali, da okrepi inšpekcijsko in davčno službo, da bo delo komisije tudi vnaprej lahko •uspešno. D. s. Nagrada že tretjič v Železnike Tudi letos je v okviru beograjskega sejma pohištva revija Naš dom razpisala natečaj za jugoslovansko pobi- Obletnica Prešernovega rojstnega dne Ob izboru slovenske državne himne va, ' 3- decembra, bo minilo natanko 172 let od dne-GteSBit SC 'e v gorenjski Vrbi rodil prvak slovenskih V dok*or France Prešeren. ar)a) s?"imcd to ob,otnict> in obletnico smrti (8. febru-*2birani , mo odločali za slovensko državno himno. Šcrnovo°7 i ko mcd Jenkovo Naprej zastava slave, Pre- Lepo fd,"av!)ico in Klopčičevo Našo zemljo. Pravili 'nC Se bodo Slovenke in Slovenci izrekli za nJvgoVu<;n°- ,.otum bo Prešernova beseda in žlahtnost i °b n-ii i' S° bo]} zvcnela kot doslej. Saj se bo glasilih najb! p • sloves«ih priložnostih, peta bo v trenut-iloVcštvi i lskrcnega rodoljubja in ljubezni do vsega 2lv.a' do vseh dobrih ljudi. * ki h "aJ Vsi narodi, «a ET* dočiikat' ko rojak * b° Pre*nan, «rost no vsak Mi s°sedbo mejak! ^ubnostiV'^narJa Prešerna pa ni zajela le ideje miro-j0 Po proJlač Pa tl'di še prav danes aktualno našo žc-dl°eilj ,~ T~ ?u ujakov onstran meja — Un™n ^^^Zdravljico! . Zato se bomo CZ. štvo leta. Z njim želi spodbuditi hitrejši napredek pr; oblikovanju pohištva kakor tu-d; doseči več praktičnosti in lepote pri opremljanju slano, vanj. Strokovna žirija, sestavljena iz najboj znanih jugoslovanskih arhitektov in oblikovalcev notranje opreme, je najvišje mesto prisodila sistemu domino, ki ga je na sejem poslala tovarna pohištva Alp-les iz Železnikov. Izdelano je po zamisli arhitektinje Anike Logar in je namenjeno za opremo otroških sob. O sistemu novega pohištva je bilo govora tudi na tiskovni konferenci, ki so jo v Alp-lesu pripravili pretekli petek. Predstavniki podjetja so poudarili, da so želeli izdelati pohištvo, ki ga bo lahko pri-hmajati rasti otroka in njegovim različnim potrebam v raznih starostnih obdobjih. Zato mora biti narejeno iz takšnih elementov, da jih lahko poljubno sestavljamo in kombinacije tud; sprem/n jamo, ter z njimi lahko opremimo različne prostore. Ker je namenjeno otrokom ne sme imeti ostrih robov in biti mora poceni. Tako je nastal sistem šestih elementov, ki so izdelani v dveh različnih velikostih. Iz njih lahko izdelamo oziroma sestavimo omare različnih velikosti in oblik, otroške posteljice, stajice in tudi pograde za že odraslo mladino. V kombinacijah, z blazinami pa nastanejo fotelji, stoli in podobno; Posteljni vložki in blazine so izdelani iz penaste gume in oblečeni v platno, ki ga je mogoče sleči in oprati. Elementi so izdelani iz iver-nih plošč in površinsko obde. lani z odpornim brezbarvnim lakom. Struktura lesa je vidna. Vrata omar in predali pa so izdelani iz rumeno obarvanega lesonita. Sistem domino je že na beograjskem sejmu zbudil veliko zanimanja med obiskovalci in potrošniki, kakor tudi med poslovnimi partnerji. Švicarji so se zanimali za odkup licence, Danci pa za uvoz. Novo pohištvo za opremo otroških sob lahko priča\u-jemo na trgu sredi prihodnjega leta. Tokrat je revija Naš dom že tretjič podelila naziv jugoslovansko pohištvo leta stvaritvam Alplesovih arhitektov. Dvakrat ga je osvojila Bibi-jana Bcrtok, in sicer s projektom pohištva za predsobe in sistemom sestavljivega pohištva artus. l. B. Čudni ste včasih ljudje, zares, čudni in zapleteni v svojih ravnanjih, da vas mi, nevedne živali, komaj razumemo. Menda se zadnje mesece greste nekakšno varčevanje, nekakšno zategovanje pasu, ki naj bi nacionalno gospodar, stvo izvleklo iz močnika. Lepo in prav. To lahko dojemam, saj moramo jaz in moji bližnji sotrpini, prebivalci travnikov in gozdov, sleherno jesen slediti in garati, če si ho. čemo zagotoviti , dovolj hrane za čez zimo. Ampak zakaj potem delate izjeme, zakaj govorite eno, počenjate pa drugo? Poznam damo ki kupuje izključno le kozmetiko iz uvoza medtem ko njen soprog pije samo francoski konjak, škotski viski in sortna tuja vina; poznam gospoda ki si je hišo obložil z dragim italijanskim marmorjem da bi potem ob slavnostni otvoritvi prijateljem postregel s pravim kaviarjem serviranem v sobi polni originalnega v Parizu nabavljenega pohištva v rokoko stilu. No ja, vsi niso takšni, kajne? Gospo, darske organizacije, kulturne in telesnovzgojne ustanove menda precej bolj umno ravnajo s pičlo odmerjenimi sredstvi družbe. Ja, resi V časopi-su je pisalo in časopisom moramo verjeti. Toda oni dan sem spet podvomil o doslednosti javno razglašenih procesov, ukrepov in preobrazb. Dobro obveščene osebe so mi namreč zaupale, da je znani slovenski smučarski forum, ki že od nekdaj tarna, kako malo denarja mu odmerja skupnost in kako spričo skoraj praznih blagajn ni pričakovati vidnejših uspehov njego, vih varovancev, nabavil v Švici trenutno najboljše čevlje, kar jih poznamo. Fino, kajne? Našim fantom pač moramo omogočiti nastopanje v pogojih, ki jim bodo dovoljevali dosegati vsaj približno enake uspehe kot konku- nosi nalepke tovarne Alpi-na tiri. Pomota? Ne! 2i-rovci so jo malo prej izvozili. Če bi odgovorni tovariši mesec ali dva poprej potrkali na vrata podjetja, bi prav gotovo ne bilo treba segati po devizah. Vaš Jež Popotnik Koroška je pela, plesala — navdušila Na nepozabnem Koroškem večeru minulo soboto v kinu Center v Kranju ni bila le simbolizirana, marveč tudi izpričana solidarnost med rojaki na obeh straneh meje Dvorana kina Center v Kranju je bila minulo soboto ob pol osmih zvečer nabita in premajhna, ko je predsednik občinske konference SZDL Kranj Tone Volčič s pozdravom začel prireditev Koroška v pesmi, plesu in besedi. Bila je to prireditev » okviru praznovanja dneva republike v Kranju, kjer je bilo w uvodnem pozdravu rečeno: in bratstva z rojaki onkraj meje. Če bi bila dvorana kina Center še enkrat večja, bi bila morda ravno pravšnja. Tako pa številni niso mogli prisostvovati prijetnemu srečanju. Vsem tistim, ki so se še pred prireditvijo vrnili domov, naj v uteho povem, da je kulturno srečanje snemala ljubljanska televizija in ga bo predvajala približno sredi decembra. Po pozdravnem govoru predsednika občinske konference SZDL Kranj Toneta Volčiča so obiskovalci v dvorani burno pozdravili predsednika zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Francija Zvvittra, ki je med drugim rekel: »Koroška danes, Koroška v tem trenutku, ni Koroška, kakršne smo vajeni. Danes Koroška ni dežela otožne pesmi, ne dežela sanjavih jezer, ne dežela mirnih vasi in čudovitih gozdov. Današnja Koroška tudi ni kot dežela na stičišču treh narodov, treh držav, treh kultur združene Evrope; današnja Koroška tudi ni dežela mirnega sožitja in domovina dveh narodov. Ne — današnja Koroška je dežela nestrpnosti, nemira in sovražnega razpoloženja proti slovenski narodnostni skupnosti, ki že stoletja avtohtono živi na svoji zemlji in s svojim delom in trudom piševa svoje h gospodarskemu razvoju in napredku Koroške.« V nadaljevanju je govor Francija Zvvittra izzvenel v obsodbi fašizma, v želji po. miru, enakopravnosti in bratstvu, v stihu, ki ga je zapisal Prešeren: 2ive naj vsi naro-t Predsednik občinske konference SZDL Kranj Tone Volčič »Ni dvoma, da je nam Slovencem poleg znane trdoži-vosti svojestvena kultura z vsem bogastvom svojih oblik pogojevala, da smo skozi tisočletja poskusov in pritiskov znali ohraniti svojo narodnostno bit in se ohranili kot narod na enem najbolj izpostavljenih koščkov Evrope, če je to veljalo v preteklosti za vse Slovence, velja še danes za tiste, ki žive izven naše slovenske in jugoslovanske domovine. To danes velja zlasti za vas na Koroškem, ki morate kljub vsem formalnopravnim mednarodnim rešitvam in zagotovilom ponovno v boj za ohranitev svojih osnovnih narodnostnih pravic ... Prepričani smo, da se bo napredna javnost Avstrije le začela zavedati, da vaš boj proti fašizmu ni bil le boj za vaše narodnostne pravice, temveč tudi boj za zmago demokracije v celi vaši deželi ... Prireditev, ki ste jo pripravili, vaša pesem, beseda in plesi, ki ste jih vtkali v bogat kulturni program, zlasti pa vaša prisotnost med nami, so pomemben in drag prispevek k našemu prazniku republike.« Bil je to res pomemben in Iskren prispevek. Lahko bi rekli, da Kranj kaj takega le ni doživel. In Kranjčani so tokrat resnično pokazali In izrazili čustva solidarnosti di . Sledil je program, ki sta ga povezovala napovedovalka ljubljanske televizije Metka Volčič-šišcrnik in rojak Han-zcj Kežar. Obiskovalci, med katerimi so bili zelo mladi, pa takšni že precej, precej v letih, številni Kranjčani, prebivalci Gorenjske, pa tudi iz Brežic, Savinjske doline in od drugje so prišli, so burno pozdravljali zbore in pevce — člane slovenskih prosvetnih društev na Koroškem, folklorno skupino Zarja iz Železne Kaple, instrumentalni trio Korotan s pevci iz Šentvida v Podjuni in koroške knji- ževnike, katerih nestor je Milka Hartman iz Libuš. Njihova dela so predstavili recitator j i iz Iskre. Prek 200 koroških rojakov je sodelovalo v tem nepozabnem večeru. Njihova beseda, pesem in plesi so potrdili misel in prepričanje o trdni volji in moči slovenske besede na Koroškem. Zato prireditev ni izzvenela kot glas vpijočega v puščavi, marveč kot trdna zavest, da so kultura in ljudje onkraj meje neločljivo povezani v boju za uresničitev svojih pravic. Predsednik zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zvvitter Prijetna srečanja Naslov vsekakor ne ustreza. Toda predlog bi bil, če bi hotel reči, da niso bila le prijetna, marveč enkratna, iskrena, živa, vznemirljiva in nekako slovesna srečanja z vsemi, s katerimi sem se pogovarjal na Koroškem večeru v Kranju. % HANZI VVEISS je predsednik slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Rodil se je 1936. leta v Šentjanžu v Rožni dolini in je po poklicu krojač. »Štiri leta sem predsednik zveze in vesel sem, da danes domala vsa naša društva, ki so včlanjena v zvezo, nastopajo v Kranju. Veste, pri delu teh zborov je veliko idealu zrna hi čeprav niso redki stiki posameznih zborov s kulturnimi skupinami v Sloveniji, si želim, da bi bilo takšnih nastopov, kot je današnji, se več.« # ANDREJ KOKOT ni le tajnik slovenske prosvetne zveze, marveč tudi pesnik in kot tak se je tudi predstaviti na prirediitvi. »Hodil sem se na Kosta-njah nad Vrbskim jezerom 1936. leta in Po domače se je pri nas reklo pri župku. Doma nas je bilo H otrok in jaz sem se usposobil za šoferja. Potem pa sem se izpopolnjeval, čeprav sem že večkrat nastopal v raznih krajih Slovenije, sem današnjega srečanja s Kranjčani še posebno vesel.« # Za MILKO HARTMAN smo že sekli, da je nestor slovenskih pesnifkov na Koro. škem. Po poklicu je 70-letna Milka Hartman gospodinjska učiteljica. »Rojena sem bila v Libu-šah. Doslej sem izdala dve pesniški zbirki, pravkar Pa pripravljam tretjo. Pred dru- go vojno sem vodila gosi'** dinjske tečaje v raznih kr* jih Slovenije, po vojni pa se,° takšne tečaje organizirala Koroškem. Veliko sem Preui rala Gregorčičeve pesmi Prešerna in tako sem venskih organi ^ škem, Prav\:j£neJ§e IVr roškem in ze lujemo s Kranjem; s pevskim zborom v Stražišču. Čeprav Je med vojno skoraj celotni Pevski zbor padel v partiza-nili» ga po vojni ni bilo težko obnoviti. Jaz sem na primer *el v partizane s 14. leti bi Sem se boril skupaj z vašim Poskmcem Martinom Košir-tem. žal so zadnji dogodki Pustili na na.ših ljudeh na Koroškem nekakšno moro, toda delali bomo in z delom dokazali, da imamo bogato kulturo.« skupini, ki jo je ustanovila njena stara mama. »Maturirala sem na slovenski gimnaziji, zdaj pa študiram na medlcinsko-tchnični šoli v Celovcu. Rada nastopam in vesela sem, da je v našem društvu toliko mladih koroških Slovencev.« Folklorna skupina Zarja iz železne Kaple du v d ni'k društva v Sentvi-v podjUni. *W 0^vlru društva poleg tftln,a uJe tudi inštrumen-panJ0ansa"»bel. Veliko nasto-že ' ce,° v Nemčijo so nas °b4itan. • žaI. pa doma v nJa ktJ*"*,mam° tiste8a P«zna-Praj^T* drugje. Letos bomo in pjl 11 letnico obstoja kakj-^k«iin Se"1' da M" »e bod nasprotovanja »J«.« Vzc,a volje v prJliod- V vAG|CA KUHAR fc 2e. >j5 SoedP1(hčerka petra n° let° v folklorni # 17-!etna DANIELA KE-ŽAR pa je doma iz Šentvida v Podjuni. Je članica instrumentalnega tria Korotan, pri katerem poje tudi njena mati. Si »Oče vodi pevski zbor, moj konjiček pa sta glasba in ples. Danes je naš trio imel tretji nastop po ustanovitvi. Mlad je še, vendar sem prepričana, da bo dočakal tudi starost.« % Okrog tri ure trajajoči program sploh nj bil dolg. V vseh pa je pustil močan vtis in željo, da tovrstno srečanje s koroškimi rojaki ne bi bilo zadnje. Ko sem se po prireditvi pogovarjal s Tonetom Roblekom iz Iskre, Jakom Kuratom, tajnikom ZKPO v Kranju, poslancem Milanom Batisto, Bogdanom Mohorjem, koroškim borcem, Pavletom Bajžljem, predsednikom ZZB NOB v Kranju, Silvom Ovsenikom, dobrim poznavalcem Koroške i/. Kranja in Dragom Planinskom, članom kolektiva Kinematografskega podjetja Kranj, sb vsi po vrsti izrazili občudovanje in spoštovanje nad voljo in trudom, kj ga rojaki onkraj meje vlagajo v borbo za enakopravnost (in zadnje čase za obstoj. Vsem pa je bila skupna tudi iskrena želja po novih snidenjih z njimi, v takšnem prepričanju Pa sta izzvenela tudi pozdrav in želja predsednika občinske skupščine Kranj Slavka Zalo-karja pred odhodom rojakov v slovenske vasi onkraj meje. Besedilo: Andrej žalar Slike: Franc Perdan Mešani pevski zbor Danica iz Šentvida v Podjuni Moški pevski zbor Zarja iz Železne Kapi« Instrumentalni trio Korotan s pevci iz Šentvida v Podjuni Alkoholizem Iz prekletstva omame Na plenarnem sestanku klubov zdravljenih alkoholikov za Gorenjsko Materi, na videz tako dobrodušni, preprosti ženi, se je tresel rahlo pojoči glas ob pretresljivi izpovedi, ob okornih, a vendar do kraja iskrenih besedah. Čedna mlada žena se je izpovedala z lepim, tekočim branjem toplih in prisrčnih besedi. Besede dvajsetletnega plavolasega mladeniča so v prepolni dvorani zvenele neposredno, nekoliko odrezavo ob njegovem doslednem stiskanju ustnic. Trije izmed mnogih, troje življenj, ki iz mučne preteklosti počasi in še vedno negotovo iščejo trdo pot srečnega danes za morda še srečnejši jutri. POGUBNO OKOLJE »Otroče sem bi! še, ko so me že nezavestno pijanega odpeljali v bolnišnico. Star-' ši, res ne vem, ne, res ne vem ...« Stiska in stiska tanki ustnici in vztrajno upira pogled v najbolj oddaljeni konec dvorane. »Pri nas doma,« nadaljuje turobno, »pri nas doma je poštar vedno dobil šilce. In ko smo se otroci igrali poštarja, so ga dali tudi nam. In šc in še sem nosil pošto iz sobe v kuhinjo. Vsakokrat se je stegnila roka. Na omaro. Po šilce. Za poštarja. Zame, torej! Bil sem do nezavesti pijan in bilo mi je osem let...« »Potem nisem pil,« pravi hitreje in živahneje kot da bi hotel za vedno zbrisati sliko otroštva. »Potem nisem pi! do prve službe. Tam sem zašel v družbo, kjer si moral piti, če nisi hotel biti reva. In jaz nisem hotel biti reva! Se več! Pil sem več kot drugi in potem vsako jutro vstajal šc preden so odprli bife. Bil sem kot obseden in skoraj ponorel sem, če so z odpiranjem kasnili ... Begunje. Dvakrat brezuspešen poskus zdravljenja. Tedaj me je za nekaj časa rešila vojaška suknja. Tam nisem pil. Nisem imel denarja. Spet služba. In ponovila se je stara slika. Pij, dva deci, šilec, gorkota, olajšanje, nemoč, stiska, šilce. Škofljica in ponovno zdravljenje. In zdaj sem tu, v klubu. Nikoli več, ljudje! »Nikoli več tega gorja! Trden bom, moram biti. Slišite, ljudje!« MATERINA ZMAGA »Verjemite mi,« bere mati s tresočim, pojočim glasom s prepognjenega listka, odtrganega iz starega šolskega zvezka, »verjemite mi, da te-' ga gorja ne bi več prenesla. Raje bi videla, da mi sin leži na parah,« visoko povzdigne glas, ki se še bolj zatrese, »kot pa da se vrača dan za dnem na smrt pijan. Ko sem ga gledala takole skozi okno, ko je prihajal domov, se mi je trgalo srce od obupa. Opotekal se je, se lovil, padal in spet pob rak-Raje umri, raje umri, sem drgetala od neskončnega raz- Nič ni pomagalo. Že zdavnaj ni nič več pomagalo. Ne grožnja, ne-prošnja. Bila sem najbolj nesrečna mati na tem svetu,« je stiska grlo in glas je ob šc vedno živih spominih ves onemogel in slab. »V njem ni bilo nobene želje, v njem ni bilo več življenja. Le tisti prekleti opoj, tista prekleta omama. Dan za dnem, mesec za mesecem. Bila sem na kraju obupa, na kraju pameti,« tiho zajoka. »In potem je tista tovari-šica tamle,« se na še vedno objokano lice vrne nasmeh in sreča, »rešila ga je. Ne vem, kako naj se ji zahvalim. Tule pred vsemi še enkrat najlepša hvala. Moj sin je zdrav, zdajle dela, veste in zdaj ni mogel priti,« pravi s toliko ponosa, toliko povrnjene materine sreče, da nas stiska v grlu. »Vi ste mu povrnili voljo,« de glasno zdravnica, mati pa se presrečno smehljajoč in z zmečkahim listom vrača na svoj sedež. IZ OBUPA Vstane. Čedna, še vedno mlada. Dvorana umolkne in vsako njeno tiho besedo je slišati v vsak kotiček. »Bila sem v stiski, hudi duševni stiski. Izhod sem iskala v samomoru,« pravi irf* namršči čelo. '»Ponesrečilo se mi je. Nato sem pila. Doma. Da bi pozabila, pozabljala, do konca pozabila. Na vse. Tn res sem pozabljala. Pozabljala sem tudi to, da živim, da sp okoli mene starši in moji dve deklici ... Z vsakim novim dnem sem se sicer zavedla, a le za hip. Le toliko, da sem potem spet pozabljala. Danes, danes sc najtopleje zahvaljujem .« pogleda zdravnike, hvale/no, »vsem, ki so me vrnili staršem in deklicam, v katerih je zdaj smisel mojega življenja . ..« In življenje vseh teh zdravljenih alkoholikov je spet vredno življenja. Čudovitega, novega življenja! Iz prekletstva omame so se vrnili v to čudovito, novo življenje. Med nami so, trd* ni, voljni, morda le za trohico še nezaupljivi. In nikar, nikar jim ne kratimo vstopa v njihovo tako čudovito, novo življenje! D.Sedej KAVA A 2IVIL.A Mat|a2 Žigon drugo ro. jstVoI Kratek je bil komandant v besedah, iz obzira do Aleša, ki bi ga prepodroben opis gotovo prizadel, pa tudi utrudil se je že. Toda podrobneje si je predstavljal v mislih, kar je bil sam dolge dneve gledal in poslušal: sakrabolsko huda je predla Pavlu prve čase, ko je ležal visoko dvignjen, kakor pepel siv v udrt obraz, s čelom, oro-šenim s kapljicami hladnega znoja, s tisto gumijasto cevjo v ustih, da so mu skoznjo sesali sok iz želodca — in stokal je, bridko je stokal nič kolikokrat — celo tisti njegov postrani stoječ nos, drugače mesnat ko kumara, se mu je od peklenskih muk zašilil . .. da, človek ni iz železa— celo drek mu je uhajal skozi strašni rani ... Pač hudo, hudo je trpel Pavel — ali navzlic vsemu je le malo pretiraval! je presojal dalje v sebi Vanja. Na previjaiišču, tisti kratki čas, ko je čakal, da so pripravili voz, je zahteval, naj ga položijo v posteljo — ko so vendar vsi ranjenci pred njim ležali na slami na tleh, pa se zastran tega noben ni pritoževal! . .. Tule v bolnici je hotel zase posebno sobo, da bi imel mir, in kakopa potlej zase tudi posebno bolničarko — ali edini posebni prostorček v grapi je tista luknja v podstrešju spodnje barake, ki v njej od nekdaj komisar bolnice stanuje — naj bi se mu ta umaknil? Pa četudi bi sc mu, kako naj bi ga prenašali gor in dol po kurji lestvi? In ali je bolničark preveč? . .. Eh, tudi kateremu drugemu tule gre huda — a ne zahteva nemogočega! je malce nejevoljen, vendar ne da bi to pokazal navzven, zaključil pri sebi komandant. Med Vanjinim obiskom pri Alešu se je v sobi zbralo precej ljudi, osebja in tistih ranjencev iz spodnje barake, ki so mogli hoditi. Sedeli so po robovih pograda in postelj, presledki med posteljami so bili domala polni stoječih. Ni bilo mitin- ga v bolnici brez govora komisarja Knapa in tudi tokrat je nastopil, v usnjenem suknjiču, razpokane, marsikje odlušeene barve, z vedno zavihanim Ovratnikom. Med govorjenjem je držal čelato glavo vzdignjeno in pogled je od časa do časa upcril nekam v strop, tako si je najbrž bolj nemoteno usmerjal misli. Aleš ga ni poslušal, preveč je bil zaposlen s presenetljivim in razveseljivim odkritjem, kdo je bil Miklavž, z enim očesom je opazil edino to, da je komisarjeva desnica, s katero je med besedovanjem neprestano krilil, preobražena na koncu v nekakšen čok vijoličasto rdeče barve, samo z dvema iz njega strčečima prstoma. Tudi recitacijo nekega dekleta je Aleš preslišal, šele pevci so ga vznemirili, a nc z lepoto melodij, temveč zaradi naraščajočih skelin v glavi, ki mu jih je povzročalo trepetanje zvokov. Ko pa je začel kurir Blisk, razposajen kakor mlado ščene, v presledku zraven njegove postelje gosti na poskok na razglašeno harmoniko z orumene-limi gumbi, je postala bolečina neznosna — kakor da bi mu kdo s strojčkom vrtal v ušesa. Zaječal bi bil od muk, oh, kaj vse bi dal, da bi bil ta čas okoli njega mir, tišina — toda stisnil je zobe, da bi udušil prebadajočo bolečino — saj-je tedaj uzrl: Vanja s tistimi svojimi nebogljenimi nogami v copatah stoji zidane volje sredi izpraznjenega osrednjega prehoda, v rokah drži mehko, pernato blazino; tišti trenutek harmonikar prestane, obstane tudi kolo, ki je zaradi pomanjkanja prostora v barakj svojevrstno, je le ritmično cepetanje vseh tistih, ki stoje na mestu v presledkih med posteljami; Vanja se nekajkrat obrne okoli sebe in meče oči na hrepeneči šibki spol, nato pa se odloči, vrže blazino proti svoji izbranki — črnooki, prsati Idi, ki stoji, nocoj menda v svojem elementu, tudi blizu Alešcvcga ležišča; črnooka zafrkne z domišljavim pogledom vsa neuslišana srčeca po sobani in na visokih petah, zibaje sc v razkošnih bokih, odslo-piclja proti svojemu junaku; oba poklekneta na blazino — Vanja presneto nerodno — zatem objem, poljub, vroč kakor žerjavica ... oh, noče ga le-ta n sede Tja'na svoj . toda še vedno J> biti konec, tega vrhunca povštertanca, ncvošč!j'vl zdihljaji se čujejo iz vseh kotov... končno vendarle vslanela — Ida mora Vanji pomagati na noge — goiobradi harmonikar znova za/aga, par se ob poskočni polki zavrti po prehodu, vsa soba znova zacepeta .. . ali po nekaj obratili mora Ida onemoglega komandanta podpreti, pod pazduho, da komaj, komaj, s tresočimi se nogami, se ' privleče do Aleševe postelje rezervirani sedež na robu -jasnega čela, je neuklonljivega duha! .. .Da, če je ta potrpel, moram tudi jaz! si J£ skremženega obraza prigovarjal Aleš, saj J? r zumel, pri vsej svoji sedanji umski ozkosti, počne Vanja vSe, kar počne — če izzvzame n10^ če le poljub — edinole za dvig morale! In P°K .. si je razbolelo glavo z odejo, da bi mu di hrum vsaj malo manj razbijal po ušesih. A kaj bi bil šele rekel Aleš, če bi bU vedel, d* je Vanjo že ves ta dan znova nadlegovala v's0in na, počasi vse višja, in da so se mu med Plc [7j]0 noge zašibile ne le zaradi nemoči, kakor }e^gr videti, ampak predvsem zaradi bolečin, k' ^ kor niso bile le še majhen preostanček, k. ^ je bil dejal — ne, danes mu je vnovič hajej je svedralo po stopalih! Že tako ga je Alci>0g0vo* jloval, ko je v naslednjih dneh zvedel U Pyj prj. rov drugih ranjencev — večkrat jim ic sluhnil, čeprav se jih sam še ni "dclcževa^ ^ sc je tistega jutra po mitingu Vanja fr^| pe kako ne *JoW mrzlice in gorel od vročine, -•- ^ iz opoldne hrane ni nit i pokosil, a pil f *"kakQ f ca in pot mu jc v curkih tekel s ce» , scka-ij» proti večeru pačil obraz od nevzdržne^ v levem stopalu in kako so ga nato P gn(jj jutra spet položili na mizo — mencu st0 brizgnil, ko je Felicijan prereza! mem se j. lino, ki je zrasla za odrezanimi prsn, 0og ■ isto ponovilo štiri dni kasneje tudi na ,enCB Jjf Kosti so se mu ognojile, so govorih w . so nekako zvedeli drug o drugem s0 p . ških tajn v tej bolnici ni bilo. A ves javili, trpeči komandant ni sitnaril, zajavkal! J Poročila poslušajte vsak dan 00 4-30, 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes ^Poldne) U, 12, 13, 14, 15> ^•'U vrac«i]sici cmevniK), foo£odkl in odmevi), 17, 18» 24; ob nedeljah pa ob 6, J. », 9, 10, 11, 12, 13, H, 15, U- 19-30 (radijski dnevnik), **. 23 in 24. S 2. DECEMBRA Glao! D°bl'° iutro ~ 81°-Pionfe »*tineja - 9.05 dala v • tednik - 935 Go" doma rUmu ~~ 1020 Pri vas ttisto-rTt ^ Minute z violi-1230 ? -Borjem Ozimom — Po cl«iire.tljski "»sveti — 12.40 «aj0 v ce - 1330 Priporo-in bes*!? ~~ 1410 S Pesmijo 15.40 Pod° po Jugoslaviji - l60°JVnnjak>P!!'ni PeVd 16.40 S w lga,.trga — 16.55 Glas ^mb£cligra - n.io Z an- b° - Si°achim Ewcn Com-18-15 n«i ■ Grcmo v kino — l8-«5 Sx'Ino s^ oh isti uri -n°č oi, 8ost — 1900 Lahko kc5>ter JCT'r 2000 Plcsni or-S^ski v-V- ?a8reb v olim-£a nrii,dSl V Munchnu — 21.10 ?abav'nV ra7v°d'"''o - 11.28 ^ktor T radi'ska ig'-a: lil-^•20 o«i,ines Pripoveduje — ? - 23n*Va ^scljon- m v • P°smijo in ple- h nov> teden, ■Pro8ram lobota!?dni.akordi _ 8.40 J^rainV. a,lu 202 ~ 1240 ^Vadmn/VOkov-14.00 Ne- vn^mbn govori ~ 14-20 Z 31 'fctc i "H . 14-35 Glasbeni filmska wjp zabavni zbo- S 16.05 Dan8lasba in «e »»j 815 Haa -eS Smo zbrali _ Rn° I'lstn,lmam Slast" - ^ul8-40"j^^vneglas >'Ja ■Si ^i"etn vi0.05 0P,ro8»-am ukno i9.oozp„na ."• p:°- 19*w minut hu-y-U5 Za vsakogar v £vniškn , *vei — 20-20 ^^^ffi^n^ 1972 S ^, *>obot„- 1 dneva — 23.S5 r?tn! nočni koncert Z ieei L ^venske poezije 3- DECEMBRA ffe^f tro - 8,5 R, <1ktUs-! 8°irokc: Karius 5» - 9805° !kladV>e » So °Variši J°;^?c P°»> del JO. 10-25 Pesmi čestit-10,45 Nasi vnl 310 in PO-Vmes ob 11.50 Po- govor s poslušalci — 13.30 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Nedeljska reportaža — 15.50 Z domačimi ansambli — 16.00 Popularne operne melodije — 1630 Humoreska tega tedna; Selitev — 17.05 Radijska igra: Agent iz Va-duza — 18.00 Zabavno glasbena oddaja — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse DrugI program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski cocktail — 14.00 Glasba ne pozna meja — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 športni dogodki dneva — 20.10 Igramo kar ste izbrali, vmes ob — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Dogodki dneva — 23.55 Iz slovenske poezije 4. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.i5 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 ' Z velikimi zabavnimi orkestri — 9.40 Cicibanov svet — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Joseph Huydn: Simfonija št. 88 v G-duru — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Slovenski amaterski pevski zbori po jo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 V galeriji lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Zvoki in barve orkestra Les Baxtcr — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Petnajst minut za EP — 20.00 Ti in opera — 22.15 Za ljubitlje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pogovori — 14.20 Sprehodi instrumentov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah — 16.05 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Pota našega gospodarstva — 17.50 Deset minut v ritmu Latinske Amerike — 18.00 Izložba hitov — 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Kulturni mozaik*— 19.05 Igramo za vas — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 V svetu klasicističnih mojstrov — 20.50 Večer umetniške besede: Minca Jerajeva (ponovitev) — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Koriccrtantni jazz — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih: Pavle Merku — 23 55 Iz slovenske poezije LlJ 5. DECEMBRA 4.30 Dbbro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Pri skladatelju Urošu Kreku — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in pevci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Silva štingla — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Od melodije do melodije — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Popoldne baročne glasbe — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Petnajst minut za EP — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) 20.30 Radijska igra: Missa — 21.20 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zagrebški kvartet na posnetkih iz našega studia DrugI program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Lahka glasba na našem valu — 16.05 Radi smo jim prisluhnili — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Ljudje med seboj — 17.50 Deset minut z zabavnim orkestrom RTV Ljuhljana — 18.00 Parada orkestrov — 18.40 Jazz iz studia 14 — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Zabavni zvoki za vse Tretji program 20.05 V korak s časom — 20.15 Jugoslovanski zborovski skladatelji — 20.45 Minute s klarinetistom Igorjem Kar-linom — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 SalzburŠki festival 1972 — 23.40 Primož Ramovš: Suita za klavir št. 2 H 6. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori (ponovitev) — 925 Iz glasbenih šol — 9.45 Glasbeni spomini — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Jules Massenet: 3. dejanje opere Don Kihot — 12.30 Kmetijski nsaveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Eriporočajo vam — 14.10 Slovenske narodne v zborovskih priredbah — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Listi iz albuma orkestra Promenade — 17.10 Glasbena galerija — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Glasbene vinjete — 18.30 Naš razgovor — 1900 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 21.25 Tipke in godala — 22.15 S festivalov Jazza — 23.05 Literarni nok- turno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana —- 16.05 Srečanje melodij — 16.40 Mladina sebi in vam — 17.40 Mejniki v zgodovini — 17.50 S slovenskimi instrumentalnimi ansambli — 18.00 Popevke na tekočem traku — 18.40 Beat ansambli in pevci — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Izbrali smo vam Tretji program 20.05 Kultura danes — 20.20 Operni koncert — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.00 Razgled) po sodobni glasbi — 23.20 Sergej Pro-kofjev: Sonata za flavto in klavir, op. 94 — 23.55 Iz slovenske poezije 7. DECEMBRA 430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Mali pevski sestavi pojo pesmi slovenskih skladateljev —r 10.20 Pri vas doma — 12.10 Glasba za čembalo in za trobento —' 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladina poje — 1430 Sestanek instrumentov — 14.40 Med šolo, družino in delom — 15.40 Elegija in balada — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvoki z orkestrom Domenico Savino — 1830 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Petnajst minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Srečanje z ^Dimitrijem Sostakovičem Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Mehurčki — 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev — 1435 Glasbeni variete — 1535 Slovenski pevci zabavn^ glasbe — 1630 Levo, desno, naokrog — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Naš intervju 17.50 S di\iland ansamblom Jožeta Privška — 18.00 Šesta-, nek ob juke-boxu — 18.40 Jazz za mlade — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes Tretji program 20.05 Po naši domovini — 20.55 Mednarodna radijska univerza — 21.05 Pet stoletij evropske zborovske glasbe — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Marijan Lipovšek: Nacionalno v slovenski glasbi — 22 25 Praška pomlad 1972 — 23.55 Iz slovenske poezije 8. DECEMBRA 430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Koncert za mlade poslušalce — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Odlomek iz drugega dejanja Kogojevih Crnih mask — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 1330 Pripore.a-jo vam — 14.10 Za otroke otroške pesmi — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital klarinetista Marka Lcd-nika — 16.00 Vrtiljak — 16 40 Popoldanski sestanek z orkestrom Robert Hanell — IT.10 Operni koncert — 17.50 Človek in zdravje — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Petnajst minut za EP — 20.00 Jubilejna oddaja ob 80-letniei skladatelju Luke Kra-molca — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.05 Vedri zvoki — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) 1435 Glasbeni variete — 15.35 Vodomet melodij -— 16.05 Beat glasba po svetu in pri nas — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Svet in mi — 17.50 Deset minut z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.00 Glasbeni cocktail — 18.40 Z vel i kinu plesnimi orkestri — 19.00 Odmevi z gora —- 19.20 Kitara v ritmu — 1935 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Tretji program 20.05 Radijska igra — 21.00 V starem slogu — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Zborovski portreti velikih skladateljev — 22.00 Dubrovniške poletne igre 1972 — 23.40 Johann Christoph Bach: Sonata za flavto, violino, violo in bas v G-duru — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska CP Gorenjski tisk Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-135 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21 835, novinarji 21-860, maloogla-sni Jn naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par Mali oglasi: beseda 1 din naročniki Imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. i 2. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Marksizem, 11.30 Književnost (RTV Sarajevo), 16.30 Košarka Jugoplastika : Crvena zvezda — prenos (RTV Zagreb), 18.00 Obzornik, 18.15 Gospod Piper — serijski barvni film, 18.45 Filmska burleska, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.35 Večer z Moj mirom Šepetom, njegovimi gosti in plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 21.35 Carmen Maje Pliscckaje — barvna oddaja, 22.00 Medicinski center — serijski barvni film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) 3. DECEMBRA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Pet minut po domače, 9.45 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Vitez Vihar, Vsi vlaki sveta, 11.50 Po. ročila, 11.55 Mestece Peyton, 12.45 TV kažipot, 13.15 Vaterpolo Dinamo : Partizan — posnetek yj. Budimpešte, 14.00 Hokej Jesenice : Medveščaik — posnetek, 15.10 Vsi vemo vse — pionirski kviz, 16.10 Po domače z ansamblom Francija Puharja, 16.45 Za konec tedna, 17.05 Dediščina Toneta Cu farja, 18.15 Poročila, 18.20 Dvanajst stolov — 2. del sovjet, barvnega filma, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 32-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Mojstri — humoristična oddaja (RTV Beograd), 21.15 Stih in pesem (RTV Zagreb), 21.30 Športni pregled (JRT), 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) 4. DECEMBRA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Gori, doli, naokoli: Vreme — barvna oddaja, 18.10 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Kre-menčkovi — serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Zdravo mladi (RTV Zagreb), 19.45 Risanka, Ta teden naTV ' V nedeljo bomo ob 18.15 gledali drugi del barvnega sovjetskega filma DVANAJST STOLOV — uspele filmske adaptacije satiričnega romana Ufa in Petrova. Barvni film BELE SENCE, ki bo na sporedu v torek ob 20.35, je bil že napovedan. Naj vas spomnimo le, da prikazuje življenje in navade Eskimov na skrajnem severu Kanade, in da v glavni ▼logi nastopa odlični igralec Anthonv Ouinn. Sreda, 6. decembra, ob »J5: RDEČE IN CRNO Henri Stendhal, zname-aiti predstavnik francoskega analitičnega romana, je zaslovel predvsem • štirimi deli: Rdeče in črno, Lucicn Leuvven, Italijanske kronike in Parm-ska kartuzija. V romanu Rdeče in črno, »kroniki leta 1830«, opisuje življenjske izkušnje in boje ambicioznega mladega izobraženca, ki mu tedanja družba ne daje tistega, kar od nje pričakuje. Na- daljevanko (5 zgodb) je posnela angleška BBC. V Četrtek, 7. decembra ob 22.15 bomo videli posnetek opere Bohuslava Mart i nuj a ŽENITEV iz slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. To je komična opera v dveh dejanjih in pripoveduje o starem samcu, ki si vse življenje želi božajoče ženske roke in toplega ognjišča v lastnem domu, a se tik pred izpolnitvijo te želje iz nekega trenutnega, usodnega nagiba, umakne in pobegne. Petek, 8. decembra, ob 20.40: DEKLE V IZLOŽBI — italijanski film; režiser Luciano Emmer v glavnih vlogah: Lino Ventura, Marina Vlad.v, Magali Noel, Bernard Fresson; Film opisuje življenje italijanskih emigrantov — rudarjev na Nizozemskem, za kontrast pa prijetno preživeto nedeljo dveh glavnih junakov — mlajšega in starejšega rudarja z dvema lahkima dekletoma. Pravo mojstrstvo izpričujejo prizori iz rudnika. Svojo filmsko pot je režiser namreč začel kot dokumentarist in se tudi kasneje ni izneveril tej zvrsti. 19.0, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Mala antologija jugoslovanske TV drame — I. Štivičič — Jajčarji — drama TV Zagreb, 21.35 Kulturne diagonale, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Nemščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Tiktak: Mlada Breda r— barvna oddaja, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Poje vam Robert Young, 19.00 Mozaik, 19.05 Regionalna arhitektura: Kmečka arhitektura na Notranjskem — barvna oddaja, 19.25 Tehnika upravljanja: Proračunska kontrola, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Bele sence — barvni film, 22.15 Likovni nokturno: Zvest Apo-lonio — barvna oddaja, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) 6. DECEMBER 8.55 Tretja konferenca ZKJ — prenos, 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Vitez Viihar — serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Po domače z ansamblom Toneta Žagarja, 18.55 Mozaik, 19.00 Od filma do filma, 19.20 S kamero po svetu: Med Indijanci v Kordiljerih — barvna oddaja, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Stendhal: Rdeče in črno — 1. del, 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) 7. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.15 Vsi vemo vse — pionirski kviz, 18.15 Obzornik, 18. 30 Vsi vlaki sveta — serijski fiim, 18.55 Mozaik, 19.00 Sedem morij: Rdeče morje — barvni film,' 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.25 V. Petrovič: Pop-je z ožganega grma — 1. del, 22.15 B. Martinu: Ženitev — 1. del, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) K HVA I.VAUiA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Drsanje — oddaja iz cikla Rekreacija, 18.40 Ekonomsko izrazoslovje: Poslovne banke, 18.45 Poje Mitja Gregorač, 19.05 Mozaik, 19.10 Profesor Baltazar — barvna risanka, 19.20 Enotnost po dubočan-sko, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Reportaža, 20.30 3-2-1, 20.40 Dekle v izložb; — italijanski film, 20.00 Sedem morij: Indijski ocean — barvni film, 20.50 Poročila (RTV Ljubljana) ki Kip Kranj CENTER 2. decembra jug.-ital. barv. film MAESTRO IN MARGA-RITA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma SPREHAJANJE PO POLETNEM DEŽJU ob 22. uri 3. decembra premiera amer. barv. filma PATTON — JEKLENI GENERAL ob 21. uri 4. /decembra ital. barv. film JEGULJA ZA 300 MILIJONOV ob 16., 18. in 20. uri 5. decembra ital. barv. liim JEGULJA ZA 300 MILIJONOV ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIC 2. decembra amer. barvni film MURPHYJEVA VOJNA ob 16., 18. in 20. uri 3. decembra amer. barvni film BOEING — BOEING ob 14. uri, amer. barv. film MURPHYJEVA VOJNA ob 16. in 20. uri, jug.-ital. barv. fHm MAESTRO IN MARGAR1TA ob 18. uri 4. decembra premiera amer. barv. filma DREVO SPOZNANJA ob 16., 18. in 20. uri 5. decembra amer. barvni film DREVO SPOZNANJA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 2. decembra amer. barvni film PLAMEN NAD SMIRNO ob 16., 18. in 20. uri 3. decembra amer. barvni film PLAMEN NAD SMIRNO ob 15. in 19. uri, amer.-ital. barv. film UBIJ VSE IN VRNI SE SAM ob 17. uri 5. decembra amer. barvni film BOEING — BOEING ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 2. decembra amer. barvni film NED KELLY ob 16., 18. in 20. uri » 3. decembra amer. barvni film VRNITEV SEDMIH VELIČASTNIH ob 15. uri 4. decembra amer. barvni film BOEING — BOEING ob 18. in 20. uri Krvavec 3. decembra amer. barvni risani film bamby ob 16. uri, ital. barv. film premični ciu ob 19. uri Škofja Loka SORA 2. decembra itaf.-.špan. bar*, film CRNI GUSAR ob 18. 20. uri 3. decembra ital. špan. barv. film CRNI GUSAR ob 16. j 20. uri, ital. barv. film K? SO SE ŽENE UČILE UVBl-TI ob 18. uri 4. decembra jug barv. ft*0 ŽARKI ob 19. uri 5. decembra jug barv. ŽARKI ob 20. uri Železniki OBZORJE 2. decembra ital. barv. f'1^ KO SO SE ŽENE UČIL* LJUBITI ob 20. uri 3. decembra jug.-ital. bar^ film TRI URE DO ZMAGli ob 17. in 20. uri Radovljica i 2. decembra amer. °ar^j film ZADNJA DOLINA ob j* uri, amer. barv. film SLA^ NJE ob 20. uri 3. decembra japon. .^^jfl fiim film OBRAČUN POUlV ob 16. uri, amer. barv. to* SLAČENJE ob 18. uri, a«** barv. film ZADNJA ob 20. uri 4. decembra amer. film BALADA O MAGIJU ob 20. uri barvaj er. JjJJJJo film PLAMEN NAD S ob 20. uri Bled 2. decembra angJ. barv. ROP IN PREVARA ob « * M. uri 3 decembra angl barv. tff KOP JN PREVARA ob 15-, ]* Jn 20. uri 4. decembra amer. barv"' film VENEC POPKOV ob ' 5. decembra amer. bar^ film VENEC POPKOV ob » «1 20. urj Jesenice RADIO 2. decembra I rane. bar*" film VZORNA DEKLETA , 3. decembra Irunc. ba^ film VZORNA DEKLETA 4. decembra hal. barv. ONEMOGOČITE TORJA STERLINGA gJ 5. decembra itai. barv. {L, ON1.MOGOČITE IN5P* TORJA STER1JNGA Jesenice PLAVŽ 0 2. decembra ital. bar*. ONEMOGOČITE TORJA STERLINGA & 3. decembra ital. ONEMOGOČITE TORJA STERLINGA ^\ 4. decembra Ivane, "j film VZORNA DEKLEl»fl 5. decembra Iranc » j film VZORNA DEKlf** Dovje Mojstrana 2. decembra film MAŠČEVANJE ^ COULDER . 3. decembra 't^gV film PLOHA DOLA^ ^ Kranjska gora bftff. 2. decembra ita-jgV^ j film PLOHA 3. decembra >$&»J KDOR POJE. 7f ^ n Javornik 2. decembra film PANIKA V J 3. decembra jE jjA* film MAŠČEVAN^ COULDER GLAS * 13. STRAN [»■m i li i--— Nagradna križanka VODORAVNO: 1. zadrege, težave, tesnobe, 7. letala, 13. mali razposajenec, 15. prebivalci ene naših republik, 16. lahka prozorna tkanina, 17. filmski igralec iz Pulja, Igor, 18. grajski oskrbnik, srednjeveški castcllanus, 21. severnoindijska reka, Pritok Jumne, ki se izliva v Ganges, tudi okrajšano angleško Ime Kenneth, 22. Gita Vončina, 23. izvršna enota, 24. središče vrtenja, 26. znak za kemično prvino galij, 27. znan lokal v Ljubljani, v španščini reka, 29. gora v Kamniških planinah, 34. enice, 36. skandinavski drobiž, 37. utrip žile, 39. nauk o lastnostih diamagnetnih snovi, diamagnetikov, 42. estonski kraj v Riškem zalivu (ZSSR), 43. vrsta tlaka ali obloge. loterija 1 2 3 4 5 6 i a •3 11 12 13 15 mu 16 1? m 19 20 21 22 HH| i 2j f ^ m 27 " 29 30 31 32 'yT ' 36 •vi 3f 39 'rO 42 <& NAVPIČNO: 1. kratica za Socialistično republiko Slovenijo, ■ une dveh rimskih kraljev, starorimsko Osebno ime Tarkvl-^1U^ SODa< *« akti, pismeni sestavki, 5. avtomobilska oznaka Kotor, 6. staroitalijanska plemiška in viadarska družina, ^muslimansko žensko ime, 8. avtomobilska oznaka za Benet-^. jyer,czia), 9. kratica akademskega naslova, inženir, 10. ča-svm v starec> 11- ilegalec, nezakonit aktivist, 12. pravoslavna tui a l,°vt'ODa> 1*. otoček v Prespanskem jezeru, 19. skrajšano cJe m°ško ime (Teodor), 20. srbohrvaška kratica za Narodno ^»obodilački rat, 22. gred, tram, telovadno orodje, 25. okraj-p n "ariv 2a Sibirijo, 28, človek z velikimi očmi, okač, 30. vrsta t*!tt»ts ^ v,ozkov» ime P° pripadnikih joge, 31. sanje, 32. flv al*ava za tretiranje, 33. samotežni voziček, preprost voz na Pra^k 35' žensko ime (Prodnikova), 38. vrsta pralnega o»„ , ' 40, Prva in zadnja črka abecede, 41. avtomobilska *»aka za Tetovo. j Rešitev pošljite do četrtka, 7. decembra, na na-slov: Glas, Moše Pijadeja 1, Kranj, z oznako Na-Sradna križanka. Nagrade: 1.: 50, 2.: 40, 3.: 30 din. Danes v kinu Center Moj »jster in Margareta ,e Hlm, ki ga ne bomo šli 8'edat za zabavo, saj spada mcd filme, ki nas pustijo ne-ra<.poh>iene, nas silijo v razmišljanje, prisilijo, da sc zazremo vase in v svet, ki nas °bda/a. Zgodba je preprosta. Govori nam o 'nemoči člove-*a. vprašuje nas, ali smo res Mudje fisf,', ki vladamo svetu l" sebi. Prizorišče dogajanja le Moskva, čas nedoločen. Pu Sec Masjudov svojega dranP sfct'fia dela o Ponciju Pilat« ne. s'ne uprizoriti, saj se v nie>n sprašuje o upravičeno-stl vsakršne oblasti, ki da je vedno nasilna in bi morala °'tl Je prehodna oblika orga-Ml^aci;e družbe. Združenje pi-*arrijev se po direktivi Z Vr}}a obrne proti njemu, pre-*"lera drame odpade, a dru-*° /utro časopisi objavijo ne-gat,vne kritike predstave, ki je sploh ni bilo. Ker se Mas-judov ne spreobrne, ga odpeljejo v umobolnico. Na pomoč mu mora priskočiti sam satan v podobi profesorja črne magije Wolanda. Ta najprej obračuna s predsednikom Združenja pisateljev Berliozoni, ki mu tramvaj odreže glavo, dramaturgom predstave in glavnim kritikom. Nato priredi s sodelav. cema večer črne magije, na katerem razgali občinstvo kot pohlepneže, ki jim je mar la za denar in lepe obleke, ki jih razgrabijo, čeprav so jim dane na čudežen način, pri tem jih ne zanima noben dialektični materializem. Tako Petrovičev film, ki ga je vse-kakor vredno videti, obsoja nasilje totalitarne stalinistične oblasti, a hkrati priznava, da človek sam ne more razrešiti nekaterih temeljnih problemov svojega življenja. Z. Božič Srečke s so zadele končnicami dinarjev 0 1.0 27220 1.010 95010 510 124200 10.010 262370 150.010 448500. 10.010 81 20 931 50 4591 300 84271 1.000 0916S1 10.020 251371 10.000 02 20 282 50 08682 500 69732 500 389322 10.000 642302 10.020 755332 10.000 3 10 21693 510 42833 2.010 97763 2.010 479923 10.010 84 40 334 50 92144 2.000 98404 1.000 026454 10.000 725754 10.000 95 30 3425 200 94315 500 500815 10.000 26 20 096 50 28026 520 522826 10.020 653566 10.000 7 10 04647 510 91167 2.010 95647 1.010 222847 10.010 38 30 58 20 3898 200 60768 500 95A58 520 189948 10.000 49 20 59 20 009 100 409 100 8329 300 21539 1.000 31229 500 154669 10.000 jlj PREŠERNOVO P J GLEDALIŠČE TOREK, 5. decembra, ob 19.30 za red PREMIERSKI — R. Dubillard: NAIVNE LASTOVKE; gostuje SNG — Drama iz Ljubljane. Koncert v Gorjah RTV Ljubljana in Ljubljanska banka sta v nedeljo popoldne priredila v domu TVD Partizan v Gorjah Koncert iz naših krajev. Nastopili so Alpski kvintet, ansambel Jožeta Kampiča, vokalni kvartet DO, trio Vilija Petri-ča s pevcema Majdo Renko in Milanom Golobom, domača godba in humorist — domačin Franc Ppklukar. Prebivalci Gorij so dvorano napolnili do zadnjega kotička in so bili z cnourno prireditvijo zelo zadovoljni. J. Ambrožič Spominski večer Decembra bo na Jesenicah spominski večer, ki ga pripravlja kulturno-umetniški klub Tone Cufar. Literarno-glasbeni večer bo posvečen trem jeseniškim literatom: Slavku Savinšku, Tonetu Cu-farju in Viktorju Gregoraču. Na tem večeru bo sodeloval ženski pevski zbor Jesenice in recitatorji Odra mladih. D. S. TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 6 din, špinača 10 do 12 din, korenček 5 do 6 din, slive 8 din, jabolka 3,50 do 4 din, pomaranče 12 din, limone 12 din, česen 15 do 16 din, čebula 5 din, fižol 10 do 14 din, pesa 4 din, kaša 7 do 8 din, paradižnik 8 din, hruške 9 do 10 din, grozdje 8 din, kokoši 18 dih, ajdova moka 8 din, koruzna moka 3 do 3,50 din, jajčka 1,10 do 1,30 din, surovo maslo 30 do 32 din, smetana 14 do 15 din, orehi 60 do 70 din, klobase 8 din, skuta 14 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 do 12 din, paprika 8 do 9 din, krompir 1,80 do 2 din, žganje 24 din, med 22 din TRŽIČ Solata 5 din, korenček 7 din, jabolka 5 do 6 din, limone 12 din, česen 18 din, če. bula 5 din, fižol 14 din, pesa 4 din, kaša 9 din, ajdova moka 6 din, jajčka 1,20 do 1,50 surovo maslo 19 din, smetana 17 din, orehi 70 din, klobase s kašo 14 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, krompir 2 din Nagradna igra v Pratiki, v Pavlini kupon l*:.... \mm so s< V KRANJU Ferbar Metod in Gantar Ve. ra, Traven Stanislav in Mesec Marija, Justin Franc in Arh Marija, Pivk Viljem in Lu-skovec Irena, Zaje Maksi mi-ljan in Zorman Marjeta, Logar Janez in Delavec Frančiška, Križnar Lovrenc in OsoL njik Dragica, Dragojlovič Ra-doš in Šemrov Majda, Golob Janez in Sušnik Marija, Nizić Jurica in Salanin Mara, Jež Marjan in Šnajder Plubica, Mrgole Martin in Koželj Marija, Kristan^ Janez in Zore Marija, Zevnik Peter in Že» rovnik Marija V ŠKOFJI LOKI Slane Radovan Janez in Ma. jer Mojca, Mesec Anton in Okorn Ana, Demšar Rajko in Kristan Milka, Nclec Frančišek in Kern Marija, Mlinar Anton in Modrijan Mira, Do> lene Rudolf in Jeram Alojzi-ja, Jugovic Ladislav in Ko« Ana, Cemažar Venceslav ia Oblak Milka V TRŽIČU Svegel Franc in Hladnik Berta, Bertoncelj Milan ia Planinec Viktorija umrli so V kranjski občini sta umrla Lenčc Erna, roj. 1917 in Hoče, var (m.), roj. 1972, medtem ko v tržiški in škofjeioilsj občini nj umrl nihče. DO LIK razstavlja V mali dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenfcaa so dan pred dnevom republike s kratkim kulturnim programom odprli kolektivno slikarsko razstavo članov jeseniškega Dolika. Jeseniški slikarji že nekaj let prav na dan republika v obliki kolektivne slikarske razstave prikazujejo svoja najno* vejša slikarska dela. Tokrat se s svojimi deli predstavlja osemnaist avtorje«« Razstava bo odprta do 10. dcceecbra OB TISOCLETMiCI LOŠKEGA GOSPOSTVA Piše dr. Pavle Blaznik (22) Neposredno po izgonu naj-trdovratnejših loških lutera-nov je sledil tako imenovani reverz, s katerim se je mestna avtonomija nevarno zamajala. Po besedilu reverza sta bila loški mestni sodnik ni mestni svet neposredno podrejena freisinškemu škofu. Pravica do prve sodne instance je škofji Loki sicer ostala, toda samo do preklica. Dru[>a instanca je pripadala loškemu oskrbniku, spričo česar ni bilo več dovoljeno neposredno apelirati na deželo. Frcisinški so imeli pravico klicati na grad vsakega meščana brez izjeme. Brez dovoljenja loškega oskrbnika ni mogel nihče postati loški meščan. Celotno vodstvo mesta bi moralo biti po besedilu reverza za večne čase v rokah izrazitih katoličanov. Pri nakupu hiš ali zemljišč izgnanih meščanov je bilo treba dobiti oskrbnikovo soglasje. — Z reverzom jc frcisinški škof dosegel pomemben uspeh, Škot ja Loka je morala opustiti sleherno misel, da bi se izmotala izpod njegove oblasti in postala podrejena neposredno deželi. Šc več! S tem, da jc mogel oskrbjrtk pozivati meščane na grad, je postala močno problematična tudi pravica mesta do prve stfclne instance. Mestna avtonomija sc jc zamajala v temeljih. Verski boji so sicer utihnili, toda posledice so se še naprej čutile, kajti meščanom vsiljeni reverz je stalno kalil odnos med gospostvom in mestom. V prvih letih 17. stol. SO Ločani poslali v Freising odposlanstvo, ki naj bi doseglo ukinitev vsiljenega reverza. Odposlanci so nagla-šali, da je prišlo do reverza zaradi verskih vprašanj, ki so pa sedaj vsa rešena. Dosegli niso nič. Nasprotstva so se le šc poglabljala. Ločani so določno izjavljali, da niso več voljni držati se reverza; oporo so imeli vsekakor pri deželi. Stališče obeh strank jc bilo tako nasprotno, da je prišlo do procesa, ki jc trajal nad 30 let. Medtem ko so se Ločani skušali naslanjati na deželno gosposko, so se freisinški sklicevali na deželnega kneza, češ da sme le on reševati tožbe glede pravic podložni-kov v mestih in na podeželju. V času odprtega procesa so se vrstili mestni sodniki, ki so sicer prisegali pred loškim oskrbnikom, toda nc po tekstu,, ki ga jc zahteval reverz. Ko leta 1636 oskrbnik ni hotel potrditi novega sodnika, je sledil še poseben sodni proces. Do končne poravnave je prišlo šele leta 1637, ko je pritisnila notranjeavstrijska vlada. Po njenem nasvetu je bila sestavljena posebna komisija, v katero je poslala mimo nasprotujočih si strank svoje zastopnike tudi vlada. Po dolgotrajnih pogajanjih, v katerih so bili loški zastopniki izredno tankovestni, je prišlo naposled do sporazuma, na podlagi katerega je reverz zamenjala tako imenovana transakcija. Na novo izvoljenega mestnega sodnika jc sicer šc vedno potrjeval loški oskrbnik, ki je pa smel potrditev odkloniti le na temelju res pomembnih vzrokov. Poudarjeno je bilo, da pripada prva sodna instanca mestnemu sodniku. S transakcijo je bila oskrbniku izvita iz rok pravica, da je lahko po mili volji klical meščane na grad, kar je dotlej resno ogrožalo škofji Loki sicer priznano prvo instanco. Nič več ni bila poudarjena zahteva, da se meščani ne smejo obračati na kroge zunaj organov loškega gospostva. Predvsem pa je bilo važno, da je izvajanje pogodbe ščitil cesarjev pečat. Če je dotlej mestni sodnik moral priseči škofu kot zcmljiškc- LJUBLJANA — Razstava risb frartcosklh mojstrov. V počastitev dneva republike je Narodni muzej Ljubljana v razstavišču Arkade odprl razstavo RISBE FRANCOSKIH UMETNIKOV 19. IN 20. STOLETJA. Ciklus prikazanih dragocenosti so mu poslali iz Narodnega muzeja v Beogradu, organizacijo redkega kulturnega dogodka pa je omogočila Kulturna skupnost SRS. Večina risb pripada zbirki leta 1939 umrlega pariškega založnika in ljubitelja slikarstva Ambroisa Vollarda, ki jo jc malo pred smrtjo podaril svojemu beograjskemu prijatelju Erihu šlomoviću. Ker tudi šlomoviča ni več med živimi, je ciklus enkratnih stvaritev — vmes so dela cele vrste svetovnoznanih virtuozov čopiča in svinčnika, od študij Ca-milla Pissarroja, Edgarja Degasa, Perra A. Renoira in Toulu-se-Lautreca, do osnutkov in skic Pabla Picassa ter kiparja Augusta Rodina — prešel v varstvo Narodnega muzeja. T. G. mu gospodu, ga je odslej vezala prisega še do deželnega kneza, s čimer so se zemljiškemu gospostvu tudi v tem pogledu ožile stare pravice. Sicer pa se je mestna avtonomija razvijala v smeri, da so imele široke plasti meščanstva prav malo vpliva na vodstvo mestne uprave. Pri vsakokratnih letnih volitvah je izpraznjena mesta v svetu izpopolnjeval svet sam. Notranji svet je jemal nove člane iz zunanjega sveta, zunanji svet je dopolnjeval število iz vrst gmajne. Nato je sledila mutacija. Gmajna je namreč imela pravico odpo-klicati iz notranjega sveta dva člana, notranji svet pa podobno štiri člane iz zunanjega sveta in jih zamenjati z novimi iz gmajne. Ob tej priliki so odstopili tudi štirje zastopniki gmajne, vendar so bili lahko znova izvoljeni na to mesto. Kandidate za novega sodnika je postavljal notranji svet: poleg prejšnjega sodnika jc zbral šc dva kandidata iz svojih vrst, nakar je celotno mestno prebivalstvo z meščanskimi pravicami izvolilo za sodnika enega izmed treh predlaganih. — Mestne korporacije so bile prepogosto razdvojene; često ni bilo prave enotnosti niti med člani znotraj vsakega sveta, ki sta zasedala v istem prostoru. Niso bili osamljeni primeri, da je mestni sodnik samovoljno dosegal sebi ustrezne sklepe na način, da je vabil na sejo samo določene .člane sveta. Nepravilosnti pri vodstvu je znalo izrabiti zemljiško gospostvo, kajti spori mćd gmajno in mestnim svetom so se v naslednjih letih še bolj zaostrili. V takih razmerah jc loški glavar uspel pri deželi, da je bil odobren njegov predlog za nov loški mestni red (1747), ki je odpravil mutacijo, v občino je pa bilo pritegnjenih le 36 meščanov, ki so jih še naprej predstavljali štirje zastopniki. Tako okrnjena občina je skupno s člani zunanjega sveta volila sodnika, in to za dobo treh let iz vrst kandidatov, ki jih je kot dotlej predlagal notranji svet. Občina je sicer mogla iz tehtnih razlogov ugovarjati izboru kandidatov in zahtevati nove ter zahtevo trikrat ponoviti, toda če je občina trmoglavo zavračala izvolitev iz vrst prcdlagnih kandidatov, je mogel notranji svet sam postaviti sodnika. Vpliv občine je bil okrnjen tudi simbolično; odslej namreč prejšnji sodnik ni več izročal sodne pravice kot simbol oblasti predstavnikom občine. Prvi uspehi reorganizirane glasbene šole Glasbena šola v Tržiču je bila vse od ustanovitve pa do leta 1965 med najboljšimi. Po tem letu pa je dejavnost začela upadati. Zmanjšal se je proračun, odpustiti pa so morali tudi štiri sodelavce. Letos se je glasbena šola kot posebna enota priključila osnovni šolj heroja Grajzerja. O delovanju glasbene šole po reorganizaciji smo se pogovarjali sr. vodjem šole Otom Zazvonilom. »Kakšni so prvi rezultati, ki so se pokazali po reorganizaciji?« »Ko smo se 1. septembra priključili osnovni šoli heroja Grajzerja, se jc takoj povečal vpis. Junija se je vpisalo v šolo 45 učencev, zdaj pa jih je že 84. Zato smo morali najprej dobiti še dodatno pomoč. Kajti za dva zaposlena pedagoga, kolikor smo jih imeli po reorganizaciji, bi bilo delo nemogoče. K sodelovanju smo pritegnili dva domačina in enega pedagoga iz Kranja. Posebej moram omeniti, da je obvezni stranski dopolnilni predmet Nauk o glasbi zadnji dve leti doživljal krizo. Tudi instrumentalni pouk, ki je glavni predmet, teče nemoteno. Obisk pri pouku je reden in ni več neopravičenih izostankov.« »Za katere instrumente je pri učencih največ zanimanja?« »Največ učencev sc uči klavirja in harmonike, manj pa je zaseden oddelek za pihala in trobila. Povečali bomo oddelek za brenkala, še posebej pa odsek za kitaro, za kar jc veliko zanimanja. Seveda pa nam manjka še pedagog, ki bi prevzel pouk odseka za kitaro. Pouk je od jutra do večera, ker imajo učenci dvoiz- menski pouk na rednih šolah.« »Ste v tem kratkem obdobju, ko ste se priključili osnovni šoli heroja Grajzerja, že kaj nastopali?« »Imeli smo dva javna nastopa v glasbeni šoli, snemanje na RTV Ljubljana. Sodelovali smo tudi na svečani akademiji matične šole za dan republike. Decembra pa bomo sodelovali tudi pri Ve* selem toboganu, ki bo v Tržiču.« »Kakšni so načrti?« »Nadaljevali bomo z našimi javnimi nastopi, občasnimi snemanji za radijske oddaje »Iz glasbenih šol« po radiu Ljubljana in predstavljali naše učenec na lokalni radijski postaji Tržič. Udeležili se bomo tudi mladinskih glasbenih festivalov, ki jih organi;«1'3. Društvo glasbenih pcdagog°Y Slovenije. Skratka, sodelovali bomo povsod, kjer nas bodo potrebovali. Načrti nadaljnjega delovanja so zelo obširni in čc nam bo Temeljna izobraževalna skupnost pri tem pomagala* bomo zastavljene naloge lan-ko tudi uspešno izpolnili- potrebno pa bo tudi čimvecje sodelovanje med starši ifi lo ter z vsemi, ki jim je tura količkaj pri srcu.« j. Piškur kul- Večna lovišča V soboto,'25. novembra, je bila v Cankarjevem domu ^ Tržiču premiera komedije Mire Štefanac Večna lovišča, urno-prosvetno društvo Tržič. Delo je r je uprizorilo kulturno-prosvetno domačin Sašo Perko Vsi Anka Aha bila igralci so vloge dobro odigrali, najboljša pa J Anka Ahačič in ni prav nič zaostajala za igranjem P° j^.fa igralcev. Enako bi lahko rekli tudi za Toneta Mokoreta, Vrhovnika in Jožeta Zupančiča. zbor iz Trbovelj na Javornika 'ki jav°r' V torek zvečer so odpotovali v Trbovlje predstavni ^ p niške Svobode, ki letos praznuje 50-letnico svojega o ^boij 40-letnico dramskega odseka. Da bi lep jubilej ka^-k ^iane slovesno proslavili, so povabili tudi letos na Javoi .^xC^° trboveljske Svobode II., ki z javorniško že dalj časaTrboveiJ uspešno sodeluje. Člani mešanega pevskega zbora iZ^^e^')° bodo v kulturnem domu na Javorniku gostovali lp g soboto. (Ne)čistoča in (ne)urejenost našega mesta Sleherno naselje, rhesto ali vas je podoba ljudi, ki v njem prebivajo. Zunanji videz človeških bivališč, videz cest, parkov in Plenic je pravzaprav zrcalo odnosa posameznikov do samih sebe in do soobčanov. To zrcalo jasno odseva njihovo vzgojo, njihov smisel za čistočo in njihovo srčno kulturo Ko človek hodi po Kranju, brznajde obilo si "'sijanje o kulturnem nivoju ljudi. Očitno je; da prebi-st '£en} našega mesta ni do či-gejCc m urejenosti. Ne bi mo lav 1CCI' da Prmianikuje de-urCev» ki bdijo nad snago blc- Dovolj jih je. A tudi če ZnaT '> dvakrat več'»ne bi K '..''i'i kos zanikrnosti Mnogim se-zdipopoi-Bar 7 noi"nialno, da prazen ci- toic °mot aIi papir' v ka" t0rtga so mu prodajalci zavili °stan' Vrže-i° na tia m da Po "e> denimo, kino dvorana liiV,;-.t!stavi nastlana najraz-Ce na Uhrih . UI oziroma pri zasme-stl, «Heh, lahko ueiotovi-aa Posod je -arji. lca ,ob so pločniki vrat nas', la- mi odpadki. ^ffponiuchmo pri čistoči ten.o ftio( sicer Vse za odpadke v "a Pretok, da pa bi Na "ckako zadostovale — 1 bi sc večina zave-sploh obstajajo, mimoidoči, ki ne-navlako zalučajo *■ zakaj tja, kamor spada. Papirček, prazna škatlica vžigalic ali časopis navadno pristanejo poleg košarice. Slednje so najčešće predmet besa divjakov, za katere je oznaka »nekulturne/« odločno premila. Večina posod jc poškodovanih ali pa ležijo^ na tleh kot žalosten spomenik nočnega razgrajaštva. Poglavje zase slaščičarn. Slašči' vhod morali mr.: njake. Ker jih ni, desno in levo od ni s papirjem. Zelenice prevzemajo vlogo zasebnih nogometnih igrišč, parkirnih prostorov ip avtomobilskih obvozov. Težko je najti park, ki bi sc ne dušil v nesnagi. Prav tako je malo zelenih površin, če/, katero občani ne bi speljali bližnjic. Table, ki jih je postavilo komunalno podjetje (če še stojijo), opozarjajo ljudi na čistočo in na spoštovanje nasadov. 2al so neučinkovite in vseeno bi bilo, če bi bili napisi v kitajščini. Ponekod se hišni sveti trudijo zaščitili zelenice s postavljanjem ovir, ki naj bi avtomobilom preprečile prehod. Tak primer je Gosposvetska ce-sta,: kjer so namestili zaporne kamne, pa so leti že par dni kasneje ležali izruvani v grabnu. Nekateri člani hišnih svetov, ki opozarjajo otroke na čistočo, so često izpostavljeni zmerjanju užaljenih staršev. Brez dvoma jc otrokom prostor za igro na prostem nujno potreben, toda treba je določiti posebna mesta, ki naj bodo samo za ta namen. Embalažno grafični zavod skofja Loka, Puštal 21 izpisuje prosto delovno mesto 2 izmenovodij v kartonažnem oddeFu OgOjl; b.) l^Vkv" ?<>klic in izobrazba: 2'- KV i , avec grafične, strojne ali lesne stroke, z , Vcc grafične, strojne ali lesne stroke; ti2 ia;ic ?elQ.Vne izkušnje: nem 0vnih izkušcnJ 2.: mestu, *hko J^ta delovnih izku nem mestu. dela na ustreznem delov- šenj na ustreznem delov- , „ mogoč takoj. Zainteresirani kandidati tne informacije telcfonlčno na naJ kani-^11 SC gasijo osebno v upravi. Ponud-lfe do *Z Z,m P°s,Jejo na gornji naslov. Razpis 2asedbe delovnih mest. Poglejmo še stanovanjske stavbe. Poglejmo vhode, veže, stopnišča! Večji del je vse novo ali vsaj novejše, v mnogih primerih pa lahko ugotovimo, da je to novo in novejše zanemarjeno in v razpadanju Ljudje so se navadili strogo razlikovati med »svojim« in »našim«, pozabljajo pa, da je naselja zgradila skupnost, torej oni sami. Tudi zelenice, ki naj bi bile okras četrti, je uredila skupnost. Potemtakem naj bi za vse objekte veljala enaka skrb. Cesto modrujemo, da bo treba ljudi pač vzgojiti. Res je. Ampak katere ljudi? Odrasle? Občani, ki ljubijo red in čistočo, vzgajajo v tem duhu tudi svoje otroke. Pač pa ne bo nihee več spreobrnil odraslega zanikrneža, kajti, kar se Janezek nauči, to Janez zna! Tak zanikrne/, tudi svojih otrok ne bo vzgojil. Vzgojo mora tedaj prevzeti družba — nc vzgoje odraslih, temveč vzgojo mladine. Družba je v tem primeru šola. Od prvega dne, ko učenec prestopi šolski prag, so pedagogi dolžni vcepljati mu ljubezen do snage in do urejenosti. Kot zrel človek bo imel potem to ljubezen v krvi in bo, v širšem pomenu besede, postal borec za zdravo okolje, o katerem danes veliko govorimo in pišemo, a prav malo sterimo. V nekaterih državah, ki glede čistoče naselij niso ravno na zadnjem mestu, imajo otroci v šolah ustrezen pouk. V okviru slednjega uprave organizirajo akcije čiščenja in negovanja zelenic ter okolice, iz katere izhajajo. Ti mladi ljudje začno kmalu tekmovati med seboj. Menim, da bi podobne metode tudi pri nas »užgale« in da bi z načrtnim osveščanjem do-raščajočega mladega rodu naše mesto sčasoma le postalo snažno'in prijazno. L. P., Kranj Predavanje v Savi Industrijsko gasilsko društvo v kranjski Savi je pred nedavnim pripravilo zanimivo predavanje o najnovejšem gasilskem orodju. Na predavanju, spremljanem z diapozitivi, so prikazali orodje, ki je bilo razstavljeno na letošnji razstavi v Kblnu. Industrijsko gasilsko društvo v Savi se je že odločilo za nabavo nekaterih novesti za požarno varnost. L P. »Pet pedi« v Železnikih V petek, 17. novembra, je bilo v kino dvorani na Cešnjici v Selški dolini snemanje javne radijske oddaje »Pet pedi«. Oddajo na kateri so nastopali učenke in učenci osnovne šole Železniki ter malčki iz vrtca, je skupno'z RTV Ljubljana pripravila domača osnovna šola. Na prireditvi, ki jo jc vodila dijakinja prvega letnika škofjeloške gimnazije Ivica Bohinc, so najprej nastopili najmlajši z recitacijami in pevskimi točkami, nato pa še učenci in učenke četrtega in petega razreda z Orffovimi inštrumenti, člani recitatorskega in literarnega krožka ter pevci in solisti na različnih inštrumentih. Gledalce v dvorani je še posebej navdušilo tekmovanje v poznavanju narodnoosvobodilnega boja v Selški dolini. Veliko zanimivega je na oddaji vedel povedati tudi član prve pionirske organizacije v Železnikih Janko Gartner. Pripovedoval je zlasti o tem, kako so pionirji v Selški dolini med zadnjo vojno pomagali partizanom. Poslušalci ljubljanskega radia so oddajo »Pet pedi« lahko poslušali na praznični dan v četrtek, 30. novembra. Kot nam v dvoraid je bila tudi njim zagotovo všeč. • Anica Tušek, Metka Benedičič, 6. a Oš Železniki — Fotoe Benedik Lek Ljubljana Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov 61000 Ljubljana, Celovška c. 135 razglaša prosto delovno mesto strokovnega sodelavca za farmacevtske izdelke Pogoji: visokošolska izobrazba medicinske ali farmacevtske smeri, znanje enega svetovnega jezika, dveletna praksa, poskusno delo je 90 dni. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo kadrovsko-splošnemu sektorju podjetja najkasneje do 15. decembra. K PABERKI IZ GORENJSKE LITERARNE IN KULTURNE ZGODOVINE I zna j d i tel j in pesnik f5. ZAPIS) Ker smo citirali že dva domača strokovnjaka — Karla Kocjančiča in Janka Branca — bo prav, če povemo še, kaj meni o Puharjevcm fotografskem izumu tujec. FRANCOZ O PUHARJU g g enrv Plait, frun zgodovinar in strokov-nj k s področja razvoja fotografije, piše v svoji knjigi Pbotographie pour tous (Fotografija za vse): »Ni mogoče oporekati trditvi, da je zaradi Puharjevih prizadevanj začelo steklo izpodrivati posrebrene bakrene plošče; resnici na ljubo je treba prvenstvo te zamisli in iznajdbe pripisati tistemu, ki mu po dokazanih zgodovinskih podatkih pripada, to je Slovencu Janezu Avguštinu Puharju. Kot osnova za to trditev mi služi diploma naše, francoske Academic na-tionale, agricolc, manufaclu-riere et commerciale — podeljene 17. junija 1852, s katero mu le-ta, sicer nekoliko pozno, priznava prvenstvo odkritja fotografije na steklo in ga imenuje »Invcnteur de Photographie sur verre« (iz-najditelj fotografije na steklu).« SAMOTEN ČLOVEK ^ Nekajkrat smo že — sicer le med vrsticami — zapisal i, da je bil naš učeni rojak Jane/ Puhar bolj samoten človek, skoro čudaško skromen in tih. Zaverovan le v delo, ne v sanje. Brez smisla za slavo prvenstva, brez la~kote po časti. Po tem pihu in puhu, ki omamlja le majhne dttše... Raziskave Puharjevega zasebnega življenja to potrjujejo: v duhovni poklic jc šel .bol j zaradi materine želje, kot po lastni nagnjenosti. Najbrž faci zato ni opravil župni-$kcga izpita in je ostal vse življenje kaplan ali duhovni pomočnik (Zanimiva piimer-jata: tudi nekateri Prešernovi strici so ostali vse življenje le kaplani, kurati ali duhovni pomočniki — kljub temu, da so dosegli visoko starost in dolgoleten poklicni »staž«.) ;UAIi to medlo poklicno ambicioznost odkriva stavek urednika Frančišča Lampeta: »Navzlic dolžnostim svojega stanu je Puhar deloval za. .vedo in umetnost, bil je pravzaprav prvi kranjski amater-■fotograf; to je fotograf iz ljubezni do te lepe umetnosti; poleg tega pa je bil Pu-:har prijatelj tudi drugim umetnostim.« P Skromnost Puharjcvo pa dobro ihts'.rira sporočilo zgodovinarju Jurija Jarca, ki je leta 1859 osebno obiskal Janeza Puharja, tedaj kaplana v CciHijah jpri Ki-uiju Jan jc članek o našem rojaku objavil v Arhivu za povjestnicu jugoslovnsku. Med drugim piše: »Zdaj častiti gospod še vedno eksperimentira, veliko ima spet noviga, samo škoda da noče objaviti svojih čudovitih znajdb. Na fotografiškem polji je častiti gospod Janez Puhar zvezda perve velikosti, ker njegove zasluge za to umetnost ne poznajo samo učeni možje dunajske akademije, ampak tudi Pariz, London in Ncvv York, njega časti in mu darila mnogo baže pošilja.« BLEJSKI ČASTILEC SPuharjem se je.na Bledu seznanil tamkajšnji domačin, sicer po poklicu zdravnik, Andrej Švegel (pisano tudi Schvve-gel, včasih celo Žvegel). To je oni Viteslav Ra-donievič, ki smo ga bežno omenili v našem 2. zapisu o Puharju. Svoj zapis v Novicah je tedaj podpisal s tem psevdonimom. Po šegi starih piscev se opravičujemo zaradi tega skoka vstran od naše snovi, h kratki pripovedi o izjemno, zanimivem gorjanskem rodu Švegljev. pozneje graščakov z Grimšic (graščina na blejski Rečici). Začetnik vzpona rodu, Andrej Švegel, se je rodil 16. novembra 1828 v Krnici pri Gorjah. Oče Janez ze bil ubog kočar... Sina pa jc lc usmeril na pot navzgor! Poslal je Andreja v Celovško > gimu t-zijo. Za kočarja je bil to pogum, kajti fant ni želel postati duhovnik, pač pa zdravnik. Maturo je Andrej opravil prav v rcvolucijskem letu 1848. Potem pa je odšel v Prago, na Karlovo univerzo. Tamkaj je promoviral za doktorja vsega zdravilstva v letu 1854. Nekaj let je še ostal na univerzi kot asistent, potem pa je služboval v Trstu, Vipavi in Postojni. Na jesen svojega življenja — od leta 1867 dalje — je dr. Andrej Švegel potoval po svetu. Z žejnimi očmi je vpijal napredek človeških iznajdb in odkritij. Utrujen je 17. februarja 1374 miri t 0 zdravniku Švcglu nc bi pisali, če bi bil zgolj prijatelj, častilec in podpornik našega Janeza Pubnrjn. Teh jc bilo v onih časih več, posebno med tujci, blejskimi loto-viščarji. . NAPREDEN ZT>RAVN1K "•v 1 i Švc- 1 glu velja spi predvsem zato, ker je bil mož ne le zaveden n.. >d njak, pač pa tuli človek za one čase izjemno napreda j mišljenja. Najprej omenimo vrsto raz-pr»" u anatomije in ti/. . - gije, ki jih jc objavljal naš švegel v najuglednejših avstrijskih medicinskih glasilih. Predlagal je, da bi v Ljubljani odprli prvi letnik medicine in tako pričeli s pravo strokovno vzgojo zdravnikov (dotlej je v Ljubljani deloval lc mediko — kirurški zavod za vzgojo kirurgov — »pol zd ravnikov«). Švegel jc v svojih člankih tudi grajal pouk v ljudskih šolah, češ, da je le preveč formalen — moral pa bi biti bolj »rečnega« in »vidljivega« zn;';aja — terjal je torej (v 1. 1851!) bolj nazoren pouk. Sveglov trud in delo za ustanovitev slovenske univerze je častno omenjeno v Vscučili-škem zborniku 1902 in v Zgodovini .slovenske univerze v Ljubljani 1929. Se imenitnejši kot Andrej — tega smo pač omenili kot Puharjevega častilca »Vitešla-va Radonieviča« — pa je bil njegov mlajši brat Jožef (roj. 29. febr. 1836). Ta je dosegel celo baron s ko čast, za pripadnika tlačanskega naroda kaj nenavaden naslov ... SLOVENSKI BARON ■■JB a res redki so naši ioja-ki, ki so se kdaj posvetili diplomatski službi. Tudi danes je precej tako. Vendar pa za Jožefa Šve-gla lahka povemo, da je že 1. 1859 stopil v konzularno službo. Najprej je bU avstro-ogrski konzul v Aleksandri ji (E<-''pt). Ob otvoritvi Sueškega prekopa mu je bila podeljena celo viteška čast (morda odtod bratov in njegov psevdonim Viteslav?). Naš rojak je, kot dober poznavalec Ori-enta, pozneje ustanovil na Dunaju Orientalski muzej, pozneje preimenovan Eksportna akademija (danes Visoka šola za svetovno trgovino). Jožef Švegel je veljal na avstrijskem dvoru za strokovnjaka ne le za vprašanja Orienta, pač pa za ves Balkan in celo Rusijo. Kot pravcata zgodovinsko odkritje izzveni Sveglov nastop na berlinskem kongresu leta 1878. Tamkaj je kot izvedenec in diplomat obravnaval vprašanja Orienta in Bal-Ic ,ia (cit. spomine srbskega zgodovinarja Jovana Risti-čaj: možato se je švegel boril proti ruskemu predstavniku grofu Ignjatevu, ki je zastopat predvsem interese B >i iirije; s svojo odločno be-.edo je Jožef švegel na berlinskem kongresu pridobil za Srbe piratsko in vranjsko okrožje! — Tiho jc Jožef Švegel na ta r.:\':in pripravljal /. b h /.. "van je j 11 gos lova n.kih narod;-/, Srbov Hrvatov in SI«venee* (Se bo nadaljevalo) C. Z. Kco&rc foraktl }t nap* ^fkrjokfejc SMrincfonjtia*. Poizkusi grafične opreme Prešernovega Krsta pri Savici Pod tem naslovom razstavlja v Prešernovem spominska1* muzeju v Kranju arhitekt Valentin Scagnetti 34 listov t-različnejšimi stilnimi pisavami in spremljajočo ItaSti****! Listi imajo pokončni format 37 cm X 22 cm, črka in risba b pouslvarjeni z gosjim peresom. Barvitost nekaterih usfoV[U<< oplemenitena s po/lato, drugje prevlada največkrat črni s kombiniranimi toni v sepii. jr. Kaligraf (lepopisec) Scagnetti je po poklicu dipL "^Tgjp. arhitekt. Vendar se v zadnjem času vse bolj posveča Prl j vencih tako redki umetnosti — plemeniti kaligrafiji, /-^rU/:j1. z ustrezno vkomponirano ilustracijo ob robeh ali v za&. "Lj. Bibliofili (knjigoljubi) Scagnettija že poznajo. Saj Jc* jc(J pravil že deset knjig kaligrafsko izredno skrbno in fantaZ!Jbft>. bogato ilustriranih Seksptrjevih (uporabljana udomačeno^ netsko obliko imena slovitega angleškega dramatika, Pra ^ je seveda Shakespeare) sonetov. Seveda pa se Scagnet i ^ pisavi šekspii jevih verzov ni oklepal le ravne linije — Jgj sprotno, bujna fantazija, ki se je hotela docela zliti z VS^nib pesnitve, je kaligrala privedla do"" skoro istovetil.h gra, form; ko je pisal znani Šck.spirjcv sonet o rački, je bU Q gnettijeve pisave povzel obliko ptice; pri drugem soru-roki, je kaligraf vse besedilo-omejil v odprto dlan . • • Še tor Scagnetti meni, da ima'vsaka stvar svojo slik -preprost pregovor! spo* A stopimo v spodnji razstavni prostor Prešernoveg minskega muzeja. Tu iskalec lepote kar ostrnu. Jr^g^tM nasti, marljivosti, estetske dognanosti in predanosti vi besedi Je redkokdaj doživimo. . pač Pa Avtor je predložil kranjski javnosti ne lc na °? P9. tudi v presojo vrsto listov na Prešernovo besedilo- ^ bt vsi listi enotno zamišljeni, sleherni je drugačen 7:avedb3 ^ umetnik zvedel, kaj ljudem najbolj ugaja, katera. & arhit*J| Prešernovemu besedilu najbolj ustrezala — škratB*» ya|iag Scagnetti bi rad od gledalcev zvedel, za katero iAn^vsCl naj se odloči v primeru, če bi celoten Krst pri v posebni mapi oziroma knjigi »eveda jc tre nih listov skuša Seveda jc treba kar takoj pojasniti: stil pisave seči v čas dogajanja Črtomirove ^iV* (t^orej v konec osmega stoletja), ne po v čas n^*'3" „nZfia, vije" ba je v-ffitff le s to vednostjo dojamemo časovni čar patine Scag kaligrafskih umetnin. (prva polovica devetnajstega stoletja/. Pi 'nomutV,^,»<»netr, • ali Prl' So pa posamezni listi — tu razstavljeni kot vz0,fCiCi d* £ merki za poznejše celotno delo — tako mikavne graLcjnkl0 a si jih človek želel imeti v okviru na steni. Saj u ^ str^ čeprav so le fragmenti in poizkusi, kot žlahtna stan ^ kakega samostanskega, ročno pisanega in slika" j (mašna obredna knjiga). poi^Ae Avtor razstavljenih del je izrazil željo, da bi s ^ poflC^j z ljudmi, ki jih stvur temeljiteje zanima. Zato o rijatc'l -I jok, 4. decembra, ob 18. uri v razstavnih prostorin l .(o hfcr pogovor poznavalcev in ljubiteljev. Veljaj to spo tudi kot vabilo. KMLtL NOVAK. ENA IM t NA Ofe DVE ^ NAtKAjKl KI3AVKA JtTIHAs A"Btl«CE-DE<>E«E.F\qE Ko ZA Ot N^k ' .. TOPLO l>£» PECI 5 NA, rUli 3^0. V poSTEDl^PirAO? *e Prikupna vstopnica opozarja, da so se tokrat v Prešerno-cnj gledališču potrudili in pripravili za naše najmlajše pri-j no razvedrilo. Mali Mezinček je navdušil mlade obiskovalec Nagrajena naloga ob tednu požarne varnosti v Y ^sakem mestu ln v večjih Toseh »majo gasilsko društvo. «tn S° možJe> ki so se pro-g'Jjyoljno javili, da bi poma-V ! reševati nastanek požara. tovarnah in večjih mestih iiv,f° Poklicni gasilci. Svoja »osti ^ izP°stavliajo nevar-ius .' Ce nastane požar, re-tlldi,° vse- kar se rešiti da. 1 Pr» drugih nesrečah pri-•lh "a P°moč: pri potrebe' povodnjih, prometnih recah. Njihova prva dolž- nost pa je rešiti človeška življenja. Ko jih gledam na paradah, kako korakajo v vrstah, se mi zdijo najbolj hir "iani možje. Podpiraj mo njihovo društvo in bodimo jim hvaležni! Zato naj se vedno sliši pozdrav v vseh srcih »Na pomoč«. Majda Fekonja, 3. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Na tregu Jutro ... Sonce je s prvim žarkom že oplazilo trg, ki je še spal pod visokimi obokanimi hišami. Sam trg je še skoraj prazen. Lc tu in tam je kaka stara bran-jevka že zasedla svoj kotiček in pred seboj razstavila blago. Ura je šele 5.30. Ob šestih bo na trgu že vse polno blaga in prodajalcev. Ura je žc pol sedmih. Po cesti, ki pelje mimo trga, se že dalj časa vozijo avtomobili in polno ljudi hiti na delo. Med njimi je verjetno tudi kakšna gospodinja, ki ta trenutek hiti na trg, da bi si nabavila vse potrebno za kosilo. Na trgu je medtem počasi nastajal tržni vrvež. Bogatejši trgovci imajo s seboj velike stojnice, revna branjevka, ki pa je pravkar prišla, bo verjetno zadovoljna, če bo dobila majhen prostor v kakšnem temačnem kotu, kamor bo lahko postavila svoja jerbasa in košarico. Vsepovsod se slišijo klici in vzkliki. Vsak bi rad imel najboljše blago in vsak bi rad prvi prodal svojo robo. »Jabolka! Lepa in poceni!« Tako hoče svoj pridelek vnovčiti bradat mož, verjetno je s Primorskega. »Jajčka! Sveža jajčka,« vzklika plaha ženička, in ponuja produkte svojih kokoši. »Solata! Samo pet dinara!« vzklika mlad Hercegovce in ljudi skoraj prisili, da kupijo njegovo solato po pet dinarjev. Tudi Ribničan je prišel prodajat svojo robo. Prostor si je izbral na senčni strani trga med dvema prodajalcema paprike. Tu in tam se le najde kakšen kupec, ki zavije tudi k jerbasem, skalom, sitom, grabi jam in lepo izrezljanim žlicam, katerih lastnik je ribniški trgovec. Sedaj je ura dve in na trgu jc vse več ljudi. Vsak kaj kupi, nato pa odhiti domov. Počasi se na trgu spušča mrak. Nekateri prodajalci so že zdavnaj odšli. Drugi še čakajo in upajo, da bo še kdo kaj kupil. Ob šestih pride cisterna, ki z brizgalno opere trg. Kaj bo prineslo novo jutro nihče ne ve. Skoraj noč jc že. črnogorska podajalca paprik si med svojim blagom urejata prenočišče. Počasi priplava na nebo luna, ki s svojim bledim sijem obsije trg. Nekje v daljavi je zatulil pes. Jutri. Jutri, ko bo nov dan, bodo imeli nekateri verjetno več sreče kot danes. Miran Praprotnik, 8.c raz. osn. šole Stane Žagar, Kranj Dovolite, da se predstavim Avto me Je povozil Star e,.,.« i . Uje ^un bd pet let, ko Jjem kvPOVozil ™to. S prijate St,» x, Va Pnšla do crlavn* «Ai?a priš,a ta; vaia. violo ■ do glavne ce-za pešce sva sem ga na-: Te- *aj, on ' Wekel SL'm 8* - dai sva Pa,TnC naprt>J- Te-flodah hsaIa letalo in pole^ v Zrak. Naenkrat je 5 cesie 7 lnido in mc zbil° •noj x,- '-avpii scm. J szorenj?, ►Kje je V bolnici so ugotovili, da imam zlomljeno nogo, ob2 roki in ključnico. Dolgo sem moral ležati in hudo mi je bilo dolgčas. Na srečo sem popolnoma ozdravel, na cesti pa sem sedaj še posebno previden. Branko Švegel j, 4. a r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj Sem dečko trinajstih let. Sem srednje postave. I.are imam kostanjevo rjave. Oči so zelene, dobro zelene, dobro vidijo še najbolj tisto, kar ni potrebno. Jezik ini'am kačji, ker mi doniači rečejo, kadar govorim, da sikam kot gad. V šoli imam rad štirice in petice, vendar se včasih pritihotapi kakšna nepovabljena in nepoklicana dvojka ali trojka, kar mi ni povsem po volji. Sola mi je zelo všeč. Na tihem jo »špricam«, na drugi strani pa jo imam rad, ker mi ni treba toliko delati, kot če ne bi bilo šole. Sem zelo priden fant, močno si prizadevam, da bi bil priden, zato me starši vsak dan okregajo. Na tedenskem urniku so ie: pohajkovanje po vasi »zafrkavanje«, soseda in součencev, nagajanje sestrici in še in še. Pristavim naj še to, da vse to opravljam z veliko vnemo, potrpežljivostjo, prizadevnostjo, zato jo po vsakem opravilu dobim po zadnjici. Sestrico sem imel do drugega leta rad, pozneje pa sem jo zanemaril, ker je že znala govoriti in me je po vsaki moji nerodnosti zatožila, če* tudi nisem bil nič kriv. Zato sem jo večkrat nabunkat, toda nič ni pomagalo. Tak sem in upam, da se bom z leti zresnil in ugnal — tudi v pisanju. Marko Zadražnlk, osn. Sola Matija Valjavec, Preddvor V akciji rdečega križa RK naše občine je organiziral akcijo za zbiranje starega papirja in krp. Aktivisti RK na naš,i šoli smo sklenili, da bomo pri tej akciji pomagali. Doma sem poiskala ves neraben papir in ga znosila na kup. Kup so povečale še sosede s svojimi časopisi in revijami. Tako se je nabralo ogromno papirja. Papir sem povezala v zavitke. Zavitke je bilo treba znositi na zbirno mesto. Še dobro, da sta nat pri tem pomagala bratec a mami. Od tam pa so tovor* njaki podjetja Unija servii papir Ljubljana odpeljali pa-pir v Ljubljano. Denar prodanega papirja pa je namenjen za boj proti raku. Akcija v naš& občini je zeJo lepo uspela, saj smo nabraM 17 ton papirja. Smfljana Brkljač, 5. c r. osa, šole heroja Bračiča, Tržič Sprehod lppba PonLJe P^fela nagrado ob tednu požarne varnostL Deklica nam Je upodobila, kako * Bati, ee pride do nesreče — do požara. Po dolini se je razlivala sončna svetloba. Nebo jc bilo jasno, le nad Triglavom so se zbirali črni oblaki. To ni motilo starca, ki je počasi stopal po stezi. Njegovo lice je nagubano in polno brazd. Oči so utrujene, a vendar vesele. Opira se na leskovo palico. Na glavi nosi zelen klobuk, globoko pomaknjen na čelo. Za njim se skrivajo sivi lasje. Njegov nahrbtnik je že obledel. Naramnice so že stare in obrabljene. Opazuje pokrajino. Stopa mimo grabljevk, ki ga pozdravljajo. S polnimi pljuči vdihava svež gorski zrak. Vonj po svežem senu mu sili v nosnice. Oči izpod Črnih obrvi švigajo sem ter trja, ter s pogledi preletavajo mogočni Triglav in gozdove. Opazu- je kmetice, ki urno grabi)« seno. Njegov obraz se po to* liko letih trpljenja razvedri. Počasi stopa po poti in a trudnimi kretnjami pozdrav« Ija stvari okoli sebe. Milena Fornazarič, 5. b r. osn. šole heroja Bračiča, Trži« S ŠOLSKIH KLOPI Kotiček 2ca ljubitelje cvetja Crtzdravnik ^»Xsvetuje Prezimovanje rastlin PIŠE: INŽ. ANKA BERNARD Pozimi so za večino rastlin, ki jih imamo na balkonih in na oknih, slabši pogoji prezimovanja. Rastline dobe premalo svetlobe, pogosto jih imamo tudi v pretoplem prostoru. Rastline zato prehitro odganjajo, poženejo blede in slabotne poganjke, na njih se širijo bolezni in škodljivci. Zato je važno, da za rastline izberemo svetel in zračen prostor s temperaturo 5 do 10 stopinj, nikakor pa ne sobno temperaturo. Rastline morajo pozimi počivati. Isto velja tudi za kaktuse, ki jih pogosto prezimujejo nepoučeni gojitelji na toplem, kjer rastejo tudi pozimi. Zato tudi niso utrjeni in poleti slabo cveto ali pa sploh ne. Izjema jc lc božični kaktus, ki jc izrazita sobna rastlina ter potrebuje tudi pozimi topel prostor. Rastlinski škodljivci močno napadejo neodporne bledozc-lcne poganjke. V toplem prostoru se tudi izredno hitro množe. Običajno sc pojavijo listne uši, kapar in pršice. Najbolj jim ugaja suh zrak. Ena sama listna ušica ima lahko 150 in več mladih, ki so godne 2a razmnoževanje žc po 7 do 10 dneh. Za uničevanje teh škodljivcev jc posebno prikladen pirox sprav, ki ga pršimo v predpisani oddaljenosti redno enkrat tedensko, kakor hitro se škodljivci pojavijo. Zelo učinkovit je tudi metasystox, s katerim škropimo rastline ali pa z njim rastline zalijemo ter ga vsrkajo in s tem uničimo zajedalce. Vendar je to zelo strupeno sredstvo, ki ga uporabljamo z veliko previdnostjo. Zadošča žc koncentracija 0,01 do 0,02 odstotka metasystoxa v vodi. Seveda pa nc pomaga, če iz nepouče-nosti škropimo s sredstvi za zatiranje bolezni. Bdlezni se na rastlinah pojavljajo. Običajno pomaga že, če imajo rastline vse potrebne pogoje za rast. Rjavenje ali sušenje listov je lahko samo posledica nepravilne oskrbe ali preobilnega zalivanja. Obolele liste sproti odstranjujemo in jih sežigamo, da se bolezen nc bi širila, lahko pa tudi škropimo z ustreznim škropivom. Proti pepeljasti plesni je učinkovit karatan, proti ostalim boleznim (npr. proti pegavosti in rji) pa ortocid, ditan, delan. Učinkoviteje od vsakega škropljenja pa je seveda prava skrb za rastline pozimi. MARTA odgovarja če vas zanima, kakšni so letos izrezi večernih oblek — tule Je obleka za, siivestrsko zabavo. Marija Z. iz Radovljice — Iz priloženega blaga bi si rada dala sešiti plašč, ki bi ga nosila predvsem za šolo. Plašč naj bi bil midi dolžine, ker imam dovolj blaga. Prosim, svetujte mi kroj. — Stara sem 19 let, visoka 171 cm, tehtam 60 kg. Marta — Levi model plašča se zapenja enostavno in nevidno. Vidna sta le dva gumba pod ovratnikom. Vsi prerezi na plašču so poudarjeni s šivi, prav tako ovratnik in rokava. Tudi na rokavih sta po dva gumba. Dolžina plašča jc midi. čez plašč nosite usnjen pas. Desni model se zapenja enoredno, ima večji ovratnik, ozka rokava in jc v midi dolžini. Ima dva večja žepa in enega manjšega v prsni višini. Tudi na tem modelu so okrasni šivi. Plašč ima širok usnjen pas. Sumljiva molk Naša triletna Tinka je doma pravi mali vragec. Ničesar ne ostane skrito njenim zvedavim očem, ničesar ni, kar ne bi morala tudi poskusiti, potipati. Svoj radovedni nosek vtika najraje v 7iajbolj nedostopna mesta in je hkrati vedno tudi pripravljena na neskončna pogajanja ali srna ali ne sme in zakaj ne sme. Včasih pa poskuša biti koristna, pridna. Oni dan, edini dan v tednu, ko pri nas družno vihamo rokave in opletamo s cunjami in metlami, je na naše veliko olajšanje začutila željo, da bi bita koristna, pridna. Bili smo naravnost navdušeni nad tem, da se nam ne bo motovilila pod nogami in smo ji velikodušno odstopili čiščenje zgornje sobe, kjer je bilo še najmanj možnosti, da kaj prevrne, namaže ali poriše, še na kraj pameti nam ni prišlo, da bo čiščenje vzela tako dobesedno ... »Tinka, kaj delaš,« smo včasih iz previdnosti lc zaklicali navzgor. »Posplavljam, kaj pa!« nas je kratko zavrnila v očitni delovni vnemi. In uživali smo v ljubem miru debelo uro, ko ni ne moledovala za vodo, ne sitnarila k štedilniku. Ta debela ura ljubega miru nas je potem veljata dodatni dve debeli uri pospravljanja, da ne govorim o jezi in živcih. Pogled na sobo je bil namrdč grozovit! Bilo jc očitno, da je čiščenje vzela zares. Lotila se je peči in jo tudi temeljito očistila vsega pepela. Da je pri tem uporabljala mojo belo jopico, še ni tragedija. Najhujše zlo je bilo v tem, ker je bila posoda za pepel zunaj in jc ni mogla uporabiti. V prizadevanju in želji, da bi bila peč zares čista, je neslo pepel po vsej sobi, tudi po lepem zelenem tapisomu... D. S. Nalezljiva zlatenica (3) Začetek bolezni je lahko tako neznačilen, da jo lahko zamenjamo z gripo pljučnico, navadnimi pre bavnimi motnjami aH vnetjem možgan. Sel« vsak šesti primer zlatenice je brez predhodnih težav. Navadno so prvi znaki bolezni utrujenost, iz guba apetita, glavobol temperatura, bruhanje, driske ali zaprtost, bolečine v zgornjem delu trebu ha, pri kadilcih in pivcih odpor do alkohola in clga ret, pri odraslih bolečine v sklepih, včasih tudi iz puščaj po koži in srbenj« Voda je temnejša kot na vadno In blato svetlejše Vsi simptomi seveda *•* morajo biti prisotni, kot tudi ni nujno, da ob vsaki taki podobni težavi sumimo na zlatenico. ZadnJ0 besedo Ima seveda zdravnik, čeprav mu velikokrat ni lahko določiti bolezen-Rumenlca se pojavi tri do pet dni po takih splošnih težavah in to je xnak, da so jetra zatajila pri P**" snovi krvnega barvila-Barvilo ohstane na določeni »lopnjl svoje razgradnje in se tako kopiči v krvi in tkivih. Z laboratorij skiml preiskavami ■ zdravnik ugotovil pr«zad?" tost tudi drugih jetrn* funkcij. Dr. Milena Zavrnlk ped ia ter v#ii ve Olive so plod oljčnega vesa, ki uspeva v P°fv£ pri ob Sredozemskem morji«' nas pa v Istri in T>a]Ttly,no Olive predelujejo v JW*J °ljc, plod pa lahko konf ,jj ramo v soli, morski vodi » olju. 0 Olive vsebujejo olje, JJJJ kove snovi, precej v.ita%uls A in rudninske snovi. ° (č. m vonj jim dajejo PoIcf.EĆ emo 8. Sp. Be-snica 15 6192 Poceni prodam dobro ohranjeno PEC na olje kontakt. Koncilija Pavel, Kokrica, Sne-dičeva 6, Kranj " 6193 Prodam OTROŠKE SANKE, moške ŠKORNJE št. 43 in KRZNENO JOPO za srednjo postavo. Tomac, Kranj, Kidričeva 57 6194 Prodam dve KRAVI, ki bosta januarja teletih. Voklo 75 6195 Prodam MIZARSKO STISKALNICO z elektro-grelnimi ploščami. Jczeršck Stane, Zg. Bitnje 97 6196 Poceni prodam 1600-litrsko CISTERNO. Kalan Jože. Bistrica 143, Tržič 6197 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 80 kg. Naslov v oglas^ nem oddelku 6198 Prodam balo TERVOLA, vzmetno ŽIMNICO in žensko KOLO. Britof 99, Kranj 6199 Prodam dobro ohranjena zasteklena OKNA 190X100 cm in HLADILNIK himo. Sp. Bcsnica 57 6200 Upodno prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ ve-ritas (šiva cikcak). Jerala, Podbrezje 111, Duplje 6201 Ugodno prodam trodcino OMARO, PREPROGE, SESALEC in OTROŠKI VOZIČEK — vse v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 6202 Po ugodni ceni prodam 30-Litrski BOJLER. Lahovče 2, Cerklje 6203 Prodam malo rabljen dvo-redni PLETILNI STROJ sin-,ger in nova GARAŽNA VRATA. Prašnikar, Smledniška 18, Kranj, Čirče 6204 Prodam eno leto starega' BIKA in KONJA. Srednja vas 23, Šenčur 6205 Prodam dva pet tednov stat- ' ra TELIČKA simentalca. S t ruže vo 9, Kranj 6206 Prodam mlado KRAVO. Sp. Brnik 61 6207 Prodam GOLOBE pavčike. Polica 6, Naklo 6208 Prodam DIAPROJEKTOR znamke univerzal — vega. Beton Jože, Britof 135, Kranj 6209 Prodam domače VINO. Dež-manova 16 (Čander), Kokrica 6210 Prodam 13 mesecev staro TEL1CO in KRAVO, ki bo decembra teletila. Lahovče 49, Cerklje 6211 Prodam 32-basno klavirsko HARMONIKO. Cena 600 din-Jermančič Darko, Moša PiJa* de 8, Kranj 6212 Prodam PRAŠIČA za zakol. Kokrica, Cesta na Brdo 53 6213 Ugodno prodam dolge 190 cm. Zg. Duplje 32 6214 Prodam LES za ostrešje & DESKE ter šest metrov Duplje 23 6213 Prodam PRAŠIČA za zakol. Požcnik 3, Cerklje 621 Prodam KORUZO v stotm Strahmj 7, Naklo P2J Prodam, eno leto starega BIKA in KRAVO. Trste*«* 13, Golnik 623 Prodam 100 kg težkeg« PRAŠIČA in pet let starega KONJA ali zamenjam za s*3' rej šega. Cešnjevek 25, C£f*J£j Prodam borove PLOHE« Praprotna Polica 4, Cerklje Prodam štiri pfcASIC> težke do 60 kg. Cešnjevek^ Proti prhljaju ln za rast las uporabljajte DROGE SAN lasno vodo proti mastnim lasejn DROGESAN nealkaun šampon Kem. kozm. obrt. P- šir*' kovec Kranj, Prešerno^ ul." Prodam šest tednov sttfe PRAŠIČKE. Glinje 4, Cerkjjjj Prodam 250 kg težkega KA. Zalog 32, Cerklje % Prodam PRAŠIČKE. Ije 44 t2* Prodam dobro ohranja VRATA IN OKVIR za W *o peč. Dvorje 25, Cerklje ^ Prodam KRAVO sivko, jfi Brnik 73 JL Prodam PLETILNA »i** •JA vasanta 8/70 in g,ar!^ 8/27. Vodice 131 GORENJSKA PREDILNICA škofja Loka razpisuje za 1972/73 šolsk° leto 4 štipendije^ „a srednji tel*^ stilni Šoli — -f:i ple* sti,nl ^Lld** alj kemični °^ k^r°V' Prijave spreje-Jg« renjske P^pisU-po objav, v časoi is 1A nji priložite Pr;Fri<^ nega šolskega sP^- Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 45, Cerklje 6243 Prodam dve KRAVI ^simen-talki on dva FIATA, letnik 1962 in 1965 Visoko 5, Šenčur 6244 Za polovično ceno prodam s^oraj novo otroško OBLEKO za fanta do 7 let. Kokrica, Sncdičcva 12 6245 Prodam BIKA, TELICO in Sedem tednov starega PRASKA. Tenetiše 29, Golnik s 6246 Prodam sedem teti nov stare PRAŠIČKE. Jezerska cesta 93, Kranj 6247 Prodam PUNTE in BANJCI-5*E. Bešter Franc, telefon «61 3l0-966, baterna 57 6248 Prodam KRAVO po izbiri. v'rmaše 42, Škofja Loka 6249 Ugodno prodam assimil ^LOSCE in VADNICI nem-°keSa in angleškega jezika. *WjaVec Milena, Kranj, Strugo 75 62S0 Prodam sedem tednov sta-if PRAŠIČKI' Urbane Frane, ^ 15, Kranj 6251 zaradi nakupa traktorja K"' prodam krotkega KO-A. odličnega za vožnjo. Z Jim lahko delajo žene in Mezeg liane, Dolenja ''■»brava 2, C ft 'o Loko Prodftm Wega VOLA: Seka nad Ife jk° 6253 UlfiSS Prodam POMIVAL-8- ^TROj candv za posodo be-T °&eb. Kokelj Vida, Do-^aSl.iirj '6254 Sw am KRAVO s teletom, "^»ca 9, Selca 6255 KUPIM Oou1^?1 MIZARSKO MIZO. A!°J2, Praše 30, Kranj Kuni 6217 l*L0Hpm TSuhe SMREKOVE B«njecnJezer.šek Stane,. Zg. . 6218 ik Slrava *« Gorenja vas nad 'oko 6252 lovne«"'"-^Ve leli staroga cle l3°dno NA VOZILA *nf0rir,u. Prodam FIAT 750. do uJC Vsak delavnik od Kraui Ure- Teleron 89-020 6219 Prodam VW 1300, IcLn 1966. Pobca 1, Naklo Prodam karambol i ran NSU 110. Ogled na Zasavski 36 b, Kranj (Orchek) 6221 Zelo ugodno prodam ZASTAVO 1500, letnik 1972, prevoženih 12.000 km. BukoMi.k. Bctonova 13, Kokrica, Kranj (vin o toč) 6222 Oddam ogrevano GARAŽO v Kranju, Cesta na Kianee. Naslov v oglasnem oddelku 6223 Ugodno prodam SIMCO 1301 special, letnik 1972, prevoženih 6000 km. Ogled avtomobila od 15. ure dalje. Ga-ličič, Sp. Duplje 104, n. hiša 6224 Prodam karamboliran FIAT 750. 'Ogled vsak dan. Lahovče 61 6256 Nujno prodam ŠKODO MB, letnik 1965 v voznem stanju za 5500 din. Jezerska cesta 60 A, Kranj ' 6257 Ugodno prodam dobro ohranjeno ŠKODO 1000 MB, letnik oktober 1967. Ogled v soboto in nedeljo popoldne. Tnšek, Adergas 29, Cerklje b258 Prodam FIAT 750, letnik 1968. Galičič, Stara Loka 48, Škofja Loka 6259 GARAŽO v triplcxu (severni del) prodam najboljšemu ponudniku. Informacije na telefon 22-890 62a0 ZAPOSLITVE Sprejmem honorarno zaposlitev do 1. aprila 1973. Grem tudi za šoferja, ker sem poklicni šofer. Stoilkovič Tomislav, Hafnarjeva pot 21, Stranišče, Kranj 6225 Iščem ŽENSKO za varstvo otroka v dopoldanskem času v Šenčurju. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 6226 Na dom sprejmem kakršnokoli honorarno delo. Brc-šar Zlatka, Smlcdniška 44, Kranj , 6227 V varstvo sprejmem otroka. Naslov v oglasnem oddelku 6228 Iščem dobrega ZIDARJA za gradnjo hiše. Ponudbe poslati pod »RADOVLJICA« 6261 IZGUBLJENO Od Stnižcvega do Zlatega polja izgubljeno AKTOVKO s ključi vrnite Mišiču, Stru-ževo 2 e, Kranj 6229 Našel sem žensko rocovo KOLO. Polica 1, Naklo 6230 Prosim poštenega najditelja modre knjižice z vozniškimi dokumenti, da jo vrne proti nagradi na naslov v dokumentih ali na postajo milice 6262 Izgubil se je bel PES. Okrog vratu ima navadno vr-vieo. Kdor kaj ve o njem naj sporoči proti nagradi v Šmartno 33 pri Cerkljah na Gorenjskem 6263 prodaji je tudi več vrst penečega vina (šampanjec): duc de slovenie, cuvee reservec, radgonski biser, radgonski muškat, cremont rosee itd. Vsa t-a vina dobite na škofjeloški cesti 56, Kranj — Stra-žižče 6231 Novi nadaljevalni PLESNI TEČAJ se začne danes, 2. decembra 1972, ob 1830 v delavskem domu Kranj, vhod 6 6265 OSTALO Prosim ženskb, ki je pomotoma vzela torbico ter izstopila v Kranju iz avtobusa Ljubljana—Šk. Loka—Kranj, naj jo vrne na naslov osebne izkaznice. Bila je opazovana in prijavljena v Radovljici 6264 PRIREDITVE Aktiv ZMS DUPLJE prireja v nedeljo, 3. decembra, ob 17. uri MLADINSKI PLES v dvorani gasilskega doma. Igra ansambel UTRINKI. Avtobus, ne zveze dobre^ 5969 MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igral bo ansambel TIGER. VI; u d-no vabljeni! 5430 MLADINSKI AKTIV TR-BOJE priredi vsako soboto ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni! 5674 ZMS VISOKO prireja vsa-ko nedeljo ob 16. uri MLADINSKI PLES. Igrajo TL RI-STI t>Oo3 OBVESTILA ROLETE, lesene, plastične in /aluzije, kakor tudi naročila za PARKET sprejema zastopnik SPILER, Gradnikova 9, RADOVLJICA, telefon 064-75-610. Pišite, pridem na dom .. 5427 Kmetijski kombinat Radgona obvešča, da je odprl prodajo svojih kakovostnih in priznanih ŠTAJERSKIH VIN, kot so: renski rizling, janžev vrh, bigovski šipon itd. V Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre mame, tete in prababice stare Nežke Frelih roj. Balanč se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, ji darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči domači Martin j vrh, Hobovše, Zg.Luša, Kranj, Nasova, 20. novembra 1972 Zahvala Ob nenadni izgubi našega moža, očeta in starega očeta Janeza Tepine sc zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter s cvetjem zasuli oiegOV grob. Posebno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in pomoč ob tem težkem trenutku. Lepa hvala dr. Bajžlju za njegovo zdravljenje, gospodu kaplanu, pevcem, zvonarjem,' gasilcem in kolektivoma Iskra Kranj in Eleklro Kranj. Žalujoči Teptnovi Stanovanjske hiše Vrtce Sole Pisarniške objekte Gradbiščne barake po naročilu r»izvaia in montira jelovica Sk. Loka Nesreče smučarjev v gorah PREHITEVANJE V torek, 28. novembra, nekaj pred Šesto uro zjutraj je na cesti Borisa Kidriča na Jesenicah voznik kombija Franc Vovk z Jesenic prehiteval neznani tovornjak, vtem ko je kombi že prehiteval voznik osebnega avtomobila Miroslav Dobravcc iz Radovljice. Da bi se izognil trčenju s kombijem, je voznik Dobravec zavil v levo na makadamsko peš pot. Ta pa je bila poledenela, zato je njegov avtomobil zaneslo, tako da je zadel Marijo Noč z Jesenic. DobravČev avtomobil je nato zaneslo •pet nazaj na cesto, kjer se jc prevrnil na streho. Huje ranjeno Marijo Ncč so prepeljali v bolnišnico. Voznik Franc Vovk Je odpeljal naprej, ker menda nesreče ni opazil. Škode jc za 7000 din. POLEDICA V četrtek, 30. novembra, ob 8.30 sc je v Bistrici pri Naklem pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti. Voznik osebnega avtomobila Ljubo Pogačnik z Bleda jc peljal proti Kranju, na mostu v Bistrici pa je njegov avtomobil začelo zanašati. Na koncu mostu ga je zaneslo ▼ levo in je trčil v breg, od tu je avtomobil odbilo nazaj, da je drsel obrnjen na streho še kakih 27 metrov. Medtem, je drseči avtomobil oplazil nasproti vozeči avtomobil, ki ga je vozila dr. Šemrov — Novak Stanislava z Jesenic. V nesreči sta bila voznik Pogačnik in sopotnik Auscnik težje ranjena, voznica Šcmrov-Novak pa lažje. Škode na avtomobilih je za 50.000 din. V globoki žalosti sporočamo vsem, da je tragično preminula naša ljuba mama, stara mama, hči, sestra, teta.in tašča Jožica Polak roj. Verstovšek Leži v mrliški vežici na kranjskem pokopališču, od koder bo pogreb v nedeljo, 3. decembra, ob 15. uri. Žalujoči: sin Andrej z ženo, hčerki Alenka in Jana.z družinama, vnuki Marko, Uroš in Lučka, družine Planine, Simunac, Verstovšek. Kranj, Krško, 1. decembra 1972 Golnik, Stuttgart, Sevnica, Kamnik, člani naših gorskih reševaL nih postaj, ki letos praznujejo 60-letnico obstoja svoje službe, kar pomeni 60-letnico prostovoljnega, neumornega reševanja ponesrečencev v gorah se v zadnjih letih srečujejo tudi z vedno več nesrečami v našem visokogorskem svetu. Ob vedno novih žičnicah in vlečnicah v visokogorskem svetu odhaja tudi vsako leto več smučarjev na privlačna visokogorska smučišča, ki pa so ob nepazljivo-, sti ali predrznosti smučarjev iahko večkrat hudo nevarna. Poleg običajnih nevarnosti smučišč je na visokogorskih smučiščih še nevarnost večjega mraza, plazov itd. Naši gorski reševalci so dovolj zgodaj tudj spoznali, da množično smučanje v visokih gorah terja njihovo prisotnost ob vsakem času in v vsakih pogojih. Prav zaradi tega so Že skoraj povsod organiziral; dežurne službe ob večjem navalu smučarjev, smučišča na Zelenici pa so zaradi plazov dobila prvo stalno varnostno službo. Poleg preventivne službe je našim reševalcem na voljo več kot dvajset odličnih lavinskih psov z njihovimi izvežbanimi vodniki. V zadnjem času jim je na voljo tudi helikopter, ki jim znatno olajša delo. Z njim je reševanje tudi učinkovitejše. V našem, naglo razvijajočem se turizmu je žal iz leta v leto več nesreč: od padcev smučarjev na steptanih pro- Povečan promet ob koncu leta Pred novim letom se bo promet na vseh, tudi gorenj-»kih, mejnih prehodih tako cestnih kot železniških spet močno ^povečal. Promet na cestnih mejnih prehodih se bo povečal seveda le, če bo vreme ugodno, medtem ko ao vozni redi za 104 izredne mednarodne vlake, ki bodo privozili na železniško postajo Jesenice in nadaljevali pot proti jugu, že določeni. Od 9. do 25. decembra bodo ti vlaki čez jeseniški mejni prehod pripeljali okoli 100.000 jugoslovanskih zdomcev in seveda tudi grških in turških Meja varnosti V nekaterih zahodnih deželah si že prizadevajo, da bi prepovedali vožnjo po hitrih avtomobilskih cestah vsem tistim lastnikom motornih vozil, ki se vozijo s starimi, dotrajanimi vozili. Po analizi in ugotovitvah nekaterih .priznanih strokovnjakov za cestni promet ta vozila hudo ogrožajo varnost na cesti. V Italiji, ki velja za deželo a visoko razvito motorizacijo, naj bi na pobudo nekaterih strokovnjakov postavili kontrolne postaje, na katerih bi ugotavljali učinkovitost vozil. Nekateri se zavzemajo za prepoved prometa z vozili, ki so že prekoračila starost, ki naj bi jo določal novi zakon. Podatki italijanskih strokovnjakov kažejo, da se danes vozi po italijanskih cestah okoli 16 odstotkov avtomobilov, starih od 6 do 7 let, 14 odstotkov takih, ki so stari 8 do 9 let in 15 odstotkov takih avtomobilov, ki so starejši od 9 let. Tudi pri nas se motoriza-cija zelo hitro razvija in na naših cestah je tudi precej avtomobilov, ki so starejši od 6 let. Zato bo tudi pri nas kmalu treba razmisliti ob ugotovitvah strokovnjakov in uvesti določena merila in ukrepe. Vsaj za uporabo starih in dotrajanih avtomobilov predvsem na naših hitrih cestah, ki jih gradimo. D. S. tranzitnih potnikov. Razen tega je pogojno najavljenih šc 15 posebnih vlakov iz Švice in Avstrije, pričakujejo pa še potnike, ki se bodo peljali z drugimi deli rednih potniških mednarodnih vlakov. V dneh od 16. do 24. decembra bo samo v enem dnevu poleg 22 do 23 rednih vlakov pripeljala na železniško jeseniško postajo okoli 15 izrednih potniških vlakov. Gnečo bodo povečali še najmanj štirje vlaki tedensko, ki vozijo jugoslovanske, grške in turške delavce na delo v Zahodno Nemčijo." Da ne bi prišlo zaradi tolikšnega potniškega prometa do zastojev, bodo delavcem milice pri opravljanju mejnih formalnosti pomagali šc delavci ostalih uprav javne varnosti v Sloveniji. Okrepljena bo tudi carinska služba. O tem in 'še o drugih ukrepih -za kar najbolj normalno odvijanje prometa in dobro počutje potnikov je bilo že nekaj sestankov zainteresiranih služb z združenim železniškim transportnim podjetjem v Ljubljani. L. M. gah, smrti zaradi izčrpanosti in mraza do smrti zaradi pla-zov. V zadnjih dveh letih je bilo vseh smrtnih nesreč v naših gorah 30, 75 so jih s težjimi poškodbam rešiili. Na organiziranih smučiščih pa beležijo 112 težjih posegov in poškodb. Od tega je hilo leta 1970 13 gorskih nesreč, 12 nc-sreč smučarjev v gorah, na organiziranih smučiščih 542. Smrtnih nesreč je bilo sedem, vseh nesreč skupaj pa 578. V zadnjih desetih letih so se smučarji v gorah ponesrečili v 317 nesrečah, na organiziranih smučiščih pa v 2218 nesrečah. V poprečju zadnjih desetih let jc v gorah pozimi 27 nesreč na leto, na organiziranih smučiščih pa 3T7. D. SedeJ TATVINA TRANZISTORJA Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo 22-Ietnega Jožeta Pcrka na štiri mesece zapora in Jožeta Ferbežarja, starega 19 let, iz Grosupljega, na dva meseca zapora. Letos sredi septembra je Jože Perko obiskal svojega bratranca Jožeta Fer-bežarja na Bledu, kjer je bil leta zaposlen kot natakar. Med sprehodom po Bledu s,ta opazila v bližini hotela Park parkiran osebni avtomobil fiat 750, v njem pa radijski tranziskor znamke belson. Jože Perko je avtomobil nasilno odprl in vzel tranzistor. Nato sta oba, Perko in Ferbežar, odšla v Ljubljano^ kjer sta tranzistor vreden 400 din prodaja za 100 din. Ta denar sta potem skupaj porabila za hrano in pijačo. Obtoženega Jožeta Perka je sodišče zaradi kaznivega dejanja velike tatvine obsodilo na štiri mesece zapora, soobtože-nega Jožeta Ferbežarja pa zaradi kaznivega dejanja pri kri-vanja na dva meseca zapora. Pri odmeri kazni Jožetu Pcrku je sodišče upoštevalo težo kaznivega dejanja, njegovo pred-kaznovanost kot olajšilne pa priznanje, pripravljenost povrniti škodo in da vrednost vzetega predmeta ni bila velika. Pri Jožetu Ferbežarju pa je sodišče upoštevalo kot olajšilne okoliščine njegovo nekaznovanje, priznanje in pripravljenost povrniti škodo. PONAREJENE LISTINE Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Franca Jenka iz Pristave pri Tržiču na denarno kazen 2000 din in Mirka šušter-šiča, avtoprevoznika iz Zagreba, na 3000 din denarne kazni zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin. Franc Jenko je na domu Vilija Ulčnika v Virju pri Tržiču podpisal kupoprodajno pogodbo, s katero je Ulčniku prodal traktor friseh za 62.000 din in mu jo po podpisu vrnil, Čepra* traktorja ni imel in mu ga zato ni mogel prodati. Vili Ulčn* je namreč zbiral lažne dokumente, da bi z njimi opraviči* nakup nakladalnega stroja in njegovih posameznih delov-Obtoženi Mirko šušteršič pa je prav tako maja lani napis«1 račun, po katerem naj bi leto prej prodal Ulčniku želez«* vilice za 2000 din, čeprav mu vilic dejansko ni prodal. Obtoženca sta se zagovarjala, da sta lažne listine podpisala, da W napravila Ulčniku uslugo. Za takšno kaznivo dejanje je P° zakonu predpisana zaporna kazen, sodišče pa se je odloČ»°» da izreče Mirku Sušteršiču in Francu Jenku denarno kazen-Pri določanju kazni Je sodišče upoštevalo tudi premoženjs* razmere. ŽALITEV Okrožno sodišče v Kranju Je obsodilo Ivana Krašovca* starega 31 let iz Kranja, zaradi kaznivega dejanja žalitev dr*j* ve, njenih organov in predstavnikov in zaradi kaznivega a^ Janja Širjenja lažnih vesti na pet mesecev zapora. °bt°^Ž-Ivan Krašovec Je zanikal dejanja, ki mu jih je očitala ob t o niča ter se zagovarjal, da se zaradi vinjenosti nc spo«"1'1^ ničesar, kar bi govoril v domu JLA v Kranju. Priče, *» f bile z njim najprej v kavarni na cesti JLA in kasneje domu JLA, pa so povedale drugače. Sodišče je o^1"'0.!,,'«, obtoženec v času dejanja ni bil tako pod vplivom alk0,,'Jta da ne bi mogel razumeti pomena svojega govorjenja, V?? pijača je odstranila le moralne zavore, tako da jc obioze kaznivo dejanje storil pod vplivom alkohola vendar v " števnem stanju. . nj, Pri odmeri kazni Je sodišče upoštevalo težo kaznivih ae]\ da je šlo za grob izpad predvsem proti predsedniku rC."{Vji like, da Je to govoril v času dogodkov po 21. seji pred***- gg ZKJ v januarju letos in v času odvijanja dogodkov y Hrvatski in se v domu JLA. Pri odmeri kazni pa je ko1 (, sevalno upoštevalo njegovo nekaznovanost ln heopoi-6 ^ težko mladost, skrb za svoja otroka ter da je dober dela da je dejanje storil pod vplivom alkohola. ___________ _ . GLAS * 23. STRAM SOBOTA — 2. decembra 1972 - „ ■ ....._ Pogovor tedna Darko Kuhar: Želimo razsvetljavo na rokometnem igrišču V pogovoru tedna vam tokrat predstavljamo 20-let-nega rokomctaSh Darka Kuharja, enega najboljših strelcev ekipe Dupelj in drugega najboljšega strelca ljubljanske conske lokometne lige s 77 goli. £ Kdaj si se začel ukvarjati /. rokometom? »To je bilo pred devetimi leti v šoli v Dupljah.« (£ Kako ocenjuješ igro vaše ekipe v ljubljanski conski ligi? »Z uvrstitvijo od 3. do 5. mesta na lestvici in z igro, ki smo jo prikazali, sem povsem zadovoljen. Nismo pričakovali, da bomo vse nasprotnike, ki so bolje uvrščeni od nas, premagali.« Kako potekajo treningi? * »Pod strokovnim vodstvom trenerja Pavla Grašiča smo trenirali dvakrat tedensko. Trener Grašič se je dobro znašel, saj Je v igro vnesel precej novosti.« £ Kako je z mladimi rokometaši? »Z načrtno vzgojo smo začeli junija. S prihodnjim letom pa bomo mladino še bolj vključili v našo vrste. Tudi te bo treniral Grašič-* #$> Veliko razburjenja jc prinesla tekma Kamnik : Duplje. Kaj meniš o tem? »Res je. Tekmo so v Ljubljani registrirali z doseženim rezultatom, vendar je vodstvo dupljanskega Partizana zahtevalo, da se o tekmi razpravlja na liga odboru.« £ Zelja in načrti? »Največja želja vseh rokometašev v Dupljah je razsvetljava na rokometnem igrišču. Upamo pa tudi na boljše razumevanje pri občinski zvezi za telesno kulturo Kranj.« J. Kuhar Prvo občinsko prvenstvo tabornikov Ljubljanska conska rokometna liga Hude kazni Zagorju j Tekmovalna komisija je prejela uradno gradivo o tekmi agorje : Mokerc. Zaradi slabe organizacije in poizkusa fizič-'I1 obračunov s sodniki in gosti so bile izrečene stroge kazni, ekrno so registrirali z doseženim rezultatotf, igrišče v Za-£kU -bo zapi to za pet Prvenstvcnih tekem. Da pa so kazni e. hujše, jc trener Zagorja kaznovan s prepovedjo opravljanj* vseh funkcij za dobo 6 mesecev, igralca Juvan oziroma e Pa nc smeta igrati 8 mesecev oziroma na dveh tekmah. j. Rezultati zadnjega jesenskega kola: Sava: Križe 23:18 (10:7), ^arnnik : Olimpija 22:19 (11:9), Sešir : Novo mesto 26:14 (7:4), Un'je : Alples 23:16 (10:8). LESTVICA: Kamnik 11 11 0 0 236tl30 22 Mokerc 11 8 1 2 186:158 17 šešir 11 7 0 4 181:147 14 Olimpija 11 7 0 A 207:177 14 Duplje 11 7 0 4 210:185 14 S.k (Alples) 53 itd. J. Kuhar Telesno vzgojni klub Partizan Stražišče organizira redno rekreativno vadbo za ženske nad 25 let starosti v ponedeljek od 20. do 21.30 — začetek vadbe 4. decembra; za moške v torkih in petkih od 18 do 25 let starosti od 19.30 do 20.30; nad 25 let starosti od 20.3(1 do 21.30. Šah Jovič in Bertoncelj Na posamičnem brzopofez-nem sindikalnem prvenstvu občine Kranj jc sodelovalo 28 šahistov. Razdeljeni so bili v tri skupine in prvi štirje iz vsake so dobili pravico nastopa v finalu. Ob upoštevanju rezultatov iz prcdJekmo-vanj Je dvanajst finalistov v tnedaebojnth srečanjih odločalo o novem prvaku. Na koncu sta ostala na vrhu Ber. toncclj in Jovič z enakim šte-vilom točk. Vistni red: L—2. Jovič (UJV) in Bertoncelj (Sava) 8,5, 3. Lazar (Živila) 8, 4. Marko (Stara) 7,5, 5. šmid (Iskra 7. 6. Vojičič (Tekstilindus) 6 itd. M. Gabrijelčič Prva slovenska liga — zahod Poraz z enakim rezultatom V drugem kolu se je ekipa S K Borec Kranj v Ljubljani pomerila z ekipo Zmaja in doživela enak poraz kot v prvem kolu proti Novonic.šea. nom. 6,5:3,5 jc realen odraz ra/merja moči, saj so Ljub* Ijančani le nekoliko boljša ekipa. Zatajil je ženski del kranjske ekipe. Pire in Gole sta morali priznati premoč nasprotnic. Člani so na prvih šestih deskah osvojili 2,5 točke, tretjo pa je priboril mladi Deželak, ki je tokrat igral bolj zbrano in zasluženo premagal bolj izkušenega nasprotnika. Rezultati po deskah: Barle : Matjašič remi, Kovolinka : Bukovec remi, Galle : Muro-vec 1:0, Papler : Podgornik remi, Ceko : Naglic 1:0, Obcrč : Djordjevič 0:1, Košir : Pire L0, Petek : Gole 1:0, Ukmar : Kanci!ija 1:0, Mahnič : Deželak 0::1. M. Gabrijelčič Brzopotezno prvenstvo za november Na brzopoteznem prvenstvu posameznikov za november je nastopilo 20 šahistov Jesenic, Javornika, Lesc, Radovljice in Kranja. Zmagala sta Zorko (Jesenice) in Mali (Lesce) s 17,5 točk pred Matiasicvm (Kranj) 15,5 in Krničai 'jem (Jesenice) ter Harinskim (Lesce) s 13 točkami. bef Vojaki na obisku pri Gradisu Mladinski aktiv podjetja Gradiš, lesnoindustrijski obrat škofja Loka, jc preteklo soboto povabil v goste manjšo enoto topničarje\», pripadnikov JLA, ki služijo vojaški rok.v tamkajšnji kasarni. Najprej so si ogledali delavnice in proizvodne prostore tovarne, nato pa sta jih sprejela sekretar in predsednik delavskega sveta. Vojake je zanimalo predvsem koliko znaša poprečni mesečni osebni dohodek na člana kolektiva, kako tovarna skrbi za rekreacijo in razvedrilo delavcev, večinoma mladih ljudi, kvalificiranih in visoko kvalificiranih tesarjev, kakšne so možnosti zaposlitve in kaj je osnovna značilnost proizvodnje. O namenu srečanja smo povprašali Rudi j a Kerčmar ja, v. d. predsednika mladinskega aktiva v tovarni ter sekretarja občinske konference ZMS škofja Loka, /ki nam je povedal naslednje: »Gre za posebno obliko sodelovanja med domačo mladino in fanti v SMB. Doslej so •e stiki s prebivalci kasarne omejevali v glavnem na Športna srečanja in proslave ob raznih praznikih, zdaj pa bi radi razvili nove, bolj vsestranske načine povezovanja in utrjevanja prijateljstva. Priznati moram, da je pobuda prišla iz vojašnice — in nemudoma smo jo osvojiii. Koristi takšnega zbliževanja so velike, saj uniformiranim rojakom omogočajo pobliže ■poznati mesto, kjer bodo pustili skoraj poldrugo leto svojega življenja. Razen tega je T vrstah armade precej mladeničev, katerih poklici so pri nas razmeroma redki in ki si utegnejo kasneje, kot civilisti, poiskati kruh v loški komuni. Mladinska organizacija bo zato ▼ bodoče pripravila še več podobnih obiskov.« I. G. NOVOST NA ŽELEZNICI (OD PROIZVAJALCA DO KUPCA) — Prejšnji četrtek je železnica v Kranju prikazala zanimivo novost. Avtomobil — vlačilec s prikolico, ki 20- ali večtonski železniški vagon z blagom lahko pripelje prav do skladišča podjetja. Takšne avtomobile s prikolicami Imajo že v Mariboru in v Ljubljani in podjetja so zelo zadovoljna, saj s takšno dostavo odpade dolgotrajno in tudi drago raztovarjanje oziroma pretovarjanje blaga na železniških postajah. Na železniški postaji v Kranju so nam povedali, da za zdaj še nc morejo kupiti takšnega avtomobila s prikolicami. Predrag je. Stane namreč okrog milijon novih dinarjev. Upajo pa, da se bodo z nekaterimi kranjskimi podjetji lahko sporazumeli, da bi skupaj kupili avtomobil in nekaj prikolic. Povedali so tudi, da je četrtkov prikaz zelo uspel (vagon so namreč pripeljali v tovarno Savo in ▼ tovarno Oljarica v Britofu) ln da so kranjska podjetja za to novost pokazala veliko zanimanje. — A. 2. —- Foto: F. Perdan »Iz rojstnega kraja Gorenja vas v Istri me je pot prek Štajerske in Primorske zanesla na Gorenjsko. Nekaj let sem učil v Gorenjivasi, letos pa sem prišel sem gor,« mi je pripovedoval učitelj na podružnični šoli v Stari Oselici v Poljanski dolini Ivan Milanez. »Ni mi žal, čeprav je delo precej naporno,« pravi. »Sest učencev obiskuje četrti razred, dva drugega in dva prvega! Na žalost na 'šoli tudi ni pravih učnih pripomočkov. Delno si pomagam s tem, da jih izdelujem kar sam.« Če Ivana Milaneza vprašaš po konjičku, ne bo dolgo razmišljal. Glasba je to. V Gorenji vasi je vsa leta vodil pionirski in otroški pevski zbor. Pod njegovim vodstvom sta skupini iz leta v leto vidno napredovali. Na vseh festivalih in revijah so mladi pevci pod vodstvom izkušenega glasbenega pedagoga prejeli številna priznanja. »Že več let sem tudi član učiteljskega pevskega zbora Stane Žagar iz Kranja,« je še povedal. »Zdaj, ko sem tu v hribih, mi je res precej oteženo prihajanje > na vaje, vendar z glasbenim udejstvovanjem ■ še ne mislim prenehati!«