38. SeMtaL o UflMiani, v MrteS 5. apmo 19Z3. Leto LOL Uhaja fitk dan popoldne, livzeznil nadalje ln praanlk«. IrrteraU: do 9 petit vrst t 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji lnseratt peti t vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici peti: vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe bese i a 75 p. Popust le pri naročilih od U objav naprej. —• Inseratni da vet posebej. Vprašanjem glede inseratov na} se p rilo ti znamka za odgovor. a»»jivnl4?vo „Slov. Ifarođa' lm .Narodna tiskara«" Knaflova ollea št 5, pritlično. — TeUlon it. 304. UradnUtro »Slov. Doalan spr«{« !f ared«" Enanovi vitea *L T«u:oa »te*. 14. ■a !• pod?ls»a» ln sad ost nn Rokopisa« so no vrača. maoatroplo Posamezna Številke: v Jugoslaviji vse dni po Oln 1*— v inozemstvu navadna dni Oln 1, nedelj« Oln 1*25 Poštnina platana v gotovini. •Slovenski Narod" velja: V Juoslartjl r la«zenstv« v Liubltani po po^ti 12 mesecev...... Dm 120-— Din 144*— Din 216 — 60 — . 72- . 108-- , 30- — 36 — . 54- 1 • .«.•*« . 12— . 18"- Pri morebitnem povišanju se imi datj&i naročnina dop lačatl. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno Na «amo pismena naročila brez poslatve denarja s* ne po nakazn?d. moremo ozirati. Sporazum ali amputacija, to je vprašanje. Kakor vse kaže, je državna kriza stopila v stadij, ki daje samo alternativo: ali sporazum ali nasilna sredstva. Situacijo so najbolj poostrile znane resolucije, ki jih je dne 25. marca sprejela skupščina Radičevih poslancev in taktični sporazum, ki sta ga sklenila za slovenske klerikalce Korošec, za bosanske muslimane pa dr. Spaho s Stjepanom Radićem. Da te resoJucije in ustvarjeni revizi-jonlstični blok nista bila delo diplomatske in državniške modrosti, to je i i\ sam Radić, zato je izdal v svo.rh glasilih novo parolo: povelje r.j previdno umikanje. Uvide! je, da njegove resolucije ter pakt, sklenien s slovenskimi klerikalci in bosanskl-rnnsiimanl, nI ugodna baza za to. kar s! je želel, namreč da pride na cenen način do odločilnega vpliva ne samo v Hrvatski, marveč v vsi državi. Zato je rud! zvaril za svoje republikan-stvo nad vse kurijozno definicijo, k! p^-avi, da republikanstvo v bistvu ni rrčesar drugega, kakor strogo izvedeni — parlamentarizem. Kaj se to pravi? Da je Radić pripravljen, ako ne gre drugače, se odpovedati tudi reoublikanski ideji, ako bi bilo republikanstvo edina zapreka, ki bi zavirala uresničenje njegovih namenov. Iz tega je razvidno, da zna Radič prav spretno žonglirati z raznimi demagoškimi gesli, pri tem pa je pripravljen jih vsak hip vreči preko krova, ako bi se mu to zdelo koristno. Sebi zvest je ostal v svoji naravnost fenomenalni nedoslednosti in v svojem takisto skoraj legendarnem v-eternjaštvu, v katerem se danes odreka idej ln jih zametuje, na katere je §e včeraj prisegal in zatrjeval, da je popravljen za njih uresničenje, če treba, preliti tudi svojo srčno kri. Radić je torej jel trobiti k splošnemu umiku. Kako bodo v Beogradu sprejeli to najnovejšo Radićevo taktično potezo? Ali bo vlada z odprtimi rokami sprejela prst, ki ga ji od daleč, a prav previdno nudi samozvani prezident seljačke republike? Ni izključeno, da si je malo verjetne. V interesu mirnega političnega razvoja bi bilo celo želeti, da bi se zapleten politični položaj v naši držav; razvozlal mirnim potom na temelju sporazuma med vlado in radićeve!. na bazi pakta, ki bi enkrat za vselej spravil s sveta hrvatsko -srbski por. Toda ali si moremo misliti, da bi se v Beogradu z navdušencem oklepali mezinca, ki ga jim po- nuja Stjepan . Radić, ko vendar vedo, da mož prav rad ponuja v spravo svoj prst, nikdar pa ne cele svoje moške roke. Pa tudi predobro že poznajo v Beogradu Radićeve metode in trike, da bi se dali že na prvi migljaj speljati na limanice. Zato je za enkrat v Beogradu v političnih krogih na dnevnem redu še vedno poglavje o amputaciji in nasilnih sredstvih, ne pa blagovest o sporazumu. In da to poglavje niso samo fraze, dokazuje predvsem dejstvo, da se celo v poslanskih krogih resno razpravlja o eventualna amputaciji in njenih posledicah. Med politiki že celo kroži o vseh podrobnostih izdelana zemljepisna karta o mejah, ki b inaj ločile kraljevino Srbijo od bodoče hrvatske seljačke republike in od slovenske državice en miniature. Po tem zemljevidu bi tekla meja med Srbijo in Hrvatsko od Virovitice proti Grubišnjemu polju preko Siska do Karlovca, od tu pa ob reki Kolpi navzgor do izvira in od tamkaj do morja. Kakor je iz tega načrta razvidno, bi Radićeva renti-blika ne bila mnogo večja kakor slovenska miniaturna država. V nekaterih političnih krogih, ki jih pa ne moremo smatrati za resne, se zatrjuje, da je ta načrt že popolnoma dozorel In da se namerava udejstvovati za vsako ceno. Nekateri celo nnm?«ri-jejo, da je ta amputacija v zve7i z gotovimi mednarodnimi dogodki in skrivnostno se šeneče, da je beogradska vlada v dogovoru z M'tsso-Iinijem. no, seveda zeoli za slučaj, ako bi bilo treba posebnih pacifističnih sredstev pri eventualni operaciji in amputaciji Hrvatske in Slovenije od sedanje kraljevine. Na teh vesteh seveda ni niti trohice resnice. Značilne pa so za politično mišljenje in čustvovanje, ki je prevladalo v vsej beogradski javnosti. V kolikor se ne govori o amputaciji, je na dnevnem redu v Beogradu samo še diskusija o nasilnih sredstvih, ki se jih naj uporabi, da se spravi Radićeve Hrvate in Korošče-ve Slovence k pameti. Nedeliski »Balkan« n. pr. piše o tem kapi ti ju tole: »Neki naši Srbi zahtevajo v svojem ogorčenju, da naj Hrvate in Slovence odrinemo od sebe in amputiramo Hrvatsko in Slovenijo od narodnega telesa. O tem ne more biti govora. Ta država Je plačana za ceno pol drugega milijona borcev, padlih za svobodo in Jedinstvo in to je tako ogromna žr- tev, da se ne more lahkomiselno od nje odsekati en del in ako je tudi ta del bolan in okužen. Amputacija je zadnje in skrajno, takorekoč obupno sredstvo ozdravljenja. Ali smo dose-daj upotrebili in izkoristili vsa druga zdravilna sredstva ki so nam na razpolago, da ozdravimo okuženi in oboleli del? Niti enega. Popuščanje ne pomaga, sporazumevanje ne pomaga, gašuliranje masam je opasno. Ljuba Davidović in Svetozar Pribi-čević sta svoje dni protežirala komuniste v blazni veri, da jih bosta pridobila za svojo stranko in za državo. A kaj sta doživela? Doživela sta, da je bila baš njihova stranka primorana jim v imenu države in svobode napovedati vojno. Ali ni sedaj država v istem položaju napram hrvatski republiki, v kakršnem je bila napram komunistom? V borbo torej, ne v amputacijo! V borbo složno, zavestno, zakonito, po potrebi tudi s — strojnicami! Naj Zagreb vidi svoje ulice malo poškropljene s krvjo, česar mi sicer ne želimo in kar je samo od njega odvisno, da se ne izvrši. Toda v tem si'»gaju bi Zaereb hladnokrvneie sodil in bj kontno prišel do rešilnega DTcnričama, da je vendar le zanj stokrat bol^e, da ostane druga prestolnica velike države neco prvo mesto m Me dr^aviVe. ki bi jutri že postala p!en orabe^lj'vih tujcev. Na sedanji separatizem iz Zagreba in Ljubljane naj se odgovori z uporabo zakona v zaščito države in ka7enskega zakona. Kdor bi se še potem skušal buniti, naj se seznani z vrvjo! To je po našem globokem prepričanju najboljše zdravilo za ozdravljenje od bolesti separatizma, a ne amputacije. Skušajmo takoj porabiti ta lek in prepričali se bomo, da bodo rezultati odlični. Dotlej pa, dokler se bo vršilo to zdravljenje, morajo vsi Srbi, vsi prijatelji narodnega in državnega jedinstva zapostaviti vsako strankarsko razdvojenost in naj bodo složna podpora v borbi za jedinstvo.« Danes so torej v ospredju političnih razglabljanj v Beogradu še vedno načrti o nasilnih sredstvih, ki naj ukrote zbesnelega hrvatskega bika in klerikalnem slovenskega Jun-čka ter ju spravijo k pameti. Ali smemo to zameriti beogradskim političnim krogom? Star pregovor pravi: Kakor se kriči v gozdu, tako odmeva iz njega. Radićeve! in klerikalci zahtevajo razkosanje dr- žave v tri dele, kar bi pomenjalo začetek razkroja države. Ali se je čuditi, ako na to zahtevo odgovarjajo iz Beograda, naj se ta operacija takoj opravi v najradikalnejši obliki? Beograd se pač zaveda, da znači ustreči Radićevim in Koroščevim zeljem toliko, kakor podložiti razkrojnemu procesu samo malo zavora, dejansko pa samo podpreti radičevsko-klerikalna stremljenja, ki imajo ob koncu koncev isti cilj, kakor takojšnja amputacija- Razloček je samo ta, da hočeta Korošec in Radić ta proces izvesti korakoma, stopnjeva-je, ker se ne čutita za usodni čin Še dovolj pripravljena in dovolj močna, dočim nočejo gotovi beogradski kro- gi ta proces izvesti z energično gesto takoj, ker se pač zavedajo sveje moči in pripravljenosti in ker so si svesti, da bi ta operacija bila zanje v danih okolnostih manj občutna in bolestna, kakor takrat, ko bi jo diktiral hrvatsko - slovenski duumvirat Ako torej pogledamo stvari do dna, vidimo, da se končni cilji federalističnih bojevnikov Radića ln Korošca v bistvu krijejo z nazori in načrti zagovoru kov amputacije. Vzpričo tega je stališče onih, ki ljubijo to državo in ji hočejo zagotoviti srečno bodočnost, vnaprej podano napram vsem tem trem stru jam: neizprosna borba do končne zmage državne in narodne mfcll! 0 fašizmu. V Italiji Je izšlo pred kratkim obširno delo o fašizmu in njegovem pomenu. To je knjiga Pietra Gorgolinlja »Le Facsismec, preface de Bcnito MussoIinL Avtor je Častnik italijanske armade in ugleden vodja fašistovskega gibanja. Mussolini pravi v predgovoru o tej knjigi, da to ni delo pedanta, marveč žurnalista v najboljšem pomenu besede, ki osvaja čitalca radi smelega in lahkega sloga in izrazitega predoče-vanla dogodkov in njihove predzgodovine. Navajam nekatera zanimiva mesta iz te knjige, ki je vzbudila zanimanje tudi med inozemskimi Isti. O Rusiji piše Gorgolini takale: »Nesrečna velika Rusija, strah nas grabi, če pomislimo o tem, kaj se je ž njo zgodilo, toda če pozabimo na ta občutek, se poraja v nas neke vrste hvaležnost avtorjem te katastrofe, tega strašnega vzgleda. Ko smo izvedeli, kai ie pravzaprav sovjetska država, Je bila cela Italija ogorčena ter se Je zavzela za družino, domovino Id civilizacijo. Posledica te reakcije (ne pa regresa) je bi! fašizem. Mi hočemo rešiti našo državo pred lažjo in goljufijo onih, ki Jo vodijo s pomočjo fantazije o bodoči nemogoči sreči v gotovo pogubo, čas Je že pozabit! socljalistične sanje o tem kar lahko presojajo samo socijalisti. Italija se mora otresti socijalizma — vsak narod, ki verjame ruski bajk!, |e obsojen na smrt rasizem Je zavrgel živalsko formulo, da mora ena polovica Človeštva uničiti drugo. Dalje govori o agrarni reformi. »T919 leta le socl-jalistlčna propaganda ln slabost vlade privedla Italijo do tega. da Je sprejela principe ruske agrarne reforme. Zemlja (latifun-dije ln veleposestva) Je bila nasilno razdeljena, osebne lastnine niso več upoštevali, različne nacionalizacije in municipalizaclje so uničile poljedeljstvo. Italijanski kmet, ki so ga podkupili kot ruskega s obljubami »zemljice« na tuj račun in piivlačljlviml »ilaminacijami« kadetskega Zida Herzzen-steina, je pograbil zemljo in postal siromašen. Italiji je pretila lakota. Fašizem, ki nva-žuje lastnino, ne dopušča nobenega ropanja. Fašizem razume socijalni pomen zemlje. On je sovražnik latifundij. če se nahajajo v zanemarjenem stanju, ki zapušča ogromna polja nerbdelana in če se ne izvršuje državljanska dolžnost — pomagati narodu z lastnimi močmi do blagostanja. Lastniki latifundij, ki ne obdelujejo svojega posestva In ne služijo posredno ali neposredno interesom poljedelstva .morajo izgubiti pravico do zemlje. Fašizem ki Je zvest tezam rimskega prava smatra, da ima lastninska pravica za posledico obvezo napram državi. Razkosanje veleposestev Je še bolj nevarno kot latifundlzem. Veleposestva zahtevalo pri maksimalnem proizvajanlu minimalne stroške, Ni jih mogoče razkosati, ne da bi se s tem povečali izdatki In znižala njihova produktivnost, kar pomeni škodo za poljedelstvo sploh. Poleg tega veleposestva dajejo zaslužek sosednim majhnim posestvom in omogočajo pravilno izkoriščanje dela starcev, žensk in otrok. Obstoje posestva, ki Jih lahko primerjamo s tovarnami. Prehod k manjšim posestvom Je mogoč tamo polagoma, brez prenagljenja in velikih stroškov. Lastnike veleposestev Je socijallzem tako zmešal, da so bili prvotno sami pripravljeni oddati svojo zemlja Ce bi bili socijalisti bolj pametni, bi jim bili lahko dejali: država potrebuje zemljo za osiguranje svojega obstoja, dali vam bomo odškodnino za vaše izgube. Kar pa se tiče majhnih posestev, se jih sploh ne mislimo dotakniti. Mesto tega pa so socijalisti začeli propagirati ruski kolektivizem. Kam Je to privedlo državo, je splošno znano. Socijalizem na praksi poljedelstva je prisilil mnoge italijanske seljake, da so zbežali s svoje zemlje. Nasilni sindikalizem jih je prestrašil ln dezertirali so iz svojih bivališč. Sindikalisti so začeli preganjati seljaka, ubijati njihovo Živino, požlgati žito, oskrunjati žene, pretepati otroke in branili klicati na pomoč zdravnika. Na temelju zapisnikov vemo. da so morali mnogi posestniki plačevati visoke kazni, da se rešijo tega preganjanja. Znani so nam celo fakti, ko so morali seljaki plačevati kazen zato, ker niso dovolili uglednim članom sindikatov hofirati njihovim ženam«. A. E. VV. Mason: KLIC NA POMOČ Roman. »Da,« je dejala Celija. »Hotela sem reči zadnjo besedo v vseh teh razočaranjih. Hotela sem vedeti, kaj mi bo rekel. Vidite, monsieur, tako gotova sem bila, da bom zvedela, kaj mi ima povedati--« in glas ji je odpovedal. S silo se je vzdržala. »Nato sem prišla domov z gospo Dauvrav.« " V torek zjutraj je prišlo pismo od Adele Tace, ki ga pozneje niso nikoli našli. Pismo je povabilo gospo Dauvray in Celijo, naj prideta ven v Annecy na večerjo v njun hotel. Nato bi se mogle skupaj vrniti v Aix. Ta predlog je go-spej Dauvray zelo ugajaL Bila je mrzlično razburjena. ( . . »Da. bolje Je, če večerjamo skupno v kraju, kjer ni šuma in množice in kjer nas nihče ne pozna,« je dejala in pogledala v vozni red. »Imamo vlak, ki se vrne v Aix ob devetih,« je radaljevala, nočemo vzeti Servettazu njegovega prostega dneva.« »Njegovi starš! ga bodo pričakovali,« Je dodala Helena Vam.uler. Ko so se zmenili, se Je Servettaz odpeljal v Chambery iz Aix ob 1.50, pozneje popoldne pa sta šli gospa Dauvray in Celija z vlakom v Annccy. Ena je imela srčno, upanje* da se bo »ona« prikazala in bo govorila, dekle pa je imela drugo strastno željo. »To naj bo zadnjikrat,« je neprenehoma ponavljala sama pri sebi — »prav zadnjikrat«. Med tem pa je Helena, kar je treba pripomniti, skrbno zažgala pismo Adele Tace. Pustili so jo v vili Rose s postrežnico, ki je bila z njo v družbi. Postrežnica je pričala, da je gotovo Helena Vauquier sežgala v kuhinji pismo v štedilniku in nato je sedela dolgo časa na stolu in se gugala. Pri tem se je zadovoljno smejala in tu in tam si je obliznila ustnice. Toda usta Helene Vauquier so ostala zapečatena. Poglavje XVIL V torek popoldan. Oospa Dauvray in Celija sta našli Adelo Rossignol, tako hočemo imenovati Adelo Tace1 z imenom ,ki si ga je nadejala, čakajočo nepotr-pežljivo v vrtu nekega hotela v Annecvju na Promenadi du Paquier. Bila Je mala, debela ženska, oblečena z denarjem ln po želji Helene Vauquier. Imela je plašč iz temnordeče svile, ki ji je dobro pristojal in jo delal elegantno. »To je torej gospodična,« je začela Adela zbadljivo, »ki je tako izredno spretna?« »Spretna?« je odvrnila Celija ln jo ostro pogledala, kakor bi videla skozi njo njene skrivnosti. Takoj je začela igrati svojo vlogo. Kajti igrati jo je morala zadnjič in brez vsake napa- ke. Radi same sebe, radi sreče gospe Dauvray bo morala imeti ta večer uspeh. Sumničenja Adele Rossignol se morajo izkazati brez podlage. Govorila je mimo in silno resno. »Pod kontrolo duhov ni nihče spreten. Duh sam kontrolira.« »Gotovo,« je rekla Adela hudomušno. »Jaz samo upam. mademoiselle, da vas bo kakšen zabaven duh kontroliral danes zvečer in se nam prikazal.« »Jaz sem samo živa vrata, skozi katera prihaja duh in se utelesi v tem svetu,« Je odvrnila Celija. »Prav tako,« je rekla Adela tolažljivo. »Sedaj pa bodimo pametni In večerjajmo. Z neumnostmi gospodične se pa lahko zabavamo pozneje.« Oospa Dauvray je bila nejevoljna. Na drugI strani se je pa čutila Celija ponižano. Vsedli so se k večerji v vrta, toda dež je začel padati in jih je pregnaL Par ljudi je večerjalo ob isti uri, toda nikdo nI bil tako blizu, da bi bil mogel čuti njih pogovor. V vrtu kakor tudi v jedilnici se je Adela Tace" obnašala na enak način zbadljivo in hudomušno. Skrbno se je bila pripravila za svojo vlogo. Bila je v stanu navesti celo vrsto slučajev: brate Davenport, Evzapijo Palladino In doktorja Sladea. Poznala je načine, s katerimi se da varanje preprečiti in povedala je, v kakšnih slučajih se ti načini ne dajo izvesti. Ves njen pogovor je imel skrbno pripravljen cilj In samo ta čili. Želela je napraviti na svoji dve spremljevalki popoln vtis svojega skepticizma, da se bo obema zdelo samo ob sebi 'imljivo, če bo hotela na vsak način podvreči Celijo nai-ostrejšemu opazovanju. Dež je prenehal in pili so kavo na hotelski teras'. Na gospo Dauvr?y je pogovor z Adelo Tace zelo mučno vplival. Imela Je naravnost misijonarsko gorečnost fanatika. »Upam, Adela ,da vas bomo prepričali. Da, bomo vas. O, prepričana sem, da vas bomo.« Njen glas se je mrzlično tresel. Adela je prenehala za trenotek s svojim zbadanjem. »Čisto rada bi verjela,« je dejala, »toda ne morem. Zanimam se, da. Saj vidite, kako sem stvar študirala. Toda verjeti pa ne morem. Čula sem povesti, na kak način se vrše take stvari — povesti, pri katerih sem se smejala. Ne morem pomagati. Varanje je tako lahko. Mlado dekle, ki nosi črno obleko, ki ne sme šumeti; obleka je vedno črna, kaj ne? Kajti bela obleka bi se v temi lahko videla. Seboj ima pajčobn ali tenčico, s katero si ovije glavo, če je le nekoliko spretna, in pa par mehkih domačih čevljev, ki so neslišni in ki jih postavi kam v kot in nato ugasnejo luči--« Adela je pretrgala svoj govor in komično zmignila z ramami. »Sicer pa kajl Nočem napraviti otrokom razočaranja,« Sifan 2. M i »SLOVENSKI NAROD« d n e 5. aprila 1923. štev. 73 Gorzolini brani faSizem pred obreko-vafd, ki mu pripisujejo nasilja. »Da, na smrt smo odgovarjali s smrtjo. Fašizem smatra za rvojo dolžnost odgovarjati na nasilje z nasiljem. Pričakovali smo. da bo ▼lada dostojno vršila svejo nalogo, toda Iz-arevideli smo, da izdaja oblast Vprašali smo Nittlja: Ne bl-li nam povedali, kralji-' Ček. (cottelet) kal ie pravzaprav Italija, kraljevina U ne? Ima-Ii vlado? More-li ta vlada ščititi Italijane in prisiliti jih, da se ravnajo po zakon'h? Komunisti se bahajo s svojo silo In va5o slabostjo in pravijo, da ▼as bodo prisilili uklon'tl se njihovi volJL Ce ne nastopite proti njim s silo se bodo našli državljani, ki bodo sami poskrbeli za represije. Državljani bodo vzpostavili red, ki je uničen radi vaše slabosti, strahopet-nosti in zločinskega obotavljanja. Mi vemo, ca Je sodobna človeška družba organično Slabo organizirana, da potrebuje novo hierarhijo, ki se bo opirala izključno na prvenstvo razuma, talenta in značaja. I tali-lanska mladina gre za nami in je pripravljena boriti se z onimi, ki rušilo domovino — s ponorelostjo, ki je razrušila največjo evropsko državo Rusijo. Humanitarizem Je agltacljska ideja. Edina možnost delovati ▼ korist človeštva obstoji za Italijane ▼ tem, da so kar najbolj zavedni Italijani. Mi nismo strankarski delavci ali pristaši ozke politične struje. Po krivici nas dolže, da smo zaSčitniki buržuazije. V naših vrstah ni demokratičnih alt aristi kratičnih, republikanskih, menarhističnih sli s ciJalisrJčaih predsodkov. Za nas Je največje važnosti energija in entuzijazem. Rade volje osvobodimo Pot enemu, ki smatra delo ▼ korist domovine za najvažnejšo nalogo. Kličemo v svoje vrste one. ki so pripravljeni žrtvovati vse za srečo Italije. Diktatura proletarijata je nasilje večine, ki srn narod ne more dovoliti«. Iz Corgolinijeve knjige lahko posnemamo glavne teze fašizma: »Treba je ščititi čast in tradicije domovine. Fašizem, ki se je rodil na bojnem polju, ni stranka. On ne more ostati samo v okviru ene stranke. Kdor govori o fašizmu, govori o Italiji, fašist je najboljši vojak, ki se ničesar in nikogar ne boji. On Je najboljši državljane. Ali je fašizem res tak? Na to vprašanje na jI ožje odgovore naši bratje v Primorju! Brez reda ni koristnega dela. Neki Francoz Je obiskal Italijanske-f* ministrskega predsednika Benita Mussolinija in opisu;e v pariškem Figa-roju na zanimiv način osebnost tega diktatorja, ki je v zrevolucijonirani državi, katera je bila na robu propnda, napravil spet red in dvignil blagostanje. Izvajanja bodo tudi naše čitatelje sanimala: G. Mussolini sprejema v palači Chigi, kajti palačo della Consulta bodo ▼ kratkem izročili italijanskemu prestolonasledniku. Čakam samo par minut, nato me vedejo v veliko dvorano, katere tla so iz marmorja, a precej prazna. G. Mussolini sedi za zelo navadno pisalno mizo, v kotu dvorane, ki leži nasproti vratom, treba je prekoračiti celo dijagonalo, predno se pride do njega. Srcdn;e postave je, toda zelo močan, obraz ima energičen, prsa izbočena in niti telesno, niti po svojih Cestah se ne zdi kot divji diktator, kakor bi si ga človek predstavljal. Zelo simpatičen je, proži roko in se prisrčno nasmeji. Iz uljudnosti, morda Iz koketnosti, govori z menoj francoski. Komaj pa se začne pogovarjati, že se pokaže državnik, postane hladen, oči so mu izredno gibčne in kažejo, da zelo pazno posluša. Človek čuti, da je vsaka beseda slišana. Mussolini odgovarja na one, ki se mu zdijo vredne, pusti pa v nemar vse, za kar nima takojšnjega zanimanja. Komaj sem izrazi!, kako občudujemo v Franciji neupogljivo voljo, ki je npostavila v Italiji red in disciplino, je ie odgovoril: »Da, red Je sedaj upostavljen, disciplina tudi. Brez reda m discipline nI koristnega dela. Za koristno delo pa Je treba sloge, brez katere noben narod ne more udejstviti svojih moči. Lahko ste konstatirali pri svojem prihodu v Italijo, kako zelo so se časi spremenili. Nobenih demonstracij ni več, pst mesecev že nimamo stavk. Vlaki prihajajo in odhajajo točno na minuto. Važne reforme so se izvršile. Zakon osem-umega dela. ki ga moj! predniki niso mogli spraviti pod streho, je bil ravnokar sprejet. Odpustili smo 50.000 civilnih gardistov, 25.000 železničarjev in nadaljujemo zmanjševanje števila nepotrebnih državnih uradnikov. Hočemo štediti »do kosti«. Povsodi se že čutijo vplivi naše akcije: poglobili jo bomo v dobrobit Italije. Ko smo spoznali, da je kak ukrep koristen in smo se zanj odločili, ga z zmernostjo udejstvuiem. pazim pa. da ob tistem času pokažem dovolj sile, da vzamem pogum vsakemu, ki bi hotel nasprotovati.« Ta izvajanja so pravilna. V Italiji raste zaupatije in bogastvo. Italija je najprej sledila Mussoliniju z začude-n em, nato z zanimanjem, danes ga podpira, jutri ga bo silila naprej. Mussolini je nadaljeval: »Tako nisem več nemiren, kar se tiče notranjega položaja Italije. Položaj Evrope pa vzbuja vso mojo pozornost. Moja politika je miroljubna, ne rečem pa, pacifistična. (Ma politique est paci-hque; je ne dis pas pacifiste.)« Ko sem se popoldne sprehajal s prratelji po Rimu, smo se Čudili, kaka delavnost vlada v mestu. Zidajo se mnoge hiše, popravljajo ceste in delajo arheološke izkoptne. Vse to je v čudnem nasprotju z razburkanimi razmerami preteklega leta. — B. Tihi Bospor. . Bospor leži v srebrni meglici. Motno fttbo. motna voda in komaj vidni gorski grebeni. V zraku nI nebenega gibanja. Pa-Tcbrodnl dim visi tam, kjer ga Je zapustila turška ladjica, ki je odhitela na otoke. V ozračju se čuti pomlad, ki se pa še ni SĐU~ stila na zemljo; zima le odšla, toda njeno dihanje je še vedno občutno. Vse Je otožno in nesigurno kakor carigradsko življenje sploh. Nedavno Je ro življenje še kipelo, toda dim od smirnskega pogorišča je legel kot Črna senca na Carigrad. Vse Je odhajalo in bežalo kamor in kakor je kdo mogel. Obstalo Je bilo trgovinsko življenje, kaj se godi In kdo Je gospodar položaja je bilo težko uganiti. Nato je vse utihnilo. Sedaj v Carigradu ni življenja: vse je dolgočasno In otožno. Toda cbrisi političnega položaja so jasni in nesporni. Iz pisanega kfebčiča, v katerem so se zmešali Angleži, Francozi, Italijani, kemalfsti, mudansko premirje, lai'sannska hinavščina. ostavka kalifa, angorske grožnje in raznad kemali-'siične armade (do 80 tisoč vojakov je zbežalo domov) se je pokazala krepko zvita in dwbro pobarvana nit angleškega gospostva na Bosporu. Hladnokrvnost, preciznost In čudovito upoštevanje končnih ciljev angleškega delovanja mora človeku imponirati. Ko Je gorela Smirna Carigrad pa Je šumel v manifestacijah, Je bilo tu samo 703 mož angleške posadke. Vojna mornarica Je bila pred Smirno. Zadostoval bi bil en sam cdločen korak, pa bi bil Carigrad zavzet, pobito vse, kar Je bilo na poti in skuhana taka bližnje - vzhodna kaša. ki bi je ne mogli pojesti današnji dipl orna ti čnl Edipi. Toda odločilen korak Je storil Harrington s tem, da je prepovedal manifestacije. Visele so na hišah zastave — on Jih je odstranil. Turki so postavili slavoleke za sprejem Re-let-paše in trakijske žandarmerile — Harrington jim ni dovolil prehoda in slavoloki so šli v peč. Potem pa, dokler so trajali pogovori In podajanja, se Je Carigrad napolnil z vojaštvom. Po dnevi premikanje vojske, ponoči se trese zemlja pod tovornimi avtom^hli. »Anrle*! odhajajo« — so tro-bili različni naivneži. ?n res so Angleži sedeli na svojih kovčkih. Trda zgodio pa se Je n^ak° tako. da lih Je bilo v Carigradu tem več, čim več jih Je odhajalo. Premikali so se po mestu, menjali so svoja bivališča in le s čudežem preprečena katastrofa Je dr kazala smisel teh premeščen}: te dni Je poveljnik španske križarke odšel na cbalo Jn Izročil •poveljstvo svojemu pomočniku. Vračajoč je pcveijnik opazil na ladji nenavadno vrvenje, ko ra se je vzpel na krov, je našel križar ko v bojni pripravljenosti I granatami v topovih« Manjkalo Je samo Se signala pa bi bili začeli grmeti topovi. »V mestu so neredi, obstreljevati hočem oni del, ki Je določen za nas« — je raportiral pomočnik vračajočemu se iz popivajcčega Carigrada prestrašenemu poveljniku. Norca (možu se ie bilo nepričakovano zmešalo v glavi) so zamenjali, granate poskrili, luči ugasnili ,toda prebivalstvo ve, kaj pomenijo mirno dremajoče na Bcsponi bojne prikazni: one ne spe. Skozi napol zatisnje-ne resnice pazljivo slede za vsakim dihom Carigrada in v poljubnem trenutku lahko začno bruhati Jeklo in ogenj. Zato nI treba verjeti mirnemu angleškemu nogometu, k! tako procvita povsod, kjer se je nastanilo angleško vojaštvo. Igrajo sicer, toda ne prelgravajo. Carigrad Je utihnil. Pa ne samo da Je utihnil, marveč včasih počenja nenričrko-vane stvari: Nedavno so pripravljali Re-fct-pašl slavoloke te dni pa so metali v nlegov avtomebi kameni e in resno poškodovali Refet-paši eno oko. Adnan beg ie ob tej priliki sklical tajno posvetovanje In sklenjeno Je bilo podvzeti najstrožje nujne korake — kupiti odgovarjajoči cbkladek-Carigrad je utihnil in csivel. Saj pa tudi ni čudno, katti tik pred njim rastejo sive grmade. Canak — splošni beton, nedostopen od nobene strani. V okolici Kilikije, v razdalji 15—20 km, se Je mogoče sprehajati med nepreglednimi skladišči vojnega materijala. Pristanišče v Kilikiil Je polno sivih ladij. V GaJipoli grade na betonskem temelju pokopališča s pokojniki ogromnega kalibra. Za pravilno cirkulacijo voda so prodrli preliv, ki nadomešča Dardanele tako, da Je mogoč izprehod Iz Arhipelaga v Marmorno morje brez niih. Tako te torej pametni ljudje pogajajo In politizirala Oni vedo kaj hočejo m dosegajo svoje. Na Jeziku se oziralo na vse, ▼ resnici pa poznajo samo sebe. Angležem ni tuj niti komunizem. V vsaki četi Je komunistična organizacija s časopisi, brošurami In dru?lml pripomočki. Misliti pa komunistično AnHeži ne tubranlujejo. Trda kn so komunisti hoteli nekaj storiti. Je bilo pretekli teden brez fn™» ostreljen© » Turkov. 3 Orkl In 20 ruskih knimmtstičn*h agitatorjev. In tako Je v sivi megUH nad Bos»*>rom vse tiho in dolgočasne. Ker to se ljudje v politiki m politikih razočaran, so ostale samo ie ogfbalke nt karte. Tt pravijo, da so Angleži sedli ta ne poidejo Iz Carigrada, da se bo sultan, ki Je zbežal na aneleški ladji vrnil z Arabci, ki to ga zelo prijazno sprejeli In da bo to letos poleti. Pravijo dalje, da Je Jez* dan člove- ku zato, da skriva svoje misli In da prav ravna oni, ki opravlja svoj posel, drugega pa ne ovira v njegovem razvoju. Na svetu da še daleč nI vse tako kakor se zdi zlasti, pa ne tako, kakor se govori. Ris^HaM« Te dn| se mude prt nas sinovi ruske stepe in na.bolj izraziti predstav i telil nekdanje slave In meči carske Rusiie. Nastopili so tudi pred občinstvom in dokazali, da poznajo poleg sable in zvestega spremljevalca — kon'a tudi pesmi in plese. O kozakih, kakor tudi o Rusih spi "h. Je bilo naši javnosti pred volno le malo znano fn iele begune! Iz te slovanske zemlje so pripomogli, da se je vsaj deloma vzpozna-la ž niml. Med vsemi emigranti so brez dvoma najbolj zanimivi kozakl, o katerih se Je že v času svetovne vo*ne toliko govorilo in p'salo fn ki so si pridobili za slavno rusko preteklost največ zaslug. Zgodovina kozaštva fn njegov slučbeno-pravnl položaj v Rusri do revolucre seveda, — je zeio zanimiv. Kozak je v prvi vrst! voTak. Morda edini človek na svetu — če cdšte'emo docela divja plemena — ki se takorekoč redi na konju in emrie z orožjem v rokah na. nem. ffrabrost, čudovita spretnost, odkritosrčnost, dobrota in Živahen znaca;, to so glavne vrline vsakega kozaka. Kot rborežena sTla so tvorili Kozaki v pre:šn'i Rusfi takozvano »neregularno konjenico« ruske armade. Koza-štvo izvira od slavnft ZaporošceV, ki so nam znani iz Gogol eve povesti »Taras-Bulba« In iz S?cnklewiczevih romanov. To je bflo žilavo fn bo'evTto maforusko pleme, ki le živelo v času turških fn tatarskih napndov na iužnoruske kraje ob reki Ditjepr. Za Časa crra Ivana Groznega se je del teh Zaporožeev izselil protf vzhodu in zasedel pokrajino na obeh bregovih reke Don. Drugi del le odšel proti severovzhodu, naseMl se ob Volgi, na Uralu in v Sibirt'1. kjer so kozakl podjarmil? bogate pokrapne divih mongolskih pfemeB, k! so bPa skozi dolga sto'et'a te*ko breme za rvsko carstvo. Katarina II., kf so ji delal* Zaporožci veli!*e preglavice, le iz po-litlčnMi oz?rov popolnima zlomila n'ihov odpor in težn'e po politični neodvisnosti In tiaselPa ostanke tesa plemena v kubanski pokra"ni. S tem pa je rbiTa z enim udnr-cem dve muh!, ka ti kozak? so noptMi močna ranesflva strada na me*l s Turčilo In so z vso odVčnrtst^o branili severni Kavkaz pred turŠMrn navalim. Tr»ko Je nastalo Iz prvotnega *edra ZaporožVh ko-zakov ve£ vrst kozaštva, kf so dobile ime dotične pokrajine, kTer so se naselHe. Kmalu na to se le razvila na Kavkazu krvr»%'a b^rba med Rusi in tkzv. črkesi. ki ??o žhre1! knt đ?vre plcrr?e v kavk^ŠV'h gorrh Kub^ns1-! In oVffisJd kozakl so irrali v tel borbi odločilno vlogo in s°mo n^m se ima Rus* a zahvalni, da le pršel Kavkaz končno v n'ene roke. V zahvalo za to pomoč je car A^^soncler P. dovolil kubanskim fn terskim (^h reki Terete) kozakom nositi Črkeško uniformo, v kateri se ni'hovl potomci sprehs5ajo sedaj po LHibljant. To uniformo nosijo kubanski kozakl s posebnim ponosom, ona :e postala za n?e nekak simbol nekdanje slave, od katerega se kozak ne loči za nobeno ceno. Vseh kozaških skupin (vojsk) Je v Rusiji 12. Skupno Število znaša 3fl milijonov. Razdel!eni so takole: donskih koza-kov !e 10 milijonov, kubrnsklh ZY* mirjo-na. tersklh 2 milfona. sibirskih (uraJskfh, zabalkaiskfli, seTrrrečenskih. priarrrarskih ursurljsklh, astrahanskih, orenburSkfh In zamorskih) 15 mnTonov. Vsaka skupina nosi posebno karakteristrčno uniformo In sicer vedno, bodisi na sJužbi ali doma. S tem je kozak obvezan obnašati se povsod kot pravi ruski vo*ak. uvaževati v polni meri disciplino, red in trad;ci'e. 2e zaradi zemVepisnega položaja (skoraj vsi obme'ni kraji so v njihovih rokah) je razumljivo, da so bili kozaki zvesti zaščitniki ruske države. V mirnem času se peča kozak s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in drugimi vrstami domačega gospodarstva. To delo opravlja s tako vnemo In marljivostjo, da lahko služi za vzor vsem drugim slojem prebivalstva. Za zeml'© in bogr-stva, kf so jih Izkoriščali kozaki v svojih pekrajinah, so morali služiti državi In sicer v lastni uniformi, z lastnimi konji fn orožjem. Vojaška obveznost je trajala od 15. do 45 leta. Največjo pozornost posvečuje kozak svo-lemu naraščaju. Nodotakljivost tradicij o bojni slavi kozaških polkov, pesmi na čast junakom, zgodovina. k| jo Ima vsaka sku-p:na zase, vse to mora poznati kozaški sin že v zgcdn?f mladosti. Revolucija je skoraj popolnoma uničila kozaško moč. Trd oreh je bila ona za boljševike, mnogo krvi Je preteklo, predno je kozaštvo položilo svo:e orož'e, toda propaganda, zlasti med mladimi kozaki, je dosegla svoj cilj. Danes ne igrajo kozaki kot oborožena sila v Rusl'1 nobene vloge več. Stari, bojeviti In zvesti pristaši carskega režima so večinoma pobiti, ali pa so pomrli po boljše viških lečah, mladi se nahajajo deloma na službi sovetske vlade, tiste pa, ki so se zdeli boITševikom nevarni, to poslali v druge kraje, na njihovo mesto pa so naselili kmete in begunce iz različnih evropskih držav. Opalografične potrebščine The jg Ko.. tloMlonn — Čevlje kupujte ed domtč h to varen Cvrdke Peter Kozina et Ko. z znamko »Peko«« ker to isti priznano na boljšf In na-ceneši. Glavna zaloga na debelo In drobno Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta It JL - ■ - '----- Kriza v notranji politiki - stacionarna. IZJAVA MINISTRA DR. MARKOVICA. — VPRAŠANJE KONFERENCE NAČELNIKOV STRANK. — VLADA IZVAJA VIDOVDANSKO USTAVO. — GLASOVI PROTI AMPUTACIJI. — Beograd, 4. aprila. (Izv.) Na včerajšnjem sestanku je minister pravde dr. Marković gbde politične situacije lapidarno izjavil: »Pel't'čna sHuac'Ja je stacionarna In vlada nI storila nikakHi korakov za razčiščeni e s'ruacijc. Vlada bo energlC-no z vsenil sredstvi skušala Izvesti vldovdansko ostavo.« »Ker je zakon o sreski In občinski samoupravi dosti nejasen in nenđ/ejen, je vlada določila komite ministrov, ki ima izdelati navodila, kako imajo oblasti postopati pri likvidaciji pokrajinskih namestništev in srezov.« Dingače minister pravde ni podal novinarjem nikakili zanimivosti, ker je politična situacija šr vedno neizpreme-njena in ni bil od strani vlade storlen absolutno noben korak, da se najde končno izhod^če iz nevzdržliive situacije. Vlada tudi še ni določila smernic bodočemu parlamentarnemu delu. čeprav je otvoritev parlamenta pred durmi. Katoliški in pravoslavni velikonočni prazniki so deloma dobrodošla tehnična zapreka, da se prele ne skliče sestanek strankinih načelnikov. Kakor se čujeio glasovi iz radikalnih vrst. pnzovc vlada strankine načelnike na konferenco okoli 10. t. m. £a 12. ali pa 14. pa je sklican parlamentarni klub rnđikalie stranke na plenarno sejo, na kateri ima razmotrit: programe no«amnih strank in precizirati s vole stališče. Gle Je radikalne stranke kot državotvorne organ'zaci'e se laliko konstatira značilno deistvo. da je radikalna stranka zadrge dni pokazala odločnost izvesti vidovdansko ustavo. Poleg tega pa :e opažati v radikalnih vrstah drugo odIočue:šo tendenco, da se na odločilnih državnih službah ne morejo trpeti elementi, ki na eni strani direktno nastopajo proti državi, na drugi strani pa prejemajo državne prejemke. Nekateri radikale! se bavijo z mislilo, kako bi se dalo v Bosni, na Hrvatskem in v Sloveniji izvesti temeljito remednro. Pojavi zadnjih drti. Izjave ministrov dokazu'c'o. da radikalna stranka ostane dosledna svojemu volilnemu manifestu in svojim voITTn'm geslom In da hoče za vsako ceno izvesti vidovdansko ustavo. Glasovi o »amputaciji«, ki so se zadnje dni zelo širili po gotovem vele-srbskem tisku, so sedaj popolnoma utihmli. O amputaciji je včeraj minister dr. Markovič odločno izjavil, da se te vesti absolutno ne morejo smatrati kot enuncijacije merodajnih in vodilnih radikalnih krogov, absolutno pa tudi ne kot kake neoficijelne izjave vlade same. Vlada kot taka ne more biti odgovorna za p'savo gorovih listov. Misel o amputaciji v vladnih krogih nima iz\ora in vlada nasvetc\ane amputacije kot radikalno sredstvo za izhod iz težke situa-ci e nikdar ni razmotri vala. Mada. sve-sta si sedanjega težkega, političnega momenta, svesta si velike in težke odgovornosti napram bodočim generacijam vseh treh plemen, mora za vsako ceno izvajati vidovdansko ustavo In mora obdržati sedanjo državo v ce'o-kuprrostT. državo, ki je bITa ustvar'ena s tolikimi napori in s t^lV.io krvjo sinov vse!i treh narodov. Država kot taka mora obstaiati v vsej svoji teritorialni celokupnosti, zajamčeni v ostavi Take nazore tudi zastopa tisk, ki ima najintimnejše zveze z ministrskim predsednikom Nikoto Parićem. VčerarŠnja »Tribuna« »e v daljšem članku nastopila proti anputaci.i. obenem pa tudi ostro grr»:ala vse one politične elemente v Zagrebu, v Ljubljani in v Beogradu, ki nastopajo proti državni celokupnosti. Nezadovoljstvo današnje generacije ne znači in ne more značiti nezadovoljstva bodočih generacij. Ministrski svet včeraj ni imel svoje seje, ker je imel gospodarskofmančni komite" ministrov daljše konference. Sestala pa sta se ministrski predsednik Nikola PaSić In Ljuba Jovanovtč, ki sta zelo dolgo razpravljala o celokupni politični situaciji države in o razpoloženju v radikalni stranki. V radikalnem tisku pa Je zadnle dneve opažati, da vodilni faktor I svečajo posebno politično pa?, v razmeram v Sloveniji. Na veliki je priobčil ljubljanski »Slovenec« ti nik pod naslovom »Po trpljeniu 1 nje«. Ta članek današnja »Samouprava« obširno komentira in proti n -rta ostro polemizira. Najprej konstat'i: da primerja uvodničar usodo slovenskega naroda irskemu narodu, da so Slovenci sedaj kulturno in gospodarsko zapostavljeni ter veli v polemičnem deli: »Moramo priznatu da v Beosrracu It nismo čitali kaj takega iz Slov-nije * Glavni organ radikalne stranke dalje konstatira, da je ta č1anek eden < ajža-lostnejših pojavov, da je to prav sramota in da je popolnoma demagoški. T |JMf I LJUBA JOVANOVie PODPREDSEDNIK NAROENE SKUPŠČINE. — Zasrreb, 4. apri'a. (Izv.) Današnji zagrebški listi priobčuiejo to-Ie zelo neverjetno vest: »V radikalnih krogih govore, da bo predlagan za predsednika narodne skupščine Ljuba Jovanović, za enega nodpredsednika Č"Ian džemiio-tn Tn za drugega Nemec dr. Kraft. Po tej kombinaciji je soditi, da ima Pašlč v načrtu Se sestavljeno večino z džemije-tom in Nemci, to pa le za slučaj, če se Radić popolnoma absentira od parlamentarnega dela. To vest ie smatrati kot ke'Mozno politično kombinacijo, ki je najbrže zrastla v Radićevi kuhinji. JMO: odobrila načelni sporazum z Radićem. VAŽNI SVT.EPI OL4VNEOA ODBORA. — Z R4DTCFM DOSEŽEN NAČELNI SPORAZUM. — Zagreb, 4. aprila. »Novosti« priobčuiejo iz Sarajeva, da je glavni odbor Jugoslovenske muslimanske organizacije po tem. ko ie Cul poročilo poslanca dr. M. Snahe o razgovorih in sporazumu z Radićem v Zagrebu, sprejel Tn odobril sklenlenl sporazum. Dr. Spaho ima tekom prihodnjih dni oditi še enkrat v Zagreb, kjer se ima ponovno sestati z Radićem in dr. Korošcem. — Sarajevo, 4. aprila. (Izv.) Glavni odbor Jugoslovenske muslimanske organizacije je imel dne 2. in 3. t. m. plenarno sejo. na kateri je razmotrival po volitvah ustvarjeno politično situacijo. O rezultatih se*e je bilo izdano kratko oficijelno poročilo, ki med drugim veli: Včeraj In danes (2. in 3. t m.) so imeli zastopniki jugoslovenske muslimanske organizacije prvo se?o po volitvah, kateri seji so prisostvovali tudi vsi novoizvoljeni poslanci. Razpravljali so o novi situaciji, ki Je nastala po volitvah. Culi so poročilo o posvetovanjih, ki so Jih imeli zastopniki HRSS, JMO in SLS. Soglasno Je bTT sprejet tn odobren načelni sporazum, ki Je bil dosežen med zastopniki teh skupin na sestanku v Zagrebu. Načelni sporazum predvsem vsebuje to. kar zahtevajo te skupine glede revizije ustave in kar zahtevajo vse skupine, ki se bore za odstranitev neprilik v državi. Poročilo dalje konstatira, da se bo JMO na osnovi svojega volilnega manifesta borila proti gospodarski in financ- brzo^aona poročita ni eksploatacH v defell. Konci i pa komunike naglasa, da se bo JMO bm-Ha za sporazum med vsemi brati, da se tako odstrani v državi bratski prepir. — Sarajevo, 4. aprila. 1. l?aoti DOGODKOM V ESSfZNU. — Perrn, 3. aprHa OVolff) K poročna o preds'n'ečem protestu nerrSVc vlMe proti zločfnM v Fssenu omen*a »B. Z. a. M.« di le v oč'gled izredno težkega slnčaa treba n-^prei ugotoviti vse podrobnost*, da se tako fzojnte vsakemu oporekanju od sprotne strani Stev. 78 »SLOVENSKI NAKODi dne 5. aprila 1^3. Mran 3 RAZMEJITVEN SPOR PRI RAKEKU. Poslanik Antonijević bo pa Istočasno tudi poročal vlad! o razmejitvenih spornih točkah, ki zadevajo Rakek te Logatec Te sporne točke imate obe (naša in italijanska) vladi medsebojno sporazumno rešiti Član razmejitvene komisije med našo državo in Italijo polkovnik Daskalovlć le prispel včeraj v Beograd, da informativno poroča vladi o razmejitvenem sporu, ki se trna končno vel javno reSiti. OBNOVITEV LAUSANNSKE KONFERENCE. — London, 4. aprila. (Izv.) Na podlagi poluradnih informacij so snočni listi javili da je turška vlada iz Carigrada doposlala zavezniškim državam noto, v kateri se Turška izjavlja priprav-ljeno, da se IS. t n nada Huje jo poga-ianja glede mirovne pogodbe v Lan-saimL Turška je v bistvu sprejela sta-Kče zaveznikov. — Rim, 3. aprila. Ozv.) »Tribuna« javlja, da se orijentska mirovna konferenca zopet sestane v Lausanni koncem Bieseca aprila. Konferenca bo trajala poldrugi mesec ali dva. — Carigrad, 2. aprila. (Reuter) V svojem govoru v angorski narodni skupščini je Izmet paša glede zavezniške note izjavil, da računa z zadovoljivo rešitvijo. Ce bi pa tema no bilo tako, je Turčija pripravljena za »vojno«. Odgovor na zadnjo zavezniško noto pričakujejo v Carigradu 3. aprila. Turki so baje pripravljeni na sestanek v Lausanni in predlagajo, naj se isti vrši 15. aprila. Odgovor se bo tikal bržkone pridržkov glede sodnijskih vprašanj. KRITIČNI POLOŽAJ NA ROMUNSKEM. — Beograd, 4. aprila. (Izv.) Po poročilih iz Bukarešte je notranjepolitični položaj po sprejemu ustave postal na Romunskem zelo kritičen. Opozicija namerava vstrajno in z vsemi sredstvi voditi borbo proti novi ustavi, ki jo ne priznava, ker je vlada izključila več opozicijonalnih poslancev. Po vsej deželi prireja opozicija številne protestne shode. V Bukarešti se sestanejo vse opozicljonalne stranke, ki bodo zahtevale od krone razpis novih volitev pod nevtralno vlado. Opozicija zahteva odstop Bratianov. Bratianu pa ne misli podati demisije, marveč izvesti samo rekonstrukcijo svojega kabineta. — Pariz, 3. aprila (Izv.) V Londonu to v Parlzn so razširjene vesti, da je na Romanskem Izbruhnila revolucija In da le kraljeva rodbina pobegnila ▼ AI-bo Jano. Nad ozemljem stare Romunske je proglašen preki sod. Te vesti oficijelno še niso potrjene. PRIHODNJI SESTANEK PARITETNE KOMISIJE. — Zagreb, 4. aprila. (Izv.) Današnji »Jutarnji List« poroča iz Beograda, da bi se imela paritetna komisija sestati na konferenco dne 5. t. m. Zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov pa se komisija sestane šele pozneje, a ne več v Opatiji, marveč v Rimo. Razlogi te spremembe tiče v tem, ker želi italijanska delegacija, da bi bila bližje svoji vladi, kakor je bila v Opatiji, kjer je bila pod pritiskom reških Italijanov. Na spremembo je že privolila tudi naša vlada. — Beograd, 4. aprila. (Izv.) Tekom prihodnjih dni pričakujejo iz Rima našega poslanika Antonijeviča, ki je podpisal preliminare trgovinske pogodbe med našo državo in Italijo. Obenem poslanik poroča naši vladi o stališču italijanske v vprašanju opatijske konference. SLAV. BROD IN VINKOVCI PRIKLJUČENA K SUBOTICL — Beograd, 4. aprila. (Izv.) V nekaterih krogih Je nastalo veliko vznemirjenje zaradi vladinega sklepa, da se žel. postaji Slavonski Brod in Vinkovci priključite direkciji državnih železnic v Subotici. Ministrstvo saobraćaja sedaj navaja utemeljene in tehtne razloge za ta sklep. V resnici sta se s 1. aprilom zgoraj omenjeni postaji priključile direkciji državnih železnic v Subotici in to iz važnih gospodarskih, prometnih in tehničnih razlogov, ker je pričakovati povoljnejše rezultate v režimu saobraćaja. Osijek ostane še nadalje pod zagrebško direkcijo. POGODBA O VOJNIH POSOJILIH, — Praga, X aprila. (ČTK.) Češkoslovaška vlada je v svoji seji 28. marca odobrila pogodbo o vojnih posojilih, sklenjeno 6. aprila 1922. leta v Rimu med Italijo. Poljsko, Romunsko, kraljevino SHS in Češkoslovaško. Pogodba gre za tem, da se omogoči državljanom omenjenih držav uveljaviti svoje terjatve naor^m Avstriji'. Madžarski in Nemčiji v nadomestilo za gotovine, ki spadalo pod sekvester In so bile naložene kot vrjno posojifo. Omenjena pogrdba bo v kratkem predložena v svrbo ratif kacije nrcr'dentu republike. SMRT DR. ROSENBERGA. — Dunaj. 3. aorila. Generalni svetnik angleško - avstrijske banke dr. Rosenbert |e «mxl na kliniki Eiscibcrg. J Politične lesfl. —Seja načelstva Narodno - napredne stranke. Tajništvo NNS javlja, da se vrši redna načelstvena seja danes, v sredo, 4. aprila ob 20. v uredniških prostorih Slov. naroda. — Tajništvo. = Radikalno . demokratska koalicija? Beogradski in zagrebški listi poročajo, da deluje Svetozar Pribičevič z vsemi silami preko svojih prijateljev na to, da bi na dvoru izposloval, da bi se njemu izročila misija za sestavo nove volilne vlade, ki bi naj izvedla nove volitve v narodno skupščino. Za ta slučaj baje obeča Pribičevič, da bo popolnoma zlomil vsak odpor Radića na Hrvatskem in Korošca v Sloveniji. Ako se ta korak Pribičeviču ne posreči, ima pripravljen drugi načrt Na dvoru sondira namreč teren, ako bi ne bila krona pripravljena vplivati na radik. stranko in Pašiča. da bi ti stopili znova v koalici.o z demokrati, in sicer pod istimi pogoji, kakor v svoječasni radikal-no-demokratski koaliciji. Demokratska stranka bi naj imela v novi vladi isto število portfeljev m iste resore, kakor jih je imela v kabinetu pred razpustom narodne skuoščine. Ta koalicijska vlada bi naj izvedla nove volitve. V smislu sporazuma, ki bi ga Pribičevič sklenil z radikali, bi naj dobil Pribičevič svobodne roke za borbo proti Radiću na Hrvatskem in proti dr. Korošcu v Sloveniji. V ostalih pokrajinah bi se naj radikali in demokrati pri volitvah medsebojno podpirali. Na ta način bi demokrati in radikali izvojevali pri volitvah absolutno večino in bi si na to razdelili oblast med seboj. — Težko se da konstatirati, koliko resnice je na teh vesteh, ni pa dvomiti, da so na delu močni vplivi, ki skušajo zvariti staro radikal-no-demokratsko koalicijo, ki bi bila morda v danem momentu res najugodnejša rešitev iz obstoieče krize. = Iz češkoslovaškega poslaništva v Beogradu. Dosedanji češkoslovaški konzul v Beogradu Jtndrich U d r ž a 1 je premeščen kot poslaniški svetnik v češkoslovaško poslaništvo v Beograd. = Dva frankovska dnevnika v Zagrebu. V Zagrebu je začel izhajati frankovski dnevnik »Pravaš«, glasilo dr. Horvata in drugih. Dr. Košutlć pa je začel izdajati svoj lastni dnevnik »Slobodna Hrvatska«. Kakor je videti se Frankovci že lasajo sami med seboj. — Musolini pose ti Trst Rimska »Tribuna« poroča, da so tržaški poslanci posredovali pri podtajniku ministrskega predsednika in pregovorili Mussolinija, da obišče Trst in Julijsko Benečijo dne 26. aprila. Pri ti priliki so poslanci obrazložili podtajniku Acerbu gospodarski položaj Trsta in mu izročili kratko spomenico o nekaterih bistvenih zahtevah, kojih rešitev prinese podtajnik s seboj v Trst. == SocQaflzem na Angleškem. Angleška delavska stranka je začela v parlamentu sistematično borbo za zmago socijalističnih idej. Ob priliki zadnje seje spodnje zbornice je nastopil poslanec delavske stranke Sno\vden s predlogom, naj se uveljavi namesto kapitalističnega sistema v praksi družabnega življenja socijalizem. Govornik ni zahteval, da se preide od kapitalizma takoj k socijalizmu, pač pa je predlagal parlamentu, naj se v očigled nesposobnosti kapitalističnega sistema v odgovarja/oči obliki izkoristi in organizira prirodno bogastvo in sredstva za proizvajanje. Osigura naj se obstoj ogromnega dela prebivalstva. Vzrok sedanje krize izvira iz osebne lastnine. Polagoma, potom zakonodaje naj bi se kapitalistični sistem zamenjal z industrijaJnim in socijalnim redom, utemeljenem na družabni lastnini in demokratičnim nadzorom nad sredstvi za proizvajanje in razdelitvijo življenjskih potrebščin. — Snowdcn je izjavil, da delavska stranka ne predlaga revolucije in je proti konfiskaciji. Ta pot bi bila predolga in bi pripeliala do pogina. Med socijalizmom in boljševizmom ni ničesar skupnega, marveč popolno protislovje. Kot politična stranka je boljševizem v svoji praksi in idejah fanatična reakcija. Kot odgovor na ta izvajanja je predložil sir Mond nastopno resolucijo: »Zbornica, ki je prepričana, da bi uničen *e privatne lastnine privedlo narod do bede in sedanji položaj še poslabšalo, je proti vsakemu načrtu zakonodaje, ki bi odvzela državi korist od osebne inicijative. Ker smatra, da je mogoče premagat? socijalno bedo, ne da bi se porušili temelji sodobnega družabnega reda. je zbornica pripravljena sprejeti kakršnekoli predloge, ki gredo za tem. da se odstranilo škodlnve posledice monopola in veriž-ništva. Zbornica je odločno odklonila predlog, naj se zvali vso krivdo za socijalno bedo na kapitalistični sistem. Kriva je deloma človeška narava, deloma pa ci* tKzaci'a. Snowdcit pripisu te socijalizmu vse uspehe, ki jih je dosegla država na polju gospodarskega življenja tekom vojne. Sir Mond, ki ima 26-letno prakso v privatni industriji m 10-letno prakso kot minister, pa je izavil, da privatni podjetnik izvršuje svoje delo vedno hitreje in boliše kot državni uradi. Predlog socijaiističnega poslanca, ki je dober kritik, toda slab v pogledu konstruktivnega dela, bi pomenil ©ro- panje bogatih v velikem obsegu, to bi bila sicer neke vrste politika, ne pa so-cijaiizem. V Rusiji so ta poizkus sicer napravili, toda gospodarsko in psiholo-gično se je izjalovil. Velika industrijska država kot je Angleška lahko propade zaradi slabe gospodarske politike prav tako, kakor če izbruhne revolucija. — Nemć ?a In Rusija. Znan; nemški so-cfalist Kari Kautsky je priobči! v »Vor-warts« članek, ki govori o nemških nadah glede intervencije sovjetske Rusije in o političnih manevrih Cunovega kabineta. Ljudi, ki pričakujejo rešitve Iz današnjega položaja, pravi avtor, le v Nemčiji dan za dnem več. Za odrešenika smatra:o boljSe-vlSko Rusi'o, kf bo baje pregnala s svojo armado Francoze iz Porurja. Nemci upajo, da bo tudf sedai, kot 1S13. leta, Rusfia re-šrla Nemčijo In da pride rešitev od vzhoda. Tako misliio in govore osi. ki zahtevajo, da se nadal'u?e nemšk! odpor do skrajnosti. In res, Rusra ima mnogo vojaštva toda tudi v Nemčiji ne primanjku'e za vojaško službo sposobnih ljudi. Kar se tiče bojnega materijala, orožja in munlcie kakor tudi vseh novih aparatov, kf prihajajo v sodobni vo'nf v poštev, RusFa ni bogatejša kot NemčTa. Razmere na ruskih železnicah so še zelo slabe. Zadnja svetovna vojna 'e dokazala kako težka Je borba proti vel'ki industrijski državi. RusPa tudi pred 10 leti ni imela nre'ene industrfe In zadostnega števila železnic, zadnja vojna in boljševik! pa so deorganizlrali Še to, kar je Imela prej. Sov*etsici vladi se dosedaj ni posrečilo doseči kako rboršan'"c. četudi se baba na vse stran!. Ona do sedaj še ni mogla reš;ti prebivalstva od lakote, kf grozi postati stalna. Obdelovan'e zeml'e nazadu'e vsako leto. Položaj industrfe je še slabši. Metalurgija, ki je tako važna za vojno, je deffn*t!vno uničena. Velike tovarne ne Iz-delu'ejo niti 4*% tega kar so izdelovale pred vojno. F;nančn? položaj se je sicer nekoliko zbolšal. toda za to so b:le potrebne ogromne žrtve. Ker so uničeni delavski sindikati, se je znižala delavska plača do mln'muma. Plača je mnogo man:5a kakor živPenske potrebe. Vlada, kf hoče na ta nač?n zboFSati svo?e finance, dokazuje s tem, da ne ve od česa ie odvisna moč moderne države. BoVševikl hoče?o uvesti v Rus«"? novo gospodarska polib"ko, toda oni razume:o kapitalizem prav tako malo kakor marksistični socijallzem. In ker niso razumel? kapitalizma, niso mogli razumeti tudi temernih vprašanj komunizma. Misel, da ie usoda določila tr! trni vira t — TrockH, Mort? fn Lr-Tendorff — da reš* Nemčijo, le prazen sen. Ta sen bf se končni z groznim prebiren'em za NemčTo. Ne glede na no-tran'e neprilike nI m^nj zanesljivega zavezniki kot je sovjetska Rusija. Ako bo imela korist, re bo v ugodnem trenutku lotila pustolovščine rn zapustila Nemce v najtežjem položaju. Četudi bi se ođločHa napovedati radi Nemč!;e FranciM fn njenim zaveznikom vomo, bi JI vendar ne mogla pomagati kar sledi Iz ničnega notranjega položaja. 1920. leta nf mogla premagati Pol'ske, kako naj tore? nastopi sedaj proti Pol:ski. RommV'f fn Češkoslovaški, k? bi »im k~mr?T» priskoda na p^moč tvd! Franci-ia? Kautskv pričakuje rešTtve od zavezniških dr*av. ki jih na! prop?ganda prepriča, da le Nernčla iskreno pripravljena poravnati svo:e dolenve In opustiti vsako misel o kakem revanžu. = Anarh?stl v Bolgariji. O anarhističnem gibanju v Bolgariji poročalo Še tele podrobnosti. Bolgarska vlada je začela sistematično borbo proti anarhistom in komunistom. V Sofiji je bilo razgnano mihovo zborovanje. Pri tej priliki je policija aretirala nad 100 oseb, med njimi največ študentov in uradnikov. Pri aretiranih so našli mnogo orožja. Na policiji so vse aretirane popisali, fotografirali in osvobodili. Študentje so izključeni iz šol, uradnik? pa odslovljeni iz službe In bodp izgnani Iz Sofije. Istočasno je policija obkolila v Jambolu. središču anarhistov, anarhistično zborovanje in hotela aretirati vodilne osebe. Anarhisti pa so se uprli, nakar je bilo poklicano vojaštvo, ki pa tudi ni moglo pomiriti oboroženih zbo-rovalcev. Ko je prispelo na pomoč vojaštvo iz Slivne. se je vnel boj, ki je trajal ves dan. Anarhisti so bili premagani In so izgubili 14 oseb. Na strani vojske je bilo 10 ubitih. Anarhisti so izkoristili temo In zbežali. Vojska jih zasleduje. V mestu je uvedena stroga preiskava, Aretirano je 140 anarhistov. Istega dne je prišlo do spopada z anarhisti v Novi Zagori, kjer so slednji napadli vojaštvo. Federacija anarhistov je izdala proklamacijo, v kateri poziva svoje člane na boj proti vladi. = Vstop Poljske v malo antanto. Poljski minister za zunanje zadeve Skrzynski pride v nekaj dnevih v Varšavo, k;er bo teden kasneje sklical shod inozemskega odbora, na katerem poda poročilo o svojem potovanju v Pariz, London in Rim, pri čemer pride na vrsto tudi vprašanje Javorine in sporazum s Cehi. Kakor se govori v parlamentarnih krogih, se bo cotezal Skr-zvnski za vstop poljske republike v malo antanto. = Molk o Ljenlim. Švedski profesor Henschen se je pred kratkim vrnil iz Moskve, kjer se je udeležil konsultacije ob bolniški postelji Ljenina. Njegov sin, ki je tudi profesor, je v nekem pogovoru iz;avil. da so se vsi Ljenino-vi zdravniki obvezali molčati o usodi bolnika in poročati samo to. kar prinašajo uradni sovjetski bulletini. Gospodarstvo. V zaščito gospodarstva« Za zaštitu privrednika protiv jednostranih ili čak pristranih oJI.ika ministra socijalne politike. Potpisano prcdsjedničtvo akcionoga odbora za Opći Privrednički Savez u Državi SU S primilo je pouzdane izvještaje, da se je na konferencijama izmedju delegata poslodavačkih i radničkih komora, što su se na poziv g. ministra soc. politike ponovno održale od 26. do uključivo 23. februara — moglo posve jasno razabrati da su te konferencije bila puka formalnost i da su se delegati trgovačko-obrtnih, dotično zanatskih, industrijskih i trgovačkih komora iz cijele države posve badava naprezali, da se Zakon o zaštiti radnika putem pretresanih Pravilnika dovede bar donekle u sklad sa interesima zanatstva, industrije, trgovine i ostalih privrednih prcuzeća u Državi. Vidilo se po svemu — tako g^ase pouzdani naši izvještaji — da su te konferencije bile vješto namještene, da se javnosti zamahu oči i da će pretresani Pravilnici biti privedeni u život u onoj formi 1 sadržini, kako to konvenira vodjama radn:Čtva, da uzmognu na jeftini način Širiti svoju popularnost bez obzira na to. što će time teško stradati trgovačka, zanatska 1 industrijska preduzeća svake ruke. To dokazuje već sam fakat da na ipc zvani ia lica. a to su: minister socijalne politike, kojega Zakon o zaštiti radnika ovlaštuje, da po zaslušaju poslodavačkih i radničkih komora vse potrebne pravilnike sprovede u život i ministar trgovine i industrije, na kojega je po tomu istomu zakonu ministar socialne politike upućen, da se s njim sporazumre, da ta dva najpozvanija lica nisu se uopće ni pokazala na ovim konferencijama, već da je 1 predsjedao 1 saslušavao delegate komora sam jedan načelnik ministarstva soc. politike. Mi imademo opravdanih razloga, da posumnjamo u objektivnost činovničkoga kadra toga ministarstva u pitanjima odnosa izmediu radnika i poslodavaca, jer znademo, da je u tomu ministarstvu bilo uvijek suviše mnogo socijalističkih pače i komunističkih partizana, a sigurno in je dosta još i danas tamo, koji će bez sumn;c nastojati, da dobe potpis svoga ministra na rješena. što će ići samo u prilog njihovim partijskim prijateljima. Oni će znati, da bilo u kojoj formi izigraju i onu ustanovu toga zakona, koja se opetuje gotovo u svakomu paragrafu, da ministar soc. politike imade sprovadjati taj zakon »po sporazumu« s ministrom trgovine i industrije. Podvaliti će se naprosto jednomu I drugomu ministru, /er niti jedan nije lično bio na konferencijama. Postoji velika pogibelj, da će sve privredne struke u našoj Državi na taj način zapasti u veliku nevolju, ako se sprovede Zakon o zaštiti radnika putem Pravilnika, što su pretresani bili na rečenim konferencijama u Beogradu. Pretresani su bili slijedeći pravilnici: 1. 0 regulisanju radnoga vremena u industrijskim poduzećima; o regulisanju radnoga vremena u zanatskim poudze-ćima; 3. o regulisanju radnoga vremena u trgovačkim poduzećima; 4. o otvaranju i zatvaranju trgovačkih I zanatskih radnja; 5. o zabrani noćnoga rada u pekarama; 6. o produživan;u radnoga vremena u industrijskim poduzećima sporazumno s radnicima; 7. o radničkim povjerenicima u industrijskim (zanatskim) i rudarskim poduzećima. Ako uvažimo, da sve ovo sa ogromnim teretima, što ih je na prevredne krugove već svalio Zakon o osiguranju radnika — predstavlja jednu posve ozbiljnu pogibao po opstanak privrednika, po njihovu slobodu i napredan razvoj, onda će 6vatko uviditi, da je opravdano i potrebno, da je dapače vrlo hitno, da se sve naše komore, sva udruženja i savezi iz cijele države hitnim predstavkama 1 depešama obrate na gospodina ministra trgovine i industrije u Beogradu, da on svojom ingerenciiom, koju mu daje sam Zakon o zaštiti radnika najživlje uznastoji, da gosp. ministar soc. politike ne stavi na snagu takove Pravilnike k tomu zakonu, kojima bi se privrednim krugovima naprosto sputalo ruke i onemogućilo nuždan razvoj Čitavoj našoj privredi. Smatramo, da je u ovakovim gore opisanim prilikama hitno potrebno, da svi i iz sviju strana Države umolimo g. ministra trgovine i industrije, da on kao prirodni zaštitnik privrednih krugova tu stvar, ako će biti nužno, iznese i pred sam ministarski savjet, te da na tomu. danas najodlučnijemu mjestu energično istupi sa zahtjevom, da se u provedbenim Pravilnicima Zakona o zaštiti radnika savjesno uvaže svi prigovori i svi predloži, što su ih na citiranim konferencijama iznijeli delegati poslodavačkih komora. Upućujući ovu drugarsku poruku na adresu svih privrednih struka, na sve njihove klasne organizacije i sve naše zanatske, trgovačke i industrijske komore u našoj državi — nadamo se, da naš glas neće na prežalosnoj nehaj-nosti privrednika ostati glas vapijućega u pustinji. Da se uzmogne kontrolirati uspjeh ove naše poruke — molimo sve privredničke organizacije i komore, da prepis svojih pismenih ili brzojavni!* predstavki na gosp. ministra trgovine i industrije pošalju redakciji našega gla* s*:!a »Jugcsl. Privrednik« u Osjcku, koji će kao klasno borbeni orsan za čitavu privredničku klasu u našoj državi posvetiti naročitu pažnju ovoj akciji Ovo je nesumnjivo veliki jedan momenat a životu privrednika u našoj državi, momenat koji bengalskom jasnoćom upućuje privrednike sviju struka u čitavoi našoj Državi da je klasna solidarnost u našim privredničkim redovima jedna živolna nužda. Sada je momenat. da tu klasnu solidarnost jednodušno manifestiramo pred svojim ministrom trgovine in industrije, a proti pristranosti u ministarstvu soc. politike. A rezultat ta klasne solidarnosti neka konačno bude: Op-'i Privrednički Savez u Jugoslaviji! — U Osijeku, dne 6. Marta 1923. — Ak-cioni odbor za »Opći Privrednički Savez u Jugoslaviji«- — Predsjednik: Albert Runp, v. r.. veletrgovac: potpredsjednik: Gustav Oraf v. r.. graditelj; glavni tajnik: Hinko Sirovaika, v r„ hoteljer i trgovac. —r ZasrreT^k! tru. Zncrcb 3. aprHa. Cene v dinarjih za lOOkc:. postavno baŠka, odnosno voJvodrns\"i p^stnja no'fra'o: pšenica (76-—77kg) 450—455, mc^sno suha koruza 270—2si. rf. (62—65 Vk) 400—405, Ječmen zi pivov?rnc 27^—2?5. ove«; 290— 295, p?cnf^na m^ka »0« 675—7^0. »2« 6^0— 675. »6« f<2^—65^. ?a krmo 219—225, drobni otrobi 169—170, debel! 200—210. Tendenca: nrrna. —jr NovocMsfta Mitrovna borza 3. aprla. Novi ?°d, 3. aprila. Cene v d:nanih notirn'o: b-"šVa pScni^n A52 ^ b?skl ječmen 310—315, pom'ndn! b-<$ki 320. bnSkt oves 299, hn?'--i krp'-M prompt 256—259f stara vagon 269, hr.SVn po vzorcu 258« brSka za m?) p^ni'dba 262.50, b^Ska za Iti— nfi ponudba 267.50, okrosln baška koruza 2=^7. za mal 275. bel- br»5kl fižol Iskan'e 460, p^ntidbn 465. pšenična moki »o« 662.50, brza »9^ ponudbi 655. »2« 625, »8« 212.75. otrobi v vreč? h od jute ponudba 160. Tendenca nef-rprcmcnTcna. —g Peoj»n»dcka Mnjjovna borzri 3. apr'Ia. Beotrrad. 3. aprila. Notiralo: Nova reSetana koruza franko Beojrrnd ponudba 275. re5etani banatski oves, frnnko Beograd ponudba 3fl5, otrobi v vreč-ili frnnko obala Peoprad ponudba 185, bukova drva franko Beojrrad ponudba 165. —g Hmeljarsko društvo v Žalcu, vabi vse hmeljarje k 43. g!avn* skupš£n?« ki s« bo vrSila v ncdelio, dne S. aprila 1923 ob 2. popoldne v dvorani Rnbtekove gostilno v 2alcu po običajnem dnevnem redu. rimo-larii! Časi so resni in hmeljarstvo se nahaja v kritičnem položaju. — Straimo se vst — pridite vsi! V slogi je moč! —g Dobava drv. Pri Intendanturi Osf-lečke dlviziiska obbstl v Osl'eku sc vrši dne 16. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne ponovna ofertalna HcitacHa glede dobavo 18.000 m3 drv za čas od 1. aprila 1923 do 31. marca 1924. Predmetni oglas le v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interescnfom na vpogTcd. —g Velika slana na Madžarskem, Tekom velikonočnih praznikov se Je temperatura na Madžarskem znatno znižala. Z dežele prihajajo poročita o slani. Drevju, ki le b!lo v mnogih slučajih že v cvetju, le slana prizadela veliko škodo. Dne 3. zjutraj |e znaSala minimalna temperatura v Debre-czinu —7*. —g Gospodarska razstava v Pragi. Zemedelska jednota (Gospodarska zveza) Češkoslovaške republike priredi I. 1923 v dr-bf od 16. do 21. maia zopet gospodarsko razstavo v Pragi. Vodstvo si Je postavilo nalogo predoč'ti sedan'e gospodarsko sta-n'e v poledelskf In policdelsko-lndustrl}-skl panogi ter stopn'evan'e razviti Iz razstave naivečii trg za gospodarske s*roje In re:no žvino v Sredn'i Evropi Ministrstvo železnic češkoslovaške republike Je obljubilo znižano vožn:o na državnih železnicah Glede dovoza razstavli.ilnega materiala lz turIne je vodstvo storilo potrebne korake, da se dovoz In razprodata Inozemskega blaga, katero bi obenem bilo tudi z obzirom na cene dc!cžno vseh ugodnosti In ola'šav, na razstavo omogoči. Ministrstvo zunanifh zadev Je dovolilo posetnikom razstave, ako dokažejo, da v resnic! tja potu'e'o, znižane pristojbine za vfdfran"e potnih listov v sledečem obsegu: posetnikom fz Bolgarije, fT>tonske. Litve, Latiške, Ogrske, Nemčiie, Pol:ske, AvstrPe, Rumtf. n?:e. Grške, Ukrajine, Rusf;e fn kralj. ?HS, ako Imrro v istih stalno bivališče. 75?£no, posetnikom Iz ostnFh držav 25%no znižanje. Že dolgo vrsto let prireiane gospodarske razstave v Prairi so si pridobilo mednarodni značaj in nudijo kakor raz-stavljalcem tako tudi obiskovalcem priliko stopiti v zvezo s številnimi strokovnimi tvrdkaml in institucijami ter poleg tega seznaniti se z vsemi v to stroko spada-jočlml modernimi napredki In iznajdbami. —g Nova po-jska banka v Londonu. Londonski gospodarski listi poročajo, da je zasigurano osnovanje nove poljske banke v Londonu. Angleški trgovski krogi sc brigajo za obnovo poljskega gospodarstva. Tako se je dovolil pred kratkim Poljski večji kredit za razne nakupe. ~g Prvi zrnč>i tramvaj v Pariza, Pariški listi poročajo, da je neka skupina inženirjev podala občini predlog za zgradbo prve Z'-a'ne tramvajske črte. ki bi šla od dirkališča Colombcs do mestnih vrat Champeref in ta zračni tramvaj M mo??l na dan prevoziti rn.poo potnikov. Mastna občina naibr-že spreime ta predlog, ki se tidejstvi v času olimpijskih iger v Parizu. Stran 4. »SLOVCN&KI NARODt dur 5 aprila 19^3 Stev 78. K itlltff infra REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. OPERA. Sreda, 4. aprila: Vra~ in Katra. — Red D. Četrtek, 5. aprila: Nižava. Gostovanje gJJ. liane Pirkove iz Bratislave. — Red C Petek, 6. aprila: Carcstrelec — Red A. Scbota, 7. aprila: Janko fn Metka. — Izven. Nedelja, 8. aprila: Scvilski brivec — Izven. DRAMA. Sreda, 4. aprila: Otok in Struga. — Red B. Četrtek, 5. aonla: Oihelo. — Red E. Petek, 6. aprila: Otok in Struga. — Red D. * m m — Iz gleda!'«!«-? p'i-jirne. Pri predstavi Dvcrakove opere »Vrag in Katra* v sredo, dne 4. aprila. po;e vlogo Marbuela g. Zupan. V četrtek, dre 5. t. m. gostu!e v operi »Nižava« ifarnjatfffti cevka Bratislavskega gledalšča gdč. rTana Pirkova kot Marta. Pri tej predstavi po;e vlogo Tomasa g. Be-tetto. V sebofo. dne 7. t. m. bo v opernem sleda!Tšču premiera krasne Humperdlncko-ve mlad:nske opere »Janko in Metka«. Vlogo Metke poje gdč. Thalerjeva, vlogo Janka gdč. Re\vlczev/a, vlogo čarovnice-hrustalke gdč. Katinerjeva, vlogi Škratov Peščenčka in Posavska pojeta gdč. Kore-njakova in Sasova. Očeta poTe g. Cveič, mater pa ga. Smolenskaja. GoTenka konzervatorija, gdč. Saxova nastopi PH tej predstavi prvič na gledalskem odru. Dirigiral bo g. Karel Jerak rež;ral pa g. Se-vastTanov. Potrebne nove dekoracije je naslikal g. Skrožnv. — ffana Pirkova, primadona slovaškega narodnega gleda! "šča ▼ Bratislavi, go- sttre v četrtek, dne 5. aprila 1923, v operi *NT:~ava« v olog] Marte. Poleg drugih ve-]?krh glavnih vlog. ki Jih je kreirala s svojim! izrednim] rruzikak'čnlmi In igralskimi ^možno^tm*. je b"š s svojo »Marto« dosegla naTveče uspehe. Tako piše o ti n;eni vlogi osiješkf »Jtrg« z dne 29. novembra 1919: »Kreacija Marte, ki nam jo je podala "iina Pirkova, je b:Ia pre?.ivrena in do-~iv!*eaa. Od prvega trenetka, ko je stopila na eder, smo znal1*, da fu neha teoter fn začenja trvteafćs Pri Marti g. Pirkove smo čutili, da je to umetnica, kater! pomen-; mu-~Tka rebo in zemljo in uloga, katero igra, kri, dušo In živce. Pri njenem petiu smo oBCntltl vse ono veliko !n umetniško, kar žfVl izv3n vse tehnike" !n virtuoznosti.« Sa-ra'ev-k? »Glas naroda« z dne 20. ma:a 1920 pa piše: ^Hrna P-rkova je bila v kulmina-cr! svoTe moči. V nji smo videli umetnico r.eobiča're kvalitete in velTkega kova. Naravnost čutrlo se je, kako je rastla s svojo ufdgd in kako s priro'eno lahkoto fn dovr-r?nim deponiran em svojega glasa muzl-kalno !n glasovno, z dušo fn talentom interpreta na:kompl*ciraneTše situacl'e Marte.., V tretjem dejanju je bila naravnost nedosegljiva.« — Jtigoflovcnsko društvo za proučevanje angleškega lezlka, ki je bilo ustanovljeno začetkom marca lanskega leta ie imelo svoj letn! občni zbor v posl^p-u I. drž. grrrmaz;"e. Podpredsednk dr. Skaber-ne je v kratkih besedah poročal o društvenem delovan'u ter n5ega napredovanj. Število članov *e naraslo od 66 na 185, kar ie iako zadovoljivo. Društvo stremi, da se izvežbafo član! v angleškem jeziku, da se nndljrj tozadevna potrebna sredstva in rred vc,em, da spojna anglosaksonski svet r.aše ~:-ro~ carske težn'e !n nas podpira v tekmi in razvou narodnega gospodarstva. Gosoi MLaPi dr. Ptmtar*ava ie prečitala peroEHd o knjižnici, obsto:eči iz velikega števila krasnih knj"g, samih darov britanskih in ameriških prijateljev in zaln^nkov; -\:\7i veliko revij in rednih časopisov, ki F3 etahom vedno na razpolago. Gospod ArjdreičevfZ je poročal o fnanenem stan'u društva, ki je jako zadovoljivo. Posebna zalivata za nesebični in požrtvovalni trud se je Izrekla s soglasnim odobravanjem nčr:er;ci angleškega jezika na našem vseučilišču in ta'ricf društva gospe j Copcland ki je poročala o stikih in zvezah z Amerko in Ve!. Britani:o, ki so mnoso pripomogle k ffie6*šeborheTrl spoznavanu in zbližanju. Pri dopolnilnih volitvah odbora je kooptira! odbor na podlagi § 14. društv. pravil kot tainlcd gdč. M*ro Knezovo, v nadzorstvo pa je b?! Izvoljen na mesto g. Bogda-nov'ča v Mezlcafi, g. Alf. Lorger. Društ-venT lecalt so vseskozi praktičnega značaja. Važnost angleškega jezika je jako velika, ker govori ta jezik desetma prebivalstva celega sveta in se tudi trgovske in kutrnrne zveze J::goc»2vj;e z Vel. Britanijo in Ameriko razvijajo od dne do dne bore. Ulašteni m\tfk — Koncert kubanskih kozakov. Včeraj so se ki banrki kozaki poslavljali od našega (bčii-Gčva. Koncert, dasi z izpremenjenim opereti:;n, je bil v marsičem sličen prvemu. ž3 ZF.Onjič srno cmenili. da ie pevski zbor ▼ celoti dcjro izvežban. dirigent Sokolov vrši svojo f-.nkcijo dekaj precizno In morda v v \ ržirih ne s popolnim uspehom samo za to, ker ne razpolaga, izvzemši base, z :nimi pevskimi močmi. Tenorji sa se ti di to pot večinoma izgubljali v močno in trrpatam prav lepo donečih basih, posebno ra jc motil v tem ozira precej razvajeno i;ho našega poslušalca solo - tenor, ki celo v zb-ru ni vedno na svojem mestu, Bolje ti biLo izogibati se pesmi, ki So sicer v celoti zelo simpatične, ki jih zbor izvaja po svejih m:č?:i s primernim Uspehom, kvari pa vtis jemalo izdelan, preslab in pcsebnP vi&rii n (e. Za sodnn>e za okrogle viš'ega deželnega so<^T5ča li!!b;;:an-skega so imenovani: Fran Detela, dr. M^lrsn P e t e r 1! n, dr. Vinko Zore, dr. Jos;p Nova k, dr. Lndovft L o b e fn Anton Lovšin. — Pr^vnj praktikanti Fra-n?o Kalin, dr. Afel G e r I i n, dr. Vladimir Muha. Frarj?o Oorenc *n Ferdinand Kvas so 'menm-an? za avskultante. — Velikopotezno pod'et'e na Bf^đo. z Bleda ham poročajo: Oraščak g. Ivan K e n d a je prodal hotel Malner, zdravilišče Ritli m svoje zemTjiŠče v Zakl hotelski družbi, pri kateri so udeleženi ra^nf češkoslovaški denarni zavodi In ^Slavenska bankam. Hotelska družba namerava v ZpVI zjrraditl več prvovrstnih hote^. Ktipri^a znaša, kakor se ?ovor!, 36 milijonov kron. Ako bi družba do določenega roka ne zgradila dr>-rm-orienih hotelov r Zaki, pripade zemljišče v Zaki hazaj pro^n.falcti, ne da bi mu bilo treba vračunati ktrpnme, f-l je bita fzotačana Za to zemljišče. Na Bledu se že leto«; otvoH mednarodna lgram;ca. — »ArgtiS.« V Beogradhi ie nsta-novtien tmiverzatni IpformaciisVi urad »Argtts«r. ki ie v svouti oddelkih zdru- sftiiprto fntormaci^ko službo. Zanimivo ie Ime tega podetJa. Argus je bil kot tiči mitologija, princ Argosa, sin Agenora. Ime! Je po cetem telesu oči, od katerih je bilo petdeset odprtih celo takrat, kadaf je spal. 12 tega je nastal pregovor: 4mcti Argusove oči<% kar velja za one, ki je 2e!o oprežeri in čigar pogledu he uide nobena stvar. Dalje je znano to Ime kot irrte UlišoVc^a psa* ki je edini spoznal Svojega gospodarja, ko se je ta po 20 letih povrnil v Itako. Argus je končno neke vrste fa-zfin, lepa ptica s dvojno krono na glavi* z repom, ki je podoben ogromni pahljači in nosi barvo naše trobonlce — modro* belo in rdečo. Poleg Čisto informativne strani, ki popolnoma ustreza vsem današniim zahtevam. Ima to Podjetje tudi oddelek za pregled tiska* potom katerega lahko vsak prebivalec flaše države naihitreje izve. Če se je kak list dotaknil njegove osebe ali pa zabteva 6d tijeka gotovo uojasfirlo preko javnosti. Ti »stanova bo frtftogirf! dobrodošla, ker je prJpolfioma nemogoče, P* tUdI zete dragri bi bilo, če hI za 15 Skrbel VSak j>osamr»!k, kalil kdo more zasledovati okrog fifKJ listov, ki iz?-*-e:o V ha?! dr;-.vt? Torf:Pe's:;:".it i tt3$a$9 Hif jc M :''em \ ■■ ■'. boa'si f;zično, bodisi preko javnosti. Drugi način je bolj dostopen in zato se največ prakticira. Toda kadar napade koga njegov sovražnik v javnosti in to pogosto v kakem listu, ki ga ta ne čita ali pa ga sploh ne more dobiti, kar se v javnosti pogosto dogaja, je d.lž-nost napadenega, da na napad na isti način reagira, kajti to zahteva njegov družabni položaj in njegova stanovska čast. Da bi pa mogel pravilno reagirati in da bi s svoje strani ne zašel v drago skrajnost, je brez dvoma potrebno, da ima tekst napada v svojih rol:ah. V današnjih neurejenih razmerah bo to podjetje ustreglo tej potrebi čr.stl v polni meri. — Tajništvo Narodno - napredne stranke sc nahaja začasna v Knaf-Ijevi ulici št. 5 7. Tam se sprejemajo vse p:smenc ir. ust mene prijave. — Uradne vre so v ponedeljek, torek in sredo od 3. do 6. vre popoldne, v četrtek, petek in soboto pa od 9. do 12. ure dopoldne. — Predavanje *z vrtnarstva. V četrtek dne 5. aprila t. L bo predaval v dvorani na MlaćF&i cb & uri zvečer g. proi. J. V e r b i č o go;cn*n lepoticah sobivh rastlin. Vrtnarska predavan"a. ki so bila io* siSdaj prav dobro obiskan.?, so se vsem udeležencem zelo pril"i«b!a. K zanfmivemu predavanja so vabVeni člani sadjarskega in vrtnarskega društva, kakor trrdj vsi prfa-ten vrtnarstva, zlasti Jjufc'teln sobnih rastlin. — Absolvente v'š'e stavbne in v"?:e stro'rrc 5o*e (stavbni in strojni tefinuci) sc vabro na važen sestanek, ki se vrši dne 7. aprila ob pol 20. v Prešernovi sobi re-stavrac;'e *Novi svet«. Ud&efoa obvezna. — V tobačn! tovarn: t L!al-Ua«| se vrši dne 7. mala ti. ofertalna prodala raznega skartnega materliala (odpadkov lepenke, papfr;a in sodov). Pogoji so na razpolago v tobačni tovarni in trgovski in obrtni zbornic! v LHibliani. — Zanimivo predavanje. Lfubllansko občinstvo onozarlamo na prez^nimivo predavanje »Spomini na vofna leta 1914—/S«. ki se vrši nocoj 4L f. m. ob ff. zvečer v Mestnem doma. Predava ga. Darinka OrnJIceva iz Srem^kr Knmenlcc o mojem dcln med vojno, kf je bfto posvečeno izkliufno nnl-bedncfšt m'ađinf. Vsfop fi prost in vsakomur dovoljen. Kdor noče, IrJtko kal daruje za »Dečii čotn*. — Ustanovitev gradbenega odseka »Probnde«. Društvo »Probada« prehaja polagoma s teoretičnega polja na realna tla. Znak tetra je ustanovitev gradbenega odseka .katerega zastopstvo in vodstvo se |e poverilo f.e obstoječi domači tvrdki »Gradbeno podjetje in tehnična pisarna ing. AL Hrovat in in*. Alb. Cerne. obl. avL civ. inž. in mes^n? stavbenik Jos. MrdrovČiČ V LJubljani. Krekov trg št. 10. 1.« Ta odsek hoče v vsakem o?!ru upoštevali društven Program, naisJbo v etnografskem, esietičnem aH modemom snvslu na podlag! tozadevnih* folklorist i -kth zbirk !n študrj. 2 us'anovitvlio tera odseka ie društvo naoravilo velcpo-memben korak k osvoboditvi na narodno -gesnodarskem umetniškem «po!iu ?n posebno v stavbni strrki. O smernicah, ki jih bo gradben? ods^k zavzel bomo javnost od sTuČaja do slucala informirali, ter mK>zar-jamo danes na inserat gradbenega odseka. — Vesti ?z Amer'ke. 12. marca ie obiska! mesto Chicago strašen viljjr, ki ie rn-Š'l in pcd?ral vse pred seboj. llDjtS Te bilo 46 os^b. število ranjenih pa zp-št na stotine. Škoda, k! to ie povzroči Vihat, se ceni na več miii:onov dolarjev. Iz mesta se fe vibar usmeri! prof! kanadski meU. kTer ie popoinorra unTc!l mesto Pin bilo. kolikor sem mogla usoto-i vili ničesar odneseno. SlrH-fn'a Je ležala 5e j v nezavest«. Na senca Je br!o oprtat! ote-) klino, očivfdrro izvirajočo od močnega o-darca. Spravili smo Jo v postelj. Policija • je naročila, nn; :i tako? »poročimo, čim se I s!u/kin"a zbudi iz. nezavc?; Zvečer smo I se zaklenili v stanovnne. b '-Č se novega i vJoma. Ponoči smo slišali v podstrešti in . strehi stnpin'e, vendar pa sf nismo npalf o tem obvc^t'tf v-trnostnih organov, ker smo j se bal!, da b? zločine? zcp?t ne udrli v stanovanje. Slu:"kmla je Ičfala' v nezavesti 1 vso sebofo in ves dopoldne v nedelio. Zbu-1 d;!a se ie šele v nedelio dr pridne. Takoi j sem poslala svoiera sina na policijo s : proŠu;o. nai jo pridejo zasllšat Ker pa niti j v ponedelek ni b'lo nikogar, da bf Jo za-! slišal, sem znova poslala na poHcro svoie-1 ga brafa z obvestilom, da Je slu^klnka pri I zavesti ifl Jo lahko zaslišio. Tudj v pone-j derek kom'stje n? bilo, prišla Je šele vee-1 rai dopoldne. Slu^lnja ;e Izpovedala med i drugim, da so prišli v petek tako? po mojem odhodu trre neznanci, od katerih prvt ie hrte! umetno brado. Vprašal je. če Je ravnateli BonieJi doma in ako lahko Z njim j govori. Ker '"e opazila, da ima nmetno brado, je odgovorna, da je g. ravnate!] doma. V tistem trenutku sta pristopna ostala dva, I ki sta Hneta krinke na obraza. Udrli so v ' predsobo ?n zahtevali, da Jim pokaže, kle ; ima ravnarclj Bonccli shran'ene dragoce-I nosti in akte, grozeč ji, da jo pobfjeio, ako Ise jim ne ukloni. Vodila jih le na to po sobah in jim izročila tud! kliuČe. Pri neki 5 omari jim je namenoma izročila napačen j ključ, katerega nato niso mogli iz ključav-j niče izvleči. Prebrskali so razne predale, i vzel! pa niso ničesar, samo v neki omari j so izpili steklenico žganja. Njei sami so I vzeli 10 dinarski bankovec, ki ga ie imela j pri sebi. Ker so neznanci najbrže opazili, I da jim namenoma neče pokazat! mesta, ii k:er so bile shraniene stvari, ki so Jih že-j leli imeti, jo jc eden rzmed neznancev sn-! nH z nekim topim predmetom v obraz, da j se je zgrudiia. Zaveda se samo toliko, da je klicala na pomoć, kaj se je kasne'e zgo-j dilo. ji ni znano. — Kakor vse kaže, ven-j darfe ne dr/i verzija, da bi bt! vlom samo j plod bujne fantaz!:e, to tem manj, ker Je j na stotine Tudi, ki so v soboto zjutraj ob 7. na Dolenčevi streh? videli Čepet! tri ose-j katerih pa policfla seveda n! videla, le j manj pa eruirala. Dokler torej m dognano, j kdo so bile te osebe In kal so delale na ! strehi, se mora vendar le domnevati, da Je izpoved služkinje, kater! daje njena gospo-dinki mfboljšc izpričevalo, verodostojna. Čudno je in zagonetno, da so se v kratkem času tega leta dogodili v Wo!jovi ulici ob belem dnevu £s trlv vlomi, ne da bi doslel policija prišla zločincem na sled. Kal Je temu krivo? — bfppad * sekiro. Dne 20. mare« Ji neki 24!cto: neznanec prišel v hlev posestni« ka Franca KltnovSka n« Vrtovcu, občina BoStanj in udaril v hlevu se nahajaiočo deklo Antonijo Polatnik s sekiro po glavi. Poškodoval jo jc težko. Napadalec je po storjenem činu neznano kam pobegnil. — Tatvina prstanom: Iz sobe hotela *LTnton* sta bila dne 26. marca soprogi bančnega uradnika. Dorl Kratochwil ukra« demi dva prstana, od katerih je bil eden bril j anten, v vrednosti 22.000 kron. Tatvin« je bila izvršena tekom četrturnc njene od* sotnostk — Spcknlaclla t ameriško mastio. hi Maribora nam pišejo: Z ozirom na notico špekulacija z ameriško mastjo« v Št 73 Vašega cenj. lista se poroča, da le gremij podv2el primerne poizvedbe koliko Je resnice na stvari, katere so pa ostale popolnoma brezusoešne. Doznalo in ugotovilo se fe, da danes amerikanske mast! ni mogoče dobit! pod 142 K do 145 K m Je torej sk-ro nemogoče, da bi jo bil kdo pomua! po 110 kron. Izvzemll kako pokvarjeno b'ago. — tatvini*. Dne 2$. marca ie M posestniku Ivanu Mrtd?cu v Lazah odo^^cn konjski kofnat, vreden 6000 kron. — Naj* dg!?ocjle ba po cT-^vaH ored Veliko nočjo kurji priiatelji. Tako so odnesli učitelju Franu Stularju v Vavti vasi 6 kokoši in 3 gosi. v vrednosti 1200 kron: posestni1'! Fra« nu Glovan v L&zah pa 5 kokosi in 5 brisač, v vrednosti 2nr*0 kron. — Posestniku M**iii Speitzerju iz Stcre ?a«!e ie bil ukrarl^n 3500 kron vreden konjski komat. — Dne 27. mft'ca pš so do sedaj neznani s^rilci vlo* mili v trgovino Zofije Roter v Novi Štifti in odnesli 0000 kron denarja in za 2136 K raznih predmrtov. — Na i. v Irskem sejmu v L'ublfanl je prod » d"ues neki k'net par volov, ki so tehtali U.25 kg, za rekordno sejmsko ceno 112.000 K. rK?!lo Tr/olj". — Klho Tivoli. Danes posTedn'? Bšn r ^Karijere dražestne Ossl«. tzteđna burka, k: povzroča salve smeha! Jutri v četrtek so predvSJS c*en ria^gf§?oVlle^8m n'storlč-ni'h IMrfiov IrlaSblerni V ^ehOtirlrunmi.. FIlm, ki je zgodovinski dejstvo, je posnet * V. originalnih prostorih gradi ŠchOiibrufea g/UNOVEJŠA PORBtM Južna železnica ostane v f rivafni lasti. SPREMEMBA IMENA. — NEKA* TERE DOLOČBE. — Dunaj4. r/pri!a. (Izv.) General* ni ravnatelj dr. F a 11 je včeraj sprejel zastopnike listov ter jim podal v eks» cerptu vsebino sporazuma, sklenjenega na rimski konferenci med interesiram* rni državnimi in gospodarskimi skupiš nami. Sporazum obsega 52 členov in gc imajo do 1. septembra t. L ratifici* rafi parlamenti interesiranih držav. — Dne 17. maja se ima vršiti občni zbor Južne železnice. O vsebini sporazuma naslednje podrobnosti: Južna železnica bo v bodoče no* sfa nrs'ov Donavsko=savska*jadranska železniška družba (preje Južna želez* niča). Sedež družbe je Du naj. Med Jugoslavijo, Italijo in družbo je bil dosežen sporazum. Bistvena olaj* šava za družbo se je dosegla z Italijo fdede dajatve tržaških tonažnih plačil. Med I čali jo in družbo ne obstojajo se* daj r.ikake terjatve, niti proti terjatve. Clede povračila predujmov provizo* ričnirn režimom je bil dosežen sporaz* trm. .Med Jugoslavijo in družbo so čisti računi. Ravnotako so likvidirani vsi osta1? računi. Prenos obrata na tretjo osebo se lahko izvrši nekvarno vsem obvezno* stim napram delničarjem. Vsa dolo* čila, ki se nanašajo na titrske posle v zmishi sporazuma v Benetkah, se v toliko soremenl, da se jemljejo franco* ski zlati franki za podlago. Kot naj* višji znesek za povračilo se do'oča 112.50 zlatih frankov, Iz česar rezultira prioritetni dol* v znesku 471 milijonov zlatih frankov. Ta gotg se hipotekarič* no zavaruje na vsem omrežju Južne železnice in se druge zastave v zmislu. snorazuma zbrišejo. Znesek, ki se v obligacijski fond kot minimalni pri* snevek zavaruje, znaša 206 milijonov zlatih frankov. TTnravni stroški pa se določijo na 2,600.n00 zlatih frankov. Soorazum nadalje natančno določa zneske za obligar* ;e, kakor tudi obrest* ne enuite' j in določa, da so določita s*>orazirma veljavna od 1. januarja 1923. dalfe. Določen je tudi posebni načrt, no katerem se imajo kuponi obveznic dne 1. miren in 1. oktobra vnovčiti. Dalje je doseženo, da države, ki imaio iz* vršiti ratifikacijo sporazuma lahko iz* ja-viio. da plačajo mesto varira joče rente fiksno ^oto, ki bo pa naravno višje ne0 z7at?h frankov več nego zna* 5 s r~mfna!na renta. Sporazum dalje vsebuie Hotova kornere!talna in prometna določila, ki o'aiš'nejo promet in trgovino na teh Trovah. ŽELEZNICO UPRAVLJA ODBOR DR2AV. — Dunai, 4. aprila. (Izv.) Med Italijo in ostalimi državami oz. Južno železnico Je bil dalje dosežen načelen sporazum o ureditvi centralne komerciclne službe in ustanovitev posebnega odbora interesiranih drž v. Ta odbor bo vodil vse družbine posle. V odbor cdposllejo vse države razmerno število zastopnikov .Ohrani se načelo privatne posesti. ITALIJANSKO - AVSTRIJSKA TRGOVINSKA POGODBA. — Rim, 3. aprila. »Popolo d* t tali a« piše, da le sklep trgovinske pogodbe z Avstrijo naletel pred prihodom zveznega kance'a r-ia na gotove naravne potežkoče, ker je Avstrija zahtevala koncesije, ki so se zdele Italiji sumljive. Vendar pa se je pri pogajanjih z zveznim kancelarjem posrečilo najti pot, ki ustreza vsem željam Avstrije in izključuje škodljive posledice za Italijo. REZULTATI DIL SEEPLOVE-GA POTOVANJA V RIM. — Dunaj, 4. aprila. (Izv ) Dunajski listi, priobčuječ obširna poročila o kan-cclarjevcm potovanju v Rim, z zadovoljstvom konstatirajo, da je bilo to potovanje v svrho gospodarske in finančne sanacije Avstrije zelo koristno in uspešno. Za Avstrijo zelo zadovoljujoč je uspeh, da je vsled dalekovidnosti ministrskega predsednika Mussolinija, ki je spoznal pomen avstrijskega vprašanja za celokupne probleme evropske politike, zagotovljeno trajno sodelovanje Italije na velikem delu finančne obnove ^Avstri**. Italija bo v kratkem sklenila z Avstrijo definitivno trgovinsko pogodbo na podlagi ženevske sporazumne pogodbe. Dosežen je dalje sporazum glede sekvestriranib premičnin, nepremičnin in raznih depotov. Italija takoj likvidira in nakaže dva milijona kron iz prejšnjih, že dovoljenih posojil. Kancelar je dalje Izredno zadovoljen s sprejemom na rimskem dvoru, kakor tudi s sprejemom v Vatikanu, kjer se je kancelar poklonil glavarju katoliške cerkve. — Rim, 2. aprila. (K. B.) »Corriere -poldne se je razgovarial z zunanjim ministrom dr. Benešem. Opoldne je bil dr. Zimmermann povabljen v Lano k prezi-dentu republike na obed. oh 3. popoldne pa se vrne na Dunaj. Včora? popoldne je genera'ni komisar obiska! avstrijskega poslanTVa dr. Mareka, pri katerem se je zadržal 2 uri. Borzna poročila. — Zagreb, 4. aprila (IzvJ Zaključek. Devize: Curlb -8.625, 18.67. Par?z 6.575. 6.625. L«ndon 470.—, 472.—, Berlin 0475. 0.4*25. tVuiaJ 0.1410. llM*. Praga 299.50, 300.50, Trst 5.^2. 5P6, Nevvrrk 100.—, 100.75, Frd'mpeštT 2 30. 2.35. Valute: dolar 98.50, 99.50, lira 4.95, 5.—. — Cnrfh, 4. anr;la. (Izv.) D^naŠnia predborza: Zagreb 5.30. Berl*n 0.056, Amsterdam 213.20. Newyork 5.42. Len^n 7S.?2. Pariz 35.55. M?*an 27.20, Praga 16.10 Varšava 0.013, FudhnneSta 0 12% TV«aI 0ft0763/. avstr. žg. krone «.0077, SofTa 4.05. — Cnrn. 3. aprHa. (P'rekt"^) Z^"T?b 5.40. Rerlln 0.02^6, M Han 27 10, Pariz 35.50, London 25.33, Newyork 5.42. — Trst, 3. rprila. Zagreb 2^.20, Berlin 0.0925. Praga 59.50, Pariz 132.50, London 93.25, Newyork 19.85, Curih 367.—. Društvene vesti. _ Predaranfe ▼ društvo »Soča«. V seboto, dne 7. t. m. predava v salonu »Pri levu« znani naš pisatelj gospod dr. Ivo Šorli, notar v Rogatcu o temi: ^Položaj pribežnikov v Jugosiavi-i«. ime in snov jamčita, da bo predavanje ve^ezanlmivo, na kar opozarjamo člane in prijatelie »Soče« ter drugo cenjeno občinstvo. Začetek ob pol devetih. Vstop prost — Št Pererska moška In ženska po. črnin'c* družbe sv. Cirila In Metoda v LJubljani ima svoj občni zbor, dne 7. aprila a. ob 21. zvečer v steklenem salon« restavracije glavni kolodvor. Spored: 1. Poročilo funkcijo nar jev. 2. Volitev. 3. Slučajnosti. — A kade m tla »Splošnega ženskega društva« t korist Dečlema domu, se ne vrši v nedeljo, kakor ie bilo spočetka določeno, nego v torek. 10. trn. ob 5^6. zvečer. Sodeluje 50 učenk dekliške šole pri Sv. Jakoba pod vodstvom gdčne Milke Umbergerjeve ter mbdinski orkester u-čencev Glasbene Matice pod vodstvom g. prof. Karla Jeraja. Uprizori se spevoigra •Sirota Anka«. Razun tega zapoe dekliški zbor več narodnih In ponarodelih pesmi. Predstava bo gotovo vsakogar zanimnla, zlasti pa vse one, H Imajo sami otroke, dalTe nčltele in odgojitel:e ter sploh vse prratele mladine. Sai nastopi pri »Akademiji« Izključno le mladina; n"en nastop bo pokazal, kako eksaVrno ?e možno Izve/bati otroške glaske. Z ozlrnm na dobrodelni namen predstave so cene operne. Vstopnice ie dobiti v soboto, 7. trn. od 9.—12. in od 3.—6. v prostorih Solršncga žen. društva, R*mska c. 9. pr»tHČ:e ter v ponedeVek 9. tm. pri običa'ni gledališki blagajni in v torek pred predstava — Dmftvo tobačn*n tr^rknrrmv ▼ LnibFan^ sklicuje svoi redni občm zbor za dne 8. aprila t. 1. cb 2. uri popoldne v restavracij pri »Zlati ribi« v LJubljani. Trafikante v Vašem lastnem interesu ie. da se v obilnem š*evTlu uđe'e^ife fstecn; ktrt! poročalo se bo glede poviš^nTa ^dstoiVnv cd no drobne razproda'e tobačnih Izdelkov, kakor tudi se bo pretres*o slede zboljšanja našega stania. — Odbor. — Zadruga m*sarfev In nrT-Vafevrtcev v Lmbl'anf naznr»n?a sv.-^;im članom., da se bo pomočn?ška pre'zkušn'a vrš^a đne 13. t. m. od S. dopoldne v mestni Mavn?cl. Pri-gf*»se se naj v^i pom^čn^-f, Icl namerava'« pre'Tirnšno delati. Predp'sane listine naj predlož? nfsmeno aH osebno pravočasno mesarski zadrugi. — Zadruga s'riv^eflTfov v Stoven*?! v LmbUani ima svoj IV. redni občni zbor v nedeljo, dne 22. aprila ti. ob 10. dopoldne v j posvetovalnici mestnega magistrata v * L'ubl'ani, pr? nesklepčnost! pa eno uro po-ame'e s sledečim sporedom: Ćitan'e zap:s-nika zadn'ega občnega zbora, odobritev sklermega računa za leto 1922. določitev sprejemnfne novih članov, določitev snre-jemnne in oprostitev va'enrev, določ:tev zadružne doklade za leto 1923, volitev odbora, načelnika, podnačelmka In glavnih zaupnikov in slučajnosti. — Prt hetnor*>!e"n. otekrnl feter In f»o-leCnali v kr žn rnba grenčlce »Pr?nz-Jr»«el« v mnogih stučVih privede do ozdravitve, vselej pa bolečine priletno oia ša. Darila. Uprava nršega lista je prejela za: »Društvo slep h ▼ LjnbUanl«. V spomin pokojnega nepozabnega pri atelja g. Tomo šorll.a za čas njegovega plodonosnega bivanja v Parizu darule družina Janko Klop-čičeva v Satrouville pri Parizu SO iranc frankov. Srčna hvala! Razne stvari. ^«žyn*n«..« vfmta prodal ca JO frankov Na sodiii! v Brlondu na francoskem je bil 80 letni Pierze Courtelnac obsojen na 25 frankov globe, ker je svojega 14 letnega vnuka prodal nekemu cirkusu za 21 frankov. Deček je izročen v varstvo urada za mladinsko skrbstvo. * Kako London ščiti ptiče. V Londona se je nedavno osnova) poseben odbor, ki ima napraviti v prostranih londonskih parkih zavetišča za krilate pevce ter poučevati vrtnarje, kako se mora za ptiče skrbeti. Tako ptič.e zavetišče bode postavljeno tudi v kral.evem parku. Ptičjemu zarodu so opasne veverice, ki so se v nekaterih parkih s'la razmnožile in knvkt, kl posebno rade pijejo ptičja jaca, bodo odslej na vso moč zatirane. Doznalo se je, da je bilo le- I tosn'o zimo v Hyde parkn petintrideset vrst raznih ptičev, a v drugih parkih je število ■ ondi pozimi valečih ptičev ie mnogo večje. Odpor Ukrajincev. Kakor Je znano, je zavezniška po-slaniška konferenca pred kratkim rešila sporno vprašanje med poljsko republiko in njenim sestavnim delom — vzhodna Galicijo, kjer je večina n?vb?-valcev maloruske narodnosti, v korist Poljski Po tem skleou vz'iodna Gali zija definitivno pripada Poljski, in vsak eventualni nesporazum med poljsko vlado in pjal^ruskim prebivalstvom nora biii odstranjen v okviru države in brez škode za njeno eeinstvo. Konec spora, ki traja že od postanka neodvisne Poijske in je zanimal vso evropsko javnost pa ni zadovol'li Ukrajincev, pač pa je še bolj razvnel strasti in separatistične težnje. Ce bi gojilo to slovansko pleme naravno željo zJružiti se s svojimi brati onstran poljskih mej, bi to končno ne bilo nič čudnega, kajti noben narod, izvzemši morda nas Slovence, :il po vojni tako razkosan kakor baS Ukrainci. Vsa zapadna Galicija, Ukrajina tja do Harkova in danske pokrah'ne z bogatimi mesti kakor Kijev. Odesa. Poltava. JekaterinosJav m dr. tvori danes federativno sovjetsko republiko, drugi del — takozvano Vo-linje. Podolje, Pc!:s!e in ffolščina pa je po vojni debila Poljska. Separati2em Malorusov ni nov pojav, saj so bile ga časa Katarine II. ukrajinske vstaie in v preteklem desetletju se ie čulo vedno več glasov, da se mora Ukralina oddeliti od ostale Rusie. Drugo vprašanje je seveda, v koliko odgovarja noveiši separatistični pokret sedanjemu političnemu položaiu. Skoraj gotovo je. da le polisko - ukrajinski nesporazum inscenirala sovjetska vlada, ki seveda rima niti najmanjšega namena ugojiti želji Ukranncev — sai so tudi oni v Rusiji politično odvisni od Moskve — pač pa so nieni računi se^ta^icni tako. da bi kolikor mogoče o^lnbUa svoi^ga zapadnega soseda — Poljsko. Pol!ska vlada in zavezniš'ca d>>!omaci a ni tako naivna, da bi tega ne sprevidela, in zato je tudi razumljivo, da je ostalo vse ukrajinsko tai nanje brez uspeha. Toda separatisti ne mirujejo. Kot odgovor na sklep zavezn ške poslani-ške konference so uprizorili široko agitacijo za ukrajinsko neodvisnost — nc v mejah poljske države, pač pa v okviru sovjetske federacije, česar si pa ne upajo odkrito priznati. Predzadnjo nedeljo se ie vršil v Lvovu velik protestni shod, ki se ga je udeležilo okrog 20 tisoč oseb. Ob tej priliki je govoril 821etni sivolasi patrijarh ukrajinskega naroda, bivši viceprezident avstrijskega parlamenta prof. G. Romančuk. ki je dvignil desno roko, pozval navzoče, naj slede njegovemu primeru in dejal: »Mi, ukrajinski narod, prisegamo, da se ne bomo nikoli pokorili poljski nadvladi nad nami in da bomo izkoristili vsako priliko, da vržemo s sebe sovražni sužnji jarem. Združiti se hočemo z velikim ukrajinskim narodom v eno neodvisno, svobodno države.« Nato so se vršile po mestu manifestacije, prebivalstvo je prepevalo narodno himno »Še ni umrla Ukrajina«, agitatorji pa so metali po cestah letake s to-le vsebino: »Ukrajinski narod! Pred nekaj dnevi je zavezniška poslaniška konferenca sklenila glede nas, toda brez nas. Oskrunjena in poteptana je naša najsvetejša pravica do svobode, ki pripada vsakemu narodu, živečemu na zemlji. Na ta način hočejo zakovati naš narod, ki se je toliko boril proti poljskemu zatiranju, v sovražiti jarem. Antanta misli, da bo naš narod upošteval njen sklep. Ukrajinski narod! S teboj antanta trguje kot z blagom. Toda ti nisi še spregovoril svoje odločilne besede. V tem trenotku se začenja za te nova borba na življenje in smrt. Sklep Francozov, Angležev, Japoncev in drugih trgovcev z živim telesom naroda nuna za nas nobenega pomena. O svoji usod: odločujemo satnL Pred nasiljem ne sklonimo glave, kajti tega nam ne dovolijo tisoči padlih za svobodo Ukrajine in čast velike nacije. Za Ukrajinec Iz Galicije. Volmja, Podolja, Polesja in Mclšelne se zamenja nova doba borbe, ki so jo oni dolžni in jo morajo začeti. O^em milijonov Ukrajincev, ki so prišli v poljsko suženjstvo, si bo znalo priboriti z lastnimi rokami svobodo in raztrgati na koščke vsako pogodbo, sklenjeno brez nas. Pričakujte povelja, ki bodo izdana ob pravem času. Ni daleč trenotek, ko bo ves ukrajinski narod na obeh straneh Zbruča in Dnjepra planil v boj in stri nenasitnega sovražni! a. Bodimo pripravljeni 1 Naj se skrivajo garje ve ovce, vi pa. pošteni in značajni ki nočete biti sužnji, čuvajte svoje sile, da jih oddaste takrat, ko piiJe čas in u!:az. Pollaki vas bodo s silo vlekli v poljsko armado. Naj pomni sleherni od vas. da je prvo prisego položil ukraiinski d"2avi! Naj pomni vsakdo, da j::c v poljsko armado z orožjem. To orožje v vaši'i rokah vara prinese svobodo. Rczkrajati in uničevati poljsko armado, to je va£a glavna naloga. Sveta dolžnost slehernega Ukrajinca je, ru»i:i poljsHo državo.« Proklamacijo Je p d Ma L^rajin-ska Revolucijonarr.a Rada (svet). Slični protesti na naslov zavezniških držav in Poljske prihajajo tudi od drugih ukrajinskih organizacij in političnih skupin. Ogorčenie, ki se je polastilo prebivalstva vzhodne Grlicije zaradi zavezniškega sklepa, je prlkipelo do vrhunca in ogroža notranji mir in morda tudi obstoj neodvisne polske drŽave. Že iz dejstva samega, da je bila ukrajinska javnost do usodcpolncga sklepa, storjenega 15 marca v Parizu, na strani antanto in je pričakovala ugodno rešitev perečega nacijonalnega vprašanja baš od te strani, sedai pa pravi, da so zavezniki trgovci z živim telesom naroda, sledi, da si je nakopala antanta novega sovražnika, z druge strani pa je pridobila sovjetska Rusija novega zaveznika. Ponesrečena sovjetska akcija na severu rTvropo, ki je imela očividcu namen prodreti skozi litovsko ozemlje koridor do Nemčije, je našla v ukrajinskem odporu odmev na jugovzhodni polisko-ruski meji. Zanimivo je, da tudi boljševik! niso prezrli tega zavezniškega koraka. Ljudski komisar za zunanje zadeve Cičerin je poslal zavezniškim drŽavam protestno noto, v kateri pravi med drugim, da bi pomenilo odločevanje o usodi vzhodne Galicije brez sporazuma sovjetskih remiblik novo ognjišče mednarodnih konfliktov. Ni toret nobenega dvoma, da je ukrajinsko pleme, ki goji sicer naravno željo združ'ti se z brati onstran poljske meje, v bistvu le orožje v rokah moskovskih diplomatov. Demagoške fraze ukrajinskih politikov, češ da je zavezniški sklep le košček brezpomembnega papirja in da je treba z vsemi silami rušiti poljsko državo, so seveda brer praktične podlage, vendar pa Je treba naglaŠati, da stališče Poljske v takih razmerah ni baš lahko. >BUD0HA< 1 --> Glavni urednik; RASTO 1'USTOSLEMSEK Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. Pepetom nov stroj zrmrnke »Gritzner« SE PO ZELO UGODNI CENI PRODA. — Silvin Flandcr. Go:posvetska cesta 90. 3441 Soba se odda priletnemu gosnodu v sredi* ni mesta: ODDA SE TUDI MALO SKLADIŠČE. — Na* *>ov pove uprava lista. 3451 Čevljarski mojster, n«VoliVo invalid. ZELI DOBITI PRIMEREN PROSTOR tm Iz* vrše vanje svoje obrti kje v Slo« venijl. — Ponudbe pod »Samec 3453« na upravo »Slov Naroda«. Oddasta se DVA LEPA PISARNIŠKA PROSTORA v pritličju, oziro* ma ELEGANTNO MEBLO. VANE SOBE. — Naslov pove uprava »SL Nar.« 3397 IflgftfifflPfllfj (strokovnjak za strojegradnjo In livarno) se išče ob ta« k^:šn;em nastopu za livarnico železa in jekla pri Osijeku v S'avoniji. Reflektira se samo na samostojno moč. Aii se nastavi stalno ali za pol leta za uvedbo nove ure* ditve. Pismen« ponudbe na tu se mudečega lastnika £. Pfeiffcr, hotel Slon, najkasneje do 6. aprila ali pa osebno oredsUviiioje v teh dneh. M07 Lepe smrekove hlode ^s<*h dolžin od 4 m naprej KU< PIMO. — Ponudbe z navedbo n no ž i ne blaga in cene je vr>o* slati na upravo lista. 3445 I5CEMO SAMOSTALNEGA prvovrstnega brusača (Schleifer) za električne bms* lice v Sisku (Anton GREGL). Vstopi lahko takoj. — Oglasiti se je: Električne brusnice. Si* sak. Slavonija. 3444 Odstopi se stanovanje, (soba. kuhinja in pri tile! ine) v mestu, proti primerni na« gradi. (Ponudbe pod nSenrja« kobski okraj 20/3424« na opra« vo »Slov. Naroda«. Tajec, ožen knjižne slovenščine, SE ŽELI SEZNANIT! z mlado izobraženo Slovenko v vrho vsakdanSnje konver* •»ncile. — Ponudbe pod »An* glež/3454« na upravo lista. Pisalni stroj, popolnoma dobro ohranjen, SE KUPI. — Ponudbe a navedbo cene in znamke na upravo »Slo« venskega Nar.« pod »C/3382«. Lepa meblovana soba z električno razsvetljavo v sredini mesta SE ODDA TAKOJ. Ponudbe na upravo tista pod »Sredina mesta/3396«. Sobo s hrano ali brez v boljši hiši IŠČE ing. kemičar. Plača dobro. Javiti ing. kemičar Kostič. carinarnica, Ljubljana, 3420 Kopi se APARAT ZA IZDELAVO SODA VODE, obenem tudi steklenice ali ie rabljen aparat brez istih na ročni pogon. — Naslov pove oprava lista, 3388 Pohištvo naprodaj! R«*ft ooir+ani^ania r*m*+nra SE OKNO PRODA POHIŠTVO ZA SPALNO SOBO iz trdega lesa f-omplernoV — Vpraša pH Ivanu Grilcu, Krakova1 MM Zamenjam stanovanje, obstoječe b? Štirih lepih solne* nih sob, kuhinje in pritiklin na periferiji z manjšim v mestu. — Le resne ponudbe pod »Sta« novanje 444, postne ležeče, Ljubljana«. 3437 Kupim rabljeno BLAGAJNO (Wert* heim) St. 1 ali 2 ter dobro ohra« njeno MOŠKO KOLO. — Po« nudbe s navedbo cene in n«' tanČnim popisom na upravo »Slo«. Nar.« pod »Dobro okra« njen/3343. Zamenja se Tepo solnčno stanovanje v Mariboru, obstoječe iz dveh sob in kuhinje ter dni* gih pritiklin s enakim v Ljubljani. — Naslov se izve ▼ upravi »Slov. Naroda«. 3405 Dolro vpeljana ioslllno aH rsstnvrae)!ja se vzame •ako} v na en al na račun. Ponudbe pod: .Takoj 3000— S315* aa npnvo Slov. Naseda. 3315 Hiša v Trstu (Barkovlje*Riviera) SE ZA* MENJA ZA POSESTVO V JUGOSLAVIJI. — Naslov pove uprava lista. 3413 Mlajši uradnik IŠČE meblovano sobico, evenL tudi z dvema poste* ljama in hrano. — Ponudbe pod »Soliden/3402« na upra< vo »Slov. Naroda«. 3402 Skoro nov voziček 'a prevažanje bofn;kov SE r»o ugodni ceni PRODA. —> Trobevsek, Šiška, Gasilska cesta 233. 322X Prodam pisalni stroj »Remington« št. 7. rabljen, z nevidno pisavo. — 0^'eda se lahko pri zavarov. družbi »?umadija«, Sv. Petra cestn §t. 24. 3400 Rabljeno tračnice od 7 in 9 kg, dvostroke vozičke in lokomotive za razmak tira od 600 in 763 mm, kakor tudi ostali novi materijal m ozkotirne železnice: kretnice, okretne plošče, dvojna kolesa, težnji itd. za opekarne, rudokope, Šumske železnice, poljedelska in gradbena podjetja, industrijska pcdjet.a, se dobi takoj po zelo ugodnih cenab pri Ferrottaal d. d. Zagreb« W:!so£oir ir;: 7- Telefon 21-48 in 22—6'\ 3432 j 2^A7 5 ian 6. »SLOVENSKI NAROD« dne 5. aprila ty*3. Stev. 78. 3gralne karte vaeh vrst priporočal IVI. TtCar Ljubljana Provizijskega potnika ZA KRANJSKO, dobro uvedci nega t žganjskt in likerski stros ki, IŠČE solidna velika firma na Sušaku. — Dopisi pod »Za« nesljiv/3395« na upravo lista. Mlad gospod, oženjen, brez otrok, delaven. išče mesto hišnika najraje t Ljubljani aH v bližini. — Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiv/3433*. IVAN VIDMAR ALOJZIJA MIHEU poročena Ribenberg Maribor 1. aprila 1923. Zahvala. Ob tužni priliki izgube soproga in očeta ija Tieieo sprevodnika laž. žel. se zahvaljujemo železniškemu esobju za venec in najtskrenejsa zahvala vsem, ki so pokojnika spremljali na zadnji poti. Uafciaaa, 3. aprila 1923. lalnjoči ostali. Odda se takoj soba s dvema ali tremi posteljami Naslov pove uprava »Slov, Naroda«. 3401 Manjši prazen lokal v sredini mesta, pripraven za vsako obrt, SE ODDA. Naslov pove upravi* lista. 340; Odda se lepa soba z dobro domačo hrano v are« dini mesta z električno raz* sveti javo samo boljšemu go* spodu. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3434 Medicinske knjige, nove, modeme, NA PRO* DAJ. — Več se noizve t trgovini TICAR, Sv. Petra cesta. 3403 Manišfi nosp*tvo na Gorenjskem SE ODDA V NAJEM. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 77-. 3351 52 vrst vrtnic visoko in nizko cepljenih, enoletnih m dveletnih; 20 vrst ge-orein (dallte), gladlofe. kane, ne-oniie; dveletne špargeljne, sadike cvetlic in zeienjsdi itd. nadi no nizki ceni tvrdka IVAN ŠIMENC, umetno vrtnarstvo, Ljubljana. G a-d šče St 12. 3322 Kuharica koja dobro kuha, vrlo je pošte« *ia, marljiva i hoće sve pos'-vve sama obavljati u m*1om ktićan* stv* ra 7 o«*obe. Traže se dobre svejedodžbe. Mora biti samo« stalna siN ks^ gardarica. — Po* mM- »»z fotografiju na trgo^nu ŽAGAR, Zagreb. Nikolićeva ul. 12. 3378 Knjigovodja, prvovrstna ml* ^a. samostojna moč z znanjem hrvaščine, alo^ ven š čine in nemščine, ki bi m o* ral tudi potovati, izključno iz žganjske in 1;:T-*stop no dogovor". — ^^r.t.dbe pod: -Za----o rr*-sto"t22*« na upra» vo »Slov. Naroda*. staro Hutomersko vino l-tn?Vs l00!., p-vovrstna kva'i« ♦"»a, ra. 200 nI ter i«^a množina lesnika 1922. SE PRODA. — V -pri. kateri vzameio tudi let* nik 192?. ima'"o prednost. Cena in pogoji pri vino0-**-drtiku m t-<*ovc*j Ivanu VESELICU v Ormožu. 320 iz praveqa koprivoveaa laaa (Zurpelho z', gladke, politirane. luksuzne pletene, težke (furmanske) izdeluje in nudi po primernih cenah 3385 Prva jugosV. tvornica tržaških bičevnikov osrin i Peric Lave r ca pri Ljubljani. „Color", najboljša, neškodljiva BAR* VA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana. — Raz* pošilja tudi po pošti. 2922 Mesta gospodinje k samostojn^Tiu gospodu I5CE inteligentna gospa, vdova sred' njih let; posečala je tudi gospodinjsko šnlo in zn« dobro kuhati. Ponudbe pod »Gospodi« nja/3418« na upravo lista. Registrirna s šestimi predan, ?koro popolnoma nova, se vsled opustitve podružnice proda. Natančneje se izve pri Frann TrHatelfu, T i;ščot Dolenjsko. 3374 j neti A E & motorji motor za vrtS.ni tok 4 k. s. 220 3S0 volt za Din 7500 — . . „ . 3 . . 220 380 . . . 6.SO0-— , 2 . . 220/380 . , . 5000-— 2-'0/380 . . . 2500*^ z jermenico, trafnicifni in zaganiačem. V a'opi so vse druge vrste motorjev in dina o. ElektrorTijteri al po najniž ih cenatu Karo! norla^člč, Ce!)ev telefon it. 74. LJUBLJANA Dunajska cesta 45 IVAN ZAKOTNIH Teieion 379 mestni tesarski mo;ster Teieton 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostre5ja za ra-lače, hiSe, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stro i, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Giadba lesenih mostov, Jezor in mlinov. Parna saga. Tovarna furnirja. MedlclBalaa mila: 'yso!nof hatranovo, hatrano-žvepleno, žveoleno-tuleČno, lanollnovo, boraks kakor tudi vse vrste tnaietnetra mila nndl ob na|agodae!sih cenah v znani nafbolfil kvaliteti. Tvornica sapuna „RUBIŠ*1 d« d. Sušak Glavno zastopstvo In z«locya za eelo Slovenijo: Dražba „SLOVENIJA", LJubljana, Gosr-eska ali ca 4. 2942 Dražba zemljišča. Na prošnjo lastnice ge Helene Baudek iz Ljubljane se bo prodajala na prostovoljni sodni dražbi dne 5. aprila ob treh popoldne na licu mesta ob Martinovi cesti, za tovarno za klej, parcela št 2b8, njiva d. o. Petersko predmestje I. del, pripravna radi lege ob cesti v bližini železnice, sosebno za industrijska podjetja, kakor tudi za kopanje peska. Izklicna cena Din 150 000-—; vadij* 10 Va. Dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni notarja Aleksandra Hudovernika v Ljubljani. 30s2 za livarnico železa in jekla pri Osijeku v Slavoniji, izkušen v vseh strokah formanja in pri obratu s ku-polno pečjo, se išče za takojšnji nastop. Stanovanje prosto. Prav dobra plača. Pismene ponudbe najkasneje do 6. aprila na Pfeiffer, Ljubljana, hotel Slon ali osebno predstavi len je ob teh dneh. 3406 Posestniki novih stavb se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev in sicer: Velika Izbira preprog oseh vrst Iz notne, Jute, kokosooega olafcna In llnslefa In umetniško Izdelanih zaatoron na kose In metre. Iflrketl In ejoneUnl za prevleko otoman In dluanoo. Platno za rolete In nerande. RazlICno posteljno perilo, kakor rgpfie brez 5!oa, gradi za Umnice In blazine, pernica, flanelaste in oolnene odeje, Sloane odele Iz kloia, kretena, oo*ne In soile. Cene primerne! Postrežba solidna! A. & t SRoberne, Irg 10. Ros Fons zavarovalna la pozavarovalna draiba v Boogrado. Osnovni kapital 5,000.000 dinarjev. Ravnateljstvo podružnice za Slovenijo v iioBijani, Sodno ul. 211. •tonika lzvrtele zavarovanja vseb vrati 1. zavarovanje proti požara; 2. zavarovanje proti posledicam telesnih nezgod; S. zavarovanje proti škodi po toči; 4. zavarovanje proti vlomu in tatvini; 5. zavarovanje vseh transportov; 6 zavarovanje jamstvene dolžnosti; 7. vse vrste zavarovan] življenja pod najugodnejšimi pogoji; 8. zavarovanje stekla. eUTum zastopstva se nahajajo ▼ vseh večjih hrajlha 4480 63 1