L. TKOHA I-7-44 122 SEATON ST. TORONTO, ONT. '
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. OtSawa.
V . . .
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Vol. 2. No. 50.
Priče 5c.
TORONTO, ONTARIO MARCH 3 1044
Priče 5 c.
Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za eno leto ........................ $2.00
Za pol leta ........................ 1.25
Za ZDA........................... 3.00
V . .
Let. 2. štev. 50.
PSK0V VITEBSK NARVA PRED PADCE
Nacisticna Ofenziva Doživela Poraz v Sloveniji
$
Bratje podpirajte stvar Združenih Narodov
Moskva — Publikaeijski oddelek Vse-slovanskega Odbora vam pošilja govor Slovenca, Anton Stornik, ki ga' je govoril na zborovanju dne 23 februarja jugoslovanskih oddelkov v Moskvi. Njegov govor se glasi:
SLOVANI! Junaška borba Rdeče Armade, je vlila pri vsakemu vročo željo sodelovanja v borbi proti nemških barbarjev. Danes, Poljski, Češki in Jugoslovanski vojaki izkoriščajo priložnost pozdraviti Ruse, Ukrajince in Beloruse kot brate in sodru-ge v orožju. Slovanski vojaki bi ne smeli biti drugje kakor v vrstah borcev proti fašizmu. Kajti neopisive so muke našega in drugih zasužnjenih narodov. Tisoči naših rodoljubov je vrženih v ječo in konoefracijska taborišča.
Nemci so aretirali tudi mene, ko jim nisem hotel služiti in zato, ker sem Slovenec. Trpel sem strahote v nemški ječi. Po treh mesecih trpinčenja in mučenja, so me izpustili bolj rečeno mrtvega kakor živega. Zopet so prisilno me mobilizirali »n celo predno sem prišel k sebi vsled trplenja in muk v ječi.
V pričetku so nas vežbali v formiranju parad. Šli smo skozi razna mesta v Nemčiji in Franciji, naposled so nas odpeljali na rusko fronto. Za času teh dolgih mesecev kako sem strašno trpel pred vestjo, da smo pripravljam in poučevani vprizarja-ti zločinstva. Kako nestrp-ljivo sem čakal priložnost da bom prišel na fronto, ve-doč, da edino na fronti bo sicer morda možnost iztrgati se iz krempljev nemške armade ter preiti na stran bratov.
Ne polna tri tedna od mojega prihoda na bojni front, uresničila se je moja vroča želja! Izkoristil sem paniko, ki je nastala med Nemci proti nastopajoče ofenzive sovjetske vojske. Kako radosten trenotek, ko sem srečno prišel na stran Rdeče Armade!
Sto in sto Slovencev, ki so prisilno mobilizirani, si prizadeva preiti na stran Rdeče Armade. Resnica pa je, da so težkoče. Kajti Nemci so drzno oprezni napram Slovencem in jih navadno
Sovjetski partizani pobili 300,000 Nemoev
razdele med razne druge vojaške edinice, da jih je manj skupaj.
Jaz pošiljam pozdrave Slovencem vsepovsod, posebno ameriškim in kanadskim.
Bratje! Zberite vse svoje sile in vneto pomagajte stvar Zedinjenih Narodov, ker to je zaeno pomoč vaši rojstni domovini!
Naj živi Rdeča Armada in Maršal Stalin, vrhovni poveljnik in vodja!
Naj živi Narodna Osvobodilna armada in njen Maršal Tito!
Naj živi svobodna Slove-
nija!
Anton Stornik.
Pregled bojevnik črt proti fašizmu
Rdeča Armada drobi nacistični odpor pri Pskovu. Osvobojeno je nadaljnih sto in sto mest, vasi in naselj na severni in južni strani bojne črte.
Moskva — Oddelki Rdeče Armade so udarili proti nacističnih sil na severozapad-ni bojni čiti, ob železniški progi Pskov, ki veže pet železniških prog n dve cesti, ter prevozne križišče na tem kraju za baltiške republike, zdrobili njihov odpor na posameznih krajih in se približali temu važnemu križišču. Nacistične sile so odstopale v takem neredu, zapuščajoč za seboj vojno opremo, skladišča municije in vozilna. sredstva vse križem, da so sovjetske vojne oblasti organizirale posebne oddelke za čiščenja pota za nastopanje oddelkov Rdeče Armade.
Pričakuje se padec Psko-va, Vitebsk in Narva, kakor tudi očišenja nacističnih sil v Baltiških republikah, se glasi poročilo iz glavnega stana Rdeče Armade. Pskov, kakor omenjeno važno prometno križišče je docela o-samljeno v polkrogu bojne črte z leve in desne strani, kjer so oddelki sovjetske vojske že naprej od 12 do 15 milj.
Iz drugih virov poročila trdijo, da ie izdan ukaz po nemškem firerju, držati kri-žiščni spoj Pskov pod ceno žrtev, to je do zadnjega moža. Vsled poraza ha severo-zapadni bojni črti, odstav-
ljeno in so celo aretirani neki generali nacističnih sil, na ukaz Hitlerja.
Zunajni opazovalci trdijo, da bo s padcem Pskova prizadeta cela severna bojna črta za nacistične sile. Partizani,' ki aktivno pomagajo nastopanju Rdeče Armade, zadajajo tako občutne udarce nacističnim silam v zaledju, da so slednje na več krajih zmešane in v neredu odstopajo.
V zadnjem tednu oddelki Rdeče Armade so izvedli nadaljni prodor čez nacistične položaje ob Krivoj Rog, na južni bojni črti, ter zavzeli nadaljnih sto in sto naselj.
Moskva, 1 marca — Teoretični organ Centralnega Odbora Komunistične Stranke Sovjetske Unije "Boljše-vik" v svojem izvodu od februarja meseca izjavlja, da so sovjetski partizani za pretekli dve leti pobili več od 300.000 nemaških vojakov in častnikov, iztirili 300 vlakov, razstrelil; 3.200 železniških in cestnih mostov, izstrelili 461 aeroplanov, vničili 378 topov, 619 železniških vagonov, 1.400 vojaških vozil in razstrelili 895 skladišč municije.
Med ubitimi Nemci, je bilo 30 generalov, 630 Častnikov in 1.500 pilotov.
To je pravi "Boljševik" pregled dela ki ga so naredili za svojo domovino sovjetski partizani v teku zadnji dve leti. Znano pa je, da ni mogoče partizanom
Jugoslovanske partizanke na vežbi na otoku Bari v Italiji, za nastopanje v naslednjih borbah narodne osvobodilne armade.
Pričakuje se sprememba v zakonodaji
Stranke se vsekakor strinjajo z večjimi reformami v zakonodaji
Ostrostrelka, Vera Krizman. 19 let stara, je pobila 21 nacistov v borbah v Jugoslaviji. Njen pogled jo dela ljubko in prijazno, toda odločno po vzorcu Ljudmile Pavličenko.

Toronto — Nekatera in sicer glavna vprašanja so bila nejasna v ontarijski zakonodaji od zadnjih provincionalnih volitev, so pa dosegla svoje ravnovesje zadnjega tedna. Namreč kot znano progresivni konservativci so pri volitvah tvorili večino z 38 poslancev, CCF., 34 liberalci 15 in dva poslanca progresivne delaske stranke. Vsled odsotnosti pri vojakih enega poslanca konservativcev, eden je med tem umrl in treji kod vodja v zbornici nima pravico do volitev, ste zd,aj konservativna in CCF. stranki z enakim številom poslancev v zakonodaji, namreč vsaka z 34
voditi tako natančen spis vsega kar so storili in kako so zadali občudne udarce sovražniku, ter je napram temu verjetno, da bi bilo njihovo delo dokaj večje po številu v raznih ozirih njihove borbe v zaledju sovražnika.
poslancev.
Vodja opozicije CCF., Mr. Jolliffer, je izjavil, da se ne gre radi tega kdo bi dobil večino glasov in z tem zmagoval, ampak da se gre za izboljšanje reform v legisla-turi in da ni nobenega dvoma, če bo vlada sledila temu, da bi ne dobila podporo večine.
Pričakuje se pa značilnih predlogov za zakonodajo z strani progresivnih delavskih poslancev, J. B. Salz-berg in A. A. MacLeod. Pričakuje se tudi, da bosta igrala značilno vlogo v raznih debatah in pri glasovanju vsled takega sestava zakonodajne zbornice, kjer nobena stranka nima nadpolovič-no večino zasigurno.
Pred nedavnim J. B. Sal-zberg, je izjavil, da bo pod-nesel zakonodajni zbornici načrt zakonodaje proti rasni diskriminaciji, vključujoč posebno diskriminacijo proti tujerodnim delavcem. Zakonodaja proti rasni diskri-
Prvo zasedanje narodne vlade v Sloveniji
Zadnje dni se vršilo prvo zasedanje poslanske zbornice na osvobojenem ozemlju v Sloveniji. Od 120 izvoljenih poslacev, 85 je prisosto-valo zborovanju.
Poslanska zbornica je sklenila izvoliti zakonodajno ekzekutivo za Slovenijo, kakor tudi preiskovalni odbor, čigar naloga bo preiskovalna zoper vojne kriminalce. Na istem zborovanju je prišlo do popolnega soglasja, da se razpusti posebej sestavljen oddelek ekzekuti-ve za Primorje in se ga v-ključi v vrhovni Svet za Slovenijo.
Isto poročilo pravi, da so partizanski oddelki pobili v decembru in januarju 45. 000 nacistov. Titova armada pa šteje zdaj dobro oboroženih mož in žena 300.000.
minaciji je značilna tembolj ko se spominjamo resnih in neopravičenih posledic vsled iste v preteklosti in da se ne ponovi, je potrebna taka zakonodaja.
Nad $36.000 Staljingrad
za
Toronto — Minulo soboto kakor je bilo že poročano, se je vršil Stalingrad "Tag Day" in je bilo zbrano $36 340.00. V čekovnih nakaznicah je bilo zbrano $10. 567,08., zatem pa v drobižu po en cent, pet, deset in pedeset centov,' ter v zbirki dolarjev, pet, deset in tudi 20 dolarjev bankovcev, preostalo vsoto kar skupno znaša napram izjavi blagajnika H. F. Skay gornjo vsoto $36.340.00.
To je že primerna vsota za Stalingrad kljub temu, da je deževalo ta dan pravi Mr. Skey. Če bi ne bila vremenska nezgoda bi bili zbrali okrog 50 tisoč dolarjev je med drugim dejal Mr. Skey, toda je še zmeraj pritok prispevkov v to nadvse plemenito svrho in posamezniki če so voljni prispevati nekaj v ta namen, lahko prispevajo.
Pomislimo si mesto To-rontO, če bi bilo tako razdja-no kot je Stalingrad! Verjetno je, da bomo spoznali ko-
Partizani okupirali stra-tegične otoke
Nacistična ofenziva v Sloveniji. Sin britanskega premi-erja Churchilla na obisku pri Tito
London Tekom zadnj'ega tedna partizani so okupirali večino strategičnih otokov, ki ščitijo dostop do dalmatinskega obrežja v protio-fenzivi, katero so podprle zavezniške enote bojne mornarice in letalsk sile, se glasi poročilo iz glavnega stana osvobodilne armade.
Partizani so podvzeli o-fenzivo proti nacističnim silam na otokih potem, ko so dobili velike količine orožja, streliva in bojne opreme od zaveznikov. Zavezniški letalci in bojno brodovje, igra zelo važno vlogo tako v proti ofenzivi, kakor tudi proti koncetraciji sovražnih sil in dobavam njihove pomoči.
Drugo naznanilo pove, da so nacisti podvzeli močno ofenzivo z treh strani na Koroškem in štajerski ob železniški progi Celje-Mari-bor. Doživeli pa so ne samo ogromne izgube v moštvu in vojni opremi, ampak tako močen odpor slovenskih oddelkov, da se je izjavlovil njihov načrt.
Kakor je bilo prej poročano o vročih bitkah pri Novem Mestu v Sloveniji, Kamniku in šoštanj, so partizanski oddelki zadali občutne udarce in razbili nacistične posadke na teh krajih, enako v beneški Sloveniji.
Glavni stan Maršala Tita, podaja važnost koordinirane podpore zavezniške letalske in mornariške sile pri zadnji ofenzivi osvobodilne vojske ob zavzetju otokov dalmatinskega obrežja. Zavezniški letalci so ob tej priložnosti bombardirali pet železniških vlakov, ne daleč obrežja v Dalmaciji, nagovorjenih s vojaštvom in muni-cijom sovražnika.
"To je bila ena od naj-sijajnejših misij v Jugoslaviji", izjavil je pilot Ben Clarke iz Edmontona, Kana-
da. Zavezniški letalci so bombardirali kolodvor v Zagrebu in tudi bližnjo železniško postajo. Zatem Zader in Šibenik, obrežni luki na Jadranskem morju.
Drugo poročilo iž istih virov pravi, da je stotnik Ran-dolph Churchill, sin britske-ga premierja na obisku pri * Maršalu Tito, poveljnikom jugoslovanske osvobodilne armade. Izjavljeno je, da se je spustil na jugoslovansko ozemlje z padobranom iz aeroplana.
Namen njegove misije ni razkrit, a prevladuje mnenje da je vsekakor važna v notrajnih in zunajnih zadev Jugoslavije.
Dva milijona 500 tisoč ruskih vojnih vjetnikov umrlo
Lisbon — Pred nedavnim se je posrečilo uiti iz Nemčije Taylor Henry-ju, ravnatelju časopisnega biroa AP., v Vichy, kateri v svojem članku opisuje o suženjstvu inostranskih delavcev nasilno prignanih v Nemčijo iz raznih okupiranih držav v Evropi. Računa se da je o-krog 12 milijonov tujezem-cev v Nemčiji in vsled tako ogromnega števila ter vsled krutosti nacističnih oblasti na njimi, so celo nacistični krogi v bojazni pred revol-tom.
Če tudi je neopisivo trplenje teh delavcev, toda niti senca ni trplenju, trpinčenju in strašnemu početju nacističnih oblasti nad ruskimi vjetniki, pravi Taylor. Pri tem je podal izjavo, od 4 milijona ruskih vjetnikov dva milijona pet sto tisoč, je podleglo strašnim mukam in lakoti.
Aktivnost zavezniške armade v Italiji
Napulj, Italija — Zavezniška armada je zavzela in-cijativo v svoje roke po srditih bitkah ob Anzio, obrežnem položaju zavezniških armad pod Rimom.
Koordinirani proti napad zavezniške armade, podprta s zračno silo, je potisnil nacistične sile na njihove prej-šne položaje in pri tem je bilo vjeto večje čtevilo vojnih vjetnikov nacistične armade, pravi poročilo.
Zavezniški letalci so spet deževali s ogormno količino streliva nad važnimi nacističnimi objekti v Franciji, Nizozemski in Belgiji. Poročilo dodaja da so zavezniški letalci vrgli 1,700 tonov bomb na industrijsko središče v Nemčiji, Stuttgart. V tem poletu je sodelovalo nad 600 aeroplanov, znanih Mo-
liko je potrebno pomoči in denarja predno se bo zgradilo mesto, ulice, parki in kulturna središča Stalingra-da.
squitos bombnikov.
Kakor je razvidno iz zaporedoma bombardiranja o-brežnih utrdb v Franciji, Norveški in Nizozemski, nekateri krogi dajajo podlago slutnji, da se približuje ustanovitev Sruge fronte. V radijskih poročilih zadnje dni, je opozorjeno civilno prebivalstvo Francije, Nizozemske itd., da se približuje čas rešitve in obračuna nad nacističnimi silami. Minister za letalstvo Vel. Britanije je izjavil, da je zdaj odprta pot v Berlin. Vse to daje slutiti da se zna v bližnji bodočnosti uresničiti sicer najvažnejši udarec proti nacističnim okupatorjem s zapa-da in tudi s nadaljevanjem ofenzive Rdeče Armade z vzhoda.
Tudi nacistični krogi izjavljajo o invaziji s zapadne strani. Pravijo, da ni več enostavna tembolj ena od najmočnejših priprav zaveznikov s armado, letali in bojnimi ladjami za invazijo.
5 J
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-Čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Pregled svetovnih razmer
■m
Kakor razvidno Churchillov govor ni izzval večjega oduševlenja med sebičnimi in krogi, ki v omejenih perspektivah gledajo na izhod tekoče vojne. Raje bi videli da se cela zadeva o preureditvi povojnega sveta suka v omejenih taborih s zagotovitvijo dobičkanosne dominacije in monopola.
Londonski Times ustvarja bojazen z tem, češ da bo obstqjala nevarnost za povojno Evropo, če'se ne vpostavi močno in neodvisno Nemčijo, sicer po določbah Atlantskega Carterja. Nadalje pravi, da bo nemška industrija znatno V pomoči za rekonstrukcijo Evrope in že radi tega naj bi prišla v enakopravno vpoštevanje.
Toda, če smo trezno zasledovali izjave zavezniških voditeljev s ozirom na povojno Nemčijo, nikjer ni izjavljeno da bi bila industrija zaplenjena in nemški narod podvržen beračenju, tembolj pod vodstvom oblasti tako na znotraj kakor tudi v kooperaciji na zunaj, proti ponovitvam odvratne in strupene ideologije nazifašizma.
Koren strupene ideologije fašizma, je potrebno iz-ruvati — vničiti ga, da se ne povrne in da ne oživi pod katero koli krinko. To so sklepi zavezniške konference in to je neumrljiva prisega tisočev in tisočev ljudstva v zasužnjeni Evropi, kakor tudi drugod po svetu. Končno pa ni sile ustvarjati bojazen o ravnopravnosti in neodvisnosti za nemški narod, dokler se slednji s redko izjemo po večini v omedljevici in brezupnosti fanatično drži okrog militarističnih "Junkerjev" in nazifašističnih zločincev. Ko bo izrečena sodba nad fašističnimi in narodnimi zločinci, je z tem vpostavljena tudi nova oblast na vodstvo, ki bo sledila narodnim in človeškim interesom v povojnem svetu.
Enako za poljsko ubežno vlado, ni bil nič kaj všeč govor Churchilla. Izrazila je svoje nezadovoljstvo z tem, da je zavrgla predpogojni sklep za sporazum s Sovjetsko Unijo, "Curzon črto". Churchill v svojem govoru, jasno je poudaril, kljub temu da so njegove simpatije na strani Poljakov za močno in neodvisno Poljsko, so enako tudi na strani opravičenih zahtev Sovjetske Unije, da zavaruje svoje zapadne meje proti ponovitvam agresivnosti s zapada. In to je zabolelo poljsko "panščino"! Ne gre ji v tek, kajti z tem so prekrižani računi bivših veleposestnikov in intrigantov za proti sovjetsko gonjo v svojih impirijalističnih težnjah za tujim ozemljem.
Dokaj verjetno je, da se ni najbolj počutila brezpomembna skupina ubežne vlade v Cairu. Tudi ta se je našla prizadeto in ni izključeno da se bo toliko bolj posebno, ko nastane zamrznitev masnih subvencij na račun narodnega denarja iznešenega iz Jugoslavije. Prizadeto bo precejšne število takih, ki že zdaj trpe bojazen kaj potem ?
Pred nedavnim je kr. poslanik za Kanado, Izidor Cankar izjavil na letni seji Geographical Society v Wind-sorju, " naj bi Rusija zavarovala Balkan po tej vojni. Združene države in Velika Britanija ste predaleč zavarovati Jugoslavijo pred Italijom in Nemčijo!..
Mr. Harrison, komentator za "Windsor Star", je oši-nil poslanika rekoč: "Anglija in Združene države z ali pa brez kooperacije Rusije, morate nuditi .Srbom, Slovencem, Hrvatom, Črnogorcem priložnost za svobodne volitve brez vporabljanja palic, da si izvolijo vlado po svoji želji." Poslanik do da-nes nj najbrž ničesar odgovoril Mr. Harrisonu.
Napram najnovejšim poročilom je ugotoviti, da so se posamezni krogi Finske podali resno na delo za sklenitev mira. Sovjetska Unija je dala jasne pogoje v tem oziru sicer glede meja po sklenitvi premirja 1940; zatem takojšno internacijo nacistične vojske, če se Finska ne počuti dovolj močna, je pripravna Sovjetska Unija očistiti nemške Fritce, kakor tudi delna zagotovitev za vpo-rabljanje pristanišč in strateškega položaja za sovjetsko armado za času vojne. Po skončani vojni Sovjetska Unija zagotavlja odpoklicati vojsko na določene meje in stopiti v pregovore v podrobnejših zadevah med obema državama.
Finsko delegacijo 'predvodi bivši zunajni minister Juho Passiviki, kateri je bil tudi posredovalec za premirje leta 1940. Torej napram vestim je ležeče na Finskih krogih, ali naj pride do premirja ali pa bodo trpeli posledice.
POSLANICA MARŠALA STALINA Sedem tisoč ljudstva na OB 26 OBLETNICI RDEČE ARMADE! zborovanju V Črnomlju
Ne dopustiti sovražniku odih, obkoliti njegovo vojsko in jo vničiti če ne položi orožja, se glasi poslanica Stalina.
Kampanja rdečega Križa
S prvim marcem se je začela kampanja za Rdeči Križ in bo trajala do 15 marca, t. 1. To je petnajst dni!
Za to dobo si je ta ustanova nadela nalogo zbrati deset milionov dolarjev. To je ogromna vsota denarja na vpogled, toda v praktičnosti to je z pomočjo raznih kor-poracij, raznih ustanov, organizacij in društev ter posameznikov, ni tako velika.
Če trenotno pomislimo na ogromno vlogo ki jo igra ta ustanova v času vojne, posebno za vojne vjetnike, civilno prebivalstvo v raznih opustošenih krajih s zalogo hrane, obleke, zdravil itd., jasno je, da je to ogromna vloga in tudi plemenita.
Kdo drugi pride do zagrajenih s bodečo žico vojnih vjetnikov in kdo naj dobi glas o njih, da so še pri živlenju in kako vneto čakajo tudi na najmanjšo pomoč zunajnega sveta, posebno pa vesti od svojih bližnjih, če bi ne bilo po vsih mednarodnih predpisih zato znane humanitarne ustanove, Rdeči Križ.
Dostikrat se slišijo prigovori, češ da je taka pomoč pod kontrolo sovražnika in je težko verjeti, da pride onim, katerim je namenjena. Pred nedavnim se je povrnilo večje število vojnih vjetnikov na npdlagi izmenjave, ki so dokaj hvaležni vsem za darila ki so jih prejeli potom rdečega Križa. To zahvalo so podali ob svojem prihodu v Kanado in najbrž da so voljni jo izreči vsakemu posamezniku v svrho spričevalnosti resnice.
Drugi primer dobimo v izjavi na drugem mestu kanadskega pilota Ben Clarka iz Edmontona, ki je sodeloval v bombardiranju pet železniških vlakov v Jugoslaviji. Kdo bi bil napovedal pred dvemi leti, to resničnost, se je na enak način srečal s proti prigovorom. Faktično pa je danes!
Zato po svoji najboljši zmožnosti pomagajmo in podpirajmo kampanjo Rdečega Križa!
Narodi naše domovine obhajajo 26 obletnico Rdeče Armade v teku zgodovinskih žmag sovjetske vojske nad nemškimi fašističnimi okupatorji.
Nad dve leti Rdeča Armada vodi zmagoslavno nastopanje, zadajajoči smrtonosne udarce Hitlerjevskim o-svojevalcem ter izganjajoč jih iz sovjetskega 02iemlja. Za to dobo Rdeča Armada je s uspehom izvedla zimsko kampanjo v letu 1942-43; zmagala v bitkah 1943 in razvila zmagoslavno zimsko nastopanje 1943-44 leta.
V	teh kampanjah kakšnih ne pozna zgodovina vojn, Rdeča Armada se je pomaknila na zapad in do cela prešla na nekaterih krajih okrog 1.700. kilometrov ter očistila tri četrtine sovjetske zemlje, ki jo je bil okupiral sovražnik.
V	teku sedajne zimske kampanje Rdeča Armada je rambne pozicije navzhodm rambne pozicije na vzdolž obrežje Dnjepra od Zlobina do Kersona in je na ta način zmešala nemške račune, za uspešno nadaljevanje dolgottajne obrambne vojne na sovjetsko-nemški bojni črti.
V	teku bitk zadnjih treh mesecev, naša slavna vojska je izbojevala številne zmage na Ukrajini, na desnem obrežju Dnjepra; zmage v Ki-jevski, Dnjepropretrovski in Zaporožniški oblasti, skoraj do cela v Rovnjenski in Ki-rovgradski oblasti in končno v številni okraji in sicer, Vinica, Nikolajevsk, Kamenjec, Podoljsk in Volinski oblasti.
Kot rezoltat odločnih operacij Rdeče Armade, spreče-ni so poskusi Nemcev^ za kontra-ofenzivo okrog žito-mira, Krivoji Rog in Uma-nja.
Sovjetska vojska je naredila za Nemce novi Stalingrad na desni strani Dnjepra, kjer je obkolila in vni-čila deset nemških divizij in eno brigado v okolici Ker-sona-Sevčansk.
Naša vojska je dosegla veliko zmago pri Leningradu. Njeni oddelki so razbili močen sistem osvražnih utrdb; vničili ogromno število sovražnikovega vojaštva, ter osvobodili Leningrad od sovražne blokade in njenega barbarskega streljanja s topništvom na Leningrad. Izgnali so fašistične izrodke iz Leningrajske in Kalininske oblasti, ter že stopili na ozemlje sovjetske Estonije.
Izgon osvojevalcev iz Sovjetske Belorusije, razvija se s naglico. Gomel, Polješki okraj sta popolnoma osvobojena, kakor tudi število drugih okrajev, Mogolev in Vitebske oblasti.
V	teku treh mesecev zimske ofenzive naša vojska je osvobodila od osvojevalcev okrog 200.000 četvomih kilometrov sovjetskega ozemlja. Zaeno 13 tisoč manjših in večjih mest in vasi, vključujoč 82 mest in 320 železniških postaj.
Milijoni sovjetskih državljanov osvobojenih je od nemškega suženjstva, kakor tudi število važnih poljedelskih in industrijskih okrajev z najbolj bogatimi zalogami železne rude in magneziu-ma.
Nemci so izgubili te bogate ekonomske okraje, katere so se obupno in fanatično oprijeli.
Danes je vsim jasno, da Hitlerjeva Nemčija drvi v katastrofu. Predpogoji za voditi nadalje vojno, so zdaj bolj za Nemčijo prizadeti kakor pa v dobi prve svetovne vojne, ko je od samejra pričetka in do konca vodila borbo na dveh bojnih črtah. Toda zmotno dejstvo za Nemce je v tem, ker je Sovjetska Unija v teku sedajne vojne pokazala daleč večjo moč, nego carska Rusija v pretekli vojni.
V	prvi svetovni vojni pro-, ti Nemčije borile so se na dve fronte šest velikih držav, namreč: "Francija, Rusija, Anglija, Združene države, Japonska in Italija". Dočim v sedajni vojni ste na njeni strani Japonska in Italija, Finska in Rumunija, ste tudi v fašističnem bloku, slednja je vsekakor se v prvi
svetovni vojni borila proti Nemčiji. Razen tega tudi danes glavne sile Nemčije so še zmiraj na enem frontu, to je proti Sovjetske Unije. Toda iz povesti znamo, da je Nemčija vselej dobila vojno, ko se je borila na enem frontu, vslej pa izgubila vojno, kadar se je morala boriti na dve fronti.
V sedajni vojni Nemčija vzlic temu da se bori z vsimi glavnimi silami na eni fronti proti Sovjetske Unije, ne samo da ni uspela zadržati zmago, ampak močni udarci Sovjetske Unije so je privedli do neizogibne katastrofe.
če je Sovjetska Unija boreča se sama, ne samo vzdržala naval nemške vojne mašine, marveč zadala odločen poraz nemškim fašističnim silam, tedaj bo toliko bolj brezupni položaj Nemčije, ko bodo glavne sile naših zaveznikov nastopi-
za proizvodnjo ki jih je določila država. V pogonu so nove tovarne, nove livarnice in električne centrale. V tako kratkem času, kateri ne daje primera ogromnemu napredku, s popravkom v o-svobojenih okrajih industrijskih podvzetij, ki so bila razbita od osvojevalcev.
Herojski napor naših delavcev, bolj in bolj jači vojaško in materijalno osnov Rdeče Armade in se z tem približuje tudi čas naše končne zmage. Sovjetsko poljedelstvo daje živilne potrebščine vojski in prebivalstvu, sirovine industriji dajajo požrtvovalno pomoč naši armadi. Sovjetska intelegenci-ja ne manj proža efektivno pomoč delavcem in poljedelcem za razvoj industrija ter z tem vsim potrebščinam Rdeče Armade.
Delovno ljudstvo osvobojenih okrajev z vsakim dnevom povečuje pomoč naši
Nad tisoč raznih zborovanj in konferenc se je vršilo na osvobojenem in okupiranem teritoriju Jugoslavije pod vodstvom Narodne Osvobodilne Fronte.
Sredaj pred petokrako stoji Ivan Ribar ob priložnosti govora v poslanski zbornici, dva dni potem ko je njegov sin padel na bojišču.
le v borbo in kadar bo pričelo silno in močnejše nastopanje vsih zavezniških držav proti Hitlerjeve Nemčije.
Nemški fašistični banditi si prizadevajo najti izhod in rešitev pred katastrofo^ Zopet in zopet se zaganjajo v "totalno mobilizacijo", zvlic temu da so rezervne ljudske sile v Nemčiji, izčrpane. Fašistični krmilci delajo obupne poskuse sicer zasjati nezaupnost in neslogo v anti-hitlerjevsko koalicijo in z tem podaljšati vojno. Zato Hitlerjevski diplomati se potikajo od ene do druge nevtralne države skrbeči vpostaviti vezi s pro-hitlerjevskimi elementi, na-
I armadi, svoji osvoboditeljici, dajajoč obči pritok potrebščin za bojno črto s popravkom industrijskih podvzetij in poljedelskega gospodarstva v splošnem.
Nedvomno da bo v bodočnosti sovjetski narod z pomočjo herojskega dela in z naprezanjem vsih svojih sil zagotovil porast produktivnih centrov naše domovine, za čim prejšno in končno zmago nad nemškimi fašističnimi osvojevalci.
S ustvarjanjem novih vojaških ustanov in enot v zveznih republikah, katerih o-snov počiva v proučevanju vojnega sodelovanja narodov Sov. Unije v tej patri-otični vojni, ter enako tekom
Sestanek hrabrih častnikov in vodij Narodne Osvobodilne vojske.
migavajoč na možnost sepe-ratnega miru bodisi s našom državom ali pa z našimi zavezniki.
Vsi taki triki Hitlerjevcev obsojeni so v propast, kajti v osnovi anti-hilterovske koalicije so položeni važni zavezniški interesi, ter je njihov cilj uničiti Hitlerjevo Nmčijo in njenih podpornikov v Evropi. In ravno ta zveza enotnih interesov vodi k jačanju borbenega zavezništva Sovjetske Unije, Anglije in Združenih držav v teku sedajne vojne. Končno približuje se čas obračuna za vse zločine, ki so jih Hit-lerjevci izvršili na sovjetski zemlji in v okupiranih državah Evrope.
Zmagoslavno nastopanje Rdeče Armade bilo je mogoče zahvaljujoči novim delovnim podvizanjem sovjetskega naroda v vsih panogah narodne g.a gospodarstva Delovni narod Sovjetske U-nije ojačil je poletne zmage Rdeče Armade na bojni črti, s slikovito zmago v proizvodnji v zaledju.
Delavci v naši industriji izpolnjujejo ob času načrte
zgodovine naše države, bo ojačana Rdeča Armada s vlivom novih borbenih sil v njene vrste.
Sodrugi! Rdečearmejci, mornarji; podčastniki, častniki, generali; sodrugi partizani in partizanke!
V veliki vojni za svobodo in neodvisnost naše domovine, vi ste pokazali čudeže v junaštvu. Rdeča Armada je dosegla tekom vojne do odločne zaokrenitve vojne v našo korist in gre s zaupanjem h končni zmagi nad sovražnikom.
Sovražnik trpi poraz za porazom! Ni pa razbit! Hitlerjevski banditi, vidijo kako se približuje poraz in neizogibna osveta za strahovite zločine, ki so jih počenjali na naši zemlji. Srdito in o-bupno, oni potiskajo zadnje sile in zadnje rezerve v boj, oprijemajoč se za vsak meter sovjetske zemlje in za vsak povoljni obrambni grič.
še nikdar v zgodovini bojevanja ni bilo slučaja, da bi sovražnik svojom voljom skakal v propast, da z tem zadobi vojno. Njega je po-(Nadaljevanje na 4 st.)
Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" izjavlja z dne 9 februarja v vezi z drugo sejo poslanske zbornice Narodne Vlade, da se je nad tisoč raznih zborovanj in konferenc vršilo v januarju na osvobojenem in okupiranem teritoriju Jugoslavije, pod vodstvom Osvobodilne Fronte. Teh zborovanj in konferenc se je udeležilo ne manj kot 300.000 mož in žena, Slovencev in Slovenk.
Največje zborovanje se je vršilo v Črnomlju, katerega se je udeležilo nad sedem tisoč taimošnjega prebivalstva, vključujoč veliko število delegatov iz odaljenih vasi in krajev. Na zborovanju so govorili, dr. Ivan Ribar, predsednik narodne vlade, Edvard Kardel Edvard Kocbek, Šulejman Filipovič, Mladen Zečevič, Josip Vidmar, Vojislav Pribi-čevič, kateri so želi v svojih govorih navdušeno odobravanje slovenskega naroda, kar je zaeno dokaz da so sklepi drugega zborovanja Narodne Vlade, dejansko narodna inspiracija in da je odstranjena kakoršna koli bojazen v novi, svobodni in narodno enakopravni bodoči Jugoslaviji, pred povrnitvijo jugoslovanske ubežne vladne klike.
Njeno očitno izdajstvo in pa ogromen uspeh Narodne-
čestitke našim junakom
Toronto — Zadnje dni se je povrnilo večje število naših vojakov ranjenih iz bojišča v Evropi . Med povr-njenci iz bojev zdaj v Italiji, so tudi bivši vojni vjet-niki v Nemčiji, ki so bili vje-' ti pri drznem naskoku naše armade na francosko pristanišče Dieppe, zatem vjetni-ki iz kampanje v Afriki, ki so bili s posredovanjem Rdečega Križa zamenjani za nemške vojne vjetnike.
Na glavni postaji v Toronto, je pričakalo hrabre po-vrnjence poleg sorodnikov, žena in otrok, tudi število občinstva med temi uglednih občanov v javnem udejstvo-vadu. Kako ginljiv prizor, otrok, žena in staršev z svojimi bližnjimi in ljubljenimi! Da, slikovit prizor! Trenotno nas opominja že na podlagi dejstva današnje borbe proti sovražniku, pospešiti naše delo v vsih panogah proizvodnje, pri organizacijah in društvih, da se čim prej uresniči zmaga nad sovražnikom in srečna zmagoslavna vrnitev tisočev fantov in mož iz bojnega polja na svoj dom! To potrebo naglašajo naši ranjeni povrnjenci, kateri so pričali zločinstvu fašizma v Evropi in mnogi od njih bodo nosili na sebi pričujoč znak za živlenje, vsled izguljenih vidov, toda zvestobe v borbi za ohranitev demokracije in svobode!
Zato jim izrekamo naše čestitke!
Pomoč Združenih držav Sovjetski Uniji
Washington — Ekonomski administrativni oddelek za zaloge zunajnim državam je naznanil zadnji ponedeljek, da so Združene države odposlale v Sovjetsko Unijo 7.800 aeroplanov, 4.700 tankov in 177.000 ton streliva ruski armadi v borbi proti Hitlerizma.
Celotna vrednost pravi administrativni oddelek znaša od pričetka pošiljanja pomoči Sovjetski Uniji, $4. 243,804.000. Odkar je odobren "lend lease" in zlasti za december 1943, se je vrednost izvoza v Sovjetsko U-nijo podvojila, napram vrednosti v letu 1942, namreč 5,400.000 ton napram 2.800. 000 ton v letu 1942.
Podan je tudi izkaz raznega blaga ki je bilo poslano na račun gornje vsote, največ razen orožja in streliva, ter raznih vozil za armado, oblek, obutev, moka, sladkor, meso in drugih ži-1 vilskih potrebščin.
ga Osvobodilnega gibanja, kaže očitnost, združene narodne podpore in vdanosti narodna za edino priznanje zakonitega vladnega organa Narodni Anti-fašistični Svet, kot dejanski predstavnik demokratične vlade in njenih voditeljev na znotraj in zunaj Jugoslavije.
Odobravamo deklaracijo provizorične vlade in smatramo za potrebno izjaviti prepoved za povrnitev kraljevske ubežne vlade, kakor tudi, da slednja ne predstavlja narodnih interesov, se glase narodne izjave.
Iz zborovanj so poslane brzojavne čestitke Maršalu Titu, Maršalu Stalinu, Churchillu in predsedniku Roose-veltu, vsebujoč z močno poudarjeno nadejo in izraženih želja, da se čim prej prizna Narodni Anti-fašisti-čni Svet, kot zakonito vlado nove Federativne in demokratične Jugoslavije.
Tudi na Primorskem so se vršila podobna zborovanja in posebno Gorejnskem, kjer sta govorila France Leskov-šek in Franc Beg. Poslana je iz teh zborovanj čestitka Maršalu Titu.
Publikacija "Nova Jugoslavija", je priobčila deklaracijo znanega katoliškega duhovnika Raduš iz Zagreba, kateri je pred nedavnim uspel preiti na osvobojeno ozemlje Jugoslavije. On pravi : "Nekaj krat sem hotel pobegniti, toda proti uspehu. Posrečilo pa se mi je v decembru"! V podrobnosti pripoveduje o aktivnosti V-stašev proti hrvatskih intelektualcev in umetnikov, kako so prisiljeni izdelavati posamezna dela za rastavo v Zagrebu, če se zoper stavijo, so mučeni do skrajnosti in potem poslani v koncetra-cijska taborišča.
Prav dosti umetnikov iz Zagreba, je danes pri Narodni Osvobodilni armadi. Raduš in Anton Avgustinčič, sta danes v naših vrstah. Svojo deklaracijo zakujuču-je z tem, da je na osvobojenem teritoriju dana neomejena možnost umetnikom za nadaljevanje njihovega dela.
Louis Adamič je na podlagi vesti z dne 26 februarja ter notrajnega razvoja zlasti v Sloveniji dodal; "na podlagi zadnjih vesti, Slovenski narod je sto odstotno za in v Narodni Osvobodilni Fronti. Osemdeset odstotkov katoliških duhovnikov podpira narodno osvobodilno gibanje. In enako je resnica da je Ljubljana kot mesto, 99. odstotkov na strani Partizanov.
JAPONSKI ZLOČINI
Arakan, bojna črta. — Japonski zločinci so tukaj izvršili strahote nad britski-mi zdravniki, bolničarkami in drugimi ranjenci z tem, da so jih strašno mučili in potem večje število z bajoneti poklali in nekatere ustrelili.
. Strahote so presegale vse meje človeškega dostojanstva pravi poročnik A. Basu. Indijski zdravnik, kateri je po naključju ostal pri živlenju s dvemi ranami na glavi od strelov iz samokresa japonskega oficirja. Japonci so navalili na našo postajan-ko za prvo pomoč ranjencem in pri tem nemilosrdno pričeli z bajonetom prebadati ranjence, zatem so pa zdravnike, bolničarke in sanite-ce zvezali v grupo in jih tako zvezane držali čez dan ter končno v zasmehovanju enega za drugim pobili.
Začasno sem padel v ome-dljevico od strelov in ran glavi, sem pa čez nekoliko času prišel k sebj in se vrgel v jarek med druge mrliče. Tako sem prebil čez noč in proti jutro sem že opazil dva angleška vojaka z tommy puškami v neposredni bližini. Kako srečen trenotek, je bil videti rešitev, pravi poročnik Basu.
Gesta po v ci na kongresu Mihajloviča
Pred nedavnim so izšle vesti v nekaterem časopisju o 'kongresu' Mihajlovičevih somišljenikov nekje v gorah v Jugoslaviji. Priobčevalci takih vesti, poleg tega da so zamolčali o dotičnih osebah, ki so se vdeležile kongresa, so raje podali tozadevne njegove "sklepe" ne glede na to, da so kongresu priso-stovali gestapovci in nacistična elita.
Kako si naj zamislimo kongres Mihajlovičevih somišljenikov drugače, ko so nepobitni dokazi, da sodelu-jo z nazifašisti v Jugoslaviji. Toda kakšem moto je kongresa? To je bolj važno!
Prvič, kakor omenjeno, Mihajlovič sodeluje z svojimi somišljeniki z nazifašisti v Jugoslaviji. Nobenega dvoma ni, da so gestapovci ne samo prisostovali kongresu, ampak ga tudi organizirali za propagandno svrho tako znotraj kakor tudi na zunaj Jugoslavije. Potrebno je oživljavanja političnih intrig — politične zavozlano-sti — kot način za preslepiti javno mnenje če je le mogoče, ne glede kako je osovražena izdajalska skupina okrog Mihajloviča in njegove vlade.
Drugič, kongresu so prisostovali, kajpak kakor vselej kadar se je šlo izvleči iz blata reakcijo in utrditi njeno oblast, živko Topalovič, voditelj jugoslovanskih soci-jal-demokratov, slovenski kvizling Rupnik in število drugih izvrženeve v Jugoslaviji. Kolikor je značilno da trenotno vržemo pregled na možnost kongresa, okolščine in pa vzajemno sodelovanje z nazifašisti Mihajlovičevih somišljenikov, toliko je značilno prepoznati vlogo voditeljev socijal demokratov.
živko Topalovič, je bil pri vseh proti narodni režimi v Jugoslaviji čislan, za posebnega veščaka. Kadar koli se je našla belgrajska vladna klika v krizi posebno vsled nemira med delavci in nižjimi sloji, živko je našel izhod za njo. Kot socijai demokrata na odru pred delavci, ponašal se je v pravi po-dobi Jude, ki je izdal Kri-
stusa! Delavci! Čemu demonstracije ? čemu prositi miloščine od kapitalistov? Čemu butati z glavom v zid ? Pri volitvah se pokažimo, da smo razumeli vse to! Tako je robantil Topalovič in njegovi somišljeniki leta in leta v Jugoslaviji. In končno živko Topalovič nekdanji vodja socijal demokratov se je našel v zboru gestapov-cev ter osovraženih izdajalcev na takozvanem kongresu. Kako imenitno je posnel svoje somišljenike v Finski!
Toda posamezni priobčevalci ne računajoč one, ki izmišljajo vesti vprid Mihaj-lovičevim skupinam po vzorcu srbske narodne obrane tukaj v tej deželi in oni okrog "Srbobrana" z Fotičem v Washingtonu, so zamolčali povedati pravi pomen kongresa, organiziranega po nazifašisti v propagandno svrho na znotraj in zunaj Jugoslavije, pač z svrho obuditi na novi podlagi prpagan-dno gonjo v pilitični zavoz-lanosti o neki "federativni Jugoslaviji," katero naj v-smeri takozvani Mihajlovič in njegova prezrena skupina.
Vidno dejstvo kljub intrigam, kljub podkopavanju proti narodni enotnosti, ali ni nekaj čudnega, ko čitamo da so se čez noč izrekli za "federativno Jugoslavijo" pač oni, ki so do včeraj kovali velikosrpski režim nad vse drugo ? Kakšna federacija so vpili pred letom? Velika Srbija in mirna Bosna !
Ker pa federacija ni zgolj sklep kongresa, zbornice ali pa katere koli ustanove, ampak po svojem živlenjskem pomenu volja in svobodna določba za narodno enakopravnost, so narodi Jugoslavije že zdavnaj si postavili temeljne pogoje za vse to, brez raznih Mihajlovičev, raznih gestapovcev in raznih Topalovičev, Rupnikov in vseh vrst skupno narodnih izdajalcev.
Narodna Osvobodilna in Partizanska armada pod vodstvom Maršala Tita, je najboljša garancija za svobodno federativno Jugoslavijo !	Petek.
ZA BOLJŠO IN SREČNEJSO BODOČNOST MLADINE
JANEZ SE JE IZKAZAL
......Elizabeth, N. J. — V šoli
so otroci kaj hitro iznašli, če je bila kakšna napaka med njimi. Nekaj takega so opazili tudi pri Janezu, ki se ni nič kaj brigal če je vse v redu. Namreč zanašal se je več nato, kaj so mu šepetaj e povedali, kot bi se bil pa sam zanimal za take stvari. Bil je bolj tihe navade in je hodil v šolo v Semiču.
Nekega dne ga uČiteilj vpraša, ali je živ ali pa mrtev? Janez se je seveda našel v zadregi, nakar so mu otroci šepetali, da naj reče, da mrtev . . . Janez jih je brez premisleka poslušal in odgovoril učitelju, da je mrtev. Učitelj se je nekoliko nasmehnil in s poudarkom pripomnil: 'Resnico si povedal Janez", toda poslušaj me! Neposlušaj od strani drugih in postani od danes naprej živ fant! Uči se! Či-taj, da boš prekosil druge. Saj si zdrav in bodi prvi! Neposlušaj druge, ki ti se posmehuje jo!
Res! Janez je skončal šest razredno ljudsko šolo v svojem 14 lettu. Zrastel je pozneje v pravega fanta in je prišel končno tudi čas. za ženitev. Lahko bi se kam "priženil za zeta in bi postal gospodar na posestvo. K sreči je imela ena mati, tri svoje hčeri in ena bo gotovo izbrana za ženitev. Ta je bolj pripravna in ta bo res malo boljša, ko niene dve sestri. Tako je ugibal Janez, pa tudi drugi so ugibali tako. Izgledalo je, da je zadovo-lien in vse je bilo priprav-lieno. V zakon sta stopila! Tako se je vršila tudi svad-ba.
Zvečer navadno ko se ra-zidejo sorodniki in znanci, ?re vse k počitku. Tri sestre in mati. Janezu odkažejo da naj gre spati na seno v poslopje, pač tam, kjer je bilo navadno za silo za prenočišče. Janez se je napotil čez vežna vrata in na zunaj so ?a že pričakali sosednji fantje, rekoč ali boš od zunaj soal, zdaj ko si se oženil. Vnaprej so vedeli kaj čaka
Janeza, ter mu pripomnili: "Ti bomo pa mi pomagali, da boš od prvega večera spal na postelji"! Začeli so takoj metati ka-mnje v hišo s tako silo, da so ženske pričele klicati Janeza na pomoč, češ da bodo ponočnjaki razbili hišo. Janez se je klicem odzval in je bil sprejet v hišo kot mož in gospodar. Tudi pri ženi se je od tistega času pokazal res kot dober mož in _ hišni gospodar. Ag. Pasarič.
Sudbury — Naj omenim vsaj deloma kako sem začel pisati naslednji dopis. Bilo je tako: "Prišel sem iz popoldanske šihte. Kazalec na uri je kazal dve zjutraj. Malo čuden čas za pisat dopis, a zdel se mi je tako primeren kot nikdar prej. Namreč obložen z misli že na delu, nisem dolgo premišljeval o tem. V mislih si sem predstavljal našo mladino tukaj in v starem kraju." In kakšna razlika, če pomislimo!
V starem kraju skozi kakšno gorje, napore in drzno borbo gre naša mladina. Cvet bodočnosti — naši potomci — bodoči gospodarji itd., so dostikrat v pogovoru pripomnili očetje in matere ob pogledu na mladino. In kako je zdaj ?
Vred z svojimi starši, oče z sinom, mati s hčerjo, sosed z sosedom rama ob rami, ne glede če je lepo ali pa deževno vreme, sneg ali pa sapa; ne glede če je mehko ali trdo ležišče, če je bilo kaj za večerjo, za zajutrk in pa za kosilo. Ne glede kakšna je obleka, ali je v ,modi, ali si naj privoščijo razvedrila v tem ali onem Kino, plesu, igri in koncertu! Ne glede na utrujenost in izčrpanost in končno ne glede, če je dve ali tri ura zjutraj! Ne glede na vse to, ampak edina tolažba — edina rešitev, ljubezen in sreča; poroka in pogreb — je neusmiljena borba proti krutega sovražnika, ki je napovedal svobo-doljubečem svetu morijo "novega reda", zlasti mladini, kot potomcem bodočnosti.
Kaj je storil za mladino in kako jo je vzgojil nemški fašizem v Nemčiji, so dokazi preočitni o vsemu temu. Fanatično zamišljeno "nad-
naravno bitje" fašizma, se pogreza v krvi lastnih zločinov, v kopicah kriminalne ideje za takozvane ."izbrane potomce zvišene rase." Končna sodba ni več tako daleč in ustvarjevalci zločinov, nasilja in narodnega gorja, bodo plačali z lastnim živle-njem.
Ta resničnost je vcepljena v srca slovenskih mladih fantov in deklet. Tisoči so danes na bojni poljani, okrepčani s neizbrisano povestjo slovenskega naroda; njegovimi običaji in navado, v mestu in vasi, prosto naravo svoje domovine, njenih rek in studencev, steza, pota, cest, železnic, prijaznega slavčka pomladi živahne črede, krav, telic, volov in konjev. Da z vsem tem sta okrepčana oče in sin, mati in hči v zvesti prisegi, da je sicer minila doba, ko je tujec kruto in drzno ravnal s miroljubnim slovenskim narodom ! Da je konec one ponižnosti pred katero je stoletja trepetal slovenski delavec, kmet, pesnik v temni izbi, umetnik brez dela in spoštovanja in mladina brez bodočnosti. Oče in mati, skupno z svojim sinom in hčerjo, sorodnikom in zetom, tašča s taščo, sosed z sosedom skupno vsi z svojim zbranimi močmi, zavrgli so domišljijo zanoščin ter obljub, prijeli za orožje, lopato, kramp in mrotiko, srp in kladivo, napovedali so: "Smrt fašizmu in narodnim izdajalcem — svoboda narodu"!
To neumrljivo geslo našega naroda, naše mladine, veže ves svobodoljubeči svet po potj v lepšo in srečnejšo bodočnost povojnega sveta.
Tukaj na tem kontinentu, niti v sanjah ne moremo do-
seči pomen gorja in trplenja milijonov ljudstva v zasužnjeni Evropi, vključujoč našo rojstno domovino. Zato dostikrat premišljujem to o-gromno razliko med nami iz enega na drugem kontinentu. Ne morem si šteti zgolj v srečo, da se nahajam izven krvave poljane, ker čutim tako v srcu kakor tudi v zavesti ogromno težo krivice, ki se godi našemu in nad drugimi narodi v Evropi, A-ziji in drugod. Vse to skupaj me opominja tako na delo, kakor tudi izven dela, da je tudi moja dolžnost delati na polju za narodne stvari, posebno za bodočnost mladine.
Koliko je naših mladih fantov in deklet, ki se nahajajo pri vojakih, drugi o-pravljajo delo v rudniku, tovarni, na polju itd. Oni, ki so pri vojakih vršijo svojo dolžnost napram domovini in tudi napram narodu že z tem, da so z puško pripravni naskočiti proti krutemu sovražniku. Toda na nas drugih ostane ravno tako del dela, ki ga je potrebno opravljati izven tovarhe in rudnika, to je pri organizaciji mladine in tudi starejših. V organizaciji je naš pouk in z organizacijom, slogom in medsebojno vzajemnostjo, nam je tudi zagotovljena boljša, lepša in srečnejša bodočnost.
Osebno ne poznam dopisnika "Petek" v zadnji izda-tega lista, a strinjam se ž njim sto odstotno, ki pravi: "Mladino je potrebno poučevati iz izkušenj živlenja, dati ji priznanje in jo navduševati k večjim in napornej-šim nalogam." In to je prvotna naloga staršev, zatem dolžnost sposobnejših delav-
Letno poročilo V. P. Zveze Bled
Odseki prejeli izplačano:			Odseki vplačali:
Odsek št.	1	$1,498.74	$1,621.15
99 99	2	903.82	829.75
i) ii	3	1,486.25	1,687.23
>> >»	4	900.00	951.45
99 99	5	459.00	282.50
>> >>	6	263.25	342.50
99 99	7	217.00	581.50
9) 99	8	148.00	306.00
99 99	9	188.00	508.00
99 99	10	332.75	453.25
99 99	11	164.00	522.00
99 99	12	--	373.00
99 99	13	63.75	44.00
99 99	14	155.00	529.00
Skupaj:		$8,391.88	$9,031.33
Pripomba: Ta vsota se raču- Razni dohodi 31.00 napo bančni vlogi, ker knji- Obresti	50.88
ge se razlikujejo za $14.45, Skupaj: $9,113 21 kar mogoče se bo uredilo pozneje.
Dohodki za leto 1943 ................................... 9,113.21
Skupaj:	................................. $19,955.09
Odštevši izdatke za leto 1943 ............ 8,406.33
Ostane:	................................. $11,548.76
Vzeza je prihranila prebitka za leto 1943, $706.88 Zgoraj omenjene vsote odgovarjajo za december 31—1943.
Izplačitev v izdatkih je bila kot sledi:
Za bol. podpore, operacije in posmrtnino $6,779.56.
Vrhovni zdravnik .................................................20.00
Zavarovalni bondi ....................,.'.,............................40.00
Konvencija in razsodišče ..................... 1,426.53
Druge potrebščine in oglasi .............................47.59
Zvezno premoženje decembra 31-1942, $10,841.99 Skupni izdatki torej znašajo ................. $8,391.88
Imenik novih članov pristoplih za časa kampanje
MLADINSKI GODBENI ZBOR V SUDBURY
Od leve na desno: Victor Smrke, Frank Lovš-;n, John Zanatta, Mery Fojs, Kazimir Fojs (Učitelj), Annie Petkovič, Stanly Stempion in Walter Varanda.
Odsek št. 1., Kir. Lake:
Kristina M. Žagar
Mery Žagar
Mary Kužnik
Ljudmila Krašovec
Joe Berkopec
Ana Kuzmanovič
Odssek št. 7. Port Arthur:
Frank Antič
Odsek št. 3 Timmins:
Ana Papež
Mike Starešinič
Mike Mavrin
Jožef Vočjak
Joe Starešinič
cev, ki so pripravni z svojo požrtvovalnostjo pomagati mladini v kulturnem in narodnem udejstvovanju. To je pri igrah, godbi, petju in športu. Ne malo potrebno pa je pouka mladine v mater-nem jeziku. Koliko je naših mladincev, ki nočejo ali pa sploh ne znajo govoriti slovenskega jezika. Nevem ali se sramujejo povedati da so Slovenci, ali je ponižno vaditi se jezika, ki ga govorita mati in oče ?
Ozrimo se na vzoren primer naše mladine v starem kraju in z ponosom poudarimo, da smo. Slovenci, da smo sinovi in hčere junaškega naroda, čigar vztrajnost in junaštvo občuduje cel svet! V tem duhu dela in zavesti, gradimo mladinske klube in se udeležujmo društvenih ter organizacijskih stvari z namenom pouka in skupnega napredka za boljšo in srečnejšo bodočnost.
Louis Smrke
Svečanost desetletnice "Triglava" v Kirkland Lake
Pred par tedni je bilo sporočeno v javnosti potom o-glasov in dopisa, da se bo vršila dne 13 februarja proslava desetletnici obstoja, Slovenskega Pevskega Dramskega Društva Triglav. Danes ko je dan proslave že nami, moramo pa zopet sporočiti v javnost o njenem nepričakovano dobrem uspehu!
Vsa ceremonija je bila zasnovana skromno in bolj majhnem obsegu, se je pa končno razvila v pravi slav-nosti triumf napram "Triglavu". Pač slavnost, kakorš-ne naša javnost še ni doživela v tej naselbini vse skozi od njenega obstanka. Pokazalo se je oni večer, koliko impatije vživa pevsko društvo 'Triglav', ne samo med našim narodom, ampak tudi pri drugim prvotno Slovanskih narodih. Po izraženih čestitkah, ki jih je prejelo diuštvo pismeno in ustmeno, a še bolj po naklonjenih darovih ob proslavnem večeru, se da sklepati, da kakor društva in organizacije tako tudi posamezniki, so "Triglavu" neizmerno hvaležni za njegovo desetletno prosvetno in kulturno delo v tej naselbini med našim narodom.
Dolžnost "Triglava" je, da se na tem mestu javno zahvali vsem, posebno organi-
zacijam in društvom, ki so bila častno zastopana potom svojih predstavnikov. Zastopali pa so sledeča društva in organizacije kot sledi:
Društvo S. N. P. J., Max Skube
Društvo št. 1, » V. P. Z. Bled, Vinko Vidrih
Upravni odbor V. P. Z. Bled, Anton Kraje
Odsek H. B. Z. št. 798, šandor Bartakovič...................
Odsek H. B. Z. št. 648, Matija Raguš.
Odsek H. S. Stranke, Max Duralija.
Odsek Zveze K. Hrvatov. Anton Turkalj.
Odsek S. N. Saveza, Mitar šaban.
Od čehoslovakov:
Prvi Narodni Podporni Spolok, Štefan Kliment.
Odsek Rusko Kanadske Federacije, Andrej šiška.
Ukrajinsko Kanadsko društvo št. 14, Mery Dowhey.
Vse-Slovanski Odbor v Kirkland Lake, Pavle Bur-šič.
Vse imenovane organizacije in društva, bodo zapisana pri "Triglavu" na najbolj vidnem mestu v trajen spomin. A, lahko se najdejo od ' njega iskrene hvaležnosti vsak čas namreč v sodelova-!nju in pomoči, kakor v preteklosti tako tudi v bodoče, l Na tem mestu je tudi dolžnost da se javno zahvalimo, vsem, tudi posmeznikom, »kateri so delali in pomagali
v času predpriprav, kakor za času proslave, ali pa naj-sibo na kateri koli način. Kakor delovnemu tako podpornemu članstvu. Nesmemo pa nikakor pozabiti naših marljivih gospodinj, katere so tako skrbno in opremile omizje, napekle in darovale toliko okusnih jestvin, take, da je bil človek kar vshičen, ko se je vsedel za mizo z pogledom nad tolikimi in tako okusnemi dobrotami.
Zahvalo smo dolžni tudi našim trgovinam in podjetjem, kot so: VILO CO., Union Bakery itd., za vse do-prinešene darove, pomoč in postrežbo. Da ne pozabimo izreči najlepše zahvale, go-sp. Franc Marušiču, za uzor-no stoloravnateljstvo, katero je bilo njemu poverjeno v znak priznanja, kot prvemu ustanovnemu članu in predsedniku omenjenega društva. Franc, moram ti izreči vse priznanje! Zares nenad-kriljivo!
Na tem mestu naj izrečem tudi mojo osebno zahvalo, za krasen dar od slovenskih mater, kateri ni je bil izročen ob tej priložnosti potom njihove zastopnice. Ljudmile Krašovec. Kot v znak njihove hvaležnosti, za moje skromno delo med njihovo mladino, namreč otroki. Prijetno sem bil iznenaden in neka zona me je obšla, ob v srce segajočem nagovoru, ko sem videl živo hvaležnost
in kristalno lastnost našega naroda. Ko se človek ozre v preteklost oin pri tem spomni na gotovo oviro proti moji osebni časti, tedaj si ne more kaj, kakor da vživa napredek dobrega dela. Za voljo sloge in spoštovanja, vse to mora izginiti iz preteklosti in tudi pozabiti. Toda, vsekakor je to najlepši opomin deloma onim, katerim vsak napredek v smislu slovenske prosvete je v neko napotje in kamen za spodtike, da se sprijaznijo s marljivostjo dela v tem pravcu. Je pač pievelika očitnost da oni, ki so šli za tem, da diskrediti-rajo naš narod, da so dosegli le narodni prezir. Tudi v tem oziru seveda nismo bili po vsem na gladkem. Skušalo se je ovirati, namreč podceniti pomenljivo slavnost. Zgodilo se pa kot sem omenil, da so take zamisli se našle samotne in osamljene. Narod se je zbral na pomenljivo proslavo desetletnice in z tem izkazal svojo pripravnost in tudi željo za nadaljevanje kulturnega in prosvetnega dela. To je pa najboljši odgovor onim, ki so želeli nasprotno. K temu pa kako so resnične besede, katere je v deklamaciji izrekel. Jože Makše, mlajši rekoč: "Da, Triglav, ponosno v viharju je stal! Silam be-snečim kljuboval. Nekdo je pa še dodal, se jim je v brk smejel"! Ob desetlenem ju-
bileju "Triglava", so oni temni elementi lahko prišli do spoznaje in tudi je že čas; da za neveščega hribolazca odnosno planinca, so Triglavske stepe nedostopne. Pa tudi smrtno nevarne ob vsakem najmanjšem sunku, se lahko strmoglavi. Za to je brez vsakega hasna, se z glavo zaletavati v njegovo sklanato pogorje, ker že marsikateri lahko miselnež si je zlomil ob njem svoj tilnik. Le človeku bistrega duha, vedrega čela, čistega pogleda in pa predvse jeklenih živcev, je mogoč dostop na sinji vrh Triglava. Vsaka mlakuža je njemu zoprna ! In jo tudi ne trpi na svojih z planinskimi cvetkami poraščenih plečih.
Zato kličem tudi jaz ob desetlenici našega Triglava: "Bori se bori — in nikomur ne kloni"! Drži se svojega smotra, kot vse doslej, še leta naprej! Ker le na ta način, Ti je zasiguran obstoj v bodoče in garancija, da dočakaš svoio častliivo ako ne 50 vsaj 25 letnico!
Z to srčno željo in upanja v bolišo bodočnost, našega naroda tukaj, a še bo^' v stari domovini, pošiljam pozdrav vsem zavednim in rodoljubnim Slovencem in Slovenkam!
Tajnik našega starosta "Triglava"
Matija Otoničar.
Ana Starešinič Anton Kalin Angela Vintar John Tegelj Peter Kobetič John Župančič Odsek št. 9 Sudbury: Peter Tome Tony Smrke Ivan Jurca Frank Zaic Odsek št. 11 Toronto: Mihael Muhvich Angela Muhvich Štefan štefanich John Panyan Frank Ostronič Jožef Star
Odsek št. 12 St. Catharines
Tony Oblak John Težak Pavlina žgane Jožef Progar Odsek št. 14 Kirk. Lake: Jurij Stark Lida Tekavc Amalija Pust John Rožič Andrej Kuzmanovič Dosedaj skupaj 47 novih članov
Popravek
V zadnji številki Edinosti, je bilo pomotoma natisnjeno v zapisniku seje gl. odbora in točka 9 ti se morala glasiti : "Plača bivšemu tajniku Grebencu se odobri in sicer za stroške, kar je nakupil $13.70 ter tri dnevnice za času ko je bil Inšpektor od zavarovalnega Urada na pregledu knjig, po $5.00 na dan, to je Grebencu, začasnemu tajniku Otoničar in bivšemu blagajniku A. Preveč. Enako je pomotoma zapisano ime sedajnega blagajnika Frank Kraic, dočim pravilno je Anton Kraic'.
Torej nepravilno je bilo natisnjeno, da so bile izplačane tri dnevnice nadzorniku zavarovalnega urada za pregledovanje knjig in sicer po $5.00 na dan ker on ima državno plačo in sploh ni podal kakšnih računov.
Upravni Odbor. Prosimo da se gornji popravek vpošteva in prizadete pa da nam oproste, ker je prišlo do sicer neljube pomote, Ured.
VAŽNO NAZNANILO
Urad za rekonstrukcijo in rehabilitacijo Jugoslavije (UNRRA) išče sposobne o-sebe, ki bi bile pripravljene prevzeti službo za to delo. Potrebujejo se učitelji, profesorji, tehnični inžinerji, zdravniki, zobozdravniki, eksekutivni uradniki, socialni delavci, bolničarke, strežnice in raznovrstni drugi profesionalci jugoslovanskega pokolenja. Med te spadajo bodisi tu rojeni -ali natu-ralizirani Jugoslovanski A-merikanci, ki imajo potrebne kvalifikacije in sposobnost za rekonstrukcijsko in relifno delo. Tisti, ki so zainteresirani v tako delo in službo, naj se obrnejo na naslov: Louis Adamič, Psre-sident U. C. S. S. A., 1010 Park Avenue, New York 28 N. Y. — U. S. A.
/
Vancouver je bil in ostane trd oreh
Vacouver, B. C. — Cenjeno uredništvo: V prilogi vam pošiljam denarno nakaznico in sicer za zaostalo ponovno in eno ovo naročnino, kar skupno znaša $4.00.
Kakor je razvidno iz pregleda kampanje, moramo v prvi vrsti čestitati našim aktivistom in vsim drugim rojakom in rojakinjam v Wind sorju. Enako tudi vsim drugim našim naselbinam, ki so se prav lepo izkazale v tekoči kampanji za tednik — Edinost!
Nekatera mesta pa niso niti pogledala na številko svoje kvote, ampak so kar koračile z tako naglico preko nje, kar ni bilo za pričakovati. Tako je storil Wind-sor! On je skočil celih šest metrov v enem korakov. Zdi se mi, da če bi ne bilo neke organizacije ali pa trdnega zidu, bog ve, kje bi se bil ustavil!
Nekateri dopisniki so pisali, da jim je kar sapo zaprl ! Nam v Vancouverju je ni. Najbrž da bo zmagovalec v tej kampanji, toda Vancouver je bi in tudi o-stane precej trd oreh v tekmovanju. Če pogledamo druge naše kampanje v katerih smo Slovenci doprinesli napram naši naselbini prav lepo vsoto denarja, tedaj si pač lahko predstavljamo, kaj bi pa bilo, ko bi bili recimo delali samo v kampanji za Edinost. Nobenega dvoma da bi bili prav na vrhu in predno bi nas kdo spravil s tega mesta, bi vsekakor se moral prav zgodaj vstati in pozno legati k počitku,
Z bratskimi pozdravi,
J. Mramor.
Pa se nekaj
Neki humorist pravi: Hi-mler načelnik gestapovcev je poklical časopisnega poročevalca, da bi slednji mu dal nekoliko človekoljublja. Če bo. poročevalev pri tem uspel, potem bi bilo prav dobro da tudi hudič najeme poročevalca, da poporarižira hudiča ...
* « *
Mestna uprava v Torontu je potrošila vsak dan 1.000. 00 dolarjev za čiščenje snega v januarju, ko ga res ne bilo. Koliko bodo znašali stroški za februar, koje sneg zapadel okrog sedem palcev?
Sledite poročilo blagajnika!
* * *
Ljudje so že tarnali nad brez mesnim torkom, po restauracijah. Namreč vsak torek je bil "meatles day". V restauracijah ob torkih ni bilo gnječe, kakor je druge dr.eve. Kje neki si so privoščili številni ljudi, ki so drugače v restauracijah na hrani, boljše kosilo in večerjo ob torkih, ni tako važno.
Bolj važno je, da je odbor za regulacijo živilskih potrebščin naznanil, da se to:-rek povrne na svoj prejšni standart, to je z mesno jed-
Rojaki iz Ghaput Hughes za Edinost
Chaput Hughes — Cenjeni urednik Edinosti! Kakor se čita in vidi iz seznama v listu Edinosti, da je bila razpisana kampanja za pomoč tiskovnemu skladu prvemu slovenskemu listu v Kanadi.
Na vse naselbine je bila razpisana gotova vsota, kakor vidim iz seznama, da so skoro 100% izpolnile vse, edino Kirkland Lake bi skoro ostal na mrtvi točki v tem oziru, razen že zbranih naročnin. In ker se bliža kampanja k zaključku in da se to ne zgodi, sem jaz tukaj v naši naselbini Chaput Hughes stopila do rojakov in zbrala vsoto $26.00 za pomoč tiskovnemu skladu.
Darovali so v to svrho: T. Gliha, pet dolarjev, J. Kor-diš tri dolarja in po dva dolarja: F. Klemenčič, T. Lav-rič, J. Žalec, T. Lenič. Po en dolar: E. Vesel, J. Makše. F. Zidar V. Vidrih, E. Arko, V. Vesel, T. Malnarič, A. Novak in F. Andolšek. Po 50 centov: A. Stariha in J. Mrhar.
Pozdravljam vse čitatelje lista Edinosti in čestitam njegovemu uspehu!
Antonija Lavrič.
Iskrena hvala rojakinji Lavrič, kakor tudi imenovanim darovalcem, ki so priložili svoj prispevek za tiskovni sklad Edinosti, Ured.
POSLANICA MARŠALA STALINA OB 26 OBLETNICI RDEČE ARMADE
Junaška obramba Sevastopola
j
jo!
PETEK
POROČILO LETNE SEJE
Združeni Odbro, Slovencev, Hrvatov in Srbov v Torontu, smatra za potrebno, da sporoči o svojem delovanju za preteklo leto. Če tudi to delo ni recimo doseglo uspeha ki bi se primerjal z drugimi odbori, je vsekakor po svojem pomenu značilno in za to kratko dobo tudi še premeroma dobro uspelo.
Denarna zbirka za to dobo, ki smo jo zbrali bodisi na prireditvah ali pa drugače, bi bila naslednja: $1.860. 65. Iz te vsote smo izdali za razne svrhe kot sledi: . Odboru za pomoč USSR 1,458.46
Za Rdeči Križ	245.60
Darovi našim vojak. 25.00 Razni drugi izdatki 126.10 Torej skupni izdatki znašajo: $1,855.16, skupni prejemki so bili kot omenjeno $1,860.65. Dstane v blagajni Združenega Odbora $5.49.
To je finačno poročilo, ki je bilo podano na letni seji in je tudi enoglasno sprejeto. Na isti seji so bila čitana pisma od naših vojakov, zahhvaljujoč se na daru z strani združenega odbora !
W. Skočilič, tajnik.
Darovalci iz Geraldtona
Geraldton — Kakor je bilo sporočeno, sem pred nekaj tedni poslala nabiralno polo s denarno nakaznico v znesku $30.90, to je za dve celoletni naročnini $4.00 in pa $26.90 za tiskovni sklad. To sem zbrala na račun naše kvote za tiskovni sklad.
Iz pregleda kampanje človek dobi lep utis o tako vzornem napredku marljivih Slovencev in Slovenk tudi po drugih naselbinah. Tukaj v Geraldtonu če tudi nas je po število malo, nismo za nemarili naše naloge v sedajni kakor tudi ne v preteklih kampanjah. Storili smo kar nam je bilo mogoče vec vprid prvemu slovenskemu tedniku — Edinosti!
Tem potom izrekam zahvalo vsim ki so prispevali na nabiralno polo, katerih imena so sledeča: Po $2.50, Bojsikon. Po en dolar i Ela Garbas. A. Hospodnik, Sam Boychuk. J. Golberg, J. Faj-detič, J/Bundič, Oreškovic, M. Butala, M. Spoljanc, M. Kneževič, D. Sekulič, F. Dragan, -M. Jankovič. Priložil je $1.25i J. Kunič. Po 50 centov: Ch. Tclgan, Nerazločno, E. Kmder, Neodvisen, F Paulinsuk, A. Matlcio, Nerazločno, A. Kovačevic, Nerazločno, A. Aleksic, M. Chopp, J- Mikulič, S. Cze-njak, T. Clements, F. Andre-jčuk, Mrs. Demewenks, J. Mikolaj, W. Kahan. Po 25 centi: Nerazločno, U. Iynja-la, Ani Timonšuk, L. Koshel, F Filjuk, Nerazločno. N. Hlavonia je priložil 75 centov in M. Ostovič 40 centov.
Skupaj gornja vsota znaša $26.90 centov.
Ela Garbas.
Dostojno odplatičitev odpuščenim vojakom
Toronto — Slovanski Klub delavske progresivne stranke, je naslovil resolucijo federalni vladi v Ottawi, članom v federalni zbornici Rosedale volilnega okrožja, da vlada zviša denarno vsoto za rehabilitacijo odpuščenih vojakov.
Vlada je določila za odpuščenega vojaka $65.00 za nakupitev civilne obleke, kar pa ne zadostuje vsled draginje, se poudarja v resoluciji in urgira na vlado da zviša to vsoto na $125.00.
Klub je poslal gornjo resolucijo tudi lokalnemu časopisju za priobčitev, ter drugim organizacijam in u-stanovam s prošnjo, da se v tem oziru podkrepi zahtevo za izplačitev denarne vsote odpuščenim vojakom, da si nakupijo obleko in obutev predno se vposlijo in rehabilitirajo v civilnem živle-nju.
Narodna dolžnost vsakega državljana je zagotoviti onim, ki so z lastnim živle-njem branili naše živlenje in obstoj, da dobe najboljšo podporo ki jo zmore naša domovina, zaključuje resolucija.
(Iz 2 strani) treBno dejansko pognati v propad! Z neusmiljenimi u-darci, močnejšimi eden od drugega, je mogoče vničiti odpor sovražnika in prinesti nam končno zmago.
Dolžnost Rdeče Armade je, da z vsakim dnevom povečava svojo vojno izurjenost; da nepretrgoma in pazno izučuje taktiko sovražnika in da ob času razspoz-na njegove zlikovne trike, ter da nasprotno taktiki sovražnika, postavlja našo bolj činkovito taktiko.
Neobhodno potrebno je, da so vojne izkušnje in dobri rezoltati najbližjih edinic Rdeče Armade, svojstvo naše vojske pač tako, da bi Rdeča Armada in vsi njeni častniki ter vojaki se naučili tepsti sovražnika po pravilih moderne vojne urnosti.
Sodrugi! Rdeče Armejci, mornarji, podčastniki, častniki, generali ,partizani in partizanke! Pozdravljajoč vas ob priložnosti 26 obletnice Rdeče Armade, zapovedani :
Prvič — Vsi podčastniki, častniki, pešci, minometci, topničarji, avijatičarji, tan-kisti, saperi, telefonisti in konjeniki — naj nadaljujo s neumornem izurjevanjem vojne urnosti, da v popolnosti izkoriščajo našo divno vojno tehniko; da pobijajo sovražnika po primeru naših slavnih gardistov, ter končno izpolnjujo zapovedi svojih predpostavljenih in da jačajo disciplino ter izboljšujejo svojo organizaci-
Noranda prekoračila za 50% kvoto
Noranda — Cenjeno uredništvo! Vpriloženem vam pošiljam denarno nakaznico $31.00 kar je $$25.00 na račun naše kvote za tiskovni sklad in $6.00 za tri nove nhročnine.
S tem smo kvoto za tiskovni sklad prekoračili za 50% v naročninah pa za 80%. Naša kvota za tiskovni sklad je bila $50.00, poslali smo $76.00 ter 5 naročnin, dobili smo pa 9.
To je zaenkrat v tej kampanji z trudom bilo doseženo. Mogoče se bo s časoma tu in tam še kakšen naročnik pridobil.
Frank Lavri.
jo.
Drugič — častniki in generali vsih rodov orožja, iz-boljšavajte urnost predvodi-ti vojsko, taktiko in manevriranje vzajemne akcije v-sih rodov orožja v teku borbe ; oživlajte odločno in na široko izkušnje najboljših ediiiic; dvignite na najvišjo stopnjo delo v komandnih uradih in delo vojaških ustanov v zaledji; z vsimi sredstvi izboljšujte in razvijate grupe izvedencev.
Tretič — Vsa Rdeča Armada dolžna je odločnim kombiniranjem ognja in manevriranjem p r o b i j a t i obrambne pozicije sovražnika, ne dajati mu priložnosti za odih; ob času sprečiti poskus sovražnika da zadrži naše nastopanje s proti-na-padi; kordinirati izgon sovražnika in mu ne dati priložnosti evakuirati njegovo tehniko; odločnim manevriranjem zaobiti sovražnikovo i vojsko, prodreti v njegovo zaledje, obkoliti jo, razbiti na manjše skupini in vničiti če ne položi orožja.
Četrto — Partizani in partizanke, pospešujte pomoč
Rdeči Armadi, izvedite napade na sovražne štabe in garnizije, pobijajte sovraž-nka v njegovem zaledju; vnicujte njegove spojne vezi, telegrafične in telefonske, ter onemogočite pritok njegove rezervne moči.
Peto — V znak vidnih in velikih zmag, ki so jih zado-bile oborožene sile Sovjetske Unije v teku preteklega leta, danes 23 februarja na dan 26-obletnice rojstva R-deče Armade ob 6 uri popoldne v Moskvi, Leningradu, Kijevu, Dnjeprepetrov-sku, Gomelu in Rostovu, izstreljene bodo počastne topovske salve iz dvajset topniških plotonov v počast slavni Rdeči Armadi!
Naj bo slava našim vrlim partizanom in partizankam!
Naj živi sovjetska očet-njava! Naj živi Vsezvezna Komunistična Stranka, in-spirator in organizator velikih zmag Rdeče Armade!
Smrt nemškim osvojeval cem!
Vrhovni in glavni poveljnik Maršal Sovjetske Unije, Stalin.
Vaščani v Dalmaciji zbirajooč pomoč partizanom. Na sliki je videti vaščanko, ki je prinesla to pomoč na bojno mesto. **
Uspeh mladinskega koncerta v Sudbury
Mountain Park za kampanjo Edinosti
Mnt. Par, Alta. — Kakor razvidno iz našega lista E-dinostj ena naselbina drugi napoveduje borbo. Mi tukaj moramo biti previdni v tem oziru. ker nas je premalo da bi napovedali kako fronto drugi naselbini. Nas je pač peščica, ki pa trdno drži skupaj in se tako odločili da nekaj naredimo po svoji moči v slogi s Hrvati in Srbi.
Tukaj imamo podružnico Zveze Kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov skupno. Na zadnji seji sem bil izvoljen jaz s A. Modic, da zbirava prispevke za kampanjo Edinosti. Takoj sva se podala na dleo in zbrala $54.15 centov, za kar se najlepše zahvaljujeva vsem ki so kaj prispevali.
Kar se tiče bratske sloge med Slovenci. Hrvati in Srbi tukaj v Mountain Park, je jako dobra v vsakem oziru če je v družabnem ali pa moralnem smislu za stvari ki so nam vsem skupaj enake in enako koristne.
Tukaj imamo tudi Labor Progresive Stranko, katera jako lepo napreduje!
Kar se tiče delavskih razmer, so še dosti povoljne. Zaslužek je seveda bolj na slabi strani. Delamo v rudnikih mehkega premoga, kateri obratuje s polno paro. Delo je naporno kakor je v vsakem drugem rudniku.
Zimo imamo jako lepo. da take ne pomnimo že precej let. Le par krat je živo srebro padlo pod ničlo, drugače je pa lepo in prijazno vreme s ozirom na zimsko dobo.
Najlepše pozdrave pošiljamo tukajšni Slovenci, vsem čitateljem in naročnikom Edinosti.
John Likevič.
Mladinski Klub 'Donovan', je priredil koncert dne 13 februarja v Hrvaškem Narodnem Domu, kakor je bilo pr#j naznanjeno. Udeležba je bila izvrstna! Dvorana je bila polno nabita udeležencev in slednji kotiček' v njej.
Vzpored koncerta je bil nepričakovano bogat, ali pa bolj rečeno bogat vsled dobrega poučevanja in vodstva mladinskega godbenega z-bora. In to je bolj znano "Fojsov Orchestra"!
Pred nedavnim sem dobil sicer dva vprašanji iz USA in dva iz Kanade, kakšen da je "Fojsov Orkester". Torej naj tem potom povem, da se sestoja od 12 piano Harmonik in ena Violina. In ni čudno ko se pojavi ta godbe-ni zbor na oder(j da sledi odobravanje prisotnih. Udeleženci s popolnim užitkom poslušajo milodični odmev koncertnih in plesnih komadov. mladih godbenikov pod vodstvom svojega požrtvovalnega učitelja, Kazimir-a Fojs.
Kazimir je seveda vložil piecej truda predno so mladinci dosegli do stopnje v godbenem zboru. In v tem o-bziru zaslužuje kakor priznanje tako tudi naše čestitke!
Topot nam je mladina res pokazala kaj vse se da narediti in kako olepšati družabno večer. V odmevu solistov na harmoniko, kakor je izvel V. Smrke, zatem na Vijolino Miss. M. Fojs (Hčerka učitelja), ni dogočasno, ampak užitno in veselo. Nastop vsih drugih je bil tudi izvrsten! In ravno zato je pač na nas vsih skupaj ležeče, da pomagamo mladim v tem oziru kolikor več mogoče, da se nauči v koncertnih in drugih dramaskih prireditvah, ter športu itd. Naša pomoč in dober nasvet ji bo prišlo v pomoč k boljšemu in hitrejšemu razvoiu v organizacijskih in društvenih ozirih.
Pozdrav vsem čitateljem in naročnikom Edinosti.
F. Zaic.
Redna seja in predavanje v Torontu
Na zadjni redni seji tu-kajšriega odseka Zveze Kanadskih Slovencev je sklenjeno, da se bo na prihodnji seji to . je dne 5 marca, razpravljalo vprašanje kako in na kateri način pomagati našemu trpečemu narodu v starem kraju. Posvetovanje bo obširno in so vsled tega vabljeni člani kakor tudi ne člani, da se ga udeležijo.
Poleg tega sklenjeno .je tudi, da se po skončanem dnevnem redu vrši sicer zelo važno predavanje. Predmet predavanja je: "Kakšno važnost predstavljajo sklepi zavezniške konference v Te-herano za bodočo in svobodno povojno Slovenijo v okviru Jugoslavije."
Kakor eno tako drugo v-prašanje je posebej važno zanas Slovence ne glede kako smo drugače prepričani in k kateri skupini pripadali, da se skupno seznanimo s značilnimi sklepi v Teheranu za povojni svet, vključujoč Jugoslavijo.
Vsled tega uljudno vava-bimo Slovence in Slovenke iz Toronta in tudi okolice, da se zagotovo udeleže tako redne seje kakor tudi predavanja v nedeljo dne 5 marca ob 2 uri popoldne v Bol-garsko-Macedonski dvorani 386 Ontario St.
Odbor, Z. K. S.
PREGLED PARTIZANSKIH SIL PRETEKLO JESEN
Po istih virih, ki so poslali gornjo vest, je bila podana tudi približna slika vojnih sil partizanskega gibanja, kakršno je bilo v oktobru in novembru lansko leto. Ceni se, da je bilo tedaj v Osvobodilni vojski kakih dvesto tisoč mož, od katerih ie bilo 40.000 Slovencev. 20. 000 Istrijanov: 20.000 Hrvatov; 10 tisoč Slavoncev; 50. 000 Bosancev: 25.000 Dal-matincev: 10.000 iz Vojvodine: 15.000 iz črne jrore in Sandžaka; 30.000 Srbov in Macedoncev. V odstotkih ie bilo tedaj v Osvobodilni vojski, 45 od sto Srbov,. 30 od sto Hrvatov in 25 od sto Slovencev.	X
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
Stotnik Sanin in Kirsmov, sta vodila hrabra polka proti sovražniku. Takoj ob prihodu na bojno točko, se je prvi perekopski polk vrgel na prihajajoče nemške divizije. Bliskoviti udarec mornarjev, je prisilil Nemce da so se umaknili deset kilometrov od Tšuna do Armijanska.
To je.bilo 30 septembra 1941 ko so mornarji sedme brigade imeli prvi spopad z sovražnikom.
Skozi celi mesec so možje od črnomorske flote, držali to obrambno črto. Proti njihovega krepkega dpora, vsak poskus sovražnika podreti sovjetske vrste, se je razbil kakor val ob prednji konec ladje.
"Kako gre tam na fronti" ? so bili vprašani oni, kateri so vrnili s položaja. Gre izvrstno! Sevastopoljski mornarji so tam, je bil odgovor!
Na širokem Krimskem polju, žganem po žarkih žgočega jesenskega solnca, možje črnomorske flote, bojevali so se kot levi.
Nemci so spustili orkan ognja proti mornarjem, kateri so napredovali v proti napadu. Krogla je zadela ter podrla polkovnika, Gončaruka, štabnega poveljnika. Mornar Ziborov, je hitel do svojega ranjenega poveljnika, ter ga v dežju krogel odnesel iz bojišča. Ravno na tak način j°e neustrašeni mornar rešil živlenje štirim drugim ranjenim tovarišem.	„
Cela bojna črta je izkazala čast mrtvemu Golubov-u, junaku Rudeče mornarice. Mornarji so izgnali Nemce iz zakopov. Golubov je opazil fašističnega kaprola, kateri je meril na njegovega poveljnika. Streljivo mu je pošlo, toda to ga ni ustavilo. Pognal se je naprej ter z lastnim živlenjem, ščitil svojega poveljnika.
Po kratkem času tudi drugi batalijoni sedme brigade, so bili premeščeni, na perekopsko fronto. Mnogo bi se lahko napisalo o bliskovitem pohodu brigade, o hladnokrvnosti ter njihove neustrašenosti mož in poveljnikov, kateri so toliko krat našli izhod iz najbolj težavnega položaja.
Z vzdržanjem in odbijanjem udarcem proti številčno močnejšemu sovražniku, so mornarji pokazali svojo hrabrost. pri Književiču, Temušu in Sevastopolu.
V	teh bitkah polkovnik Zdihilov, je bil ranjen. Ampak junaški polkovnik ni zapustil bojišča niti za trenutek, temveč nadaljeval povelje svoje brigade.
Nemci so se izognili Simferepola, ter začeli okroža-vati da ga napadejo s strani. Vdrli so v okrožji Bulga-nak in dolino reke Alma z tanki in oklopnimi vozili v pol krogu okoli sedme brigade. Poveljniki in moštvo so se odločili, da se bodo prebili skozi proti Sevastopolu ali pa umreti v boju.
V	vročih bitkah sovražnikove klešče so se morale odpreti pri dolini Alma. Brigada je naredila pot skozi gore %d Simferapola do Jalte. Oni so se tukaj vkopali na Mekenzi višinah blizu Sevastopola, ter tako napravili za- j poro, do glavne baze črnomorskega brodovlja.
To je bilo šestega novembra v predvečer štirindvaj-i sete obletnice oktobrske revolucije. Kakor vedno, na to večer poveljniki sedme brigade so se zbrali skupaj, da-spomnijo pot ki so jo naredili; dolžnost katero so služili, ter da obudijo trajen spomin na padle tovariše.
Komisar Jeklakov . . . glas je bil nemiren, ko je govoril o polkovniku Zdihilovu, za katerega se je mislilo da je padel v boju proti številno močnejšega sovražnika. Toda ravno v tem času ko niti do dobra ni izgovoril slednjih besed Komisar o polkovniko Zdihilovu, se je ta prebil skozi železni obroč sovražnika.
Spomnili so se tudi prvega poročnika, Belezrceva. kateri je bil obkoljen po nacistih. On bi mogel rešiti sam sebe, ampak je držal svoje mesto, da tako opozori na- " predujoče oddelke po radio, da je savražnik blizu. To poslanico po radio, je plačal s lastnim živlenjem.
Glas Stalina, ki je to večer govoril moštvu in poveljnikom Sevastopola, jih je bodril na nova dela in junaštvo.
Sedma brigada je držala divji naval Hitler-1 jevcev. Na najbolj važni točki Sevastopoljske utrdbe, dokler ni generalni major Petrov, armadni poveljnik izdal ukaz, da se moštvo sedme brigade takoj povleče in da ba služilo v slučaju nujnosti, za udarne čete.' Skozi devet dni od 8 do 17 novembra — sedma brigada, se je udeleževala v najbolj vročih bitkah.
Manevri so zamenjali vojevanje v zakopih. Sovražnik je začel zbirati sile, za novi napad.
Zgodaj nekega sinjega jutra 17 decembra ravno meses dni po odhodu iz našega položaja, polukrog okol Sevastopolske bojne črte od Kače do Belaklave, je začel goreti od bliskov nemških topov. Ogromni oblaki dima, postajali so gostejši.
Druga ofenziva na Sevastopol, se je začela! Nemško poveljstvo je sklenilo, da zavzame trdnjavo do novega leta pod kakoršno koli ceno. Z pritiskom vseh sil, fašisti so poskusili zlomiti prodor do severnega zaliva od dveh strani po Belbek dolini in po dolini černaja reka, skozi vas čargun. Nemški vojaki so divje buljili na Sevastopol !
Strmne Fedukin višine, slavno italijansko pokopališče Bezimenaja grič, katerega obronki so bili poraščeni tu in tam z grmičjem, so postali slavni več let nazaj v obrambi Sevastopola od leta 1854-55.
Sedaj zopet divjajo ponovne bitke na straminah zgodovinskih gričev — in zopet ruski junaki odbijajo sovraž-1 ne napade enega za drugim.
"Antei divizija" (udarna divizija rumunske armade) m zavratne "SS" čete, so izvedle divji napad na sedmo brigado.
Solnce je vzšlo in zatonilo za grič v neprestanem grmenju sikujočih granat.
(Se nadaljuje prihodnjič)
NEMŠKA POLITIKA DOŽIVELA PORAZ V SLOVENIJI
Kot razvidno iz nedavno dospelega tajnega poročila, ki je došlo iz povsem verodostojnih krogov in virov, je nemška politika doživela na Slovenskem popolen poraz. Predvsem se je Nemcem izjalovil poizkus, da zopet vspostavijo v deželi nemški prestiž ter postavijo generala Rupnika kot avtoriteto v Sloveniji.
MORALA SE JE PODVRČI OPERACIJI
Toronto — Zadnjega tedna se je podvrgla operaciji na vratu, tukaj in tudi po-' sebno v Sudburv znana rojakinj a Mrs. Mary Kosmrl. Ooeracija ni tako nevarna in zdravniki so ji zagotovili, da se bo po nekoliko dneh lahko povrnila na dom.
To pa je želja nas vseh drugih, posebno pa njenih hčra in zeta da čim prej okreva in se povrne zdrava na dom!