imwiMif m. T. ay A. ft. GLAS NARODA The Iftrftit ti the United list slovenskih delavcev v AmerikL legal HoUdajs. 76,000 TELEFON: S87« OOBTLAHDT. SI, 1908» aft the Port Office tt Hew Tort; W. Y, 9» 1879. TXLEFOH: «887 CORTLAHDT. HO. 176. — STKV. 17«. HEW YORK, WEDNESOAY, JULY 28, 1920. — SREDA, 28. JULIJA, 1920. VOLUME XXVUL — LXCVZE XXV11L ČUDNO RAZMERJE MED NEMČIJO IN ZAVEZNIKI EDEN NAJBOLJŠIH AMERIŠKIH VOJAŠKIH KRITIKOV, FR. H. 8QC0ND6, JE NA D&ASTiCEN NAČIN OSVETLIL RAZMERJE, KI JE ZAVLADALO PO KONFERENCI V SPA MED NEMČIJO IN ZAVEZNIŠKIMI DRŽAVAMI. — KAKO JE S POLJSKO? Konferenca v Spa se je vršila! se je morala udati vsled tega tu-ob drugi obletnici odločilnega di Nemčija. iiciu*kega poraza v drugi bitki ob Na konferenci v Spa smo vidc-Murne in ta bitka je predstavlja- li, da je nemška strategija, kot la prvi korak k konečncmu in od- 5^no jo videli na zapadni fronti, ločilnemu porazu v novembru le- še v polnem cvetju. Vse, kar se bo ta 191B. , zgodilo v naslednjih par letih, bo Ce bi ne držali natančno nači- prilajrodeno taktikam, ki so se iz-na pihanja nemških listov v onih kazale tako uspešne v Spa. Med-dnefc, bi »e glasilo sporočilo pri- tem Pa bo trgovina ona, ki bo pre-btižno na naslednji uačin : vzela mesto diplomacije in vojne — Na naši za padci fronti je na- strategije. Nastop Stinnes-a, velika armadna skupina popolnoma kega nemškega premogarskega ra/trgala varsailUko črto sovraž- magnata, je v tem ozira vrlo znamka. Naše sile napredujejo zrna- čilen. On je mož, ki bo bre>: dvo-tpmlmvnm naprej. m* do skrajnosti izkoristi eko- — Na naši iztočni fronti so na- nomsko orožje in bo brez dvoma ši junaški zavezniki, bojševiki, po- napel vse sile, da razširi in poglo-polnoma porazili poljske čete, ki bi trgovinske odno^aje med Nem-►r umikajo na celi črti. i in Anglijo in rti ustanovi na z ozirotn na Nemce je najbolj i to nekdanji sija* >Ce;n«-lje. va/uo, d« sr j«* posrečilo Nera«-em dobiti na konferenci v Spa modifikacije mirovne pogixlbe kot je bila sklenjena v Versailles. Posrečilo »e jim je dobiti za vlečenje datuma, ko morajo razorožiti svojo armado, čeprav je na prvi pogled jasno, da nimajo niti najmanjšega namena v resnici storiti to. Dosegli so tudi dovoljenje, tla smejo skrčiti tnnoXIno premoga. katerega morajo dobavljati ln vsled tega je jasno, da je poinenja-la konferenca v Spa rmago za Nemčijo ui to prav posebno radi dejstva, da ao smeli nemški delegati na konferenci nastopiti kot Pogodba, sklenjena v Versail-. |»r- v tnkem sl-ičaiu polagoma razpadla in izginilv Nemčija bo aieer morala plačati nekaj, a to, kar bo plačala, bo neznatno v primeri z minimom kot so ga določili v Versailles. Ne le v zadevi premoga, temveč tudi v drugih zadevah bomo opazili skrčenja in konferenca v Spa nam nudi klast-čon vzgled za to, kar se bo dogodilo v doglednem času. V splošnem se lahko dvomi o tem. če bi Anglija zopet dovolila napad Nemčije na Francijo in Belgijo, brez intervencije. Ker je bil sklenjen rto-gnvor med Francijo in Belgijo za RDEČA ARMADA NA POLJSKI ZEMUI PREM06ARSKI POLOŽAJ V ILLINOIS!) FARRINGTON JE IZJAVIL, DA BI SE DELODAJALCI IN DE- __iLAVCI V ILLIKOISU ŽE DAVNO DOGOVORILI, ČE BI NE BILO Velika železniika središča so ogro-LEWISA. — POLOŽAJ V PREMOOARSKIH F OLJIH NEIZPRE-žena vsled hitrega napredovanja' MEN JEN — PROŠNJA PREDSEDNIKA STEWARTA. boljše viških armad. - __Springfield, 111., '21. julija. — Predsednik Farriagton Illino s London, Anglija. 27. jiil'ja. _ Miners I'nion je izdai danes ugotovilo, v katerem *e glasi, da bi prišli Slika nam kaže japonskega cesarja, ki je zadnji čas obolel na sladkorni bolezni. ETRIN KRISTAN NA JUGOSLOVANI SO POTI V DOMOVINO ODŠLI IZ RADGONE polnovredni člani ter se prosto slučaj nemškega navala in ker je ruzgovarjati t zastopniki za vezni- bilo določeno število čet, katere kov. V polni meri ao ae poaluŽili pri-ltke#ki se jim je nudila. Neci so seveda prišli na kon-fereneo v Spa do spoznanja, da obstaja točka, preko katere ne morejo iti. In našli pa so tudi, da je odpor proti zahtevam zaveznikov zelo dobič kan own. Kdorkoli p4»y.iiM nemški značaj, mora *pri-čakovati, da bo ta odpor postajal od ilne do dne močnejši in da si IhhIo Nemci na vse načine prizadevali ociganiti zaveznike. Vsled tega tudi lahko domnevamo. d« je konferenca v Spa le pr va iz cele serije mednarodnih pogajanj. Ta pogajanja se bodn po mojem mnenju vršila toliko časa, dokler ne bodo Nemci dosti močni, da ae javno upro ter izzovejo zaveznike, V Spa je postalo v prvem trenutku jaano, da Čas za to še ni prišel. Lloyd (ieorge je stal do zadnjega na strani francoskega ministrskega predsednika Mil leranda. Njegov stališče je bilo v zadevi de mobilizacije bolj jasno kot p« j« bilo ono glede premoga, kajti v tem pogledu je bilo njegovo lastno narodno razpoloženje bolj združeno. V splošnem pa se mora reči, da je angleško franco aka sveža prestala svojo preisku-šnjo na konferenci v Spa boljše kot pa ao upali Nemci. Vsem pa je bilo jaano na pni pogled, da Anglija ni v stanu od-poslati doati Čet v Nemčijo v slučaju, da bi Nemci ne hoteli sprejeti zavezniških zahtev, tikajočih ae dobave premoga. Iraka, Indija, Egipt hi Turčija so r«k-rane na narod/iem telesu Anglije in krontroliranje teh zah teva zase celo obroženo silo An* ftiie <**udna stvar pa je, da nasprotujejo Angteii v istem času last noro£ni franeoaki vojaški akciji čeprav nisi drugi strani pripravljeni uporabljati svoje lastne čete pri takem podjetju. To je bil tudi temelj, na katerem je slone ta eela nemška politika. I* gotovih razlogov je bil Lloyd George proti temu, da se posluži vojaške ak cije. Hotel je dovesti do kompro miaa s svojimi francoskimi tovariši ter to tudi storil. Ko pa je iz ridel, da ne bo Francija spre od njega ni kakih nadaljnih je umaknil a svojega Včeraj je odpotoval iz New Yorka Italjanska posadka je zapustila vodja Jugoslovanskega Republi- Iiiomost. — Konec bojkota proti čanskega Združenja. Madžarski pričakujejo v kratkem najbi se uporabilo v vsakem slučaju, je jasno, da bi vsak napad na Francio od strani Nemčije In-volviral tudi Belgijo. Angleško delavstvo Ramo bi komaj upiralo angleški akciji, če bi Nemčija hotela iznova ogrožati obstoj zapadnih narodov z Anglijo vred. Moderno vojevanje bi namreč pomenjalo nepojmljive grozote za Anglijo, če bi se nahajala francoska pristanišča ob Kanalu v rokah Nemcev. • Vsled tega je jasno, da ne more Nemčija, vsaj v doglednem času. iskati osvete pri zapadnih evropskih narodih. Položaj na evropskem iztoku pa je povsem drugačen. Francozi so si želeli močne Poljske, ki naj bi služila kot branik ob iztočno-se-verni nemški meji. Upali sta. da bosta Francija in Poljska kot zaveznici dosti močni, da preprečita vsek nemški udarec proti iztoku ali zapadu. Konferenca v Parizu pa je žrvovala Poljsko v upanju, da potolaži sovražnika. Lloyd George je prav posebno nasprotoval poljskim aspiracijam in posted iea je bila tako/vani koridor štvu. in določen je plebiscita ali ljudskega glasovanja za okraje, kjer je pretežna večina prebivalstva poljska. Vsleti te nesrečne politike se je ustvarilo povsem nemogoče meje. ki ne bodo imele konečno za posledico nič drugega kot nadalj-ne nemške aspiracijc. da se vn«~ vie razdeli Poljsko. Poraz Poljakov v vojni z bolj-ieviki pa je dovedel do še bolj opasnega in kritičnega položaja na iztoku. Poljaki so skušali dobiti meje, kot so obstajale pred prvo razdelitvijo Poljske, ki se je za vršila leta 1772. Zapadni narodi, kojih zastopniki so bili zbrani v Parizu, pa so nasprotovali tem poljskim aspiracijam ter določili meje v razmerju. ki ni ugajalo poljskim aspiracijam. Vse to je pomenjalo, da niso zavezniki soglašali s poljskimi sfcpiracijami in da tudi niso bili Aineriksnci ali Angleži za to. da bi predstavljala močna Poljska jez proti boljaeviškemu navalu. V položaju, v katerem so se nahajali Poljaki približno tako kot ao potem, ko bili poraženi pri S parnikom 'President Wilson' Dunaj, Avstrija, 27. julija. — se je podal včeraj v domovino Jugoslovanske čete so odšle v pon-Etbin Kristan, ki ima največ za-]deljek iz Radgone na Štajerskem, slug za vstanovitev in-delovanje Takoj, ko so zapustile mesto, so Jugoslovanskega Republikanskega prikorakali avstrijski žandarji ter Poročila, ki so prišla iz Varšave, izjavljajo, da je opaziti precej aktivnosti na celi fronti, posebno proti severni strani. Severno od G rodna je rdeča ka valerija prcko-začiia Njemen ter udrla v poljsko czemlje. V okoliei Grodna se še vedno vrše ostri boji. Poljaki so j bili oči vidno potisnjeni nazaj proti jugu, ob levem bregu Njemcua. Boljševiški pohod, kojejja namen je izčistititi poljsko Litviu-sko iu ki je b i žc uspešen toliko, da je bilo zavzeto Grodno, stoji sedaj približno 1240 kilometrov se-vero-zapadno od Varšave. Boljše-viki se nahajajo sedaj o ob pozicijah demarkacijske črte, katero je določil svet zavezniških poslanikov za Poljsko. Sovjetska vlada je koncentrirala več kot 100.000 mož za pohod proti Poljski, potem ko se je izjalovila spomladna ofenziva ter so pričeli Poljaki in Ukrajniei zmagoslavno prodirati proti Kijevu. Boljševiki so stavili le malo di-,. vizij v močvirja ob Pripetil. Po-.je Poro^al Ijaki pa so bili prisiljeni umakniti j wi.s Je s«* v eentrumu, ker se je desno»tak°j v krilo že preje umaknilo. Na fronti, kot obstaja danes, o-grožajo boljševiki železniška središča Bjclostok, ki leži med Grod-nom in Varšavo te madalje Brest-Lit ovsk, Kovel in Lvov. Mirovna konferenca med Rusi ii! Poljaki se bo pričela v Barano-čivih, ki leže 85 milj južnozapadno v teku par bilo v meša- delodajalci in delavci v premogarskih okrajih Illinoisa tir pogovora, namreč zadovoljivega dogovora, če bi ne vanja Lewisa. — Ugotovilo Lewisa, da bo poklical na stavko tudi premogarje drugih okrajev v slučaju, da bi dali delodajalci v Illinoisu koncesije premogarjein. — je rekel Farrington, — ne more imeti nobenega drugega učinka kot tega, da sc bodo združili vsi prizadeti yiteresi z vlado vred ter preprečili udejstvovanje katerihkoli koncesij'od strani delodajalcev. — Nobena potreba ne bo obstajala za Mr. Lewisa, da skliče tzc-neralno stavko kot je zapretil, kajti delodajalci v centralnem kom-petitivnem polju ne bodo dali brez dvoma iste koncesije, katere so (Tali delodajalci v Illinoisu. Na ta način se bo preprečilo potrebo stavke ter zagotovilo deželi stalno dobavo premoga preko cele zime. — Mogoče je dovoliti vsako povišanje plač, da ne bi sc pri tem zvišalo tudi ceno premoga. Edina stvar, ki je potrebna, je ta, da se omogoči delodajalcem in premogarjem v lllinosu priti skupaj ter se dogovoriti. Položaj v premogarskih poljih Illinoisa se ni danes prav nič iz-premenil. Farrington je izjavil, da je več neodvisnih druž pristalo na zahteve ter dovolilo povišanje plače za dva dolarja na dan. Indianapolis, Indiana, 27. julija. — Predsednik Lewis Ima v rn kah prošnjo predsednika Stewart a okraja št. 11, da se skliče konferenco med premogar.ii in delodajalci, ki naj bi uredila vprašanja, tikajoča se povišanja plače premogarjev ter izoljšanja delavskih pogojev. Prvo Združenja. Kljub temu, da se ne strinjamo zasedli urade. Prebivalstvo je žandarj^ navdu- s sedanjim poslovanjem te velike seno pozdravilo, narodne organizacije, smo Mr. j Italjanske čete so zapustile Ino-Kristana prisrčno sprejeli in se most na Tirolskem. toplo poslovili od njega. Radgona je bila dodeljena Av- Posebno prejšnjega večera se striji, toda Jugoslovani niso hote bomo z veseljem spominjali, ko je li izprazniti mesta, kljub temu, da v krogu svojih prijateljev in znan cev povedal toliko lepega ter zadal več značilnih obljub, o katerih smo prepričani, da jih bo izpolnil, ker se je še vedno izkazal kot moža. Upamo, da ga bomo km al o zopet videli v svoji sredi ter čuli iz njegovih ust prvo avtentično in nepristransko poročilo o razmerah v domovini. Z istim parnikom se je podala v domovino tudi slovenska umet-r.iea Avgusta Danilova ter več ele-velandskih rojakov, ki so se pred odhodom oglasili v našem uredni- jih je silila zavezniška komisija. Po dolgem obotavljanju so se pa vseeno vklonili zavezniški volji ter odšli. Bojkot proti Madžarski bo v kratkem končan. DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. PREMOGARJI ZAHTEVAJO BOLJŠO HRANO. Berlin Nemčija, 26. julija. — Na Vestfalsk^m se j** vršilo sploš no zborovanje majnarj^v ki so zaposleni v mhrskem okraju. Izjavili so da so pripravljeni več prodn-cirati, če jim da vlada boljšo hrano. — Ako povspešijo produkcijo, bodo lahko ugodili vsem zavezniškim zahtevam. Villa Franca, ko je Napoleon III. zapustil Italijane. J^edaj so konečno prišli zavezniki ter zahtevali, da določi Poljska meje, ki jih je zamislila mirovna konferenca v Parizu. Te meje naj bi bile ustanovljene na temelju londonskega dogovora, kt je določal, da mora imeti Poljska 20.000,000 mesto 30,000,000 prebivalstva. To bi pomenjalo. da bi Bila Poljska brez vsake meje, ka tero bi lahko branila in da bi ne imela nemiko-raska zveza nobenega drugega namena kot dovesti d«* nad»tjne razdelitve Poljske. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primemo tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tndi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pošilja-t ve italjanski h lir po sledečih cenah: 50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1,000 lir $ 3.70 $ 6.50 $19.50 $31.25 $62.50 Vrednost denarju sedaj ni stal na, menja se večkrat nepričako van o; iz tega razloga nam ni mo-proče podati natančne cena vna prej. Mi računamo po eeni istega dne. ko nam poslani denar dospe v roke. Denar nam Je poslati najbolj po Domestic Postal Konej Order. aH pa New York Bank Draft Tvrdka Frank Sakser, tt Oortlandt St.. New York M. T očilo, ki je prišlo na plavni stan unije in v katerem se razkolu v vrstah stavkarjev. je dospelo iz O'Fallon, III. da so sklenili premogarji te krajevne organizacije a delo. UONALISTI VSTRAJAJO Turški nacijonalisti so izjavili, da obdo vstrajali do konca. — Boljševiki in mohamedanski svet. cd Minska in sicer dne 30. julija. Premirje se bo pričelo istega dne, An^ora- MaIa Aziia> ^ iuliia kot je izvedel zastopnik Ass. Turškl nacionalistični kongres je press i sprejel včeraj tukaj resolucijo, s Takozvana Lloyd George-va!katero se obsoja mirovne mejna črta teče skoro v ravni čr ti severno in južno od Orodna, mimo Brest-Litovska do gališke meje. Ta mejna črta leži približno 215 milj iztočno od Varšave ob najbližji točki. Brezžično brzojavno sporočilo iz Moskve prosi poljsko mirovno delegacijo, naj prekorači mejno rrto ob Baranoviči-Brest-Litovsk cesti, kjer bo sprejeta od Rusov. Poročilo pa ne ugotavlja natančno prostora, kjer sc bo vršil sestanek. Nikakih posameznosti sc ni izvedelo tukaj glede načrtov poljskega in ruskega generalnega štaba, čeprav se smatra za vrjet-no, da bo prišlo do manjših bojev šo predno bo sklenjeno premirje. V dobro informiranih krogih izjavljajo, da bo prišel Lenin sam na konferenco v London, če bo mogoče izvesti načrte kot obstajajo sedaj. Pariz, Francija, 27. julija. — Tukaj se splošno izjavlja, da se je sovjetska ruska vlada polastila prilike, ki se ji je nudila v spričo zahtev, katere so stavili zavezniki ter se poslužila slednjih kot pretveze, da izsili od zaveznikov priznanje ruske sovjetske vlade. V pariških političnih krogih so mne-r ja, da je bila poteza kaj premeteno zasnovana in da je stavila zaveznik«, posebno pa Francijo, v kaj mučen in delikaten položaj. Save die EasyWky s.s. katere je sprejela vlada v Carigradu in v kateri se izjavlja, da bodo nacijonalisti nasprotovali tem mirovnim pogojem z vojaško silo do bridkega konca. Opazovalci, ki so dospeli semkaj iz Kavkaza, izjavljajo, da vež bajo boljševiki deset tisoč inož v Baku in da hočejo s temi možmi vdreti v Perzijo. Ta sila vključuje številne perzijske delevce, kojih glavna naloga je širiti boljse-viško propagando, čeprav so bili deležni tudi vojaškega vežbanja. Ti opazovalci so izjavili, da je namen ruskih boljševikov najpr-vo pregaziti Perzijo in nato Indijo ter postaviti celi mohamedanski svet na noge proti mirovni pogodbi, katero so vsilili zavezniki Turčiji. Atene, Grška, 27. julija. — Dri-nopolje je padlo danes popoldne plaši, da namerava priti kralj Aleksander v ponedeljek v Drino-polje. Grki so se tudi izkrcali v Media ob Ornem morju ter zasedli kraj Viza, ki leži nekako dvajset milj v notranjosti dežele. Nacijonalistične čete polkovnika Džafar Tajarja se umikajo na celi črti v smeri proti Kirkiliseh. Grške čete, ki so bile koncentrirane krog Rodosta, so zasedle Lule-Burgas, ki leži 36 milj juž-no-iztočno od Drinopolja. London, Ajiglija, 27. julija. — Turški delegati ne bodo danes podpisali mirovne pogodbe in sicer radi tega ne, ker jim ni bilo mogoče pravočasno dospeti v Pariz. V poročilu, ki je doslo iz Carigrada na londonski zunanji u-rad, se glasi, da je bilo delegatom nemogoče priti na lice mesta, čeprav bo jutri potekel rok za pod-p;sanje pogodbe. GRKI SO VJELI TUR6KEGA VODITELJA. Carigrad, Turčija, 27. julija. — Ko so dospele grške čete v Drino-polje, so vjele turškega polkovnika Jafar Tavara in ves njegov štab. Odpor turških nacijonalistov v roke grških sil. V ugotovilu se v Traciji je zlomljen. Pranisliti dobro, komo boste vročili to za poslati v stari kraj ali pa za vo2ajo listka, i Brzi parnik "Pesaro" (prejšni parnik Hamburg-Ameri *ke proge "Moltke") odpluje t Genovo 1. septeahra Vožnja za 3. razred stane t 98.50 Vožnja za 2. razred stane $177.00 istevai vojni davek, ta cena je veljavna skozi do Trsta. Kdor želi s tem brzim parnikom potovati, naj nam takoj p Be za pojasnila. . S Sedaj živimo v času negotovosti in sloraba, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na tvojega bližnjega. .Bazni agentje in aakot-oi bankirji rastejo povsod, kakor gobe po ^{jo. V teh časih se slavijo ▼ denarnem prometa nepričakovane ca* preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malisf r.eizkuienim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljn* be, je veliko vpraianje. ' Naše denarne poiiljatve se zadnji čas po novi svesl in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in saneo* Ijivo izplačujejo. Včeraj smo računali za poiiljatve jugoalovanakih kron po ale> dečih cenah: 300 kron......$ 5.10 1000 kron......$ 16.80 400 kron......% 6.80 5000 kron......$ 83.00 500 kron......$ 8.50 10000 krtm......$165.00 , « Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Hi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. ja poslati najbolj po Domsstto Money Order, a» pa Tvrdka Frank Sak 9» OorUandt St, Kew Tort, mm?U«at M • ar, \ , ar. Y» ' "GLAS NAHODA" (SLOVENIAN DAILY? Owrwd and PuMtdwd by _ ' BLOVKNIO PUBLISHING COMPAHY (a corporation) FRANK lAKtKRt »I—Haul LOUIS BENEDIK. Truaurtf 9t i 9» Con M Of ti Street. te« Corporation and Addrce« Sorouaa o« MmhjtUn, N« tm of A bova Offlclarat w Vork City. N. V. al J ln pramHtov. ■ Man ™a|a voak tfan ixvnmll Mi Ca co*o lota vaija Hot sa In Canada Tm pot lota £m Now York za colo loto za pol lota Za Inozomotvo sa colo loto za pol lota S7JM 94-00 •7.00 M.00 LAS NARODA (Volea of tfto Paoole) day axcaot Sundays and Holiday« Subscription yearly $6.00 Advortloomont »/n aoroon%ont Doyisl bru xxlplM In ooebnaatl mm no priob£uJ«Jo. Denar naj mm blixoroU pattljatl po Money Order. Prl spwnrmbl kraja naročnikov prosimo, da oo nam tudl preji-njo UvsUM« nairani. da. bitre)« najdemo naalovnika. «B Cortlandt Stroot. OLAS NARODA Borouab of Manhattan. Now Yorfc. N. Y. tram: Cortlandt B7I Vojaški polom Poljske. Poljska stoji preti liadaljno krizo v svoji dolgi in drwtnatieni karijeri. Nova republika, krje meje jo provizorično določila mirovna konferenc« in ki naj bi predstavljala mogoče je/, mej Rnsijo in Nemčijo, j«- ogrožena od sovjetske Kusijc. Tudi Romunska je ogrožena in o Nemčiji poročajo, di >e ozira s iriabo prikritim veseljem na razvoj zadev in da se veseli poloma Poljske. Priznana avtoriteta na polju mednarodnih problemov, polkovnik House, je izjavil v nekem ugotovita na prihadelphijski "Public Ledger", da bo v slučaju. da bo Poljska podlegla ruski invaziji, Nem-r ija prva sledila Poljski in sieer v glavnem raditega, ker bo Nemčija botela slediti. Mogoče bo opaziti pasiven odpor, a večina Nemccv bo z veseljem pozdravila svoje ruske osvoboditelje. Sedaj, ko je bila Poljska poražena v svoji vojni proti Rusiji, dajejo naši listi izrazr. resnim strahom glede bodočnosti. Newyorika "Tribune" izjavlja, da je treba sedaj na velikodušen način pomagati Poljski, kajti polom Poljske bi imel za posledico razveljavljenje versaillske pogodbe ter bi kronal celo serijo napak, vsled katerih ni bilo mogoče izvesti to pogodbo in radi katerih je bil pahnjen svet v *clo vrsto novih vojn. Chattanooga New* pa je povsem drugačnega mnenja. Ta list piše: — Poljska se je neprestano borila izza sklenitve premirja ter fckušal* zavojevati in anektirati velik del Rusije. Medtem pa je beračila ter prosila svet, naj jo preživlja. Poljska naj bi prišla do zavesti, da nima ostali svet toliko hrane na razpolago, da bi jo delil onim, ki se rajše pretepajo kot pa delajo. American Reliel' organizacija se vedno vzdržuje svoja skladišča ns Poljskem t-r prehranja vsaki dan več kot miljon ljudi. <*V pa je treba • dstraniti stradanje in pomanjkanje na Poljskem, morajo nuditi v prvi vrsti Združene države praktično pomoč. — kot pravi ameriški poslanik na Poljskem. Istega mnenja je tudi Herbert Hoover. K*/.ven teh -dveh predlogov nima časopisje dežele nobenega konkretnega predloga, kaho bi se moglo pomagati Poljski. V splošnem pa prevladuje nazirjnje, da potrebuje Poljska miru. Newyoriki (Jlobe je mnenja, da bi bilo zelo lahko uveljaviti miroljubno uravnavo. V tem oziru pravi: — Rusija ni bil i nikdar lačna zemlje in naj so bile napake njene prejšnje vladajoče dinastije še tak«) velike. Rešitev v soglasju s principi jem aamodoločbe je mogoča in rešitev je tudi mogoča, ?e se stavi na mesto sile pamet. Tako politični krt vojaški položaj v iztočni Evropi zahteva mir. — je mnenja Sprintrfield Republican ki pravi v nadaljnem: — Skoro nemogoče si je misliti, kaj bi se zgodilo, če bi ruska revolucija, ki je bila dosedaj omejena na rusko ozemlje, pričela vsled [ 1 i-k«* agr« vije korakat proti zapadli kot je korakala francoska revo. . »topanja, ki Je spravilo Vemčijo na t*-m*ko palico. Tudi za Angleže in Francoze bo še priš<-l dan obračuna. O Italiji sploh ne govorimo, ker je premalenkoKtna. * o * V Frankfnrtn Main je državno pravdništvo v stanovanju nekega šušntarja zaplenilo sedem tisoč brošur v vrednosti 30,000 mark. Te hroaure ho nosile naslov: — Iz Močvirja Berlina. — in: I*'rieda, petkratna devica. — To je moralo biti elegantno čtivo! • . • Veliko alaboati in zadreg sveta je spravil med nas oni nesrečne!, ki je izumil mesta. • o • Mesto New York je dobilo $80000 za boj proti kupam, katere bi as lahko zaneslo iz Evrope. • o • Nikjer drugod ** Ameriki ni bilo opaziti tako različne indijanske jezike kot v Cakfomiji. Ti jeziki pa hitro izginjajo. V nekate-r li slučajih je le pet :tli šest lj*uli. ki so v btanu govorit1 ta ali oni jezik in ko umro ti, izgine tudi jezik. • • • Čs bi bil Bryan-Huko pripravljen boriti ae proti svtokrseiji kot je pripravljen boriti »e proti John Barleycornn, bi bil še vedno lahko t kabineta Wilsons. V Italiji so sklenili zapleniti ves denar profitirjev. Tukaj v na-m delali pa ao nklenili profitirji zapleniti ves naš denar. • . • Neki Aaglei j« rekel, da frovore Ameriksnei boljšo angleščino kot p« Aimrieii. To j« res. Angleži se ne morejo nikakor iznebiti rvo- • » u , Dopisi Peter Zgaga Z delom s© ne moremo nič po- Barberton, Ohio. V javnosti izgleda naša nasel- bvaliti tukaj, ker s«- bolj slabo bina kot bi bila mrtva. Dopisniki dela. Eni komaj delajo .po 2 do 3] ne opazijo ali jim pa čas ne do-dni v tednu. Tukaj je samo ena"pušča videti notranjega življenja delavnica (shop), ali je pa tudi naše naselbine. Radi tega je le drugo delo, namreč je en lumber yard (žaga) in tudi 4 ali 5 pre-inilnic (silk mills'), kjer je pa bolj za ženske. Plača je tudi različna. Naprimer laborer ima 4 do 5 dolarjev na 0 ur. tega je pičlo poročen an je od tukaj. Kljub temu pa Barberton le živi in rasle. da bo svoječjiMio enak drugim slovenskim naselbinam v Ameriki v družabnem, duševnem in političnem oziru. Saj pravijo, da tiha Moram pa tudi povedati, da je voda je vedno lx>lj občutnejša ne- bil štrajk tukaj zadnjo jesen, ker so se potegovali za unijo. Kom-panija ni hotela nič slišati o tem. Tako se je vleklo kake 4 ali 5 tednov. Potem so pa začeli enkrat eden, drugikrat drugi, tako da jih je bilo že lepo število notri. Potem je pa konipanija izjavila, da go deroča. Ravno sedaj se vršijo velike predpriprave za bodoči koncert, kojega priredi mladeniška godba dne 8. avgusta <>b priliki svojega prvega javnega nastopa. Koncert se vrši na prostem, v slučaju slabega vremena se pa vrši v dvo- morajo do tega in tega dne vsi rani samostojnega društva "Do^ delati, drugače ne dobe dela več. Nekaj jih res ni šlo nazaj. pa res niso |>otem dela dobilL. Sedaj se je delalo 8 ur že 2 leti. od l.'». julija je pa kompanija podaljšala za eno uro. namreč !> ur in ravno za isto plačo kot prej na 8 ur. O društvih ne morem poročati, ker ni slovenskih društev tukaj, pač pa amcrikanskili je dosti. »Slovenskega ne moremo vstanovi-ti. ker nas je premalo, namreč samo 2 družini. Sedaj je pa tudi moja dolžno&t movina'". Ce okrog trideset mla-deničev v starosti od 8 do 14 let igra na pihala, je gotovo nekaj, s čimer se ne more ponašati nobena slovenska naselbina v Ameriki. Kot se čuje. mladeniči že precej dobro igrajo kljub kratkemu učenju potih meseeev. Že sedaj je veliko zanimanja za ta koncert ali prvi nastop. Vsled tega je pričakovati, da bo ta dan zgodovinski dan barbertonske naselbine. iz gotovih krogov mi je znano, ...... ... u . , da nas ta dan posetijo tudi roja- sporociti. da je prišla v Berwick , - - , ... , - , .. .. ... . jki iz znane napredne naselbine na obisk Mrs. Marv Meglic iz , . . . , . o , . ™ - t, ' .. ix>raina. Tudi mi je znano, da ka Barbertona. Ohio. Z veseljem smo , , T ... - ,r ,-v - dar gredo I-»oraincani na izlet, te jo sprejeli. Mrs. Mary Meglic je bila pred 13. leti tukaj v Berwick v službi pri Mrs. John Galle. Tukaj se ji je tako dopadlo, da bi bila rada kaj tukaj ostala, ker pa ima družino tam., ni bilo drugače, kot nazaj domu se po vrniti. Ker je ona prišla tako daleč obiskat svoje znance, je bila tudi naša dolžnost, jo kam peljati. Tako smo se odpravile in se podale na obisk v Wilkesbarre in Miners Mills. Moram reči, da smo bile povsod dobro postrežene. Zahvalimo se Mr. in Mrs. Stražar za tako dobro postrežbo in prijaznost, ravno takt* tudi Mr. in Mrs. Rog-lič in Mr. in Mrs. Za gore. Vsem skupaj še enkrat lepa hvala! Ko pridete tukaj sera, vam bomo že daj jih vedno spremlja njihova slavno znana slovenxka "Victor" godba, koje večletni in požrtvovalni vodja je g. M. F. Tomažin. Program k sodelovanju zgoraj omenjenega koncerta, kojega je g. Tomažin že poslal, je tako boat in zanimiv, da kdor ljubi glasbo. naj ne zamudi čuti enkrat slovensko Victor godbo iz Loraina. Lorainčanom kličemo: na veselo svidenje! Koncerta se vdeleži tudi tukajšnja slovenska godba in baje tudi slovaška godba, tako da bo čez šestdeset igralcev, česar šc nismo Slovenci imeli. Poleg tega pa bodo razni govori, mladeniške nagradne dirke, licitacije itd. Ker se tega koncerta vdeleže zavedni Oprostilno pisno. Gospodična nčiteljiea! — Moja hči ni mogla proti danes v šolo. ker je morali iti ? bolnim nosom svoje sestre k zdravniku. • • * — Moj Bog. ta na£ barrm, to Je ruden človek. Tre m- posestev, pet gozdov je pognal po grlu. zadavil se je pa ob mali ribji kosti. • a • "I^ra je končana" — je rekla policija ter aretirala dvajset kvartopireev. • » • Ljudje se vračajo v domovino. Vsak teden odpotuje več sto Slovencev. Zakaj? Njihovo hrepene nje po domovini ni ničesar drugega kot sanje o lepi preteklosti in lepši bodočnosti. • O • I^og ve. če bo "rdeči mir" prinesel zarjo resničnega miru. * * * — Oh, ljubi mož. najlepša hvale za zapestnici. — Najbrže je veljala svojih sto dolarjev? — Kaj svojih? — Mojih, mojih ! * « * Na konferenci v Spa je rekel Foch: — Boljševizem, to je svindeL Oudno. čudno, da se državniki, ki so veliko pametnejši kot je Foeh, tresejo pred tem švindlom. * O • V neki naselbini je bila velika slovenska si a vn ost, otvoritev Narodnega doma ali kaj. In izbrali so govornika — najbolj kunštnega in pametnega iz svoje srede. Dolgo, dolgo se je pilil in pripravljal na govor. Hotel je povedati nekaj posebnega, nekaj. česar ni še nikdo govoril pred njim. Stopil je torej na oder ter pričel : — Dragi prijatelji in prijateljice ! — Jaz vas ne bom nazival z naslovom "dame in gospodje", ker vas predobro poznam. lugofilnmmska Ustanovljena L 1898 KatnL Irbturta Inkorporirana 1. 1900 1 GLAVNI URAD v ELY. MINN. IABL BOTJJVftHK« OMOOE i POJUBKTA. Box 281. Oaoemaash. p*. DUnood, Wi m LOUIS BAUNT. Baz 104 Psar Arenas, Lorain, O. JOSEPH PI8HLJBH, Ky. €0K>. L BB0DQB, Wtj, WmJwft nelxpla£anib anartnto: LOTT-18 OOSTBLLO, SalMa. Oct* Dr. JOB. ▼. GRAHEK. Ml E H. Plttabsrgn, Pa. LEONARD SLABODZfTK, I Vty, Mini—uta. JOHN BUPNIK. 8- EL Beoaa, Cleveland, Ohio. FRANK ftKRABEO, Ml St., Denver, Goto. GREGOR HREdCAK, 407 » OtH Ar|, Johnstown, Pa. , Jednotino flaaUoT "OLAS NARODA^ kakor tadl denarne pošiljat®* sal M podjajo ns flsrnecB tajnika. Tee pritožbe naj ee porajsjo as predse«* aika porotnega odbora. ProSnje as sprejem norih flanor in sploh rsa adftfi jprihrak m naj poilljajo na ffhoinega sdravnika. JDfmloTsnska Katollika Jedaota m prlporofis tsena JskoMotsjmm sa priafeopi Jednots poohija* po "National Fraternal ConcreoaT leotvld T Msssjal tea okrof $300,000. (trlstotImoH dolarjev). BolnlXklh podpor, o* Efrnrtnln, in poamrtnln je Izplačala io naJ poldrugi miljon dolarjev. Jednota •teje Okroc 9 tleoC rednih OanoT(ioe) ln okro« 3 tiso« otrok v Mladinskem oddelku. Drnitva Jednots ee nahajajo po raznih alovenskOi naaelMnslL Ttan, kjer Jih Se nI, priporočamo vstanorltev novih. Kdor teli postati flaa naj se sglaM prt tajniVo blBb«ca drnitva J8KJ. Za vstanovitev novih drvStev M pa obrnite ns flsmegs tajnika. Novo društvo ae lahko vaaaovl s 8 f sli neiilraaal rances, Orchck vmili kar bo niogoce. Mrs. Mary « Loraina (o, ko bi «me! Tkalec naj nam pa oprosti, ker jejvabltl Pevski zbor "Samo'' iz nismo mogle še v nedeljo obiskati. Clevelanda!), tedaj menda ne I*. Želimo ji najboljega zdravja terP^h« v Barbertonu, ki bi ne bila upamo, da se je že povrnila iz bol- navzoča. nisnice m«*d svoje domaČe. Pozdravljam vse rojake in rojakinje po Ameriki, posebno pa Goreujke. M. P. - Opozarjamo rojake že st*daj, da pazijo na velezanimiv program, ki bo pravočasno priob-čen v tem listu. Na svidenje! A. A. M. Slovenske novice. — Jaz verujem v prostost govora. tiska in zborovanja: jaz sem zato. da se vse politične jetnike izpusti na prosto. — Toda z Debsom se pa žal ne morem baviti. To je rekel republikanski predsedniški kandidat Harding. — Seveda, to je stara pesem. V vse te "svobodščine** vernjc celo Palmer, vendar jih poskuša v praksi do zadnje korenine iztrebiti. kakor tudi dete sta zdrava. ;Križaj s hčerko Fra V nedeljo zjutraj je soproga pri Postojni. John Ka rt on it asa hotela zakuriti * 4 * v peci. Ker pa ni hotelo.prav go-_ Predno se vkrcam na parobrod reti. je vzela posodo s petrolejem " President Wilson", pozdravim ter je istega nalila v peč. V pe«'-i|vse znance in prijatelje po širni je bilo nekaj žive žerjavice, ki se Ameriki, posebno mojega bra-je takoj vnela ter se pri tem tudi tranca v l lintonu, Ind. Lepa hva-vnel petrolej v posodi, kar je ime-jla vsem tistim, ki so me spremili lo za posledice, da j.- posoda eks-,na kolodvor v Homer City. Pa. plfwlirala. Nesrečna žena je bila Odpotujem v Predj imo pri Po-takoj v plamenih ter je klicala na :t«»jni. Z Bogom! — J"s. Jenček. pomoe. Pribitel je njen mož. ki je • m • pa že ni mogel več rešiti. Xe«reč-t Pred odhodom v staro domovi, niea je zadobila tako hude opekli- no "pozdravljam vse Slovence si-ne. da je po preteku 36 ur umrla, rom Amerike, posebno one v Chi-Ko jo je mož hotel rKiti. je samjeagi, kateri so naju spremili na zadobil opekline po rokah, da bo i za dalj časa popolnoma nezmožen za delo. Pokojniea je bila rodom Poljakinja ter zapušča tukaj razen žalujočega soproga hčerko in brata. Lastniki stanovanj so zadnje čase najemnino zopet podražili in to pot skoro za polovico. To je privedlo nekatere na^ih rojakov, da so si kupili lastne domove, Novi madžarski ministrski pred-!^1" ji,n ne Ik> zan,n*H "ihr'e i]ra' Cleveland, Ohio, irec za soproga s štirimi otroci, ka^ V nedeljo 25. julija popoldne' terih najstarejši je komaj 8 let so odrinili v stari kraj naši ^-'star, najmlajši pa 22 mesecev. Poznani Slovenci. Med njimi sta tu- ^eb se je vršil 22. julija. Rojaku di Mr. Josip Birk in njegova so-'naše sozalje. proga Mrs. Z^fka Birk, katera sta! brodila se je hčerka starišem tekom večletnega delovanja na'Mlk* Dube<-. Istotako so dobili društvenem in naprsnem izobra-jI'<"erko pri družini l^ouis Franci-ževanju ter medsebojnem p^id-, skovi«'*> Svcamure St. Dru- ranju zadobila dobro in prijazno *ma Danipl n* 104 prijateljstvo med clevelandskinufieM Ave- Je pomnožila za ene-in okoličanskimi Slovenci. Po pre-|«a teku par mesecev se nameravata! PorW"no dovoljenje je vzel An vrnit tud Svet. Mr. Krakar in Mr. Pire. Josip Zorina iz 5207 Clark St. iti. Z istim parnikoni odidejo! R^Ur, star :J5 let, 289 Mine-i Slovenci: Mr. Kmet. Mr. ral St-» z Josipino Gaberšček, sta- ro 23 let. živečo istčrtam. Radi saiuokolnice (kolore) sta je bil že vdrugič presta ve. Zadnjikrat .i<» prodal žganje 'Kot posledice spora so, da leži nekemu policaju. Sodnik IWbe'T"™ v bolnišnici sv. Trojice (Tri-o-a je kaznoval z globo 200 do->it.v) ter trpi na ranah, ki mu jih iarjev in ostale stroške. V lakeside l>olnišnici leži desetletni Filip Petrič iz 1922 Lakeside St.. katerega je povozil arvto. Milwaukee, Wis. Dne 15. julija je umrla 391eraa Mr^. Alojzija Koren iz 299 Clinton St. Podlejrla je operaciji na slepiču v Hanover bolnišnici. Rodom je bila iz Savinjske doline. Pogreb se je vršil 19. julija dopoldne od poffrebnikov Franeič t Gronwald na Holy Croc« pokopališče. Pokojniea je bila članica društva Napredna Slovenka in Venera, katerih članiee so jo spremile korporativno. Zapušča žalujočega soproga, eno hčerko in tri sinove. Naj v miru počiva! V pondeljek 19. julija popoldne je v Mount Sinai bolnišnici umrla Mrs Sophie Mantel, soproga znanega rojaka AdoYpha Mantel. Bila je štirikrat operirana in četrti operaciji je podlegla. Pokojniea je bila stara 29 let in ro- jc zadal Nigič z nožem na glavi in po prsih. Zdravniki so izjavili, da bo najbrže umrl. Nigič pa sedaj premišljuje svojo vročekrv-nost v ječi na West Alllsu. kjer bo moral čakati izid stanja Toma. Nigič živi na 498 — 55. Avenue. Okrajni sodnik Karel (Ceh) je moral plačati na sodišču v Shore-woodu $25.00 kazni radi prehitre vožnje. Ko ga je policaj vstavil, ** niu je Karel preckitavii kot okrajni sodnik. To pa ni popolnoma nič ustrašilo hrabrega varuha postave, ampak mu je povedal, da mod sodnikom in navadnim avtomobilistom ni nikake razlike in da se mora drugi dan zglasiti v shorewoodskem sodišču. Sodnik Shorewooda je potem, ko je bila obsodba izročena, naznanil Karlu telefogu&nim potom kazen, katero je Karel kbj odposlal. Port Washington, Wis. Rojaka John Fedrsn in Anton Dobromik rta se peljala na mo-\mvm Mlin i» Qmfto&a, Wis. sednik grrof Pavel Tekelv je rekel v madžarski poslanski zbornici: — Madžarska je pripravljena [braniti Evropo pred boljševiškim navalom. Seveda je Madžarska pripravljena. Tudi o dobm volji Tekley-ja ni še nihče dvomil. Zlodej je le to, ker manjka Madžarski poguma in morilnega orodja. # a • Tovariša Za k rajska bi prosil, naj pošilja bolj redno svoj list "Ave MariaT\ Citanja o vojski sem že sit, hu-morističnih listov in knjig pa tudi ne dobim iz starega kraja. Oe bi se v^Pfel enkrat dodobra nesmejati. b! mi ne bilo treba trositi vsak dan tiste solde za castor oil. Torej prosim! # a • Če kupiš pri njem karto, ti za-šari najmanj stopetindvajset dolarjev. Z nebeško kraljico je pa bolj čip. Samo dva dolarja na leto... Nasproti jima je privozil avtomobil. Rojak, ki je vodil motorno kolo. je nagnil preveč na stran, vsled česar sta se preobrnila v obcestni jarek. Padec pa je bil tako luid. da sta nezavestna obležala. Zbudila sta se šele pri zdravniku, ki jima je krpal rane. Kdo jn je spravil do zdravnika, jima ni znano. Fed ran je močno razrezan po obrazu, na rokah in na nogah ter obleko je imel vso raztrgano. Oba kolodvor. Rojakom, ki mislijo potovati v stari kraj. priporočani tvrdko Frank Sakser, j«' najbolj zanesljiva in postrežna. Torej šo enkrat vam kličem: Na veselo svidenje v Jugoslaviji! — Fran-ees in Joseph Žitnik, na potu v Ljubljano. § * * • Prodno se podava na parohro«l "President Wilson", pozdraviva vse prijatelje in znance po Ameriki, posebno one v Kanftasu. Rojakom in rojakinjam, ki so name* njMii v staro domovino, priporo- žiti najemnine. Tako je prav! Ironton, Minn. Starišem John in Asrnes Andol- čava tvrdko Frank Sakser. — Pesek je umrl 21etni sinko Edward.!ter Štefane. John Kure. • . • _ Aurora, Minn. Predno »«■ podam na široki oee-Tukaj so se vršile volitve v an. še »-nkrat pozi l ra v i m mojega ski odbor. Vaša rojaka Andrew moža Aniona Palčič. Antona Pire Skubie in Lonis< ampa sta pri vo- in njegovo ženo. Mrs. Osmlkar, litvah propadla. Izvoljeni so. Iiili: Fabijair. Mrs. Žniilai-šič fer E. T. Sandberg in li, Krirkson za vse dru^e prijatelje v ('levelan-:! leta. O, He Istro rn pa za 1 leto.-du in se jim zahvalim za obisk ■-—-—--pr«-d mlhodom. Na svidenje v Ju- POZDRAVI IZ NEW Y0RKA. g<»slaviji in morebiti tudi hitro v —-— Ameriki! Agnes Palčič in h<;er- Prea one v * • * < hieagi, ki najn spremili na Pr«rduo se pudvika in svidenje v Brežicah v Jugoslavi-jRudolfa v Milwaukee. Wis. Z Boji! — Frank Petan, Tony Novak.'gom in na svidenje! — John • * • ■ Prosen. Pri povratku v staro domovino' -------- pozdravljam vse rojake in rojaki ! POZOR, DEKLETA. POZOR! nje po Ameriki, posebno pa une' Tukaj smo štiri fantje za ženi-v Clevelandu. Ohir«. l^*pa hvala'tev pripravljeni in sposobni vsa- vsem. ki s»» me spremili na kolodvor: Franku Stare in njegovi ženi Frančiški, Andreju Stare. Žanu in Jožefu Čebul, Jožefu Harle, Jerneju Dolinar in Ženi Žust. Z^lravi ostanite! — Janez Znpan. Moše pri Smledniku. * . • Predno se vkrcam na parnik *4 President WiMon", pozdravim še enkrat svojega brata Štefana Križaj in družino. Viktorja Le sta zadobila težke poškodbe, da^asi \n družino, Lenarta Lenaai ju skoro ni bilo za spoznati, ko in otroke, Jožefa Santel in dru- so jn pripeljali domov. Oba sta na potu okrevanja. 13letni sinko družine Škrirfri se je tako močno prehladil, da so zdravniki mnenja, da se ga hoče prijeti jetika. Upanje je pa še vseeno, da bo okreval, kar mu želimo. žino ter druge na Meadowlands. Pa., Johna Sirca in družino na Alexander, Pa., ter Matijo Klemen in družino v Collinwoodu. O. Zahvalim se bratu Štefanu Kri- ke vrste od 20 do 40 let in tudi vsake vrste farbe. Dekleta imajo prednost od 18. do !>0. leta. Samci munšajn mora znati dobro kuhat, ker mi ljubimo rrmnšajn, potem pa dekle. Katera ima resno voljo za možitev, naj nam piše in pri-loži sliko, katero se na zahtevo vrne ali pa ne, za to se ne ve. Tajnost popolnoma garantirana. Tukaj so imena od nas in vsaka si lahko izbere, katerega hoče: Matevž Koprive. Josip Nedoh. Frank* Planinšek, Josip Tekavec. Naslov vseh: R. F. D. No. 1, Gulliver, Michigan. ZAVAROVALNA DRUŽBA ima izborno mesto za moža, ki go-, žaj, Antonu Semee in Karlu Ko- vori angleško in slovensko. mov, ki so me spremili v Pittsburgh na postajo; zahvalim se Štorklja se je oglasila pri dru-.tudi onim za darove in za kaplji-žini Reraie. kjer je pustila za spo-.eo takratkega. Kličem: Xa svide-mu C-rnrteft novorojenčka iUti nje v tfari 4o»g^iail — Jvbn Vprašajte v 312 Wetherhold & Metzgar Bldg., 719 Hamilton Street, Allen town, Pa. 36.27,-39,-7 ^ J r * «1 t^f | Gorje premaganim! Kdor hofe pisati o versitiliaki surovni pogorihi se loti trike na-loge, pomvojo sani(Mt'>jii davčne sile premagancev, so plačala v treh obrokih: najprej 20 milijard mark, potem od 1921 do 1926 nadaljnih 40 milijard mark in — Če jo bo repameij.ska komisija smatrala za sposobno — kasneje še enkrat 40 milijard CLAS NAHODA. 3& jfUU 133» Koncentracijski kabinet Piše Herman Wend^l. Znani nemški časnikar Herman Wendel je objavil \ "Arbeiter Zeitung" naslednji -Jyiuk: Ko je koncem februarja Stojan Protič sestavil iz parlamentarne zajednice sibskih radikalcev, hrvatskih zajedničarjev in slovenskih mark, in sicer v zlatu, kar bi od- klerikalcev) svoje ministrstvo, so nieu: pristaši mlnšc^Tjeno klicali. govarjalo danes enajststo milijardam papirnatih mark. Kazen t epa se more ta svota kasneje še zvišati, dokler ne bodo reparacijski računi aliiranih dežela popolnoma poravnani. Vsota se mora od It ta 1921 do 1926 obrestovati po 2 in pol wist., ml 1926 po 5 odst.. in po 1 odst. amortizirati. Že ta ogromna vsota je zahtevala kompromis med stremljenji zmagovalcev. Francija, katere vlada je — v nasprotju z Anglijo — za pokrivanje vojnih stroSkov tekoče davke le tnalo pomnožila iu je svojemu ljudstvo vedno oetala, da l»o moralo celo vojno plačati Nemčija, je zahtevala ti()0 milijard frankov. Nemčija j" pri versaillskili podajanjih. v kolikor »e je sploh smela oglasiti, predlagala obrestljiv znesek 100 milijard zla-države tih mark, ki naj bi se razdelil na n>nogo daljše dobe iu ki bi bil vrhu tega vezan na čisto druse gospodarske boje nego tiste, ki jih dolm'a pogodba in ki bodo gospodarsko in finančno moč Nemčije ii.direktno ravnotako tlačili, ka- dejansko podrejene njegovemu kor odplačevanje odškodnine sa- fcuverenstvu. Morila bo 7 a ilosego k rat kepa pregleda najprimernejše, ako pre-inotrimo pogodbo s tistih gledišč, h katerimi sta zmagoviti Anglija in Francija utemeljili svoje voje-va*ijc in označili svoje vojne ci-Ijr, katerih uspeh naj bi bila ta pogodba, ki po njunem zatrdilu predstavlja nov korak do boljšega svetovnega reda. Po tem ločimo tri skupine; ,«ia obsega ml- Evropi V zvezi s tein je interoa- me. — Pod gledišče likvidacije vojne spadajo tudi izgube Nemčije na ozemlju v E\ ropi, kakor tudi telit orijalue izpremembe, ki so izšle iz načela samoodločbe ne piaviee narodov in ki so kot posledica o-svoboditve narodov izpod nemškega. avstrijskega in ogrskega pritiska prinesle tvorb? novih, neodvisnih narodnih držav v srednji rt d be ki se tičejo likvidacije vojne. druira odredbo, ki naj bode priprava za preprečenje bmločili vojn, tretja končno tiste, rekel bi altruistične doUx'ba, ki se pečajo z usmlo zaostalih narodov in kolen i j. z izboljšanjem položaja delavskega stanu in z gospodarskimi svetovnimi problemi, ki so — to moramo imeti vedno pred očmi — najglobji vzrok te vojne in katerih pogodba gotovo ni trajno rešila. Med odredb*, ki ot*epnjn likvidacijo vojne, spadajo določbe o odgovornosti nemškega cesarja in posameznik individujev. Tu so načel« osebnega kazenskega prava prvič prenesena v mednarodno pravo in se postavlja načelo, da s" morajo narodi za njihove zločine ravno |ako klicati na odjro-Vornost kakor posamezne V kolikor prihajajo tu v poštev nem Ški cesar in razni častniki in uradniki osrednjih držav, moramo iti hitro preko te trnke, s temi ljud mi je zgodovina obračunata in podoba jim daje morda očeh njihovih lastnih naro«|ov le nezaslttženo stavo. Veliko tehnejše je načelo, ki ga je Alibija postavila v vojni in s«' je sperejela v pogodbo: da morajo tudi zasebni državljani Vsakega narmla s svojo lastnino ji mčiti za škode ki so jih vojske iu vlade njihovih dežela, prizadele nasprotniku. Uoslej je v mednarodnem pravu veljalo načelo, da iM- vodi vojna proti sovražniku in njegovim armadam, da pa ostanejo pripadniki sovražne države v p< gledu državljanskega prava z domačimi državljani ravnotako enakopravni. kakor pred vojno. Nasprotno i.ačelo so prevzeli iz pomorsko-vojnega prava, v katerem so vedno ostali v veljavi angleški 44pravni nazori" in po katerem ae zasebna lastnina ne zasleduje samo pod sovražno, ampak celo pod nevtralno zastavo. Aliirane in asociirane velesile imajo po pogodbi pravico, da pri-drie in likvidirajo vsa imetja, pra vice in koristi, ki pripadajo nemškim državljanom in se nahajajo v mejah njihovih ozemelj in kolonij, ne izvzemii ozemelj, ki jih morajo Nemci po pogodi odstopiti — bodisi da se na ta način zagotovi kompenzacija za škodo, ki so jo utrpeli lastni državljani ali pa odplačilo na račun celokupnega repe racijakega dolga. Ta reparaeijaka *vota še ni eijo.ializaeija vodnih poti. železnic in Ink. ki naj med drucim služijo tudi interesom takih držav, ki nimajo direktnega dohoda na mor sko obalo. Tudi takoimenovano varstvo manjšin ima pa«'* svoj izvor v pravici do samoodločbe. KKVAVB DEMONSTRACIJE V GRADCU. Kadi visokih cen živil, ki so jih vzdrževali trgovci na graffkeni trim. ]»rišio do najenergičin-jših protestnih demonstracij, ki so jih priredile ženske. Preteple so več trgovcev in bran jerk ter vse bla-uo uničile. Obrnile so se tudi proti stražnikom, ki so hoteli varovati pr< »dajalec. Oemonst randke. kakih IMOO po številu, so hodile od trga do trga, da bi izsilile znižanje cen. Med demonstracijami j«- bilo u policijskih stražnikov ranjenih. Demonstrirajoče ženske. ki jim j«> pridružilo več sto uie, da bi se odločilo in razpisalo kaj kmalu volitve. Vsak dan odlašanja pa, in bodisi da vlada ta ali ona vlada s "kvommom" ali brez "kvoruma", le še vedno bolj otežkoča politični in gospodarski položaj tc mlade države, ki jo v teh njenih stiskah ni prav nič zavidati. Ko pa bo tu parlament in vlada, voljena po volji in želji ljudstva, se obeta Jugoslaviji dobra bodočnost. KftETMME PARNIKOV KEDAJ PREBLIŽNO ODPLUJCJO NCW VOMKA. NOOROAM L A SAVOIE PHILADELPHIA N. AMSTERDAM ARGENTINA NEW YORK LA TOURAINE RYNDAM LA l_ORRAINE ROCHAMBEAU ST. PAUL LAFAYETTE ROTTERDAM LA SAVOIE PHILADELPHIA FRANCE PRES. WIJ.SON BELVEDERE 4 avgusta — Boulogne 6 avgusta — Havre 7 avg. — Cherbourg' 10 avg. — Boulogne 12 avgusta — Trat I 14 avg. — Cherbourg j 14 avgusta — Havre j 18 avg. — Boulogne 20 avgusta — Havre 21 avgusta — Havr« 21 avg. — Cherbourg 27 avgusta — Havre 28 avg. — Boulogne 3 seot. — Havre 4 sept. — Cherbourg 8 fct. — Havre 14 sept. — Tret 21 seot. — Trst Glede cen xa vozne nitke tn vsa wrugo pojasnila, obrnite se na tvrdko FRANK a A K S E R 82 Cortlandt at. New York French Line CMPMME KKMLE TRMSAtlMtKlUE V JU68SUVU0 PREKO HAVRE LAFAYETTE . LEOPOLDI NA SAVOIE..... TOURAINE ... 30. juliia 5. avgusta 6. avgusta 14. auguata H Itrt parnfkl s it I rl m I In dvema vijakoma zastopnik Jugoslovanske vlade be pričakal potnike ob prihodu nallh par nlkov v Havru ter Jih to«no odpremll kam dr so namenjeni. Parnlki Francoske črta ao tranaportfral tekom vojne na t!ao£e £ehoelova«klh vojakov brez vee neprlllk*. Za IHkarta In eana vprašajte v DRU2BIIH PISARNI, 19 State St, C ell pa Prt lokalnih agentih. LLOYD SABAUOO 3 State Street Mew Terk Prihodnje odplutje iz New lorka par-lik na : vijaka S. S. "PESARO" 1. septembra Izdajajo se direktni vozni lMtki do vseb Klavnih mest v JurosJavlJI. i Brezplačno \tno potnikom 3. razreda. kEn akomirnozap ečeno. Zakaj bi m* vsak dan. ko pt-čt-u, trudili v prevroči kuhinji? New Perfert-ion Oil Couk Slove vam da ugod-nosi plinove peči po nizki reni — in peko, do l>o mati sama ponosna nanjo Prt je st rokovnjaški Izdelana, tako da je zažiranje nemogoče. Hlebe z veseljem režete, sladeiM-e so krhke in zapečene, keki so pa svetli in o-kusni. New Ferfertlon Oil Cook Stove ima 3,000,000 uporabljen alee v. I>obiti jo z l,'i.3 ali 4 gorilri. In kurilni stroški so nizki. Vprašajte vašega prodajalca tudi glede New IVrferlion \ odnega Grilca. STANDARD OIL CO. OP NEW YORK ^ l.1 STE BOLNI? Jaz vam bom ozdravil. Že več kot trldeeet let eom idn*H vse bolezni. Koine, krvne, tlv£ne, telodina In revmatlasm ter vsakovrstne druge bolaznl. Lahko vam pokatem ve€ dokazil nailh rojakov, katere um ozdravil. Jaz Mm ozdravil, ko drugI niso mogli. Ne £akajte. Pridite k n.enl predno je prepozno. Cene so take, da jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna. Prof. Dr. n. ti. BAKB iPCCNALIST J11 SMITH FT C L. 9 »TRECT PITTSBURGH, PA. Nasproti postnega urada. Gosulich črta Direktno potovanje ▼ Dubrovnik (Oravota) in Trst. PRES. WILSON ARGENTINA ... . rt. julija 15. avgusta Potom llatkov, ledenih za vas kraje v Jugoslaviji In Srpi j t Razkošne ugodnosti prve**., dragega ln tretjega razreda Potniki tretjega razreda dobivaj« brezplačno vine. PHELPS BROTHERS & CO. Passenger Department 4 West Street Ne« M Nuža-Tone Uspeh* v dvajsetifc dneh aH se , vam pa vrne denar. Em;i dobra stvar ;rleol dKK<', izmed r<>-jjkr>v ve za katerega Izmed teli, naj mi naznani, ali naj so pa nalila oglasita. — John Jančič. P. O. Box Kane. Pa. (27-28—7) Prolzvafa bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, življenja polne možke ln ženske. j Če ste slabega zdravja in pri 5labi moči, ce se vam , I spomin mrači in vaše telo rr"-ači, če 8te sc že nave-\ jemati pomirljiva io n.irkoti« Z-a »reditva. j><»tcrn po-.k u-iajte Nujia-Tone, in izprcvidcH boste kako »;itro se bo-te iutiJi drairačneira človeka! l>e\ct avne rtoie. zdra-vejie in krasnejše ženske. Nupa-Tone ne vaebuje omamljivih sredstev, ne zdravil, katerih fe človek navadi. Zavit v pr-oraveu i_ivojč.k. "" Pokrit je 9 sladkorjem, ujrodnera okusa, ugoden za jema'i. T pa. Priporočili ga boste vsem svAjim prijateljem. NAAA POPOLNA GARANCIJA.—Cena Nu^-Tone je en ($1 OO) dolar za. *Uld«nio* Vsaka stektenica vsebuje devetdeset (90> rilozeno..............za kar mi poiljite......... ... • eteku-mc Nuj{a-Tctte. Ime Cesta in itv. ali K. F. I) Mesto. Kad bi izvedel, kje se nahaja FRANK KEliEIlŠKK. podoma, Hribt»nšek. I^čem zaradi vainih stvari, katere mu imam sporočiti zaradi njeimvega posestva. Ako kateri rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. ako pa sam vita ta otrlas. naj se mi nemudoma oglasi na naslov: John Spiller, Panama. Illinois. (28-29—7) V ki je pooblattcn pobirati asroi-nino m Glas Naroda in iadajata pnTOTdjema potrdila. PtokIimo rojak«, da ran sredo rok« in ga priporočam«. Za nakio-njenoat m' Edini starokrajski SLOVENSKI ZDRAVNIK. ▼ Pennsjrlranijl Dr. M. Milojevič preje rojaSki xd ravnik in večletni zdravnik deželne bolnišnice r Gradcu na Štajerskem. 417 — Waod Street rrrrsBURGH, pa ■ Potrebujemo nalagalcev premoga. Največja majna v Upshur County, dobre živ-ljanske razmere, nizka najemnina, dobra ventilacija. Najboljši strop v deželi. Prostor je visok približno šest čevljev. Mi plačamo primerno več kot plačajo drugocL Mi nočemo Amerikancev. če ste tujec in dober delavec lahko na tem prostoru zaslužite lep denar. Delo je vsak dan, kar je dovolj. Vsled naše tovarne za koks in velikih skladišč je naša majna v polnem obratovanju. Katoliški duhovnik služi v nedeljo mašo. Majna leži ob Coal and Coke železnici. Vprašajte pri: C. T, GBIMU, Gen. Supt, Buckhannon River Coal Company, Adrian, W. Va. Oriabe.'ost valed pretežkega dela, ixd-l*no«t, okor.-li sklepi in xniKiro, slanoten hrbet, preteka jen je isizpabnenje, temu ja lebko hitro od pomoči s takojiujo uporabo PAIN-EZPELLEBJA "Prijatelja r polrrbl" Dru±in#, ki m enkrat gpotnale njegwvo nlr»n'!nr, mo--, ne bodo reč Vez njega, en Paia-Expeller je, iu v va*e varstvo je opremir. nafto tvorniftfco zsamko sidrom ^ Ca nima zavojček te tvorniSke znamke, ni pristen in ga zavrnit«. tS m 70 aeutov ▼ vseh lekarnah ali pa pri • P. AD. RICH TER * CO., 326-3*0 Broadway, New York ^ ma 4 _£___*_;__^_:__^_ _______ i - a1 ANZE PITOV (Na dal jev an je.) — N« noge, — Je rekel Cbsrn.v. — Vztrajati moramo tukaj eno uro. Sedem nas« je in če »e dobro branimo, bo treba eno uro, da nas pobijejo. Tekom eue ure mora priti pomoč- Pri Jeh beadah je zagrabil Charny velikansko omaro, ki je stala t kotu sobe. Slediti m/ njegov« mu vzgledu in kmalu je bilo pri vratih vse polno pohiitva. Kraljica je fpele svoja dva otroka .dvignila roki ter pričela moliti. « Kralj pa je šel v M»*ednjo sobo, d« zažge par dragocenih listin, katerih ni hotel i/ročiti napadalcem. Slednji so divjali proti \ ratom. Vsaki trenutek je odletel kak kor pod udarci a-kir. Odprtin je pnata^.iia vedno večja in krogi je »o razbijale okraske iz mavca na »tropu-. (laniUti ao poatTtiili svoje zadnje patrone in ne zastonj, kajti koridor je bil poln mrtvih iti ranjenih. Ma kričanje žensk", *o že domnevale, da je vstopila smrt, se kralj vrnil. — €»o*pod, —- j.* rekef <'harny, — zaprite »>e s \raljico v naj-rddaljent kabinet in zapuhnite vsa .viata. Jaz jamčim za dve uri.'Več kot štirideset minut *o rabili, da mo prodrli skoči ta. Kralj ne je obotavljal, kajti zdelo se mu je poniževalno bežati tako is ene »obe v drugo. Ce bi ne imel kraljice, bi se ne umaknil niti za korak in če bi ne imela kraljica svojih otrok, bi ostala prav kot kralj. Človek pa je velik revež. Kralj ali podanik, vsak ima v srcu skrivno odprtino, ak«>/i katero beži pogum, ter prihaja vanj strah. Kralj je že hotel dati povelje, da se beži v na j skrajneži kabinet, ko »o He morilne roke naenkrat umaknile, ko so bajoneti Izginili in ko so utihnili pretilni kriki. Naital je trenutek molka, tektmi katerega je vstak stal z odprtimi u*tmi ter poaluaal. Nato pa je bilo čuti odmerjene korake rednih čet. — To je narodna garda, — je vzkliknil Charny. — (Jo*.pod Charny, gospod Chamv! — je zaklical neki glas. Obenem se je pokazal pri odprtini dohroznani glas Billota. — Billot, — je vzklikni Charny. — Ali ste vi, prijatelj moj t — Da, jaz se i. Kje pa sta kralj in kraljieaf — Tukaj sta. C , / — Nepoškodovana. — Hvala Bogu. iiospod Gilbert, gospod Gilbert, semkaj! Pri imenu Gilbert sta zadrhtela dva ženska srca, a na različen na«-tn. obrnil ter videl, kako sta An drče in Charny se je inatiuktivno kraljica obledeli. ^ Zmajal je z glavo ter vzdihnil. f — Oil p rite vrata, gospoda moja, — je rekel kralj. . Gardisti so planili ter razmetali ovire. Med tem časom je bilo čuti glas Lafayette-a: — C» os pod je moji pariške garde! Včeraj sem dal kralju svojo besedo, da se ne bo /godilo nič zalega onim, ki pripadajo njegovi družini. Ker pa se je zgodilo nasprotno, nisem več vreden niti vaš načelnik. Ko so se vrata o«lprl«. je bilo videti generala Lafayette-a in Gilberts. Nekoliko na !jvo je stal Billot, ves vesel od svojega deleža pri oprostitvi kralja. Billot je bil tudi zbudil Lafayette-a. f / • Za Lafayette oni je stal kapitan Gondran. Madama Adelaj la, sestra kralja, je bila prva, ki je pohitela proti Lafayetie-u, ga objela ter vzkliknila: — Gospod, vi ste nas rešili. Lafayette je ftopil naprej, a neki častnik ga je zadržal ter rekel: — Gospod, ali iiugte veliko vstopnico! — Če je nima, mit jo dam, — je rekel kralj ter podal Lafavetteu > roko. — Naj živita kralj in kraljica! — je vzkliknil Billot. Kralj se je obrnii proti njemu. f — To je glas. ki ga poznam, — je rekel. — Zelo milosti j IV? ste. gospod — je rekel pošteni najemnik. -_ Da, to je glas z. vožnje v Pariz. Ah, če bi le ostali v Parizu, mesto da ste se vrnili semkaj. a Kralj je nagubil čelo. * * — Da, — je rekel. — Zelo ljubeznjivi so ti Parižani. — No! — je vpraatl kralj Lafayette-a, kot da hoče reči:_Kaj jc storiti tu T — Gospod, — je rekel Lafayette — dobro bi bilo če bi se pokarali na balkonu. Kralj je vprašal G-iberta a le z očesom. Nato pa je šel naravnost proti oknu, ga odprl ter stopil na balkon. Zadonel je velikanski krik: — Naj iivi kralj! Takoj nato je sledil prvemu drugi krik: — V Pariz s kraljem! Med tema obem* klicema pa so kričali strašni glasov:: — Kraljica! Kra'jiea! Pri tem kriku so se stresli vsi. Kralj je obledel, Charny je obledel in eelo Gilbert je obledel. Kraljica je dvignila glavo. Tudi bleda, s stisnjenimi ustnicami ter nagubanim čelom je stala pri oknu. Pred njo je stal Daphin in na njegova kodrasto glavo je položila svojo mrzlo roko. — Kraljica! Kraljica! — so kričali glasovi, ki so postajali vedno bolj itevilni. * — Narod vas ho-e videti, madama, jt rekel Lafayette. Kraljica se je ozrla v Lafayette-a. — Ničesar se ne bojte, madama. — je rekLafayette. — Kaj, popolnoma sama? — je vprašala. Lafa vet te se je nasmehnil in z enimi lepimi manirami, katere je ohranil do svoje staro*, i, je odločil oba otroka od matere ter ju potisnil na balkon. Jj * .. * Nato pa je ponudi! kraljici roko ter rekel: — Vaie veličanstvo se lahko unese name. Jaz jamčim za vse. Tako je odvedel kraljico na balkon. Bil je strašen prizor, ki se je nudil takrat očem. Ob pogledu na kraljica se je dvignil velikanski krik iz množice in človek ni vedel, ali je io krik veselja ali krik srda. XDa2> prihodnji*.) ' • Koroške novice tabor t Orebinjn. [Nazadnje so se dale na glaaora-Naši maloštevilni Nemci in več-i nje resolucije, ki zahtevajo: 1. številni zapeljanei nemčurji, ka-! skorajšnjo ustoličenje našega vla-terim se že pošteno tresejo hlače, j darja na gosposvetskem polju, 2. **o se dosedaj vedno sklicevali na t smatrajo odrejen plebiscit za ža-ozemlje severno od Drave. Vsemu ljiv našemu narodnemu čutu a 3. svetu so zatrjevali na ves glas, da i obsojajo nemški teror in laži, ki imajo severno od Drave oni veli-i jih istočasno trosijo nasprotniki kaiLsko premoč in da Slovenci pri-j pri nas, ko prosi njihova beranka lejo komaj v pošte v. Zanašali so vlada kruha v Beogradu. Nad •e. da jih bodo ti kraji potegnili lttp prizor je bil. ko se je dvign«. •z v<»de, v kateri že.tičijo d«> vra-'5000 žuljavih rok, ko je zaklicalo u. V nedeljo 13. junija so pa lah-j .">000 grl živio naši novi domovini. ;o videli na srvoje lastne oči, da generalu Maistru in našemu vla-io se že tudi tukaj potopili, kakorjdarju. Potem pa je vsa ta telikan-povsod pri nas. in da njihovo po-!ska množica pela našo himno od-apljajočo se ladjico skoro za ved-1 k ritih glav in z velik .n navdušeno zagrnejo naraščajoči valovi njeni ob spremljevanju godbe, 'lovenskih glasovalcev. Kar take- Tega ne pozabi nihče izmed naših, ga Grebinj še ni videl kar stoji, j pa tudi nihče izmed nasprotni-'"etudi se je držalo vreme precej j kov. Grebinj je govoril. Glasno in 'iislo. vendar je nenavadno odi ve- j odločno je govorilo naše vrlo in la vsa bližnja in daljna okolica pri prosit o ljudstvo samo brez tuj-.»rebinja. Cele procesije ljudstva j cev in hujskačev, katere nam ved-*o romale peš. Nad 1UU okrašenih no očitajo nasprotniki. Kdor ni Krištof, koroški rojak. Dodeljen je poverjeniatvu za kmetijstvo v Ljubljani. Umri je na Prevaljah Janez PeČnik v 84. letu starosti. Bil je zaveden Slovenec in ljubitelj slov. etiva. Zdravim samo i močenega mesarskega pomočnika in enega n groeerijo za delati doma v trgovini. Morata biti iz-učena v svojem poslu. Plača dobra in dober dom. — John Kramer. 5301 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. (27-29—7) Suho Grozdje voz je drdralo skozi Lipico in Ve-ikovec proti Grebinju. V Veli-ioveu so nasprotniki kar debelo yledali to pisano množico, ki je slep. je videl, kdor ni gluh. je slišal. koliko je. bila ura. Našinci so videli in slišali, koliko je nas in kako močna, nepremagljiva ar- navdušeno prepevala slovenske mada so naši vj*li možje in fantje, iiesuii. Vrla godba iz Kaple je za- naše ponosne žene in dekleta. Na-virala par komadov, slišali smo sprotniki pa 'so {udi lahko videli, tavdoševalen nagovor in s krep- kako majčkeni in slabi so kljub .imi živio-klici oddrdrali proti vsemu kričanju in napenjanju, rrebinju. In tam je bilo zbrano Dober nauk za vse je Grebanj. •ie samo na ^totiiie. ampak na ti-j *«>če našega koroškega domačega Ix Bistrice v Božu. ljudstva, naših trdnih mož in faii-j Časopisi poročajo o nemčurski ov, naših skrbnih žen iji deklet, predrznosti ob Vrbskem jezeru, 'n vsa ta množica je navdušeno Ne samo tam, ampak tudi v ire-»ozdravljala novodošleee ter ma- krasni, popolnoma slovenski i jž-»ala z zastavicami in rolx-i v po- ni dolini rastejo rožički nemšiu-olrav. Sv. mašo je opravil pr«»št tarjem. Tako so pred kratkim ho-anspieler na trgu pod milim ne- teli v Bistrici v Rožu vsi sicer 'ma-*>otn ob asistenci domače in sosed- loštevilni nemčurji iz celega Boža ie duhovščine. Po sv. maši pa se sc skrivaje zbrati, da bi tu de-ie zgrnila 5000-glava množica o- nionstrirali in propagirali za Netn-rog govorniške tribune. Zboro- Ško Avstrijo. Ker pa že tudi nur-valee je pozdravil prisednik kra- nitn domačinom ta nemškutarska ««^nega odbora kmet Lipe j in je predrznost preseda, zato so doma-^'odil vse zborovanje prav spret- či fantje in možje skrbeli za do-no. Nato so nastopali govorniki stojen sprejem. Ko so nemčurji za govornice, in sicer sami domači to zvedeli, padlo jim je njih hra-"riprosti Korošci, razen par izjem bro srce v hlače in poskrili so se •n sicer župnika Arnejca in nad- kot zajci. Slovenskim domačim 'ičitelja Hrena. Nastopili so tako možem in fantom vsa čast za mo-' rečno in dobro da si boljšega ne *ati nastop. Tako postopanje je »loremo želeti, Govorili so iz srca najboljše zdravilo za nemčurske srce svojim bratom in sestram, rogov i leže. Obžalovanja vredno je i je spremljalo njihova izvaja- le. da se še vedno nekateri nem-uja 7. živahnim odobravanjem. Ti turji in Nemci za internacijonalei 1 judski govorniki in govorniee so'skrivajo in od tam svojo srečo '►ili kmet Pečnik iz Bistrice pri poskušajo, toda ne bo šlo. Pliberku. Pru*nikova iz Železne' Xaple, Kumrova iz St. Petra naj Za okrožnega zdravnika Vašinjah ter Karnerjeva iz Veli- za velikovško zdravstveno okrož-':ovea. Daljši govor je imela tudi'je je imenovan dr. Karel Zakraj- zastopniea strokovne zveze iz Maribora. Med vsakim govorom je zaigrala slovenska domača godba iz Železne Kaple po en komad. šek iz Maribora. Začasni živinorejski inštruktor v IX. čin. razredu je postal Fran Imam v zalogi Kose narejene po starokrajskem načinu, ki se dajo klepati in brusiti. Cena je $2.50. Pošljite denar z naročilom, po povxetju ne pošiljam. JOHN ORIČAK, K. F. D. 3, Chesanin?, Mich. Btoveoskl edravnik« Bol« Bna ? prihajajo feaiaOM w m krtin, palenje pel 22 oenttff fant. Boksa 50 fmrtorr $11.00 BALKAN IMPORTING GO 91-B Cherry Street Hew York, H. Y. Z naročilom pošljite $3. r naprej. da ni i: ▼ V torek, tie fio t. popoldan. _____ P® nnStl ne delnjon. Pridite Dr. KOLER 638 fB^TsT.^^^ ZASTAVE Resalije in vse društvene potrebščina. Garantirana dela in Ma ge. Izdeluje pa zmernih cenah vaš rojak 1 VICTOR JMEK, 331 6reeve St., C0NEMAU6H, PA. NajgUsngti prati Colombia gramofon. V snloci dU 3&N. iHe ne miljo Prave Vaie la gs aii-v stari kraj-Je daMit prt nas. Cenik m le przri ylawi Co- CONEMAUGE PA Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah "GLAS NARODA' (Glasilo J. S. K. J.) Novice iz vseh delov sveta, o dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov* 72= STANE: Za vse leto - za pol leta - - za mesto New York za vse leto Najmodernejše vrejena TISKARNA Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir itd. Točno in po najnižjih cenah. Slovenic Publishing Company, i 82 CMtlMMt Stmt. New York Cltr. S I