Ljubljana, 13* februarja 1941
Posamezna številka Din 1.«« Štev. 7
Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljeva ul. št. 5/II. nad., telefoni od 81-22 do 31-26 Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 11.—, polletno 22,-eeloletno 44.— dinarjev; za inozemstvo: četrtletno 15.-polletno 30.—, celoletno 60.— dinarjev
Jugoslovanska nacionalna stranka ni ne srbska, ne hrvatska, ne slovenska, temveč jugoslovenska
Važna načelna izvajanja na seji banovinskega strankinega odbora v Ljubljani
V nedeljo se je sestal v dvorani Kazine banovinski odbor Jugoslovenske nacionalne stranke za dravsko banovino. Udeležba je bila polnoštevilna. Seje se je udeležil v imenu osrednjega vodstva stranke njen podpredsednik g. dr. Grga Andjelinovič. Na dnevnem redu seje, ki jo je vodil predsednik odbora g. dr. Janko Rajar, so bila poročila o notranjem in zunanjem političnem položaju in razprava o perečih političnih in gospodarskih vprašanjih. Ob navdušenem odobravanju so bili poslani pozdravni brzojavi predsedniku stranke g. Petru Zivkoviču. podpredsedniku g. Jovu Banjaninu in glavnemu tajniku g. dr. Albertu Kramerju.
Skupno s sejo banovinskega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke je bila tudi seja strankinega mladinskega banovinskega odbora, katerega člani so prav tako prispeli iz vseh slovenskih srezov. V dvorani se je tako zbralo okrog 150 vodilnih političnih delavcev naprednega življa med Slovenci.
Izjave podpredsednika dr. Grge Andjelinoviča
Podpredsednik stranke g. dr. Grga Andjelinovič je pozdravil zborovalce v imenu osrednjega vodstva stranke ter sporočil pozdrave strankinega predsednika g. Petra Živkoviča in podpredsednika g. Jova Banja-nina.
»Borba, ki jo vodite vi v tej banovini, je rekel g. dr. Andjelinovič med drugim, je del velike borbe, ki jo vodi stranka na vsem ju-goslovenskem nacionalnem ozemlju. Jugoslovenska nacionalna stranka je edina jugoslovenska, vsenarodna in vsedržavna stranka. Prav v zdajšnjih časih notranjega preosna-vljanja in težavnega mednarodnega položaja je nujno, da je vsaj eno politično združenje, politična stranka, ki ne vodi ne slovenske, ne hrvatske, ne srbske politike, marveč hrvatsko, slovensko in srbsko, torej jugoslovensko politiko. Mi vemo, da je naša stranka mnogo močnejša, kakor pa to mislijo in trde naši nasprotniki.
Naša stranka ni ne srbska, ne slovenska in ne hrvatska stranka, marveč je jugoslovenska stranka in kot taka tudi gleda na razvoj notranjih političnih razmer in zunanjepolitičnega položaja. Te dni sem se dalje časa mudil v Beogradu in Zagrebu in sedaj več dni v Ljubljani. Imel sem priložnost govoriti z mnogimi ljudmi, z našimi prijatelji in našimi nasprotniki. Prišel sem do prepričanja, da bo naša stranka morala v bližnji bodočnosti znova prevzeti nase veliko breme in odgovornost. Moje globoko prepričanje je, da je stranka, ki jo predstavljamo mi, kljub vsem pogreškam, ki jih je morda storila v načinu postopanja in politiki, nujno potrebna, kar ji določa njene pravice in njeno mesto, v državni politiki. Ne varajmo se! Zelo težaven je položaj, v katerem je Jugoslavija.«
Ko je v nekaj stavkih očrtal mednarodni položaj, posebej še položaj Jugoslavije, je govornik nadaljeval: »V takih prilikah je neogibno potrebno, da se združijo vse nacio-
nalne sile, kakor so združeni vojaki v bataljone in polke brez ozira na svoje politično, versko ali kakršno koli prepričanje. Neogibno je potrebno, da vse, kar hoče to državo, kar to državo iskreno ljubi, podredi svoje plemenske in strankarske koristi velikim državnim in nacionalnim koristim. Mi smo v prvi vrsti nacionalisti in šele potem pripadniki naše Jugoslovenske nacionalne stranke. Mi smo osnovah svojo stranko zato, da služimo državi, ne pa zato, da bi stranka služila sama sebi. Mi kot nacionalna stranka smo vedno pripravljeni, da vse svoje koristi in vse svoje zahteve podredimo velikim koristim države.«
»V našem notranjem političnem življenju,« je nadaljeval g. Andjelinovič, se postavlja vprašanje preosnove države. Mi ne samo nismo nasprotniki preosnove, temveč jo celo zahtevamo tako v gospodarskem kakor v političnem in socialnem pogledu. Toda mi zastopamo stališče, da preosnove ni mogoče izvršiti v nobenem primeru samo na zahtevi ene same stranke, niti ne po izključnih zahtevah Hrvatov, Srbov ali Slovencev. Ne more se iti od banovine k državi, temveč od države k banovini. Edino od države na banovino se lahko prenese vse, kar je potrebno in možno. Tudi mi smo za to, da se uredijo banovine, toda te banovine morajo biti v nekem skladu s splošno državno politiko.«
Dr. Andjelinovič je obravnaval nato razmere v banovini Hrvatski, kjer je Hrvatska seljačka stranka razvila vladavino, ki je v svojem bistvu totalitarna. Slične so razmere v Sloveniji in v srbskih delih države. V času, ko je potrebno sodelovanje vseh skupin, pa so totalitarne vladavine nemogoče, ker izključujejo vsako sodelovanie z drugimi skupinami. Prav pri preosnovi države, ki naj v pravilnem razmerju spravi v sklad koristi Srbov, Hrvatov in Slovencev in koristi države, pa morajo sodelovati vsi in morajo pri tem podrediti svoje posebne koristi velikim državnim koristim.
Na koncu svojih izvajanj je dr. Andjelinovič poudaril: »Mi smo pripravljeni po svojem programu in svoji miselnosti sodelovati pri reševanju vseh državnih vprašanj. Zamišljamo pa si to sodelovanje kot samostojna in neodvisna organizacija s svojim programom. Poznamo svojo pot in pripravljeni smo se odzvati klicu domovine. Tako delovanje pa je možno samo na osnovi popolne enakopravnosti vseh skupin in strank in da ni nobenega narodnega vodstva, kateremu bi se mogli podrediti, če v njem nismo zastopani. V kroni gledamo onega čini tel j a, ki more vse te notranje razmere zadovoljivo urediti. Mi nismo stranka, ki bi, vodila drugačno politiko, kadar je v vladi, in drugačno, kadar je v opoziciji.«
Politično poročilo Ivana Puclja
Izvajanja dr. Andjelinoviča so bila od vseh navzočih sprejeta z dolgotrajnim živahnim odobravanjem. Za njim je podal poli-
tično poročilo minister g. Ivan Pucelj, ki so ga člani obeh banovinskih odborov sprejeli S počastitvami. Na kratko je orisal razvoj na?« še notranje politike od onega dne v decembru 1. 1934, ko je vlada prešla iz rok Jugoslovenske nacionalne stranke v druge roka, pa do najnovejšega časa. V nadaljnjih izvajanjih je med drugim dejal:
»Prav žal mi je, da ne moremo slišati tudi dr. Kramerja. Sporočam vam njegove prijateljske pozdrave. Ponovno sva govorila O vseh važnih zadevah, ki so na dnevnem redu, in moja izvajanja bodo v vseh bistvenih točkah plod najinega skupnega razmišljanja in najinega enakega gledanja na dogodke in. še posebej na naloge, pred katere smo postavljeni.
O pomenu nedeljskih izvajanj ministra g. dr. Kulovca si nisva čisto najasnem, kakor menda tudi vi ne. Njih objava je bila različna v različnih listih. Objavil jih je »Slovenski dom« po svoje, »Politika« in »Slovenec« pa spet po svoje. Ko smo čitali potem o njih uvodnik v »Slovencu«, smo dobili vtis, da smatrajo neki ljudje besede g. dr. Kukovca le kot poziv vsem naprednim ljudem, naj se čisto vdajo volji Jugoslovenske radikalskg zajedniee, pa bo nastopilo pomirjenje. Počakati moramo torej, da se na strani Jugoslovenske radikalske zajedniee razčistijo pojmi in da pride jasno do javnega izraza, kaj j« minister g. dr. Kulovec prav za prav hotel povedati.	,
ZA OSREDOTOČENJE VSEH TVORNIH Sit
Kdor zahteva, da se naj v zdajšnjem času vse narodne sile posvetijo velikim vpra-šanjem našega naroda in Jugoslavije, izraža le željo, ki jo gotovo goji velikanska večina naroda. Mi smo že od nastanka evropske krize dalje na naših sestankih in v naprednem časopisju naglašali potrebo vseh osredotočenj tvornih sil v državi. Vodstvo naše stranke je v Beogradu izrecno opozorilo svoje somišljenike, da se morajo ožje strankarske koristi povsod umakniti splošnim narodnim in državnim koristim.
Z napredne strani je bilo izven političnega, okvira storjeno pri nas doma celo več poskusov, da se narodne sile složno zbero zlasti pri narodnoobrambnem delu. Spominjamo sa svoječasnega predloga za izjavo obrambne vzajemnosti vseh kulturnih časopisov, ki je izšel iz vrst okoli časopisa »Misel in delo«. V živem spominu je še poskus ustanovitve skupnih narodnih odborov, ki je bil v šin> kih vrstah naroda brez razlike strank sprejet z navdušenjem. Obveščen sem celo o pobudi naprednega akademskega starešinskega združenja, da se najde s starešinskim združenjem, drugega tabora nekaka možnost za prijateljsko izmenjavo misli in stvaren pogovor o glavnih narodnih vprašanjih.
Vsi ti koraki so ostali brez uspeha, ne po krivdi naprednih ljudi. Tudi nam razmere doslej niso dopuščale v dovolj ni meri izvajati pravilno vlogo opozicije, katere javna kritika je nujno potrebna za zdravo državno politi ko zlasti v času, ko nimamo narodne skupščine. Naša stranka se je vedno zavedala, da
Spe Slovani naročniki Domovine
Četrtina naših naročnikov je v mesecu januarju plačala polletno naročnino za letos, medtem ko se še tri četrtine našemu vabilu niso odzvale. Prosimo tudi te, da plačajo naročnino zdaj v februarju, ker nam je njihovo odlašanje zelo neprijetno in nam povzroča tudi mnogo novega dela.
Naročnina znaša letos v tuzemstvu celoletno 44.— Din, polletno 22.— din, četrtletno 11.— Din, za Inozemstvo pa celoletno 60.— Din ali polletno 30.— Din.
Tudi pozivamo še enkrat zamudnike, ki dolgujejo še za lansko leto, da poravnajo brez odloga svoj dolg na naročnini, ker bi bili drugače primorani jim list ustaviti in dolžni znesek po pismonoši Izterjati.
Uprava »DOMOVINE"
je tvorno politično združenje in da mora tudi v opoziciji biti njegova vloga vedno tvorna.
BREZ NAPREDNIH LJUDI NE GRE
Zgodovinska resnica je, da si brez naprednih, svobodoljubnih ljudi ni mogoče zamisliti napredek našega ljudstva. Tega naši politični nasprotniki mnogokrat niso hoteli priznati Mnogi so se celo vdajali upanju, da bo mogoče napredni živelj čisto uničiti in zatreti in naše politično združenje izločiti kot čini-telja narodnega razvoja. Takih poskusov se je izjalovilo več že v preteklosti, a tudi v dobi zdajšnjega totalitarizma se niso posrečili. Pač pa so bile mnogim našim ljudem prisade j ane hude škode, ponižanja in preganjanja, a vse to ni zlomilo našega duha in ni uničilo našega dela. Pa tudi ne naše volje, naše sanozavesti in našega prepričanja, da se napredni činitelj ne da trajno izločiti iz našega narodnega življenja brez največje Škode za narod in državo in da so vrednote razumniškega, nravnostnega in osebnega Enačaja, ki jih vsebuje napredni živelj, nepogrešljive zlasti v trenutku, ko se postavlja Vprašanje bodoče usode našega naroda.
ZA POLITIČNO RAVNOVESJE MED STRANKAMI
Naš nrrod in naša država stojita danes pred problemi, ki se ne dajo rešiti s strankarskimi vladavinami. Pri tem ni najvažnejše, kako je sestavljena trenutna vlada, bi-■tveno pa je, da zavlada politično ravnovesje, v katerem se politične sile medsebojno dopolnjujejo, ne pa uničujejo. Ali in kako brani država svojo svobodo in neodvisnost, ni vprašanje strankarske odločitve, temveč volje vsega naroda. Preosnova države ni rešljiva s strankarskimi sklepi, temveč le v sporazumu vseh činiteljev, ki igrajo soodločilno Vlogo v narodnem življenju in so šele v svoji skupnosti nositelji narodove volje. Ko bo letos prevzel naš kralj oblast, ga bo moral obdajati ves narod in ne le nekatere stranke. Ustavno vprašanje bo letos ena najvažnejših nalog naše državne politike. Brez sodelovanja vseh političnih činiteljev se to vprašanje sploh ne da pravilno urediti in rešiti.
PROTI RAZDIRALNIM SILAM
Mislimo, da so si vsi trezni ljudje v državi Bložni v tem, da je treba izločiti razdiralne sile, pa naj se pojavijo od katere koli strani. Zavedati pa se moramo, da ni vse komunist, kar nekoliko odločneje misli. Daleč tja v vr-jte ki se oprijemljejo le starega, so že prodrla spoznanja o nevzdržnosti starega družabnega reda in o potrebi, da se poiščejo nove osnove za naše socialno in gospodarsko življenje v pogumni in plodni vskladitvi dela in v podreditvi osebnih koristi koristim skupnosti in socialne pravičnosti.
Proti onim, ki jim je glavni smoter le podiranje in uničevanje nravnih vrednot, ki si jih je narod ustvaril, pa so umestni in potrebni odločni ukrepi. Proti njihovim naukom, njihovim hujskajočim besedam je treba postaviti smotrno 'delo za povzdigo gospodarskega in socialnega stanja našega ljudstva, skrb za delo in kruh in načrtno nacionalno in državno vzgojo v duhu one misli, ki nas je osvobodila in privedla pod krov naše Jugoslavije.
PREOSNOVA DRŽAVE JE POTREBNA
S 26. avgustom 1. 1939. je naša država krenila v svoji notranji ureditvi na nova pota. Mi smo mišljenja, da tu ni več povratka v
stare razmere, in smo prepričani, da je kljub mnogim nedostatkom, ki so se od takrat pokazali, ustanovitev banovine Hrvatske stvaren začetek nove ureditve odnošajev med posameznimi deli naše skupne domovine. V okviru varovanja najvišjih državnih koristi, ki jamčijo Jugoslaviji ne le popolno edinstvo na zunaj, temveč tudi skladnost njenega notranjega gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja, smo odkriti zagovorniki izgraditve najširših samouprav, ki bodo dale posameznim banovinam, med njimi tudi slovenski, možnost samoraslega razmaha. Za to misel je naša stranka tudi v Sloveniji v odločilnem času zastavila svoje sile in je ob strani Hrvatov in Srbov doprinesla v zgodovinskih volittvah L 1938. hude žrtve. Izid teh volitev je imel za neposredno posledico zlom Stojadinovičeve vladavine, ki je predstavljal zadnji poskus onemogočenja narodnega sporazuma.
Nemogoče se nam tudi zdi, da bi ureditev samouprave mogla biti delo katere koli strankarske pisarne in da se ne bi čula in upoštevala tudi naša beseda. Le tisti, ki sebično misli le nase, kadar govori o samoupravi, bo smatral, da je dovolj, ako se čuje samo njegov glas in upošteva samo njegova želja. Take samouprave, sestavljene po enostranskem kopitu, bi bile samo začetek novih hudih bojev, ki bi mogli resno ogrožati uspeh, katerega si vsi želimo.
NOTRANJE POMIRJENJE
Mi smo iskreni zagovorniki notranjega po-mirjenja. Pripravljeni smo povsod, kjer gre za velika in važna vprašanja, sodelovati z vsakomur, ki je z nami istih misli, da smo namreč Slovenci, Hrvati in Srbi postavljeni pred eno največjo dolžnost: očuvati in urediti svoj skupni dom. Tako sodelovanje je mogoče le na podlagi načelne enakopravnosti in nikakor ne na osnovi podrejenosti. Kot opozicija zahtevamo predvsem svobodo kritike. Zavedamo se, da je danes bolj kakor kdaj potrebno, da je kritika tvorna. Obžalujemo poskuse, kakršne smo ponovno doživeli in še nedavno spet občutili v nekem beograjskem listu, da se namreč razglašajo ljudje iz skupine, ki drugače mislijo, za narodne izkore-ninjence in nevarne škodljivce narodnega obstoja. Pomirjenje zahteva ureditev medsebojnih odnošajev na podlagi medsebojnega spoštovanja.
Nesporno je pravilno, da pride pobuda, kako naj se doseže pomirjenje, od one strani, ki nosi danes vso odgovornost za javne razmere v Sloveniji. Seveda pobuda ne more biti samo v besedah in v pozivih, temveč se mora pokazati z dejanji, ako naj bo resna in ako naj bo stvaren začetek novega razvoja.
SODELOVANJE NAPREDNIH POLITIČNIH SIL
Zavedamo se svoje odgovornosti v tem trenutku. Ta odgovornost je tem večja, ker je danes Jugoslovenska nacionalna stranka nesporno edina zgrajena in po vsej naši banovini, razprdstrta organizacija naprednih političnih sil. To nam nalaga dolžnost, da govorimo ne le za sebe, temveč za napredni politični živelj v Sloveniji sploh. Z naše strani je bila že ponovno podana pobuda za dosego delovne skupnosti naprednih ljudi v Sloveniji, pri čemer smo zmerom voljni ravnati se po geslu, da je treba lastne strankarske posebne koristi zapostavljati skupnim koristim. Kaže, da je zdaj z akcijo naše mladine za ustvaritev
napredne delovne skupnosti storjen važen korak naprej. iM to akcijo pozdravljamo in le želimo, da bi se v delu skoro pokazali prvi njeni sadovi. Radi bomo podpirali stremljenja naše mladine in ji pomagali, kar bomo največ mogli.
Nas vodi vroča želja, da s svoje strani do-prinesemo, kar moremo, za okrepitev našega naroda in naše države. Razvoj dogodkov nas je potrdil v naši globoki veri v jugoslo-vensko misel, katere jedro je usodna povezanost Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zvesti smo načelom svoje stranke, ki združuje v duhu enakopravnosti in bratstva Srbe, Hrvate in Slovence, in je vsa posvečena misli velike in močne Jugoslavije.
Če smo za politiko pomirjenja, vršimo 3 tem tudi eno izmed svojih prvih dolžnosti kot člani Jugoslovenske nacionalne stranke, katere vzor je složen, silen, samozavesten narod, krepko združen pod svojim kraljem in v trdno sklenjeni fronti razvrščen za svojo narodno vojsko in s svojo politiko odločen očuvati za vsako ceno svojo svobodo in svojo neodvisnost.«
Po razpravi soglasno sprejeta resolucija
Zborovalci so z napetim zanimanjem sledili izvajanjem g. Puclja in ponovno prekinjali s pritrjevanjem.
Sledila so še poročila g. Milana Mravljeta o političnih prilikah v Sloveniji, g. inž. Jožeta Rusa o delu nacionalne mladine, zlasti o njenih uspešnih prizadevanjih za ustvaritev delovne skupnosti napredne mladine, in g. dr. Branka Vrčona o zunanjepolitičnem položaju. Tajnik banovinske organizacije g. dr. Marjan Zajec je nato prečital predlog resolucije, o katerem se je razvila živahna razprava. Na koncu je bila predlagana resolucija soglasno sprejeta, nato pa je predsednik g. dr. Rajar zaključil pomembno skupno sejo banovinskih odborov JNS in OJNS
Resolucija obravnava v več poglavjih vs* pereča politična, gospodarska in socialna vprašanja, na koncu pa pravi:
Banovinski odbor Jugoslovenske nacionalne stranke naroča svojim zastopnikom v vodstvu stranke, da zastavijo vse sile za to, da Jugoslovenska nacionalna stranka sodeluje pri združevanju ustvarjajočih sil na vsem državnem ozemlju za obrambo naroda in države v zdajšnjih razburkanih dneh.
Banovinski odbor je z odobravanjem vzel na znanje poročila o delu banovinskega odbora omladine Jugoslovenske nacionalna stranke, zlasti o prizadevanjih za strnitev vseh naprednih sil v. Sloveniji, ki so rodila že razveseljive sadove. . . ,
Banovinski odbor v celoti odobrava do-zdajšnjo politiko vodstva stranke in predsedstva banovinskega odbora, kateremu zagotavlja svojo pomoč pri nadaljnjem delu in ga pooblašča, da pri reševanju vseh političnih vprašanj,,ki se bodo pojavila, postopa, kakor bo smatralo za primerno, varujoč pri tem načela strankinega programa in v ozki povezanosti z vodstvom stranke v Beogradu.
X Novi ameriški veleposlanik v Londonu
je John Gilbert Wynant. Wynant je bil pred leti ravnatelj Mednarodnega delovnega urada v Ženevi. Kot tak si je pridobil, yelikq naklonjenost angleških socialisto v. Wynant j a osebni Rooseveltov prijatelj. Šteje 52 let. V zadni svetovni vojni je bil spočetka navaden vojak v ameriški vojski. Ob koncu vojne j* napredoval za poveljnika skupine letalskih opazovalcev. Kakor sodijo <v Ameriki, je bil Wynant posrečeno zbran za veleposlaniško mesto v Angliji in bo v polni meri izpolnil svojo nalogo, ki je posebno težavna spričo Rooševeltove odločitve, da podpre Anglijo z vsem vojnim materialom.
X V Grčiij ni bilo demonstracij. Grška vlada odločno zavrača trditve italijanskega tiska o tem, da bi bilo v Atenah prišlo do demonstracij proti vojni in da je bilo pri teh demonstracijah ubito nekaj žensk in otrok. Grška vlada pravi, da so edine ženske in otroci, ki so bili doslej ubiti v Grčiji, tisti, ki so poštah žrtve letalskih napadov na grška mesta.

pregle

Pred dnevi je bil
razrešen minister za pravosodje dr. Lazar Markovič in je bil na njegovo mesto imenovan dr. Mi-hajio Konstatinovič. Nenadna razrešitev ministra pravde dr. Lazarja Marko viča je izzvala v javnosti precejšnjo pozornost. Ob imenovanju za ministra je bil dr. Markovič član glavnega odbora Narodnoradikalne stranke, ki ga je nato brisala iz svojih vrst. Minister dr. Markovič pa tega ukrepa ni priznaval, češ da člani glavnega odbora z g. Mišo Trifuno-vičem vred niso upravičeni, da odločujejo o njegovem članstvu. Kmalu nato je začel g. dr. Markovič posebno akcijo »za zbiranje radikalov« z zatrjevanjem, da priznava šefa Narodnoradikalne stranke g. Aco Stanojeviča je dr. Markovič ustanavljal svoje posebne ra-dikalske odbore. Toda nade, da mu bo uspelo osamiti glavni odbor Narodnoradikalne stranke za sodelovanje v vladi in preko tega za izmirjenje, odnosno za združitev z Jugo-slovensko radikalno zajednico, se niso uresničile.
Italijanski listi so pisali o dveletnici jugo-slovenske Cvetkovičeve vlade in naglašali,
da je predsednik Cvetkovič večkrat pokazal prijateljska čustva do Italije
in da je v tem treba videti poroštvo za nadaljevanje dobrega razmerja med obema državama.
Pred dnevi je madžarski ministrski predsednik grof Teleki podal v poslanski zbornici namesto umrlega zunanjega ministra grofa Csakyja daljše poročilo
o pogodbi večnega miru in trajnega prijateljstva med Madžarsko in Jugoslavijo, ki je bila podpisana v Beogradu 12. decembra lani in ki je bila zdaj predložena madžarskemu parlamentu v potrditev. Grof Teleki je ob tej priliki izjavil med drugim: »Sledovi ma-džarsko-jUgoslovenskega prijateljstva segajo leta nazaj. Zmerom so bile simpatije med hrabrimi narodi, ki sestavljajo jugosloven-sko in madžarsko d^avo. Često so se skupno borili in nekaj časa celo skupaj živeli v isti državni tvorbi. Četudi so se .drug proti drugemu tudi borili, so se vendar vselej med seboj visoko spoštovali. Zato je b;lo zgodovinsko utemeljeno, kar je iziavil naš pokoi-ni zunanji minister grof Czaky: »Ta pogodba je le zunanii izraz vezi, ki so med obema narodoma že brez tega oHstoiale. Zato se bo izkazala za dobro in trajno.«
Nedavno zvečer je
o afriških zmagah govoril no radiu angleški ministrski predsednik Churchill Izvajal je med drugim: Zdaj je naš položaj mnogo boljši, kakor bi si kdorkoli izmed nas še pred nekaj meseci usojal napovedovati Vse doslej smo izdržali vse napade-obeh diktatorjev proti nam. Po hudih porazih svojega letalstva v zgodnji jeseni je sovražnik opustil načrte za vdor v Anglijo, čeprav bi mu bil ta vdor nujno potreben in čeprav je delal zanj velike priprave. Nato je poskusil sovražnik zlomiti duha angleškega naroda z napadi na angleška mesta. Ves svet pa se je moral prepričati, da se ta načrt ne samo ni posrečil, temveč da je angleški narod danes odločnejSi kakor kdajkoli prej. Ves imperji nam pomaga v čedalje večji meri. V oktobru je Italija brez povoda napadla Grčijo. Grčija se je branila sama s svojo junaško vojsko. Naša generala Wavell in Wilson, ki sta imela nalogo, da branita Egipt in Suez, sta bila tedaj pred hudo preizkušnjo. Toda poslali smo svoji vojski na Bližnem vzhodu zelo močna ojačenja v moštvu in materialu. Tudi veliko število vojaštva iz Indije, Avstralije in Nove Zelandije je prišlo. S tem se je začel zmagoviti pohod v Libijo, ki bo zlomil italijanski imperij v Afriki.
V osmih tednih je naša vojska napredovala nad 400 milj daleč in vsa italijanska vojska v Vzhodni Libiji, ki je štela nad 150.000 mož, je uničena ali zajeta. Vsa Cirenaika, velika skoro kakor Anglija in Walles skupaj, je osvojena. Beduini, ki so bili nad 30 let pod
italijanskih gospodstvom, so osvobojeni. Egipt in Suez sta zavarovana. Pristanišče, oporišče in letališče v Bengaziju so strateškega pomena, ki bo še imel velike posledice za vso vojno v Vzhodnem Sredozemlju. Seveda vsi ti uspehi ne bi bili možni, če ne bi sodelovala tudi letalstvo in sredozemska vojna mornarica. Angleške in indijske čete pode zda.1 sovražnika in brez zastoja prodirajo v Eritrejo. Kakor je znano, so druge angleške čete z za-pada vdrle v Abesinijo, iz Kenije pa se že oblikuje deloVanje čet in sil južnoafriške vojske, ki jo je organiziral predsednik Smuts.
Ko se medtem ugodno razvijajo dogodki, je nadaljeval Churchill, sem prepričan,
da lahko z zaupanjem gledamo v našo moč, saj nam tudi iz Amerike prihaja val prijateljstva in dobre volje, kar nam bo prav gotovo v dostojno pomoč. Američani in sicer najbolj izbrani med njimi so nam prišli na pomoč. Posamezniki so nas obiskali in tako na licu mesta lahko ugotovili, kako bi nam Amerika mogla najbolje in najhitreje pomagati. Moramo se jasno zavedati, da bo vojna kmalu prešla v izredno hudo borbo. Kolikor bo ameriška pomoč ustrezala, toliko se bodo vsi ti dogodki razvijali tako, da bo naše letalstvo močnejše, da bomo narod, ki je najbolj oborožen in da se bo tudi naša vojska na vzhodu znatno okrepila.
Churchill je govoril nato
o napadu na Malto, ki je bil izveden pred štirinajstiim dnevi. Nemška letala so s Sicilije poškodovala našo novo nosilko letal »Illustrious« in ko se je ta vojna ladja umaknila v pristanišče na Malti, so jo še bolj silovito napadli z namenom, da bi jo uničili. Toda nemška letala so naletela na močan odpor našega protiletalskega topništva in tak položaj se je nadaljeval dva do tri dni in je sovražnik od 150 letal, ki jih je uporabljal v borbi, izgubil v zraku 50, ostalih 40 pa je bilo uničenimi na oporiščih, ki so v Italiji. Dasi je bila omenjena angleška nosilka letal hudo poškodovana, se nemška letala niso več pojavljala. Kar pa se tiče »Illustriousa«, je bil ta v ladjedelnici na Malti toliko popravljen, da je lahko sam odplul v Aleksandrijo.
Nam niso prav nič potrebne pogumne vojske, ki se ustanavljajo povsod v Ameriki, je naglasil Churchill,
temveč so nam kar najbolj hitro potrebne čim večje količine municije, letal in orožja. Prav tako nam bo potrebna v letu 1942. velika količina trgovinskega brodovja, in sicer mnogo več, kakor ga mi sami lahko zgradimo, če bomo hoteli ohraniti in razširiti naše bojišče na zapadu in na vzhodu. Vsa ta dejstva naš sovražnik prav dobro pozna in zato moramo pričakovati, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da nam uniči naše brodovje, da bi tako zmanjšal obseg ameriških pošiljk
John Dill, naš glavni vojaški svetovalec in naš načelnik glavnega generalnega štaba, je dalje izvajal Churchill, je objavil sporočilo, da je sovražnik vsekakor v sredini strateških, gospodarskih in političnih težav v Evropi in da bo zato prisiljen prav kmalu izvesti napad na naše otočje. Seveda smo vse pripravili in smo zdaj mnogo močnejši, kakor smo bili poprej. Naše brodovje je povečano, naši letalski oddelki so številni in v zraku smo zdaj mnogo močnejši, kakor smo. bili kdajkoli poprej. Naša vojska je številnejša, gibčnejša in bolj pripravljena, kakor pa je bila v septembru preteklega leta. Čisto zaupamo v našega glavnega poveljnika generala Broocka in v druge naše generale, ki so sposobni in je bila njihova sposobnost že preizkušena. Štiri milijone angleških vojakov, ki imajo v svojih rokah orožje za obrambo, preveva odločitev, da zmagajo ali umrejo. Ni lahko vojaško delo zavzeti tak otok, kakor je Velika Britanija. Sovražnik je v pretekli jeseni skušal vdreti v Anglijo in je zlasti računal s tem, da se bomo po porazu Francije tudi mi vdali. Toda
' t:,S; .v- ^
mi se nismo vdali in tedaj je moral sovražnik misliti na nekaj drugega. Zdajšni vdor bo večji in bo izveden z mnogo večjo količino vojnega gradiva in orožja. V teh zimskih mesecih je sovražnik vse proučil in vse preizkusil in zato moramo biti pripravljeni. Biti moramo praktični in misliti moramo tudi na to, da bo najbrž prišlo do napada s padalci, da bo prišlo do napada s plini in da lahko pride do napada tudi s posebnimi majhnimi motornimi čolni.
Konec govora je Churchill naslovil na Roo-sevelta in rekel: Mi ne bomo pokleknili in tudi ne bomo omahovali ter se ne bomo utrudili. Niti nenadni udar, niti bliskovita vojna, niti dolgotrajni napori nas ne bodo izčrpali. Dajte nam orožje in mi bomo svoje delo opravili.
Te dni je govoril po radiu poveljnik angleške pomožne vojske general Eastwood. Dejal je,
da je grožnja nemškega vpada v Anglijo zelo resna in nevarna, a da ni dvoma, da bo vpad preprečen.
General Eastwood je pozval dva milijona vojakov pomožne vojske (domače garde), naj bodo v pripravljenosti ter naj store v primeru napada svojo dolžnost. Vsak član domače garde, je dejal, mora braniti tisto postojanko, ki mu bo poverjena, do zadnjega da zadrži sovražnika. Vsak mora biti pri tem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Člani domače garde bodo v primeru sovražnega napada imeli veliko prednost pred sovražnikom, ker natančno poznajo krajevne prilike. Pozval je tudi angleške žene, naj vplivajo na svoje može, da bodo v primeru sovražnega napada storili svojo dolžnost. V zadnjih mesecih, je dejal Easlwood, so morali Angleži doprinesti velike žrtve. Take žrtve bodo potrebne tudi še nadalje. V poljski oddaji angleškega radia je nedavno govoril poljski ministrski predsednik general Sikorski. O možnosti poskusa nemškega vdora v Anglijo je dejal, da je obramba Anglije toliko močna, da lahko vsak tak poskus odbije.	....
Po šestdnevni razpravi je ameriška repre-. zentančna zbornica	•>•. • ž1'
sprejela zakon o pomoči Angliji z 260 glasovi proti 165. Zdaj. bo ta zakon predložen ameriškemu senatu. V Ameriki menijo, da bo razprava v senatu trajala prer. cej dolgo, vsaj tri tedne.	■,-■;
Agencija United Press pravi,
da pomeni odstop bolgarskega kmetijskega ministra Bagrjanova občutno zmanjšanje nemškega vpliva v Bolgariji,
zaradi česar si bo Nemčija gotovo s primernimi ukrepi skušal še naprej zagotoviti T Bolgariji tak položaj, kakor ga je imela doslej, kb je ni ene težnje zagovarjal Bagr-janov.
Časopisje poroča, da je
glavni tajnik sovjetskega zunanjega ministrstva Soboljev prispel v Bolgarijo.	„	;
O namenu njegovega obiska ni mogoče dobiti pojasnil ne v Moskvi in ne v Sofiji. Kakor znano se je Soboljev že pred meseci mudil v Sofiji.	i
Turški list »Jeni Sabah«, ki velja za tolmača vladne politike, objavlja članek, v katerem s prstom
kaže na Bolgarijo kot tisto južnovzhod-no državo, od katere je odvisen nadaljnji položaj vsega južnoevropskega prostora.	tvoX»
List pravi, da je Bolgarija zaradi tega, ker nikdar ni hotelasodelovati s svojimi sosedami, danes prišla^v položaj da sploh ne more več sama odločevati o svoji usodi, marveč je povsem pod'tujim vplivom. V zadnjem času, naglasa list, so se širile po Evropi govorice, da je bil že dosežen sporazum med Turčijo in Nemčijo, po katerem bi turška vlada ne ukrenila ničesar, če bi Nemčija smatrala za potrebno, da pošlje svojo vojsko v Bolgarijo. List pripominja, da so te govorice neresnične. Takšnega sporazuma v turški vladi nikdo ne pozna. Turčija še vedno vztraja pri svoji do-zdajšnji nevtralni politiki, toda njena nevtralnost ima določene meje. Kakor hitro bi se v Bolgariji spremenila nqtranji in zunanji položaj, tako da bi bila Turčija ogrožena, bo Turčija sprožila svojo, obrambno silo in bo šla nemudoma v vojno. Na koncu pripominja list, da bi bilo pametno, če bi se bila Bolgarija pogodbeno oslonila na Turčijo. Toda ker ni tako, mora računati Turčija edinole sama s seboj in ve, kaj bo morala storiti v obrambo svoje samostojnosti.
Pred dnevi je imel klub poslancev bolgarske vladne večine sejo, na kateri je zunanji minister Popov podal poročilo o zunanjepolitičnem položaju. Minister,iPopov je ipoudaril,
da so odnosa ji Bolgarije s sosedi dobri' in da temelje na doseženih sporazumih.
Glede Turčije je dejal, da so tudi 7. njo od-nošaji prijateljski,' ter smatra,'da vojska, ki jo ima Turčija zbrano p^ meji, nima napadalnih, temveč samo obrambne namene. Tudi bolgarska vojska, kivje na bolgarsko-tur-ški mejj, ima isti smoter. Bolgarija-je za ohranitev miru, je rekel, in v zdajšnjo vojno ne bo posegla. Bolgarija' se bo sama branila, če bi jo kdor koli napadel'., Po seji je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da so narod-
F. Gobey: *
' ni poslanci sprejeli poročilo zunanjega mi-; nistra Popova s posebnim zadovoljstvom. Iz Bukarešte poročajo,
da angleška vlada prekinja državniške odnošaje z Rumunijo. Člani angleškega poslaništva v Bukarešti in drugi angleški državljani, ki jih je bilo še okoli 200 v Rumuniji, so dobili nalog, naj,za-puste državo in potujejo v Turčijo. Baje bo i Anglija Rumuniji napovedala tudi vojno, da Si bo tako pridobila pravico za letalske napade na rumunske petrolejske vrelce, ki so zdaj že čisto pod nemškim nadzorstvom. Raz->logi za prekinitev odnošajev so v tem, da se je Rumunija čisto prepustila Nemčiji za njeno vojaško oporišče.
United Press poroča iz Berlina: V svojem govoru je Hitlerjev namestnik Rudolf Hess te dni	"	.■
napovedal vdor v Anglijo, ter dejal, da je Anglija zato stopila v vojno, da bi prekrižala Hitlerjeve načrte o obnovitvi Evrope. Tega pa da ne bo dosegla. Meč nemške vojske noč in dan visi nad Anglijo. Največji vojni stroj vseh časov, to je nemški, je pripravljen, je rekel Rudolf Hess, ir>j bo v kratkem zadal končni udarec.
Kakor objavlja službena francoska agencija, je podal zunanji minister Petainove vlade Flandin ostavko. Maršal Petain je ostavko sprejel ter imenoval	.[
za zunanjega ministra admirala Dar-lana, ki bo obenem zavzemal položaj podpredsednika vlade in bo poleg zunanjega ministrstva vodil tudi še nadalje ministrstvo vojne mornarice. Kolikor se je moglo izvedeti, je Laval odklonil • vstop v vlado maršala Petaina, v kateri bi , poslal minister brez portfelja in član izvršnega odbora vlade. Laval je zdaj. ko ni postal, spet zunanji minister, prekipil stike z Petainom. Kakor poročajo iz "Vichvja, je Pe-> tain s pqsebnim ustavnim aktom Imenoval admirala D,arlana za svojega namestnika in naslednika, 'Je bi sam kot državni poglavar in predsednik vlade ne mogel izvrševali svojih, funkcij,' {	[ Gaulleova agencija javlja: a Če -bi Nemčija zaradi Petainove odklo-q nitve ostreje nastopila proti Franciji in , >fr zasedla svobodno Francijo, bi se v te, francoski Afriki ustanovila nova t vlada, •ki se ne bi držala določil premirja in odkrito stopila na stran nemških nasprotnikov.
A». -r ..h t ....
Japonska vlada je v proračunskem odboru
predložila številke izrednih vojnih stroškov v zadnjih letih. Iz teh navedb izhaja,
da je vojna na Kitajskem Japonce veljala 17 in pol milijarde jenov( kar znaša približno 180 milijard dinarjev ali 12 krat več kakor enoletni državni proračun v Jugoslaviji. Ker vojna še ni končana, si lahko predstavljamo, kako strahotni še bodo stroški.
Ameriška vest iz Sofije pravi: Angleški poslanik Rendell je obvestil bolgarsko vlado.
da bodo angleški bombniki bombardirali bolgarske vojaške zgradbe, *e dovoli Bolgarija nemški vojski prehod 1. preko svojega ozemlja proti Grčiji ali Turčiji! Ameriški ja, ^flkleSki listi trdijo, da prihajajo nemški vojaki v civil nih oblekah v čedalje večjem številu v Bolgarijo in da so bolgarska letališča že čis.o pod nemško upravo Nemške vesti pa zaniku-jejo, da je v Bolgariji nemško vojaštvo. Londonski listi, ki se mnogo pečajo z vprašanjem Bolgarije, poročajo, da so zastopniki vseh Dol garskih opozicijskih skupin terjali od ministrskega predsednika Filova, naj se Bolgarija na noben način ne zaplete .v vojno. Filov jih je skušal pomiriti, vendar ni dal -razločnih pojasnil o bolgarski politiki. Zagotavljal pa je,, da Bolgarija ne bo napravila nobenega napadalnega koraka proti kateri .koli svoji sosedi.
Po vesteh iz Čungkinga	^
se je velika japonska ofenzivi v južni Kitajski končala z velik:m porazom Japoncev.	.„ Baje so Japonci pustili na bojišču 30.000 ranjenih in-mr$yih,in so Kitajci zajeli.velikan-skifvojni plen. ,r.Jil >. , s , ,. y Angleška admiraliteta je javila, v h, ; "f da je angleška vojna mornarica v ne-deljo zjutraj obstreljevala" italijansko v pristanišče Genovo. ' jm Poročilo pravi, da je v nedeljo zjutraj pred zoro angleško vojno brodovje iz zapadnega Sredozemlja .'pod vodstvom admirala Som-merwella zaplula v Genovski zstliviniizvecU lo napad na Genovo. Nad"300 ton tažkih granat je bilo'z vojnih ladij' izstreljeno na Genovo. Predvsem so bile bbmbardinne velike ' tvornice električnega ^Baterialaf'" Ansaldo. TVdrnice so bile pdnovno "teadete imso nastali v&Kki požari- Nadalje $e bila. ponovno ža-deta glavna genovska elektrarna,4ki zalaga , z Električnim tokom pristanišče iri- železnice okoli Genove. Tudi tu so.nastali požari. Gra-
31
Nointel je bežno pogledal nesrečnega Cro-zona, ki je zlezel \ftdve<gubi,*fkakor bi mu bil nekdo naložil strašno težiko bremen Berta je ihtela. .-i	■
»Zame ni op r a višala^ je nadaljevala umirajoča žena. »Moj mož se je mučil po morju, samo da bi me napravil premožno in srečno. Bog ve, da ga nisem pagovarjala, naj 'odide na svoje zadnje potovanje. Vse skupaj je bilo: samo slučaj in moja slabost... Nisem vedela, kako naj se ubranim strasti... Padla sem v mreže zapeljivca... On je že mrtev, jaz pa zdaj umiram .. .cNe želim si več življenja, toda preden umrem in stopim pred božjo sodbo, bi hotelavpopraviti, kar je še mogoče. Prosim moža, naj mi dovoli, da'.i vpričo njega povem TOPSčresnico ... Deklica, ki je o njej Berta rekla, da a« njena,, je v:; resnici moja. Berta mi ,je s svojo plemenito lažjo rešila življenje ... Otrok ie nedolžen Prosim svojega moža iftUi&ti zanj,. «
Crozon je prikimal, žena pa se mu je bolnim pogledom zahv^ila in nadaljevala:
»Hotela sem živeti, bi popravila zlo, ki sem ga prizadejala svojim dragim* Hotela sem biti sužnja vas vseb ... Toda bog je drugače odločiL Moji'"trenutki,so šteti..., Hvala bogu, da mi je pustil vsaj toliko časa, da se skesam in vrnem svoji .pestri čast. Sodnika , ni tu, toda njegov nečak naj. mu rece. da sem na smrtni postelji prisegla, da je ,žla Berta samo zaradi tega v operp, da bi rešila moja pisma, potem pa je šla k dojilji, kjer je b;ia ie tudi ob uri, fco je neka druga oseba umo-
na plesu
--t	'< U	4»
rila Julijo Orcivalovo .. . Pravica jo bo že našja,, toda, kd« to. Be*tqfhrani) prpti obre-.kovalcem?« .	r ot,,t ! n	r
»Jaz, če ho hotela postati moja žena,« je
> rekol Gaston,., , ,	.....
I »Zjd&j la^ko mirno zaprem oči...« o
( »Vaša h£i bo najina,«, je, dodal Gaston. v »Za svojo jo bosta vzela?« fPrisegam vam.«	f»i<J
»Pri bogu bom molila za, vaju, če se me bo.» usmilil.«
Glava umirajoče žene je klonila. Njene oči so se zaprle. Začel se je boj s smrtjo. Berta je vstala in stopila k sestri. »Pojdiva!« je šepnil Nointel »Pojdiva!« Crozon ju je odvede! v drugo sobo. i ».Bdditte, ipočpjUijmu je velel stotpik.
»Močan sem,« je odvrnil mornar, »Toda dosti sem trpel ,.. Vendar mi ni žal, aa sem , j;:greh tidpustii,«
lato srce imate,« je vzkliknil Nointel in mu položil roko rja ramo. f --.»Hvala vam,«' je dejal kapitan. »V takšnem ttfenutku takšno priznanje človeka uteši. Zdaj- ne želim ničesar drugega kakor naslov človeka, ki ^e pisal tista pisma.*
je neki Amferičan, samozvani general perujftk^' arkade. Simancas mu je ime,* w °WeSeii m'e, da Vii Francoz. Jutri 'mi boste za pričc^ pri dvoboju z njim- Pozdravljeni!« Prijatelja sta odšla z doma smrti. »Uboga žena,« je rekel Nointel, ko sta stopala po stopnicah. »Skoda, da ni njene izpo-
vedi slikal tvoj stric; s4m .Jutri ga bova 6kP t iskala in fmu vse natanko'ponovila.«
»Stric bo priznal, da se je zmotil. Dvomim pa, da bi vzlic temu pristal na mojo ženrtev. »Kaj pa je ž markizo? Rekel si'mi. da je nedolžna.«
j.Vse to-'sem tvojemu stricu že povedal. Ona sama ga bo jutri »obiskala in mu priznali, da je prišla v' Julijino ložo po pisma, ki jih je pisala-Goliimimi.«
»Priznala je to?«fi	' o
oPriznala mi je. d* ie kar norela za njim. Gospa Crozoriova le Kila njegova^ druga ljubica, a tretja'. .,.« i ' . c . i - • (»Kakšna tretja?*:	s • '• l 1
»Tista, ki je Oreivaika umorila. Markiza bo dala stricu nekaj podatfcov. Vse-.se bo srečno-končalovaa vse prizadete* samo za mena.'M":.-.« i**-;-".»<•«- »»-t***«<«■>1 n»i»»t ('l »Za tebe?« 1 »Da. blazno sem se zaljubil v markizo.« _ »Res?*. Nb '	«4	' ' .
o»Na vsa »vojo nesrečo. In ne mislim se Hi ponuditi, ker bi ljudje trdili, da sem jp vzel zaradi' denarja.« ' *	I »
»Torei tisti gumb ni' bil nian>« m , ' »Ne. Izročil sem gd preiskovalnemu sodni-' ku. Nai on išče dalje. Jaz se bom tetnu Odrekel. Lahko noč! Jutri se bova spet videla!«
-( ' '-i'" • Of» D _c	f > •
■	. XVII. v -
V palači gospe Cambryjeve je bilo vse urejeno kakor v kakšnem s^nostapu. Vsa služinčad brez razlike se je. morala pokoriti, t samo gospej Jacinti, stari vdovi, ki je bila . nekoč gospodaričina dojilja. Gospa Cgmbry-' jeva ni svoje dojilje nikoli pozabila in za vse. jo je porabila. Tako ie morala biti gospa Jacinta, ki se ji je vse v hiši pokorilo,
SjlRAN 5 1
nate so udarila tudi v ladjedelnice in pristaniške naprave* Bombardirana so dila dalje bencinska skladišča in rafinerij^, in h^eč-ja tovorna postaja, v Genovi. Istočasno, so letala vojne mor^aric^ z matične ladje za letala »Ark' Royala« .napadla velike, bencinske čistilnice družbej* .NAIC v LiVgrnu. Vrženo je bilo več ton,ekspl6zijVoih m.ipn.p&oza|igalnih bomb Te bencinske čistilnice v ;Livornu so medipajvečjimi v Italiji'. Druge skupine letal z »Ark Royala« s<x medtem riapadle letališče in važno železniško križišče v Pizi. V' te^u teh napadov srta. bili dve julijanski letali,' ki sta poskusili napadati, sestreljeni. 'Eno"'angleško letalo pogrešajgu Sicer, pa angleška' trojna mornarica in letala, niso utrpela žptev. Zadnje drii so
angleški Jbpmljniki, paj^ravili. več silovitih napadov na nemška vdorna pristanišča ob francoski obali. Snedišče napada je'bilo ?jt m. zvečer , področje pristanišča. Boulognea, ki je bilo^hudp bombardirano 'že• prejšnjo ,noč. Angleške bombnike je-»sprejel "strašen ogenj nemški protilfetalskih baterij, Ko so bombniki odvrni na določene kraje te^ke bomlje. poroča' Reu-ter, so celo v Angliji mogli opaziti., bliske eksplozij .bomb na francoski obali. .Angleški bombniki so dalje napadali Dunkerque in Ca-la^. Delavnost jiemških.lstal nad Anglijo je bila>v zadnjem ičgsu manjša, i • r,tj	fj ^
Iz Kaira poročajo. da';je ob koncu preteklega tedna.	, •
Anglija zasedla Bengazi t Libiji. ,.■;:< Vrhovno poveljstvo britanskih čet V Kairu objavlja ftodrobnosti o tej zasedbi, ki je bila
skozi-puščavo in onemogočile italijanski posadki umik 'po 'cesti -proti Tripofisu. Druge angleške čete " pa so prodirale iz Tobruka ob obalf in ištočašfid^rispele na seternovzhodno stran Bengazija, tako da je bila-italijanska pošadka v B^ngaziju obkoljena in jeHbil 'umik "nempeoč: Razvila se je,?rdita bitka. Italijani so vrgli v boj vž'e svcžje oklopne in tankovske edinice, a je biknfih trtid zaman. Po bitki je •ostalo na bojišču 60 razstreljenih italijanskih t^pkOv. Število ujetnikov je znatno. Med njimi je več generžidven povelfnik armade. Vojn? plen je velikanski.	- <
Po{zadnjih vist-eh 'iz Kaira ' ' -
"angleške mehanižlrane edinice prodirajo dalje v!siftferi proti Tripofisu. (Vse kaže, da iščejo Angleži odločilnega Spopada Z.ostanki italjip.j)ske severnoafriške voj-
ske. — V Eritreji so Angleži pred dnevi zasedli pristanišče Mersa Taklai, v Abesiniji'pa ogražajo že Adis Ahebo. — Brez posadke v Bengaziju šo angleški čste;'ujele doslej že nad 110.000 italijanskih tfofakOv, med njimi 13 gerterAloV, nad^tfjpo drpgifi oficirjev iri enega admirala. Angleži trdijo, da pri vsem tem znašajo, njih izgube manj kakor ;2000 mož.
i@SP@@ifSt¥Q
Tedenski tržni pregled
GOVED. Za kg^iv^teže so Se-trgovali: v Ljutomeru: voli in telice I. po 9, II. po 7.5, III. po 6, krave II. po III tfo'4, teleta 15 po 10, II. po 9, v Celju'1 voli T. po 9, II. po 8.50, III. po 7 50 do 8, telice I. po 8.50, II. po> 8, III. po 7.50 do '8, kra^e I. po 7 do 7.50, II. po 5 do 6. III. po 5. teleta I. j*> fl, II. po 19 din. • ' '	- '	.
' SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali:'v Ljutomeru*1 špeharji lpc 15, pršutarji po 13, v Celju: špeharji' po 15. pršutarfi po 13 do 14, v Brežicah: špefc&rjiTpo 16, "fŠrJutatji po 13.50, y Sfovenjem Gradcu: pršutarji ^po 17
din.'	" • * ' 'l* * 3
" KRMA. V Brežicah: lufeerna 125, seno 100; slama 60, v Slovenjerh Gradcu: >senO 100, slama 60, "v Ljutomeru: seno 110,-slama 8&r v Celju: lucerna 150, seno 115 do 120, slama 70 din za 100 kg.	~ ' ,
VINO. .Pri vinogradnikih se-je dobilo: v ljutomerskem okolišu: navadno mešano vino po 10 do 15. finejše sortirano po 15 in več, v brežiškem Okolišu:' navadno mešano vino po 10, finejše Sortirano-po 10 do 12 din za liter:
ZABELA. V Brežicah: slanina 26, svinjska niast 30, v Slovenjem« Gradcu: slanina 27, svinjskar mast 30, v Ljutomeru: slatiina 25, svinjska mast 30. v Celju: slanina 24.50 do 25.60, svinjska mast 29 dO 32 za kg.
MED. V Ljutomeru 30, v:Celju 40. v Brežicah 20 din za kfc.
FIŽOL. V Brežickh 4.25, v Slovenjem Gradcu*;7, v Ljutomeru 4 do 7, v Celju 7 dO 8 dih za' kg;	! 1 * f** »
JABOLKA. V Ljyt6merU 5 do 7; v Celju 8 do 10, v Brežicah	16 flin ža kg. *
SIROVO MASLO. V Slovenj erh Gradcu '40, v Celju 40 da-46 dinkg.	. 5
JAJCA. V Cel j ti 1.75. $ <jSloVenfem Gradcu 1.50 din za kos
KROMPIR. V Brežicah 180, v Slovenjem GriTddu 200, v Ljutomeru 200, v Celju 200 do 256 din ža 300 kg.1
MOKA. v Ljutomeru: pšenična 5,.50 do 9, turščična' 5, v cejju: pšenična enotna 5.50, turščična 4!.50, ajdova 9 do 9.50, v Slovenjem Gradcu: pšenična 5.50 do 9, turščična 4.50; ajdova 6 din za kg.
-. i tiri C- • '' t. s-i L^j '. ;	i -	4
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 11. t. m. v devizah- (prve številke službeni tečaji, druge v Oklepajih tečaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt ža 1*74.57 do 177.77 (za 215:90 do S19.10) din;
1 ameriški- dolar ža 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55 20) din;
1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 do 12.81) din.'
Nemške klirinške marke so bile po 17.72 do 17.92 din. Vojna škoda se 'je trgovala v Beogradu'po 479 din " ""
Sejmi	..
16.	februarja: Lendava, Sedlarjevo (kjer je običajno, se sejem vrši naslednji delavnik; v tem primeru 17. februarja);
17.	februarja: Braslovče^. Semič. Velike Lašče, Višnja gora; j
18.	februarja: Javorje (občina Šmartno pri
Mtiji); ■
19.	februarja: Pišece, Lož;
20.	februarja: Videla brežiškem serzu, Zg. Tuhinj, Irča, vas (oočina Šmihel-Stopič),
Šoštanj;
ttl.
22. februarja: Teharje, Verače (Sv. Filip).
— Vinski 'sejem v Ljutomeru. Podružnica Vinarskega društva v Ljutomeru vabi vinogradnike.^ ljutomerskega, gornjeradgonskega in Strigovskega okoliša, da tudi letos razstavijo svoja vina na ljutomerskem vinskem sejmu, ki bp prirejen v dvoraiji g. Zavrtanika 4, marca letos. Prijave' naj se pošljejo do 27. t. rti.,, vzorcj vina ,(po tri tiuteljke od vsake vrste) pa,do 2. marca'. Pri j a,ye in vzorce sprejema pisarna obline Ljutomera. Vzorci vina bodo ocenjeni dan pred razstavo. Otvoritev bo oh 9. uri in bo trajala razstava ves dan do 20. ure. Vabljeni tudi kupci in vsi drugi žanimanči, da se osebno udeleže tega vinskega sejma. .	' . ,
r= Rusija kupuje savinjski hmelj. Zadne 'dni se mddi v Žalcu zastopiik zunanje trgovine Sovjetske Rusije Sokol.jev. S tamkajšnjim) .trgovci, je .sklenil pogodbo za nakup
zaupnica lastnice in ie v njenem imenu opravljala vse, še razdeljevala miloščino. Vsako jutro sta se zaradi, tega, dobili in se pogovorili d4 vsem. kar ie bilo v zvezi z SP-spodipjstvonv,, f.. , .,v ,u gi
Tisto jutro po predstavi v dramskem sls« dališču sta Se.dobili «a širnem, vi-.tu za ,«kz-košno palačo Gospa .Jacinta it .stala pred svojo gospodarico in ji pripovedoval^ ft*akš-ne izdatke je.-iajflla prejšnji dan- Gospa Gam-bryjeva pa .jo je iznenada; prekinila in io vprašala, ali se ie že- vrnil ^Ea ie nesel nismo gospodični Lesterolov^	<■;
i»Vrnil se ie. go^na« je povedala Jacinta »Gospodične ni bilo doma. zato je pustil pi£--mo kar. na riienčm stanovaniil« ■
»Ali gospod Darcy ni ničesar javil?« »Ne, gospa. Najbrž je še v pisarni.« »Res'je.' Saj še poldne ni. Najbrž bo kasneje sam prišel.«
»Torej bo guspa dama?«	»n > -
»Ne pdčutim >se praV dol»oJ Počitka sem
■A.,
ti i
r K
potrebna.« - *> ' »Dezite!'-« « #Ležati ne moi-erft.' 'Sa^ji vctete, da moram 'pripravljsfti vse mogoče reči z a--: svojo p€>£0-ko.«	. <">. •
»Takrat bodo v hiši velike izpremenibe.« je vzdihftiEla Jacinta. . I ' »Vem. Toda'dotlej ne Itom^lmela • n&btnih ^prejemov Ali ste poslali .pisma, v ka'efih sporBčamR da me v "soboto r^ bo domS?« '- ».Sem, gbspa. * J •* - ''' 3
»Dobro. Če bi me kdo iskal, rriu recite, da Sem pboiela.«	;	'
Prav tedaj je prinesel slfi^a' poSttiiicb', "na kateri je gospa Carfibr^jcva '"prefcrala^Noin-telovo ime.
»Recite gospodu, da sem na vrtu in da ga tu čakam,« je naročila mlada vdova.
»Mislila sem da ga gospa ne bo sprejela,« fe pripomnila Jacinta
»Gospod mi mora najbrž kai -važnega povedati Zelo se zanima za Bertino usodo. f Gospa JStfinta se je priklonite in šla.
K6 stopil'Nointel pred gospo Cambry-:}evo. se ji ie hot-el najpfei opravičiti da jo moti, toda ona ie kar'naravnost vprašal, ali ie r' jbil Gastona
»Dobit sem, ga Razšla sva se potem zelo pozno ob vratih hiše kjer stanuje Crozonova družina Naibrž niti ne slutite kaj"se je snoči tam zgodilo «
-•'»Vem, da so snoči pbslaii po 3erto, češ da je njena sestra hudo slaba. Do davi se Berta ni vrnila na svoje'stanovanje.'«""*
»Njena setra je pred nekaj—urami umrla. Njen mož mi je-pisal.« •
^»Mrtva je?«! je vzkliknila gospa Cambry-jeva m prebledelar
Nointel se jd aenadm izpremembi na nje-nerrf-obrazu začudil. v
»Umrla je in vzeia s seboj v grob skrivnost svojega guehft? Umrla.; je in ni oprala časti svoje sestre?«« je nadaljevala.
»Vs£ je prizpalji.« je povedal stotnik in popisal ganljivi dogodek, ki. mu je bil porvp-či ariga. ^ "	t
»Hvala bogu!« je vzkliknila vdoy^, fko je stothikv končal svoje pripovedovanje. »Zdaj za pojdem takoj h gospodu Rogefju Dar-cyju.«	' j" ,' , > ,
»Oprostite, gospa, da vam segam ?v besedo. Ali vaip ni go?ood sodnik ničesar rekel po govoTii t menoj?«
»^aiho nekaj besed. Tothr opazila sem, da je bil zelo vesel setanka z vami.«
»To vem. Zaradi tega sem tudi jaz prišel k vam.«
»Računajte namei Storila bom vge, kar bo v mojih očeh.«
»Pomagajte mj braniti drugo nedolžno ženslto,' "markizo Barancosovo.«
»Markizo Barancosovo? Ali je bila tudi ona ljubich? ... «
»Grofa Golimina? Da, tako je, gospa.«
»Ali. veste to zanesljivo?«
i. <
»Sama mi je priznala, kakor bo tudi danes priznala pred gospodom Darcyjem. Njena pisma so padla v roko Orcivalki, kakor tudi pisma tretje žrtve.«	i
»Tretje žrtve? Ne razumem vas prav dobro.« - ;	< > v
»Orcivalka se je v svoji loži domenila za sestanke z _tremi ženskapii. Vse so prišle, kakor jim je bila naročila. Gospodična Lestere-lova je prišla za svojo sestro, drugf dve pa vsaka zase. Gospodična je prišla prva, za njo neka neznanka, tretja pa je bila markiza.« •": » '. . »l-
»Tedaj mora pasti krivda na markizo.«
»To bi tudi res vse tako kazalo, če. se neznanka ne >bi bila vrnila, ko je markiza odšla.«
»Kdo vam je;to rekel?«
>• Gofcpe ;Bar?7icosova sama.«
In ona se upa priznati, da je bila v Ju.iji-ni loži?'iSajt bo zapravila Ves svoj ugled!«
Priznala je en greh, da se bo oprala od suma zločink«
»Prepozno ga priznava.«
»Ženska je, pa ji j*e bilo težavno .priznati slabost, zaradi katere ji utegne kdo kaj očital. Saj vestp. je bil Golimin velik lopov.«
»Pa ga ie vendar ljubila.«
večje količine hmelja, kar je prineslo spet živahnost v mrtvo hmeljsko kupčijo. Hmelj plačujejo od 23 do 25 din za kg. Neprodano je še kakšnih 14.000 metrskih stotov blaga.
= Uvoz tkanin iz Nemčije. Okrog 20. t. m. prispe v Beograd vodja nemškega odposlanstva dr. Woratz, ki se je mudil v Jugoslaviji, ko je bila sklenjena z Nemčijo dopolnilna trgovinska pogodba. S seboj prinese vzorce tkanin s primesjo nemške volne (ki jo imenujejo Nemci Žellwolle), ki jih namerava naša država uvažati iz Nemčije. V Beog adu se setanejo zastopniki naše tkaninske industrije iz vse države, ker bedo tkanine v Nemčiji nakupljene za vso državo Potem odpotuje v Nemčijo naše odposlanstvo tkaninskih tvorničarjev in si bo ogledalo tvornice, k er izdelujejo te tkanine in zbralo potrebne ro-datke zlasti glede na bodočo sklenitev trgovinske pogodbe z Nemčijo
«
KRŠKA VAS. Proti koncu zime je zapadlo spet mnogo snega. Bati se je, da nam ne bo tudi letos kakor lani napravil mraz na sadnem drevju in v vinogradih mnogo škode. — Naposled smo tudi pri nas dobili težko pričakovano električno razsvetljavo. Tok se namerava uporabljati tudi za pogon kmetiiskih in obrtnih strojev. Tukajšnji kolarski mojster g. Gorišek uporablja že električno strujo v svojem obratu, katerega je precej razširil. Izdeluje razen v kolarsko stroko spadajoča dela tudi palice za metle. Podjetnemu domačinu želimo mnogo uspeha!
ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU. Na zadnji občinski seji je bil izvoljen občinski prehranjevalni odbor z županom g. Uršičem na čelu. — Polzelska tvornica nogavic je odpovedala zaradi pomanjkanja sirovin večjemu številu'delavcev, s čemer je tudi naš kraj zelo prizadet. — Tiskarna Cosmanos je kot dodatek k božičnici izplačala v zameno za moko vsakemu delavcu, odnosno rodbinskemu članu po 5 din za kg. To je vsekakor lep prispevek, za katerega je delavstvo prav hvaležno podjetju. — Zaradi zastoja v uvozu bombaža iz Rusije in Turčije je Mautnerjeva tvornica poslala na šesttedenski dopust večje število delavstva Delavci prejemajo nekoliko podpore, v glavnem pa so navezani na pomo* borze dela — Premeščen ie bil tukaj-
šnji orožniški komandir g. Cvetko Anton. — V akcijski odbor za zimsko pomoč je bil med drugimi izvoljen tudi ravnatelj Mautnerje-ve tovarne g. dr. Tajnšek. V okviru te pomoči je imenovana tvornica že obdarovala delavstvo, obljubila pa je še izdatnejšo pomoč.
LJUBNO NA GORENJSKEM. (Smrtna kosa). V splošni bolnišnici v Ljubljani je umrl tukajšni posestnik in obrtnik g. Valentin Kocijančič, po domače Tinček. Rajnki je bil vzoren gospodar in umen sadjar, ki je svoje malo posestvo in sadovnjake vodil vzorno, kar mu je donašalo lepe dohodke. Bil je zmerom napreden mož. Na listi Samostojne demokratske in pozneje Jugoslovenske nacionalne stranke je bil ponovno izvoljen v občinski odbor bivše občine Ljubnega in mu je stranka zaupala občinsko blagajništvo. Vodil je blagajno vse dotlej, da vje višje oblastvo samostojno občino Ljubno priključilo k občini Mošnjam. Po priključenju ni hotel več prevzeti ponudenega mu mesta v občinskem odboru, ker se zaradi šibkega zdravja ni hotel več udeleževati dela izven vasi. Bolehal je dalje časa in se je naposled moral odločiti za operacijo, ki je uspela in so domači že čakali na njegovo vrnitev. Toda posledice so terjale njegovo smrt. Vrnil se je mrtev v Ljubno med hruške in jablane predragega vrta, pokritega z belim zimskim cvetjem Naj ti bo ohranjen blag spomin!
*	Ivan Hribar častni doktor ljubljanskega vseučilišča. Kakor smo že pisali, je profesorski svet juridične fakultete na ljubljanskem vseučilišču sklenil podeliti g. Ivanu Hribarju, ministru v pokoju, bivšemu dolgoletnemu zasluženemu ljubljanskemu županu, častni doktorat v priznanje njegovih velikih zaslug za ustanovitev ljubljanske univerze. Svečana promocija bo v soboto 15. t. m. ob 11. v slavnostni dvorani na vseučilišču.
*	Švicarski vicekonzul v Zagrebu odide v New^ York. Te dni zapusti Zagreb švicarski podlconzul g. Albert Blau s svojo soprogo Konstanco. Nastopil bo novo službeno mesto v New Yorku. V Zagrebu je bival od leta 1937., prej pa je nekaj let vodil švicarski konzulat na Novem Zelandu, kjer se je tudi oženil. V Zagrebu si je pridobil mnogo prijateljev, zato ie zbudil njegov odhod splošno obžalovanje
■ »Ljubila ga je... pa vendai kaže tudi moč ... ko priznava, da ga je l jubila.«
»Rekli ste ji, da ste io k priznanju prisilil.«
»Ne. Lahko bi bila tudi molčala. Samo jaz sem sumil vanjo.«
»Na čem pa je temeljila vaša sumnja?«
»Na čisto neznatnem predmetu.«
»O tem mi niste ničesar pravili.«
»Povedal sem to Gastonu in skupaj sva iskala.«
»Kako pa da vam je markiza prizna'a?«
»Prisilil sem jo k temu.«
_»Prisilil?«
"*»Ko sem bil pri njej na lovu. sva se dobila sama, in stavil sem jo na preizkušnjo, ki se je končala v nieno korist«
»Ali bi jo bili prijavili, če ne bi preizkušnja tako končala?«
»Ne Dal bi ji bil časa, da ob pravem č. su izgine.«
»Ali nisem čudna?* je dejala gospa Cam-bryjeva. »Le zakaj vas tako izprašu.iem? Oprostite mi!«
- »Nimam vam kai oproščati Saj sem z"to prišel sem, da vam vse to povem.«
»Zakaj?«
»Da mi pomagate pri gospodu Rogerju Darcvju v obrambo gospe Ba ancosove, ki je nedolžna.«
»Saj jo vi sami dobro branite in me ne potrebujete.«
»Verjetno je. da bo gospod Darcy z vami govoril o njej «
»On mi nikoli ne pripoveduje svojih služ-ben;h skrivnosti.«
»Saj ie vendar to v zvezi z afero gospodične Lesterelove! Priznanje markize Branco-
c i\\ra Kr, rhV\macfalr, nrinnf1! rla naiHp, riravn
zločinko. Ali ne bi tudi vi radi videli, da pride na dan, kdo je Julijo ubil?«
»Meni je vseeno, ali pride na dan ali ne. Branila sem gospodično Berto in zmagala sem. Kaj me brigata markiza in tista znanka? Na.j se sodišče ukvarja z njima! Zakaj bi jaz koga pošiljala na morišče? Ne bi ie prijavila, čeprav bi vedela; kdo je. Čudite se, da tako govorim, kaj? Vsi moški ste brez srca!«
»Tudi vi ne kažete preveč ljubezni za nesrečno markizo.«
»Ne razumem, zakaj se tako ženete zanjo.«	.	_ ■
»Ker sem vanjo zaljubljen,« je mirno odvrnil . stotnik.
»To se pravi, da se boste z njo oženili?«
»Ne vem še.«
»Zakaj mi tega niste takoj povedali?« je s prisiljenim nasmeškom nadaljevala gospa Cambryjeva »Saj veste, da sem postala nekakšna pokroviteljica zaljubljencev Razpolagajte z menoj, če ste zaljubljeni, dragi gospod stotnik!«
»Torej boste zagovarjali markizo?«
»Če mi boste dali podatke.«
»Poslušajte me, gospa! Danes zaslišuie gospod Roger Darcy markizo. Gospodične Lesterelove, upam, ne bo spet klical, ker ji ie sestra umrla. Toda poklical bo gospo Majore.«
»Kdo je pa spet to?«
»Vratarica v loži.«
»Od nje ni gospod Darcy ničesar zvedel.«
»Ta ženska je precej neumna. Zadržati je hotela zase nekaj, kar je našla v loži ooleg umorjenke «
»Kai na?«
DOMOVINA št. 7
»uAKOAL-dttfflhf.'«	1 ifflBI—
*	Truplo rajnkega Bolgarskega poslanika dr. Stoilova so prepeljali v Sofijo. Krsto s truplom umrlega bolgarskega poslanika v naši državi dr. Stoila Stoilova so iz Beograda prepeljali s posebnim vlakom v Sofijo. Pri pogrebu so bili zastopnik kralja, več članov vlade, zastopniki tujih držav, zastopniki jugoslovensko-bolgarskih lig, mnogi drugi zastopniki in številno beograjsko občinstvo. V imenu srbskega patriarha je krsto blagoslovil episkop Arsenij, ki je imel pri tej priložnosti tudi lep poslovilni govor. Na beograjski postaji pa se je od pokojnika poslovil predsednik jugoslovensko-bolgarske lige sodnik Dušan Jankovič, ki je slavil pokojnikovo delo za zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo.
*	Skrajni rok za zamenjavo kovancev.
Narodna banka opozarja, da poteče ta mesec skrajni rok za zamenjavo starega kovanega denarja in sicer kovancev po 50 par, 1 din in 2 din dne 16. februarja, srebrnikov po 10 din pa dne 28. februarja. Pozivajo se vsi lastniki takšnega denarja, da ga v lastno korist zamenjajo pri blagajnah Narodne banke ali pri državnih finančnih ustanovah in sicer stare kovance po 50 par, 1 in 2 din do 16. februarja, stare srebrnike po 10 din pa do vštetega 28 februarja, ker se po poteku imenovanih rokov, imenovani denar ne bo več zamenjal. Pod blagajnami Narodne banke se razumejo tako blagajne centrale kakor blagajne podružnic, pod državnimi finančnimi ustanovami pa se razumejo vse državne ustanove, pri katerih se sprejemajo vplačila ali pa izvršujejo izplačila, kakor so na primer glavna državna blagajna, davčne uprave, Poštna hranilnica in vse pošte. Kolikor bo imenovani denar poslan v zamenjavo po pošti Narodni banki ali kateri izmed navedenih državnih finančnih ustanov, se bo kot dan izročitve smatral dan, ko je bila pošiljka izročena na pošti.
*	Prosvetno združenje Madžarov v naši državi. Po zgledu nemške manjšine so si tudi Madžari v naši državi ustanovili posebno osrednje prosvetno združenje. Med ustanovitelji je tudi bivši senator dr. Imre Varady. Novi pravilnik združenja je podpisal ban donavske banovine dr. Kijurina. Pravilnik je bil slovesno izročen zastopnikom madžarske manjšine, ki so potem odposlali vdanostno brzojavko kralju Petru in kraljevskemu domu in izrazili zvestobo vladi fn banu dr. Kijurini
*	Smrt zalednega narodnjaka. Pred dnevi ie umrl v Celiu v visoki starosti 92 let kro-
»Nekakšcn gumb, ki ga je izgubila Julijina morilka.«
»Ali mislite, da je bil tisti gumb moril-kin?«
»O tem ni več dvoma. Julija nobenega takšnega gumba ni imela. Ona je svoji morilki gumb iztrgala, ko se je borila z njo. Ta gumb ima vdelano neko začetnico, in sicer črko »B«.«
»Kako? Ali se Julija ni pisala Bertier?«
»Res je. Toda odrekla se je očetovemu imenu in ga ni uporabljala.«
»Res je. Toda ta začetnica je slab dokaz. Na tisoče imen se začenja s to črko. Tudi moje ... «
»Vaše?« se je začudil Nointel. »Nisem vedel.«
»Barbara je meni ime. Markizin mož se je pisal Barancos Gospodična Lesterelova je Berta.«
»To so neumne slučajnosti, ki jim tudi gospod Roger Darcy ne bo pripisoval dovolj pomena. Kaj le pomeni takšna začetnica. Človek se danes še pri odprtih očeh lahko zmoti. Lahko bi gospodu sodniku nekaj povedal kar se je meni primerilo, če se ns bi tikalo vas.«
»Mene?«
»Če mi dovolite, vam bom rekel.«
»Kar povejte!« ga je izpodbujala lepa vdova.
»Na pogrebu Julije Orcivalove sem opazil v kotu cerkve v črno oblečeno ž:nsko, ki je zelo skrivala svoj obraz. Nekaj mi je reklo, da mora biti to Julijina morilka. Sumil sem, da je gospa Barancosova. Hotel sem neznanki slediti, pa mi je ušla.«
»Res?«
D O M O VI NA st. 7
jaški mojster in posestnik g. Sebastjan Seli-šek, oče g. Leopolda Seliška, ravnatelja Prve ' hrvatske štedionice v Celju. Pokojni se je rodil 1. 1849. v Kočicah pri Zetalah kot kmečki sin in se po končani ljudski šoli izučil krojaštva. Ko je odslužil yojaški rok, se je v Celju osamosvojil kot krojaški mojster in kmalu zaslovel kot eden izmed najboljših celjskih krojačev .Pozneje je odprl tudi konfekcijsko trgovino. Pred 25 leti je opustil obrt in se posvetil vinogradništvu. Starost je preživel na svojem lepem posestvu v Starem gradu. Rajnki je bil odločno naroden in napreden mož. Svoje mišljenje je tudi v hudih narodnih borbah v dobi Avstrije neustrašeno izpričeval. Sebastjan Selišek je bil najstarejši Celjan. V Celju je živel m deloval skoraj 70 let. Bil je značajen blag in izredno marljiv mož. Leta 1934. je poklonil Marijini cerkvi v Celju tri zvonove. Sebastjanu Selišku bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
*	Prisilna oddaja pšenice. Izdano je bilo tole pojasnilo. Odstavek drugi, člena prvega v uredbi o preskrbi prebivalstva' in vojske s kruhom se mora razumeti tako, da se računa količina 300 kg pšenice ali 240 kg moke, kolikor se pušča za vsakega člana gospodinjstva, od žetve do žetve. Ker pa bo minilo do nove žetve še pet mesecev, bodo pridelovalci lahko hranili za domače potrebe samo še pet dvanajstin določene količine pšenice, odno-sno moke. Ves višek nad to količino, h kateri je treba prišteti tudi potrebno količino pšenice za setev, so pridelovalci dolžni prodati Prizadu.
*	Peklenski stroj v Angleškem klubu v Zagrebu. Te dni se je razpočil v prostorih Angleškega kluba v Zagrebu peklenski stroj. Eksplozija je napravila precej škode in ranila eno osebo, to je soprogo inž. Schwarza, kateri bodo morali najbrž odrezati obe nogi. Oblastva so uvedla strogo preiskavo, da pridejo zločinci v roke pravici. Zagrebške »Novosti« so prinesle o tem daljši članek, kjer ta napad ostro obsojajo. Med drugim izvajajo: »Ali ljudje, ki so zakrivili ta napad, kaj mislijo? Ce bi mislili, bi mislili na čas, ki v njem živimo, mislili bi na svoje bližnje, na žaloigre, ki jih lahko povzročijo, na svojo hrvatsko prestolnico, katero ponižujejo v džunplo, polno nevarnosti, mislili bi na Hrvatsko, za katere svobodo se baje borijo s tem, da ubijajo kar vprek in brez pomena, ne meneč se za to, koga utegne zadeti kos peklenskega stroja. Ko tako delajo, ali mar mislijo, da delajo kakšno veliko politiko, po-
STKAN 7
litiko velikih narodov, da delajo po namenih veliki.'} držav, da so nekaki izpostavljenci njihov ž misli o preureditvi sveta, Evrope in ustvarjanja narodnih držav? Ce tako mislijo, slabo mislijo, ker bi za velike bila žalitev že gola trditev, da stoje za dejanji take vrste, da stoje za ubijanjem brez pomena, za mazanjem zidov, za dejanji, ki ogražajo življenje morda prav takih ljudi, ki so cenjeni in ki bi njihova smrt ali poškodba utegnila celo škodovati misli v katere imenu baje počenjajo te reči. Kakšno korist ima kaka politična misel od tega, če je ubit ali poškodovan 'nedolžen človek ali če je z napisi po-mazana kaka hiša, ki jo mora potem lastnik popraviti. S takim delom ti ljudje ne služijo svobodi, ne Hrvatski, ne kakršni koli politiki. Zahrbtno postavljanje peklenskih strojev in mazanje tujih hiš nista nikakor taki dejanji, ki bi zaslužili kako občudovanje. Hrvatski narod še ni tako daleč, da bi občudoval neznane in mračne prikazni teme.«
* Razpočenje pomorskih min na čereh pri Budvi. Zaradi velikega viharja, ki je razsajal te dni po južnem Primorju, se je priko-talilo do naših obal več pomorskih min, izmed katerih se jih je pet razpočilo v bližini Budve. Ena mina se je razpočila pri rtu Sko-čidjevojke, druga tik pod starim mestom Sv. Štefanom, tretja na peščeni plaži Bečičik, četrta nekje okrog plaže Mogrena, peta pred plažo Jazom v grbaljski občini. Šesta mina, ki se je bližala veliki budvanski plaži, je bila potopljena s streli iz pušk. Mine, ki so zadele na kopno blizu Budve, so se raztreščile k sreči na kraji, ko ni bilo nobenega človeka tam. Škode pa so le napravile precej. Razpočenje mine na plaži Jazu je pa imelo hujše posledice. Raztreščila se je okrog enajstih dopoldne, ko je bilo na trgu in ob pomolu mnogo ljudi, zlasti otrok. Mine, ki so jo valovi premetavali sem in tja, ljudje niso takoj opazili .Šele ko je bila kakih 50 m oddaljena od obale, jo je zagledal neki okoličan in vzkliknil: »Ljudje božji, glejte mino, razpočila se bo! Bežimo! A bilo je že prepozno. Ko so se drugi ozirali za mino, se je mina sredi razburkanega morja razpočila. Šest oseb je bilo ranjeno na pomolu. Kosi železa so zadeli odrasle in otroke. Kmalu je prihitel mestni zdravnik iz Budve in nudil ranjencem prvo pomoč. Štiri ranjence so spravili domov, dva pa so prepeljali v bolnišnico, kjer so ju takoj operirali. Oba sta umrla, Zanimivo je, da ni bilo mogoče najti ne enega večjega kosa železa, da bi mogli določiti po njem, od kod so bile te mine.
*	Namestnik vodje Nemcev v Jugoslaviji.
Iz Novega Sada poročajo, da je dr. Sepp Janko, predsednik nemške narodne manjšine v Jugoslaviji imenoval za svojega namestnika Fritza Metzgerja in naglasil, da stopa to imenovanje takoj v veljavo. Poročilo nadalje na-glaša, da zastopa Fritz Metzger dr. Seppa za čas njegove odsotnosti ter ima vsa pooblastila, ki pritičejo vodji nemške manjšine v naši državi.
*	Redka poštenost. Izletniki, ki so nedavno nedeljo s »Putnikom« napravili izlet na Ku-rešček na smuk, bodo razveseljeni zaradi redkega primera jpoštenosti. Neka udeleženka je, ne da bi Biia opazila, izgubila zlato zapestno uro. Hudo ji je bilo zanjo, ker ji je bila drag spomin. Pa ker dobro pozna čas, v katerem živimo, je bila prepričana, da je ura izgubljena za zmerom. Pa se je zmotila, zakaj sreča je hotela, da je uro našla gospa starega poštenega kova Marija Podlogarjeva, gostilničarka v Zelimljah, ki je izvedela od izletnikov za njen naslov. Poslala je uro takoj gospodični v Ljubljano, ki se je dragega spomina od srca razveselila. Po tej poti se pošteni gospe nailepše zahvaljuje.
*	Tuji bombniki nad Sušakom. Te dni so nad Sušakom opazili dva tuja bombnika. Letela sta nad Reko, Učko, Reškim zalivom in sta nekajkrat zašla tudi nad naše ozemlje. Bombnika sta letela precej nizko. Poveljnik v Sušaku je dal znak za preplah. Tvorniške in ladijske sirene so začele tuliti. Ker sta bila bombnika še vedno nad našim ozemljem, je začela naša protiletalska obramba streljati. Bombnika sta se takoj nato umaknila.
*	Spet tuja letala nad Bitoljem. V nedeljo popoldne je priletelo pet letal neznane narodnosti nad Bitolj v višini 3000 metrov. Naši protiletalski topovi so takoj začeli streljati1 in so se v zrak dvignila tudi naša lovska letala. Neznana letala so nato odletela nazaj v Grčijo, odkoder so prišla.
*	V Somboru se podirajo hiše. Nedavni nenadni nastop južnega vremena je imel za posledico podiranje hiš, v Somboru, Senti, Tavankutu in nekaterih drugih krajib v Ba-čki. Južno vreme je namreč zakrivilo, da je začela talna voda izpodjedati temelje slabo zidanih zgradb. Oblastva so brž priskočila na pomoč. Tako je v Senti dobila vsaka družina okrog 6000 kosov opeke, da bi ojačila zidove. V Somboru je svojčas dobilo 27 družin brezplačno stavbišče, kjer so si postavili hišice .2e lanska povodenj je napravila mnogo škode na tem prostoru in so se nekatere družine morale preseliti na drug konec me-
Moritz LUle:
8
llodnje življenja
Povest iz preteklih časov
V tistem času se je mnogo govorilo o skrivnostne mpočetju preroka iz zvezd, ki je bil pod zaščito stare, praznoverne, a zelo vplivne ruske kneginj-e. Tako se je zgodilo, da so bili najodličnejši ljudje naklonjeni astrologu (preroku iz zvezd) Raboullainu. Tudi v gledališču se je mnogo govorilo o njem. Nekatere moje tovarišice so ga obiskale in ga niso mogle prehvaliti. Nekoliko radovedna in praznoverna kakor vsa mlada dekleta sem sklenila tudi jaz obiskati čudežnika, da bi, če mogoče, da kaj izvedela o svoji bodočnosti.
Rabouillaine me je sprejel izredno ljubeznivo, Spretno je znal izvleči iz mene moje skrivnosti in s tolažljivim besedami zbuditi v meni zaupanje, da sem mu izdala tudi svoje razmerje do Rozanova in njegovo nezvestobo. Prerok iz zvezd je napeto prisluhnil.
»Rozanov?« je vprašal. »Ali je to mladi gardni oficir, čigar oče je čarov generalni adjutant in guverner v Petrogradu?«
»Da, ta!« sem vzkliknila presenečena. »Ali ga poznate?«
»Ne samo mladega moža, temveč tudi njegovo grofico Bertičevo,« je rekel prerok.
»Pred kratkim sem bil povabljen na večerno prireditev pri kneginji Polticinovi, moji visoki pokroviteljici, kjer je bil prisoten tudi mladi par, kateremu sem pred zbranimi gosti prerokoval bodočnost.«
»Bertičeva?« sem ponovila. »To je vendar tista rodbina, pri kateri je neka mlada dama iz mojega rojstnega mesta nastavljena kot vzgojiteljica! Ko sem prišla semkaj, sem ji prinesla pisma njenih sorodnikov.«
»Potem imate vendar dostop v hišo, četudi ne v grofovsko rodbino,« je pripomnil Ra-bouliain. »Obisk vaše rojakinje vam bo lahko nudil priložnost spoznati srečno tekmovalko.«
Rekel je to počasi in z naglasom, tako da sem začutila v njegovih besedah globlji pomen. Njegove oči so se vprle vame z nepopisnim sočutjem in občutek globoke sramežljivosti me je prešinil pri tem pogledu — občutek sramote spričo dejstva, da sem se morala umakniti neki drugi le zavoljo tega, ker je bilo moje pošteno ime preneznatno, da bi mogla stopiti v tako odlično družino.
Raboullain je uganil moje misli in zadovoljen nasmeh se je porodil okoli njegovih ust. Iskra, ki jo je vrgel v moje prsi, je užga-la požar maščevalnosti, katerega plameni so me grozili uničiti.
(»A če bom videla osovraženo žensko, ki mi je* ukradli življenjsko srečo, kaj naj storim?« sem vprašala vročično razburjena.
Mož je skomignil z ramami in pogledal proč. »Ni prijetnejšega občutka od občutka, da je maščevanje izvršeno. Za to pa je treba poguma in vztrajnosti. Kdor nima teh lastnosti, se ne sme pritoževati nad usodo, če
ga ta bije. Samo strahopetec krči pesti za hrbtom, pogumnik si sam poišče pravico.«
Čisto razločni skomig očitka, ki je odseval iz Raboullainovih besed, me je dovedel skoro do obupa. Čutila sem moč v sebi, da bi žrtvovala tudi svoje življenje za ugonobi-tev tekmovalke, a francoski prerok, h kateremu sem prišla po svet, mi je z ledenim mirom očital slabost in strahopetnost. Bila je preračunana igra preroka iz zvezd z menoj, in ta igra me je, kar sem potem prepozno spoznala, oropala miru in samostojnosti Namerno je okrenil vse svoje sovraštvo proti dekletu, ki je bila zdaj Vladimirova nevesta, medtem ko mi je Vladimira opisoval kot. nesrečno, obžalovanja vredno žrtev razmer. V svojem takratnem razpoloženju nisem bila sposobna presoditi, kaj je resnica. Bita sem čisto v oblasti zagonetnega moža, ki me je zlorabil za svoje posebne namene. Mož ie namreč tudi sam, kakor sem pozneje izvedela, smrtno sovražil mlado grofico Bertičevo samo zato, ker se je v neki družbi smejala Raboullainovi modrosti, s čimer je pred vso družbo osmešila prerokovo učenost. Neustrašena mladenka je celo knežni Polticinovi, ki je bila visoka pokroviteljica Ra-boullaina, označila tega za sleparja. Čeprav je knežna strogo zavrnila mlado grofico, so besede vendar rodile sad. V knežni se ie zbudilo nezaupanje in prerok Raboullain je začutil, da je njegova vloga doigrana. Razumljivo je bilo torej, da je sovražil mladenko in iskal priložnost, kako bi se maščeval nad njo. Za maščevanje pa mu je manjkal pogum.
Planila sem po koncu in krčevito prijela Raboullaina za roko. »Kaj naj storim, Raboullain?« sem vzkliknila z glasom, drgeta-
K2E
sta. Oni, ki so poškodovane hišice samo obnovili, so pa letos prizadeti: Zdaj so se morali vsi' izseliti iz napbl pddrtih hiš. Brezplačno' stavbišče je namreč občina dala tam, kjer j| bilo ,36 let mdčyirje. Zato ni čuda, da so 'sa hišice' podirale*
*	Smiina nesreča. je'vozil iz gozda^5 hlode Jan4z Smalc iz Brež, mu je mfed potjo na pol^&eneli 'cesti v:);Kotu odpovedala zavora. Voz je, naglo zdrknil naprej in stisnil Janeza k zidu'..hiše, tako da je;, že fco nekaj urah Izdihnili Zdravnjk iriu ni mogel v?č pomagaj . Pokojnik je bil dober gospoda?. Zapušča ženo in dva nedolefria otroka. Pred leti. je bil v Kanadi in ^i "je s prihranki • lepo popravil hišo in" gospodarska poslopja. Naj v miru počiva! Hudo prizadetim svojcem »sožalje! ■	oČk.
*	Za opeklinami je umrla. Pred dn^vi so prepeljali v ljubljansko bolnišnico dvfe leti staro urednikovo hčerko Metko Pfišlanpvo iz Kranja', ki se je bila opekla z vrelim' mig4-kom. Z<Ji-aynikl sq.se trudili, da" rešUU. življenj^..pa je bilo.njihovo prizacteva'nfe z'a~ man. Metka je. kmalu Ufhr3,a.i
*	Zasuti in zmrzii vojaki na Bogatinu ",Po vesti Nemškega poročevalskega prada se je na Bogatinu pri Gorici dogodila huda nesf.«r ča. Snežni- plaz je zasul celo .patrolo ito,Ii jan-skih gr.ani^arjev, segtoječo iz eij,eg^,Ijoficj'xia in .osmih vojakov. Druga,..nesreča je zadela oddelek 11 vojakov, ki so jih 5.-^epqusjr» na'; šli zmr&le v snegu. Našla jih je patrola. ki je bila poslana za njimi, ker se vgjaki n'so vtv nili v določenem času.; ,.
*' Smrt v'-snegu. Nedavno je* bil v Ptuju živinski sejem, na katerbm je neki mesar iz Slovenske Bistrice kuni} ret gliv rživtne. je oddal' goniaču: da jih odžene s>a'dcm v, SI. Bistrico, Močno je snež»}o ko ^	i|
iz ptujS, in so ms nekateri i cr'»v^toynli; d;i bi krenil na dolgo pot. Tcda mo*, ii-tfl1 ho'«l poslužsrti. Tri dni nato ra n? svoVm sk'ž-benem obhodu našel v bližini ?'kc', t^anov'^ ski cesta*. zmrzlo truplo rroniača. Pri ;-m"l'ču so npšli živinske potna, IVt« ip^.P^vH',
*	Krvava žaloigra na jKoPevskfrn. .Nedavno noč se je odigrala v -Rajheftu na lfjoče.yskem pretresljiva žaloigra. Posestnik Ecnest R?n-kel je v duševni zmedenosti zdk1"1. srvoja dva otroka, izrried katerih je prvuašie' dve te*i, drugt pa Icomaj sedem mesecev Po.t-.em pa se je z nožem lotil še žbne in ji zadal hudo rano na vratu. Nameraval ie^rioriti še sebe, pa so mu v začiniem trcnuitku' to preprečili. Ranieno zeno in nn^ ki ..S' ie orerp-
zal sapnik, so prepeljali v'1jUbVjarisko bsl-nišnicb.	& r * v
* Sprejem mladeničev v inženjersko pod-oficirško šola r y. starosti od 18 do 21 Tet in vojaško podkovsko v starosti od 17 do 21 let. Rok za prijavo je do 15. marea letos. Vsa zadevna pojasnila; 'dobite' ustno ali . pismeno v konce^ionirani pisarni T'ran.ča) Pera, kapitana .v. p., LjfrVljana, Maistrova 14. Za pismeni odgovor priložite kolek ali znamko za 10 din.
* Ruske čestitke Rooseveltu. Tass poroča iz Mos&ve. Predsednik vrhovnega govjeta- Sovjetske^ zveze*'Kalinin je poslal ameriškemu predsedniku Rooseveltu- tole brzojavko: »Ko •tretjič stopate na čelo Zedinjenih držav, vam sporočam najiskrefnejše čestitke in jnoje aaj-lepše želje vam osebno nujpa ^za napredek lju(Jsfv§ v Zedinjenih državah« Predsednik Rfcosevelt je odgcrvoril s toie brzojavko: »Ze-cenim vašo čestitko, ki mi je bila poslana ob, moji izvolitvi za predsednika Zedinjenih držav. Srečen sem, da vam. lahko, izrazim 'svoje najlepše žetj-e.«	t •
■'X 'Motena 'oddaja vatikanskega radia. Napovedovalec Vatikanskega radia	t? drii poslušalcem fJo vsem svetu večkrat opravičil za r?,di počasnega oddajanja poročil1 po radijski pestiji-sv Stolice. Dejal je, da ie do tega prišlo. ker neznan • n«?s»?*ote»ik • že nekaj tednov •flerfrenehttnfž* tBoti- odds*« vatikanskega ra* dia. čeprav vodstvo postajg skrbno pazi,- da oddaja samJrtUeti 'p&ročilf, ki so' V»kfa'du "ž bifežmr in ^nflffarnltm' zakotff' in nčovrgljivo ipcitfiepa Ta poroči ia^fnoti nekdo, ki šovffeži r&niep-.iKi Koče preprečiti, 'da1 M bila lažniva proJaVanda rnizSr^inkalai- j edelieJ rf^čovedo-
'"* V . i H ' 4 j a
><* FTff^a razsaja v Pudiir^ešti. Pb Časopis-
'rith "vesteh %ij' ^ Budimpešti SOO 000
, v. , . -. '1. • ■>	"lir- 1 M' ;
kov. kj imajo hjipo . .
ietja i?ad ]50 m^iicnov ^re^ivalčevr <iA
X Ntf^a kf'nr»dsF.a »''virijo v' Angliji. Te dni ie- posnela v Angl»<> nwya 'divizija kanadskih v.o akev-m ve^ji »ddelek izurjenih
kon-irick-h r< avstralskih letalcejj ,'
X V Rumuniji so a*dkali «ad 6000 upornikov. :Na seji pumuaske vlade- je -general Antonescu povedal, da jei-bilo dozda.i -zaradi zadnje vstaje zaprto, 6278 os^eb in žasfežehe-ga.-mnogo dražja.' General je jše dijsta^U, da je oblastvom zapov^dali-naj vtee uporaike sodijo strogo, toda pravično. (Vsi tisti, ki bodo oproščeni, bodo prišli fx>d posebno -psliei.jjko nadzorstvo. '	i.
X italijanske izgube po italijanskih podatkih. Vse dozdajšaje izgube v.- vojni znašajo po uradnem poročilu iiz Rima skugno 5^.000 mrtvih, ranjenih in pogrešanih. »	-
X Aretacije na Holandskem? zaradi,, uboja nemškega vojaka. V Rotterdamu bilo prijetih 85 Holandcev, po večinj.-mladjh<»ljudi, zaradi uboja nekega nemškega vojaka. Tako poročajo radijske postale ameriške d^u|be Columbia.
--:-:-------——;----
Kako- pravilna kshaš

1
in pešsi
jočim od razburjenja, »Povejte, pripravljena sem nra iyse!« f> * ' i - , ■ i' .
Možak me ie tako .čudno pogledal, da mi je postalo kar tesno pri srcu. »Na ^se ste pripravljeni?« jelvpraštfi tiho.
Besede Sem bila izrekla d-n nisem hotela s preklifeem teh besed znova slišati očttek stra-hopetnosti^ »Seveda«, sem potrdila vprašanje »četuc' 9*> stane živlienje!«	ns*
Raboullain mi je stisnil roko'. »Pogumna deklica ste,« je rekel »sijajno zadoščenje si boste priborili, Za stoi-jeno vam sramoto. Samo mak) trdn? volje in maščevanje bo izvršen*©!« - » '	. i '
Možak je v^tal in stopil k neki staromodni pisalni mizi s številnimi skrinjicami in predali. Z majhnim ključem je odprl neki predal, ki ga na zunaj ni bilo videti, in vzel neko reč iz njega. Nato je predal spet skrbno zaklenil in vfaknff fcljufek v žep.
»Ta zrnca zadoščajo za oprostitev duše od telesa,« mi je zašepetal. »Vzemite.in porabite po svoji prosti volji. Pa lahko noč! Naj vam sveti .zvezda sreče pri vašem velikem pod-vzetjuj«	"
S tresočo roko sem zgrabila popudeno mi reč. Bila je drobna stekleničica, v kateri je bilo ko maj za nožev vršiček . belega prahu. »Torej strupi« mi je zvenelo v ušesih", srce mi je divje tolklo in nekoliko svobodne^ sem zadihala šele, ko mi je večerni hlad shladil žareče čelo.	, „ • '
Od tistega trenutka so bile vse moje misli usmerjene v izvršitev maščevanja. Moje to-varišice pri gledališču so stikale glave, če so me zagledale in zasmehljivih opazk ni manjkalo. Trpljenju zaradi izdane ljubezni se je pridružil še posmeh, posmeh zavoljo tega, ker
sem se upala rmsliii. da me bo vzel za ženo odličen plenrč Vsak dan mi ie prinesel nova ponižanja Moj položaj ie'.jipstal neznožen. Malo s rn se menila to. 'da -spin povžrCčH teljico svojega trpliema kurtisi poauaala "iri da ta o mojem preišnem razmerju % Vladirnipopi ni imela niti pojma. Videla sem v dekletu samo. t.sto. bitje,r-ki je bilo krivo.^'se moje nesreče, medtem ko se na nienega ženina nisem niti. malo jezila. . sai sem bila trdijo prepričana, d% je prav tcKO trpel kakor jaz, da se je moral ukiniti volji svojpev in ca-ro,Yi željt	, y
Nekega ..večera sem se napotila proti palači • grofa Bertičeva, da bi obiskala §yojo rojakinjo. Sprejela me je ljubeznivo, izmenjali sva si znane novice iz domovine in jaz sem .ji po- ' vedala, da bom zapustila nemško gledališče v Petrogradu in šla drugam, morda v London. ■ Guvernanta rfii^je pripovedovala^Svoje majhne dogodke, a sem jo zelo raztreseno in ne-pozorno poslušala. Strašno razburjenje se mi je lotevalo, srce mi je slišno tolklb in v žepu svoje obleke, sem krčevito stiskala stekleničko. Ženska, ki sem jo v svoji neumni zaslepljenosti smatrala za edini vzrok svojega gorja, je bila z menoj1 pod-isto streho. Morda me je iočila od nje le stena. Toda kako naj pride'mdo nje,- kako se naj bližam žrtvi, ki jo je zasledovala moja plamfeča ljubosumnost, kako naj izvršim svojo namero?
Usodno naključje, ki je pomagal^ izvršiti že neštete zločine, je prišld"tudi meni* na pomoč. Vstopil je sluga"' in postavil na mizo blesteč samovar.	'	t
»Milostljiva gospodična prosi, da ji skuhale kozarec čaja,in ji potem kakšno.uro delate družbo,« je rekel sluga in šel.
Večkrjat se zgodi, da eelo,izifr.;en'a kuharica napraviVri kuhanju napako, s"katfero pokvari jeS. Če je ^ojPodinj« r-azpiidlj^na^ali pa se ji mudi, pristavi meso v mrzli vodi; zaradi česar Je'- meso potem čisto brez*o&isa Prav take? je napačno pristaviti jedi, ki' imajo v sebi škrob, kar v vreli vodi, ker se na ta način vse skupaj sprime in jed po-ein skoro ni užitna.	-	-
Zlasti mlade gospodinje rade pozabijo pred kuho namočiti postišena žiwla. - to-o« f žol, 'grah, Ječo. jeŠpren.j; sadie in pedobno. Ta posušena žiViHi se morajo« ored kah^inapiti-«la-ge, da se "otem pri kuhanju? rrttveaiv n ih razvtfr vodntf oaf«, ki jih zmehča, di sa-re samo '»okusneiša. temveč tudi laže rr-efcav-ljivs. "' '■ "»*'	'	r ; . >.
Vsaka gc.sp<5dinia mora tn d i ndzti na to, da je-mast za pečenie meša ali? jedi iz moke zelo r^zbflii^«na. G<? položimo-mes« v premalo razbPlieno ros^4. se.mast vpi^e v mes©, n^ da bi jpa' rrurneniia. N-p ta lJaf51*^ m^So' bolj blede bafve- in neoku?no Kada^ »-jf-eš meso, pp sme5; n'kdat preveč initt^Mt'. v* rez-belimo rrjsl	.ohladi- in se
ne rnore napraviti >rraviln? skorja na m~su.
/razvad« ip med pečeniem preba-— ...-1;««V-,— r» tn ir^f^^n qo.V iz—
......um t—pumi......
»Grof in grofica sta se peljala na dvorni ples v zimski palači, k on fes a Natalija pa je nekoliko bolna in mora ostati v sobi,« mi je pojasnila rojak^ja im začela kuhati čaj.
»Mlada grofica Natalija je nevesta, kaj ne?« sem jo z mrzlično hlastnostio vprašala.
Guvernanta me je začudeno pogledala, saj je mo.jre obnašanje moralo zbuditi Jijeno "pozornost. »Zaročena je z mladim gardnim oficirjem, ki je po rodu iz ene najddličnejših •rodbin-v Petrogradu,« je odvrnila:
»Rozanov, Vladimir Rozanov?« sem«ftričaje vprašala-in zgratbila dekle za roko. da je od bolečine zavrisnilo.	"
»Za božje ime, ali ste bolni?« me je vprašala rojakinja in sč"je Okušala oprostiti "moje roke. »Da, tako se piše. V nekaj mesecih bo poroka. Vi se menda zelo zanimate za to zvezo?«
»Oprostite! Ah,, kako sepa neumna! Glava me boli!« sem rekla. V resnici je v mojih možganih šumelo, kakor bi se v njih vrtela krila mlina na veter. "V menj. je 'vse vrelo in bala sem ",se že, da se mi ne bo zdaj,"zdaj zmešalo v glavi.	.1 a .. (
»Res ste bolni, draga prijateljica!« mi. ja sočutno rekla mladenka. .»Poklicala pom voznika, sgij v takem stanju pe morete." pe^ domov. Rada"bi vas sicer spremi j alž'1 a ne modrem, ker sem v službi. -Brofam ustreli mftdi kontesi.«
Ko je bila izrekla te besede, je nalila čaja v kristalni kozarec in še 'obrniljE*k omari, da bi vzela iz nje žlico in-tableto. t »
»Zdaj ali nikdar! Malo- volje..ip^r^šč^vana boš!« rni je zašepetal,zli Suh. gobafe je zar vrtela okoli mene. krepko sem s£ morala
teče iz mesa in je meso potem praznega okusa.	~	" " - - £
V razbeljeno rpast ne vtikaj po nepotrebnem žlice, ker se razškropi mast naokoli in se je tako r^nogo potrati. Pa tudi opečeš se lahko, če ti brizgne mast v roko. Ce pa že moraš z žlico v 'mast, glej, da bo žlica čisto suha.
Ce imaš srebme žlice, jih nikar ne rabi za pripravljanje jajčnih jedi. Jajca imajo v sebi žvepleni vodik, od katerega srebrne žlice po-črnijo.
Kadar delaš omake, ne srrteš dati v začetku v posodo dosti tekočine. Treba je le počasi dolivati vode. da je omaka okusna, c u,' /
Jajčne kuhaj v trdo v vodi, v kateri se kuha krompir, če nočeš, da bodo jajca imela okus po krompirju. Jajčna lupina je namreč prepustna in pride voda skozi lunino.
Mleka nikdar ne kuhaj na prehudem ognju, na katerem se rado prismodi in se tako pokvari okus. Posoda, v kateri se je. mleko pri-smodilo, se tudi ne da lahko očistiti. Razen tega se v taki posodi rad odkruši lošč.
Naj povemo še to. da za kuhanje cmokov ne rabi majhnih posod. Cmoki mpraio prosto Plavati v vqdi, kadar .se kuMJo, Se jiočeš, da bodo okusni." (
Za kuhtofo
Ceneni pustni krapi. Naihoči tri dekagrame kvasa V šestnajstinki litra mleka, kateremu dodaj košček sladkorja. V skledo deni pol kilograma moke, naredi v sredo jamo, vlij vanjo kvas, mu primešaj malo poke in ga pusti da vzhaja. Posebej pa mešaj četrt litr amlačnega mleka, pet dekagramov sladkorja, dva rumenjaka in dve žlici smetane. Vlij to v, moko h kvasu, dodaj pol žlice soli, potem pa testo prav dobro zgneti. Nato ga pokrif s prtičem, da vzhaja, naredi krape, pusti jih, da vzhajajo in jih oevri,
Ocvrte miške. Deni v lonček štiri žlice mleka, košček sladkorja in zdrobi vanj tri do štiri dekagrama kvasa. V -skledo deni en liter fine pšenične moke, naredi v sredi luknjo, vlij v to zmešani kvas, kateremu pri-mešaj malo moke, potem pa pusti, da vzhaja. V lončku zmešaj četrt litra mleka, 'en rumenjak, žlico sladkorja in žlico sirovega masla.,.Vlij- to v moko h kvasu, vse skupaj rahlo zmešaj, pridenit dobro polovico žlice soli in prav dobro zgneti. Postavi'pokrito na topel prostor, da vzhaja. Medtemp deni rv kožico masti za dobra dva prsta visoko. Ko je mast dobro vroča in je testo vhajalo, zajemaj testo s podolgovato ploščato žlico (ne
prijeti za mizo, "da nisem omahnila. Tedaj sem brala na kozarcu vbrušeno ime: Natalija. Tisti trenutek mi je domišlija tudi pričarala pred oči ugonobiteljičo moje sreče naslonjeno na ramo Vladimira — mojega Vladimira, ki mi ga je bila ugrabila. "Videla sem 30 v mislih oblečeno v prekrasno nevestino obleko, in ko je šumela mimo mene, nje je zanič-Ijivo in^pšabno pogledala. Tedaj me je minil zadni ostanek razsodnosti. Mpja duša je bila do vrha polna bolečin in. ljubosumnosti, vzela eem iz žepa stekleničko in sekundo pozneje je bil čaj zastrupljen...
Srepo>jSem zrla v ugodni kozarec. Moja razburkana domišlija je čarala vsakovrstne strašne'prikazni vanj. Zdelo se «ii je, da se je režala iz kozarca vame mrtvaška lobanja. Nato so se začele viti iz zastrupljene tekočine kače in se ovijati.fokoli lobanje,, ki se jje zdjtf-ci spremenila "v glavo Meduze 19 mrale "oči fc.Je,glave sq iijale vame, ^ se je kri y mor jih žilah .^etvarjala v, led,- N^to sem videla obličje hudobnega duha, ki mi je škodoželjno mežikal _paj miydedira.rPoveder me je y visoko, toho.grobnico, odgrnil črn zastor'in s •uho roko pokazal na £rstQ, oko Ji katere so gorele sveče. Y krsti je ležala moja smrtna sovražnica tiha in bleda, toda lepa kakor bela kamelija, jki jo je držala v roki. Mlad mož v uniformi carove garde je klečal poleg trupla. Pri mojem vstopu je nekoliko vzdignil glavo, a ,se je takoj z izrazom najglobljega stučfa obrnil proč, koje bil zagledal Tnene.
'Komaj iSem pomagala svojo razburjenost, zahvalita sem £e'svoji rojakinji irfsedla v r02'^^«!" izmed slug miskrtjel zame. Voznitfu šetn n&očila, nkf me' popeljejo Rstf boullaihovega stanovanja. Sele tam sem se nalo pomirila. N« vem več, kako dolgo sera
preveč) in devaj v mast. Nato pokrij in čez malo časa obrni. Ocvrte miške deni v cedilnik.
Zabeljen domači zajec. Deni v kožico žlico sirovega masla, nekaj na koščke narezane čebule, peteršilja in timeza in lavorjev list. K temu dodaj na koščke zrezanega zajca, potresi s soljo in poprom, prilij malo kisa, juhe ali vode in pokrito pari pol do eno uro. Nato stresi v skledo, potresi z drobtinami, drobno zrezanim zelenim petrešiljem in česnom ter zabeli z razpuščenim sirovim maslom.	. tu.
Kruh iz prosene in turščične moke. Marsikdo ima precej prosa in turščice, a žita skoraj nič. Takšna družina si lahko pomaga tako, da si da tudi proso zmleti. Setfeda je prosena moka manj uporabna,'a za silo tudi gre. Rabi pa proseno moko le .v. mešanici s turščično in<ie za kruh.'»Kruh iz same prosene moke Se slabo drži in kmalu izgubi na okusu, ai r	.
Kako skuhaš polento iz turščičnega zdro-ba. Turščice je še dovolj, zato se bodo zdaj mlevski izdelki iz turščice bolj kupovali kakor v rednih časih. Polenta se bo zavoljo tega večkrat kuhala, kakor se je doslej. Dobro polento skuhaš takole: Turščični zdrob pali v pločevinasti posodi na milem ognju brez vode dobro četrt ure. Vendar moraš biti pri tem delu zelo pozorna. Zdrob je treba ves čas urno mešati, da izgubi vonj po sirovem, nikakor pa se ne sme prismoditi. Sele, ko ji zdrob spražen in prijetno diši, ga zali.jemo s slanim kropom, ki ga mora biti približno ši enkrat toliko kakor zdroba. Na t no me o zdroba torej dVe meri vode. Polento je treba nied ktihanjem skoro 'Ves čas mešati Kuhana jefv polovici' ure. Ako bi se med t m časom, preveč zgostila, ji dolij-.nekoliko silnega kropa, 'zmešaj iirkuhaj še ntkaS časa. ».vTuršŽuni žganci so okusnejši, če moko prej malo opražiš. Spražiš io ma^ v'ploiev.-nasti. poscfdi na rahlem'ognju. Mrd p aže-njem moraš mokfi vfes čas naglo 1 ne'ati. Pa gledati moraš -na;' to, >da jo ne ^p";smodiš. Pr, kuhanju turščičnih žgancev nai bo -slanega kropa za približno <poiovičo več. kakor moke. žganci se kuha jo okoli '<poT ure."f Moko jemo v kr«p vso-hk^atu. tako-da se n p avi velik cmok, ki ,ga pos;edi s kuhalničnim ročajem privotlimo do: dna, da s a, krop počasi zlije čez ves cmok. Paziti je t^eba, da ne jemljemo preveč "vflde. "ker z odlito vedo gre tudi nekajLmoJje v izgubo.
Iz turščijre moke ali zdroba napravišj dobri juio. Žaki&ai 'tu^ščičns m^ko Via il ni ■—■■in—mm 1111 n 111 Milimi iimmii i iiiiii i mi i i »i bila-pri preroku in o čem sva govorila. V m op i glavi'se ^ vse vrtelo.'Samo tega se še spominjam, da sem temu Francozu povedala vs^ in da sem zaeirtila nekako blajšanje, ko seih bila zaupala sočutneniu človeku svojo krivdo. Raboullainmi je svetoval naj čim hitreje zapustim Petrograd. Razumela sem, da me lahko samo'hiter beg reči strašnih posledic mojega zločina. Prerok it zvezd ,mi je povedal, da se že,dolgo č^sa peča i" mislijo, da bi tudi sam obrnil Petrogra<|u hrbet. Predlagal) mi je, da bi skupno odpotovala. Z vese-ljeito sem sprejela njegqv predlog. Opori izkušenega moža mi je bila v takem položaju prav potrebna. Seveda sem kmali* ugotovila, da njegovega sqžut^a zame-ni bilo priposo-vati njegovi plemenitosti, temveč da je imel prav mnogo vzrokoy, da se je hkratu z menoj ^tr^ra^a^, Zakrivil je JiT vrsto sleparstev in se je bal, da ne bo zdaj, ,£daj prišlo vsd na dan. — - • - J »
Naj ha .,tem rnefi^u^zapišem. W sem mnogo pozneje*izvedela .Ko' se jepri Nataliji pokazal učinek strupa, je nastala v grofovskl hiši nepopisna zmešnjava. Pokligani zdr-aVni-kJ'so storili vse, da bi ji rešili žlvljehje. Dali 89 ,ji močna, protisredstva,.. Kpntfesa je bjla sfaradi čudnega okusa jx>pil'a le malo čaja, .Ta oj^lnost ji je rešila, življenje. Ozdravela je čisto in za nekaj mesecev pozneje lOmožil^? Rozanovom. Ta je, ko je bil slišal o mojem (ffiisku pri guvernanti, takoj zaslutil, 'keff se je fcilo- zgodite. Ker pa }e'ftbtel svoje pifej-9nje razmerje svdji nevesti zamolčati, je s svojim vplivom dosegel, da se jerspdrf|r preiskava tistavila. To se mu je posTečiltf.toliko laže.' ker je poizkttšeni zlpčip. k sreči dftal brez zlih posledic. Uboga guvernanta pa jfe itgubila službo, vendar je imela srečo, da j«
vodi. Med kuhanjem ves čas mešaj s kuhal-nioo, da se ne napravijo kepice. Vreti mora približno pol ure. Moke more biti toliko, da je kuhana, juha podobna bolj redki kaši. V juhi razmešaj žlico masla. Nato naj ne vre več. Zelo izboljšaš juho, ako na drobno na-režeš vanjo kuhano kranjsko klobaso ali razmešaš v njej precej nastrganega sira. Tudi v juhi od prekajene svinjine lahko na ta način kuhaš turščično moko. Ta juha je še posebno okusna. Namesto turščične moke lahko rabi^ . turščični zdrob, ki ga prej malo prepražiš v železni posodi, nato pa zali ješ z vrelo slano vodo ali juho od prekajene svinjine in skuhaš.
1	1 ....	1
Praktični nasveti
Kako spoznate starost jajc. V večjo^ stekleno posodo, ki ima obliko velike čaše, vlijete pol litra vode. Vanjo denete šest dekagramov soli, ki se mora stopiti. Sveže, še ne tri dni staro jajce pade na dno posode, nad tri dni staro plava blizu vrha,.<starejše jajce pa plava kar na površju.	f , ,
PopDtnikoufl torto
Križev pot pregnanih otrok
stf	"	Maribor, februarja
Med Mariborom in Dravogradom prihajajo zadnje čase kljub hudi zimi in visokemu snegu na našo mejo skupine Židov. y teh skupinah so stari in mladi, zdravi in^bolni, vsi pa izčrpani, ozebli, preplašeni in do kosti sestradani. V eni sami nedavni noči so prišle k Sv. Duhu na Ostrem tri skupine, v prvi 17, v drugi 22, v tretji enajst oseb. Naši graniearji so jih vrnili nazm^j, ker predpisi tako zahtevajo, čeprav so se jim ubogi_.ljudje smilili. Take skupine prihajajo zdaj* vsak dan in se vračajo nazaj. Pred dnevi _pa se je neki skupini 25 oseb posrečilo, da 'so pirišle že do Hoč, pa je bila tam prijetk in spet vrnjena.
Toda skupine, ki je prišla k nam preko Radia nad Marenbergoin pretekli teden, se ni upal nobeden naš graničar vrniti. Bilo je v rijej 17 rtiladih deklic. Najmlajša je štela 10, najstarejša 16, Pečina/ ostald; pa 12 do 13 let. Vse "so "bile židovkel vse slabo oble-
dobjia drugo službo na nekem samotnem plemiškem dyory v notranjosti Rusije. Tam je uslužbena menda še zdaj...
Na parniku, ki naju je peljal v Stockholm, sem se držala izključno le Raboulliina, za druge ljudi pa se nisem brigala.' MoJ: je bil nasproti meni tako obziren,'" pozoren, -skoro spoštljiv, da si je pridobil moje polho zaupanje in sem smatral ta srečo, ko mi-je stavil ponudbo, da1 bi imela skupno stanovanje in vodila skupno gospodinjstvi,. Prihranila sem si bila znaten znesek in moj spremljevalec mi je zatrdil, da ima tudi večje premoženje, ki je po večini nalo"ženo v Nemčiji. Tžrko -je torej kazalo, da sva bila obvarovana skrbi za obstanek- Prerok iz zvezd mi je rekel, da me bo pred ljudmi izdajal za svojo Tičerk& Jaz sem po daljšem premišljevanju privolila v ta predlog 5 pogojem ;da-prevzame pred svetom moj. priimek.-
Nekaj čas £va jo dobro vozili, Najino razmerje je bile? v resnici takšno, kakršno mora Siti'med dletom in. hčerjo. Kmalu pa, sem opazila, da je porabil ves svoj denar .Začela sem mu daj^ti"sv6j denar in zame so nastali zriatni izdatki. Njegovo pripovedovanje*o ve-likem premoženju, ki ^a j.e, baje imel, se je izkazalo za sleparstvo. "Začel je igrati Jn na debelo zapravljati denar, in sicer izključno moj efenar. Moji opomoni ln prošnje so ostali brez najmanjšega Uspeha in ko sem mti' naposled odrekla, svojo podpciro, "frii je zagrozil s sodno prijavo. Dlajati sem mil morala spet in »pet denar, "ki ga. ie- izsiljeval od mene. Prepozno sem »poznala, jda sena padla voblast zhkoVfu, ki,- je -B3»i«v zaupanje, izrabljal na najsrarnotnejši način.	r -
(Dalj«) ..
Cene v poletne obleke. Na nogah je imela večina platnene čevlje. Prišle so po ozki gazi med visokim snegom, ki jim je segal preko glav. Starejše so nosile mlajše tovarišice, ki niso mogle več hoditi.
Otroci so pripovedovali, da so hodili tri dni po snegu, ves čas peš. Privedli so jih v Maribor, kjer jim je židovska cerkvena občina najela stanovanje v hotelu Novem svetu. Več otrok je hudo bolnih. Vse so pa prehla-jene in bodo še dolgo čutile posledice tega strašnega potovanja. Vse deklice so sirote brez staršev. Preden so jih odpravili na pot, so jim sporočili, da so njihovi "+arši mrtvi. V Mariboru zbuja strašna usoda teh pregnanih otrok splošno sočutje.
Reja malih živali
le
važna
Jesenice, februarja
Ze dolgo je društvo »Rejec malih živali« na Jesenicah pripravljalo razstavo malih živali. Odbor društva pod predsedstvom marljivega Albina Vistra je storil vse, da je bila razstava skrbno pripravljena in se je ob otvoritvi 8. t. m. v meščanski šoli pokazala v takem obsegu, da je v čast mestu in društvu.
Na razstavi je 47 kletk kuncev, osem kletk kokoši, devet kletk golobov in nekaj kletk zlatih fazanov, pavov, kanarčkov, papigic in drugih ptic. Med kunci so prevladovali orjaki, katerih reja se menda najbolj izglača. Od kokoši so bile razstavljene predvsemsta-jerke, dalje plimetke, rodajlentke in leghorn-ke. Živali so ocenjevali strokovnjaki in so bile številne živali označene z odlično oceno.
Reja malih živali, predvsem kuncev, je za industrijske kraje še prav posebno "pomembna. Vsa razstava je pokazala, da je reja malih živali v tem mestu in njegovem okolišu izredno dobro razvita, kar je gotovo pohvalno.
Selnfški Stekel p delaven
Selnica ob Dravi, februarja
V	nedeljo .2. t. m. je Lil r.xrai občni zbor Sokola v Selnici ob Dravi ob številni udeležbi članstva, posebno jnladine. Iz uvodnega govora staroste br. Grahorja in poročil ostalih odbornikov je razvidno, da je bilo delo društva lani zelo živahno.
V	letu 1940. je štelo društvo 26 članov in članic, 16 naraščajnikov in naraščajnic in 12 dečkov in deklic.
Br. blagajnik je poročal, da je imelo društvo 18.974 din dohodkov in 14.323 din izdatkov. Zaključno stanje blagajne je torej 4.651 din, kar je zelo razveseljivo. Med dohodki je pomembna vsota 12.540 dm, ki izvira od raznih prireditev, med izdatki pa zavzemajo največji znesek nakup inventarja in priprave za prireditve.
Društvo je imelo dva telovadna nastopa in sicer pri Sv. Duhu ob priliki desetega binkoštnega izleta na mejo in 13. oktobra v Selnici, ki je bil združen z razvitjem nara-ščajskega prapora, dve akademiji, štiri gledališke predstave, pet izletov, tri proslave, noč budnosti in dan pripravljenosti.
Iz poročil br. načelnika in br. prosvetarja ti e razvidno, da je društyo v enaki meri skrbelo za telesni kakor za duševni razvoj svojega članstva. Da bi bil v bodoče razmah društva še močnejši in uspešnejši, si je društvo zadalo nalogo, postaviti si svoj dom, za katerega ima že pripravljen stavbeni prostor na krasnem letnem telovadišču. Pripravljeno je tudi že gradbeno tvorivo.
Pri volitvah je bil izvoljen z majhnimi spremembami stari odbor s starosto br. Gra-horjem.
Delo te sokolske edinice je posebno važno, ker je obmejno Kobansko narodno kakor gospodarsko najbolj zapostavljeni del slovenskega narodnega telesa.
Kočevsko pismo
Kočevska Reka, februarja.
Pred dnevi tftno imeli v Kočevski Reki občni zbor podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je razvil v manifestacijo slovenske narodne zavednosti. Zbora so se ude-
ležili vsi člani in članice, ki so prihiteli izpod Krokarja, Goteniškega Snežnika in celo od Kolpe. Zbralo se nas je nad 175 mož, žen, fantov in deklet. Vse, kar čuti slovensko pri nas, se je zbora udeležilo. Šolski upravitelj g. Tratar je kot predsednik orisal deiO podružnice v preteklem letu in tudi preči.al prav neljubeznivo pismo, ki ga je prejel pred dobrim letom od nepodpisanega pisca. V pismu mu je neznanec obetal razne dobrote. Pa se napovedi niso uresničile. U. Vrabič je kot zastopnik Slovenske straže pozival k skupnemu delu. Zastopnik kočevske podružnice g. Figar pa je v jedrnatih besedah podal smernice za novo delo. V očeh vseli navzočih se je videlo, da so bili veseli, ker se je Družbi sv. Cirila in Metoda posrečilo zbrati toliko Slovencev pod svoje okrilje. V slogi je moč, je naše geslo.
Pretekli mesec smo imeli pri nas prvo slovensko mašo. Malo čudno se to čuje. Smo zadovoljni, da je vsaj tako, kajti bila so leta, ko se ni slišala v cerkvi naša beseda. V cerkvi ni še vse tako, kakor bi moralo biti, pa upamo, da se bo vse počasi uredilo.
Siromaščino, ki nas tare, nam je olajašala Družba sv. Cirila in Metoda. Za božič so bili obdarovani vsi naši otroci. Prejeli smo za preko 15.000 dinarjev daril v blagu in čevljih.
Da nam ni dolgčas, poskrbe naši sosedje, ki zmerom kaj uganejo. Zdaj hite s popisovanjem posestev, ki jih cenijo v visoke sto-tisoče. Kaj bi bilo, če bi se davčna oblastva malo zanimala za dohodke s teh posestev, ki morajo biti pač veliki, če so toliko vredna.
Nedavno so se Slovenci iz Morave in Stal-carjev domov grede malo ustavili v Novih Lazih in zapeli nekaj lepih domačih pesmi. To pa ni ugajalo tistim, ki se z veliko vnemo večer za večerom zb;raio in prepevajo neks čudne pesmi. Počakali so naše ljudi, ki so po bližniič hiteli domov in jih iz zasede napadli. Lotili so se s kamenjem in koli tudi žensk in otrek, nato pa pobegnili. To so junaki, kaj ne? Žensk in otrok se lotijo, Dred možmi pa zbeže. To omenjamo le zato ker sa mnogokrat čuje očitek, da smo Slovenci tisti, ki motimo mirno sožitje.
m

Križarka
Pomen besed
Vodoravno: 1. celina sredi morja, 3. del pohištva, 5. večja ptica, 7. sorodnica, 8. o :e-ba iz svetega pisma (njegova palica je ozele-nela), 9. hrana Izraelcev v puščavi, 11. pot, 13. del imena abesinske prestolnice, 14. $el pohištva, tudi gora na Gorenjskem, 15. del telesa.
Navpično: 1. samostanski predstojnik, 2. kokoš, 3. izdelek iz žita, 4. zadnja besedica v mnogih molitvah, 5. del hiše, tudi strma skala, 6. del cirkusa, 9. zvezda rdeče barve, tudi starodaven bog vojne, 10. oseba iz svetega pisma, žrtev prvega uboja, 11. skupina pevcev, 12. srd.
Križanka se rešuje tako, da se vstavljajo v predalčke na mreži črke posameznih besed. Besede segajo od predalčka s številko do prihodnjega črnega predalčka ali pa do roba križanke. To velja za vodoravne in za navpične vrste. Besede se križajo, tako da torej v en predalček ne smeta priti dve različni črki.
Cbrafssica
CUNJE — DOBA — ISTRA — RIBA — GRAPA — KLAS — HUBERT — UDAR — RIGA — VRATA — BELA — MARA.
Crke posameznih besed prestavi tako, da dobiš druge besede. Njih začetnice ti da o ime in priimek slovenskega pesnika in pisatelja, ki je med našim narodom zelo znan.
Dspokihica
aalovasČ:;
DJOSASAMA
V prvo vrsto vstavi prave črke, da dobiš v navpičnih vrstah besede, v prvi vodoravni pa naš znan pregovor.
Čaroben lik
1.	A A A A A
2.	A A A C. I
3.	I I I J J
4.	L L N N P
5.	P R V Z Z
Iz teh črk sestavi besede naslednjega pomena: 1. raztrganec, 2. gera pri Beogradu, kjer stoji naš spomenik Neznanemu junaku, 3. evropska prestolnica, zdaj zasedena, 4. krstno ime enega najbolj znanih voditeljev kmetskih puntov, 5. ne naprej!
Besede se berejo enako v navpičnih in vodoravnih vrstah.
Rešitve je treba poslati tako, da bodo najpozneje čez teden dni v naših rokah. V drugi številki bomo potem objavili rešitve. Med tiste, ki bodo prav rešili vsaj dve uganki, bomo po žrebu razdelili nekaj lepih knjižnih nagrad. Rešitve pošljite na dopisnici!
ji usoda
Čisto naš je pregovor, da je vsak svoje sreče kovač. Seveda pa tega pregovora ne smemo razumeti tako, da bi bil človek vedno sam odgovoren za svojo srečo. Cesto človek svojega značaja sam dobro ne p>ozna, in iz tega izvirajo napake, ki jih je zagrešil. Cesto pa značaj tudi pozna vsaj jx>vršno, pa nima moči, da bi ga popravil. Naloga moderne
znanstvene psihografologije je zato v glavnem pač ta, da človeku odkrije do vseh podrobnosti njegov značaj in temperament, ga opozori vnaprej na vse nevarnosti, ki mu utegnejo groziti v življenju in mu pokaže pot, po kateri mu je treba hoditi, da se izogne ne-prilikam in doseže vsaj tisto mero sreče, ki mu je dosegljiva. To pa je največja dragocenost, najpopolnejša pomoč in najlažja rešni-ca človeka in njegove življenjske usode. Spoznaj sdmega sebe in našel boš svojo pravo pot!
Do te sreče pa nas more pripeljati samo eksperimentalna psihografologija in nobena druga znanost, kajti le ta posega v najgloblje globine človeške duše. F. T. KARMAH je eden izmed prvih velikih pionirjev te znanosti, kateri je posvetil vse zanimanje svojega življenja. Ko se bo kdaj pisala zgodovina velikih utemeljiteljev moderne znanstvene psihografologije, v njej ne bo manjkalo ime Slovenca F. T. Karmaha.
Grafolog F. T. Karmah je do sedaj spisal dve poučni knjigi, ki bosta koristili vsakemu, kdor jih bo temeljito proučil. Knjigo »Naš život i okultne tajne« je edina strokovna knjiga iz področja grafologije v našem jeziku, dočim vam bo knjiga »Vaša lična draž« (osebni vpliv) v korist, da ojačite svojo voljo in da imate povoljen vpliv na svojo okolico, knjige lahko naročite pri F. T. Karmahu, Žalec.
DOMOVI N A g t. 7
RADIO
Liubliana
od 16. do 23. februarja.
Nedelja, 16. februarja: 8.00 Jutrni pozdrav. 8.15: Paganini: Velika sonata za kitaro solo in [Violino (Stanko Prek, dr. Drago Zaje). 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 9.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic). 10.00: Repro-duciran orkestralni koncert. 10.30: Veseli
g>dci ih Trboveljski pevski jazz. 12.00:
eydn: Simfonija v d-molu (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13,02: Radijski orkester. 17.00: Beg z dežele, njega Vzroki in posledice (dr. Franc Pergar). 17.30: Pozdrav rojakom! Domači glasbeni spored (radijski komorni zbor in radijski orkester; IVO Šijanec). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Ura slovenske pesmi in besede (pel bo Slovenski vokalni kvintet, vmes recitacije). B0.30: Za zabavo in oddih (plošče). 21.00: Domači spored (radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnika«.
Ponedeljek, 17. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan Venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Prival-Žkovih kraljih (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13,02: Domači trio. 14.00: Poročila, objave. 17.30: Pesmi in plesi Jugoslavije (radijski orkester). 18.10: Duševno »dravstvo (dr. Anton Brecelj). 18.30: Plošče. 48.40: Naši plazilci in njihovi orjaški predniki (prof. Ciril Šlebinger). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. Govoril bo Zagreb. 19.40: Plošče. 19.50: Hudomušnosti (Fran Lipah). 20.00: Operetni napevi (plošče). 20.30: 0b40-letnici smrti Guseppeja Verdija. Koncert (sodelovali bodo Vida Kovič-Zamei-leva, Ivan Franci in radijski orkester z dirigentom Šijancem). 22.00: Napovedi, poroči-
Torek, 18. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 17.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Veseli utrinki (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert slovanske glasbe (radijski orkester). 14.00: Poročila, objave. 14.15: Šolska ura: Smuški poleti z velike skakalnice v Planici; razgovor z učen-eem (vodil bo Janko Sicherl). 17.30: Klavirski koncert (Marta Osterc-Valjalova). 18.15: Odmevi iz Bolgarije (plošče). 18.40: Kemija In fizika v zdravništvu (prof. Adlešič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. Govorila bo Ljubljana: Po poti k neločljivemu zedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev (Ivan Hribar, bivši pokrajinski namestnik in In minister). 19.40: Plošče. 19.50: Gospodinjska pqsvetovalnica (Helena Kelhar). 20.00: 80.00: Večerni koncert radijskega orkestra). 81.30: Za ples (plošče). 22.00= Napovedi, poro-lila.
Sreda: 19. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. U.05: Napovedi, poročila. 7.13: Pisan venček Veselih zvokov (plošče) 12.00: Po daljnih kra-fih (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Pisani drobiž (plošče). 14.00: Poročila, objave. 17.30: Iz Dvofakovih skladb (plošče). 17.45: Mladinska ura: a) Šport v literaturi (prof. Franc Vodnik), b) Ob 100-let-»ici rojstva Antona Dvofaka (predavanje in plošče), c) Delaj z nami (Miroslav Zor). 18.30. Plošče. 18.40: Ali je delo v gospodinjstvu poklic (Franja Petričeva). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura: Vojaško predajanja 19.40: Plošče. 19.50: Uvod v prenos. §0.00: Prenoe iz ljubljanske opere (v 1. odmo-f« glasbeno predavanje Vilka Ukmarja, ▼ I. odmoru napovedi, poročila).
Četrtek, 20. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. J.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček freselik zvokov (plošče). .12.00: Pisani napevi fplošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napo-Vedi. 13.02: Sramel »Štirje fantje«. 14.00: Napovedi, poročila. 17.30: Pester spored radijskega orkestra. 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarlč). 19.00: Napovedi, po-gpčila. 19.23: Nacionalna ura. Govoril bo Beograd. 19.40: PloSče. 20.00: »Suhcem za
debeli četrtek«. Pisan večer s šalami, petjem in godbo, (Sodelovali bodo radijski orkester, sestre Stritarjeve in Cimermanov kvartet. 22.00: Napovedi, poročila.
Petek, 21. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan večer (veselih zvokov (plošče). 11.00: Šolska ura: Pred poštnim okencem (Mirko Demšar). 12.00: Naše narodne (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: V bratskem zagrljaju. Spored jugoslovenske glasbe (radijski orkester). 14.00: Poročila, objave. 14.10: Tujskoprometna poročila: Po stranskih potih na smučeh, 17.30: Z našega juga (plošče). 18.10: Ženska ura: Socialne dajatve in gospodinja (Vika Pencova). 18.30: Plošče. 18.40: 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Otok Kreta (dr. Roman Savnik). 19.50: Poročila o izseljencih. 20.00: Koncert (sodelovala bosta Ksenija Kušejeva in radijski orkester). 21.30:: Mandoline in balalajke (plošče). 22.00: Napovedi, poročila.
Sobota, 22. februarja: 7.00 Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: V pisanem ven-čku se plošče vrte. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: V pisanem venčku se plošče vrte. 14.00: Poročila, objave. 17.00: Otroška ura: Striček Matiček kramlja in prepeva. 17.30: Otroško veselje (plošče). 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Radijski orkester. 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Preženimo skrbi (plošče). 20.00': Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Včasih je luštno bilo, zdaj pa ni več tako... Vesela zbirka vsakda-
Ameriški senator Bone je izračunal, koliko (Stroškov ima sovražnik, da pokonča enega sovražnega vojaka. Seveda je pri tem upošteval količino uporabljenega tvoriva, kajti vsaka krogla še ne ubije. Tudi bombe in granate, ki so drage, ubijejo razmerno malo ljudi. Senator je pri tem. ugotovil, .da se je. cena smrti v teku stoletij spremenila Bolj ko je človek postajal prosvetljen. dražja je bila smrt v vojni.
Ko je živel rimski vojskovodja Julij Cezar in so njegove čete premagale sovražnika po vsem tedanjem svetu, je moral porabiti tri četrtine dolarja za smrt sovražnega vojaka. Za časa Napoleona, ko se je morilno oro-
Kakor povsod na Vzhodu je tudi v Indiji glavno delo žensk sedeti doma ter skrbeti za gospodinjstvo in družino. V mestih in siromašnih krajih so sicer zdaj indijske ženske zaposlene tudi izven doma kot delavke v tvornicah, toda v splošnem je to le redek pojav. Ženskam pripada vzgoja otrok.
Če občuješ v Indiji z ljudstvom, je običaj vprašati očeta, koliko ima otrok. "Odgovori ti, recimo, da ima enega. Če pa prideš k njemu na dom, se prepričaš, da ima tri, in sicer sina in dve hčeri. Če ga potem vprašaš, ali ta dva otroka nista njegova, ti odgovori, da so vsi trije njegovi, da pa je samo deček otrok, a ostali dve le deklici. Vendar pa v Indiji deklet ne zametujejo, kakor bi utegnil kdo misliti. Če imajo starši dovolj sredstev,hodijo tudi hčerke v šolo in doma so zaposlene, dokler ne dorasejo, namreč do 11, odnosno 12 leta, da znajo vsa domača dela in da se lahko omože.
Kaj je svoboda, tega seveda ženske v Indiji ne vedo. Ker svobode ne poznajo, je tudi ne pogrešajo. Od otroških let jih drže doma Belo strogo in jih stražijo kakor redovnice. Prijateljice lahko obiskujejo, same se pa ne smejo sestajati s fanti. Na njihovo možitev začno starši misliti, ko je dekletu 15 let, a se dekleta tudi že prej može. Takrat pa se zmerom najde mladenič, ki začne prihajati k staršem. Pri njih vživa ugled, s svojo izvoljen-ko pa more govoriti samo vpričo staršev ali
njih prizorov. Izvajali bodo člani radijske igralske družine. Sodelovala bosta Jožek in Ježek. Vmes nekaj plošč. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester.
žje že izpopoinilo, se je cena dvignila na 3000 dolarjev. Pozneje je narasla na 5000 dolarjev. V 20. stoletju pa se je kar početvorila. V vojni od leta 1914. do 1918. je poskočila že na 20.000 dolarjev.
Zdaj pa, ko imamo še vse drugačne moril-ne priprave, mora nasprotnik plačati kar 50 tisoč dolarjev ali približno tri milijone dinarjev v našem denarju (po tečaju na svobodnem trgu) če hoče spraviti s poti enega samega sovražnika. Od Cezarjevih časov pa do danes se je cena smrti povišala za skoraj 67krat. Npbena potrebščina se od tistih časov ni tako podražila.
znancev. Izključeno je, da bi šel z njo na iz-prehod. To bi mu niti na misel ne prišlo.
Za dekletom hodi fant včasih precej dolgo, zlasti če je dekle še premlado ali če starši nimajo dovolj denarja, da bi mogli hčerko omožiti. Včasih se pa vzameta hitro. Dekle potem odide iz očetove hiše in živi v novem domu tako, kakor so živele njena mati, babica in prababica. Hiše skoro ne zapusti.
Življenje žensk v Indiji torej ni zavidljivo. Res je sicer, da ravnajo možje z njimi lepo in da pretežno vzorno skrbe za družine. Toda žena možu ni prijateljica,- temveč samo žena in mati njegovih otrok. Mož ji ničesar ne zaupa in z njo govori samo d domačih zadevah. On je gospodar, njegova volja mora zmerom in povsod obveljati. Toda žene so povečini zadovoljne, poslušne in tihe, ker so tako vzgojene, da sploh ne mislijo z lastnimi možgani. Rodbine v Indiji so skoro zmerom vzorne. V Njih vladata mir in zadovoljstvo. To pač velja, bolj za preproste Indijce, medtem ko je pri indijskih veljakih precej razvratnosti. Hudo zk) je tudi, da se pomoži mnogo premladih Indijk.
Mnogo slabih razvad so Angleži v Indiji že hoteli iztrebiti, a je zaradi prehudega odpora prebivalstva ostalo pri starem. Počasi pa Indija tudi v tem oziru napreduje. V Turčiji je Kemal dal ženski svobodo in jo je napravil za prilično enakopravno z moškim, pa se bo podobno počasi zgodilo tudi v Indiji.
Usmrtitev enega sovražnega vojjaka stane 3,000.000 din
Indijska žena živi kakor sužnja
STRAN 12
D O M O VI NA St 7
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
PREVIDNOST
Jaka in Matija se vozita s čolnom po Blejskem jezeru.
»Ali mi lahko posodiš 100 dinarjev? vpraša Jaka Matijo.
»Kakor hitro bova na suhem, ti bom povedal,« reče Matija.
»Zakaj šele takrat? je radoveden Jaka.
»Ker ne znam plavati,« odgovori Matija.
IZDAL SE JE
A: »Tožiš, da te čevlji tiščijo. Morda jih še nisi plačal?«
B: »Zakaj pa me obleka in klobuk ne tiščita?«
TUDI UTEMELJITEV
Danica: »Zmerom si bila nasprotnica zakonskega življenja, zdaj pa si sa sama omo-
žila.«
Slavica: »Htela sem se utrditi v svojem prepričanju.«
MALI OGLASI
Naslovi tnserentov oglasov s šiframi ostanejo strogo tajni
ČITATELJI »DOMOVINE«
dobe za 40 din (s poštnino 49 din) šest zelo zabavnih knjig in sicer: Goncourt Edmond: Dekle Eliza, Cervantes: Tri novele, France Anatole: Pingvinski otok, Leonid Andrejev: Plat zvona, Andrej Strug: Jutri, Leonid Andrejev: Povest o sedmih obešenih. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenbur-gova ulica 3.	24
PREClTAJTE IN NAROČITE
recept in potrebne kemikalije za napravo izvrstnega domačega šampanjskega vina iz jabolčnika, ki stane 35 din za 100 litrov. Ako ne odgovarja, se denar vrne, Ponudbe na E. Hribšek, Maribor, Tržaška cesta 57.
47
JABLUS — JABOLCNIK
Kaj je JABLUS? »Jablus« je edina snov, iz katere napravite izvrsten jabolčnik ali hruškovec brez vsakega pravega sadjevca. Je sestavljen po navodilih'raj. g. dr. I. Vošnjaka in se tako tudi izdeluje. S poštnino stane 50 lit. 48.50, 100 lit. 79.50, 150 lit. 117.50 in 300 lit. 217 dinarjev. — Dobili smo že čez 1000 pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo »Jablus«, Podčetrtek.
44
MLAD FANT
z nekaj gotovine in dobro službo, se želi poročiti z dekletom, ki ima nekaj posestva. Ponudbe na podr. »Jutra« v Trbovljah pod'»Sreča«.
MLINARSKEGA VAJENCA
vzamem takoj. Vsa oskrba v hiši. Naslov v ogl. odd. »Domovine«.	46
Kdo je najboljši
grafolog?
Uganili ste že, da Je najboljši grafolog F. T. Karmah, priznan po celem svetu in nepremagljiv v tej znanosti. Po Vaši pisavi lahko spozna vse, kar se tiče Vaše osebe — karakter, sposobnosti, služba, loterija, poslovni uspehi, ljubezen, zakonsko življenje, prijatelji, sovražniki, potovanja, bolezni, nevarnosti, ki Vam pretijo, in katerih se morate ogniti, prilike, ki jih morate izkoristiti, kakor tuai vse vrste razlag in nasvetov, ki Vam bodo koristili vse Vaše življenje. Vse to dobite popolnoma BREZPLAČNO, ako kupite najnovejšo knjigo »Naš život 1 okultne tajne«. Knjiga je zelo interesantna ln velikega pomena za Vaše življenje. Pošljite še danes vsa važnejša vprašanja, katera Vas zanimajo za Vaše bodoče življenje ter din 30 za knjigo na moj natančen naslov- F. T. KARMAH, Žalec. Denar se pošlje v naprej na čekovni račun 17455_
HUDA REC
Gost: »Poglejte, kako umazan je tale prti« Natakar: Vem, toda kaj naj storim? Dvakrat sem ga že obrnil!«
NOVOST!
SAMO DIN 49*50
et. 62.300 Anker-un pravi Svloarskl stroj. Dobra kvaliteta, lep Hcromlran okrov t pismeno garancijo
Din 49.50
ttev. 62.301 iste. * osvetljenimi kaa&Ust ln Številčnico
(Radium) Din 59.50
Zahtevajte cenik, K| K vam ga —
stanj
pošlje ln poStnlni prosto
Ljubljana 6
tiastna protokollraii« tovarna ur v Svld
MOSTOVA ESENCA »MOSTIN"
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhnlml stroški pripravi izborno, obstojno ln zdravo domačo pijačo. Cena
1	stekl. za 150 litrov din 25.—, po poŠti din 45.—
2	steklenici po pošti din 75.—, 3 steklenice po pošti din 100.—
Preizkusen redilnl prašek
REDIN ZA PRAŠIČE
Pri malih prašičkih po«
spešuje »REDIN« praše* hitro rast, krepi kosti ia jih varuje raznih bolezni Večji prašiči pa se čun dovito hitro redijo in do« bro prebavljajo. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavw 8 din, po pošti 19,— din, 3 zav. po pošti 35.— din, 4 zav. po pošti 43.— din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo S gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slova« nije drogerija KANC, Ljubljana, Židovska al. i a« Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa sama drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. Na deželi pa zahtevajte Redin in Mostin pri vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino.
^SBh
Hranilnica OrausNe banouine Ljubljana
naznanja,
da je odprla u Kranju, Prešernoua ulica 9. u dosedanjih prostorih mestne hranilnice suojo
podružnico Kranj,
ki bo uršila in posredouala use denarne posle. Za use ulage podružnice in tudi za use uloge mestne hranilnice u Kranju, ki jo podružnica likuidira, jamči
DRRU5KR BRNOUINR
z usem suojim premoženjem in uso suojo daučno močjo.
I i
m
"3
Broširana knjiga: din 10,-Vezana knfiga: din 15.—•
NAJLEPŠE CTIV0!
Ravijen: Zgodbe brez groze
Klabund: P|0ff - RaSPUtŠH Ravijen: £ma VOjna Thompson:
Majerjeva: Rudarska balada
ZALOŽBA mCESTm
^ftft LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA B