SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.11
■uhaja u. in 20. vsakega meseca na coli lil Za oznanila se plačuje od navadne ver-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stice, če sc natisne enkrat 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
Dopise sprejema odbor ^Učiteljskega društva za slovenski Stajer“.
Štev. 16. V Mariboru 20. avgusta 1875. Letnik III.
Podporniki in nasprotniki slovenske šolske literature.
Dasi je naša šolska literatura še majhna, dasi je še le perve kali dobro pognala in uterdila, vendar uže moremo terditi, da imamo uže svojo šolsko literaturo. Naše šolsko slovstvo ni ogromno, ni veliko se, tega ne moremo reči; ali vendar ima zastopane uže skoro vse nauke ljudskih in srednjih Sol. Le poglejmo in razložimo vse bolj na tanko. Za narodne Sole imamo dvoje slovenskih beril (sicer malo), dvoje slovenskih slovnic, eno slovensko spisje, mnogo in različnih dr. Močnikovih ■ ačunic, 1 malo liziko in 1 prirodopis (Netolieka - Lapajne), 1 geometrijo (Lapajne), 1 telovadsko knjižico (Zima). S temi knjižicami, ki so vse namenjene narodnim šolam in nekatere po visoki vladi uže odobrene, zastopani so skoro vsi predmeti uove ljudske šole. Le za zemljepisje in zgodovino nimamo še potrebnega navoda, potrebne knjižice. Pa tudi te bode prihodnost na svitlo spravila. Izmed naštetih knjig so nekatere za sedanji čas dovolj dobre, tako n. pr. Praprotnikova slovnica in 8pisje njegovo (tudi slovnica iz c. kr. zaloge se da z vspehom vabiti); Močnikove računice so cel6 izverstue; izmed Lapajnetovih prestav bode Netoličkov „Mali prirodopis** vsem slovenskim nfciteljem in učencem prav všeč. Slovenskih knjig za srednje Šole ne bom našteval, ker so učiteljem, ki se kaj izobražujejo, nže tako znane. Toda naš namen danes ni razlagovati naše slovstvo, ampak kazati samo na podpornike in nasprotnike nje-8°ve. Velik podpornik našega slovstva je l.vsak pisatelj sam, *e>' on piše večjidel le iz ljubezni do predmeta in domovine Svoje; njegov trud se mu redko, redko plača, malokdaj nekoliko °dškoduje, največkrat ne dobi za svoje večletno, večmesečno delo ničesar. Še večji podpornik pak jo oni slovenski pisatelj, za svoje delo založnika ne dobi in ki radi tega sam delo
založi, ki da svoj (?) kapital, večkrat svoj mali, in celč prav mali kapital na jako nizke obresti, ali ki je celč v nevarnosti, da se mu naloženi kapital niti povernil ne bo. Težko je to podvzetje, iu vendar ga je že marsikateri slovenski pisatelj poskusil. — Naše slovensko slovstvo nam podpirajo razni drugi založniki, bukvarji in tiskarji. Ti pa vendar ne pridejo nikoli, ali vsaj redkokdaj v take zadrege. Bukvarji so tergovci, ti uže znajo svojo blago v denar preoberniti, in ako je pri eni knjigi manjši, je pa pri drugi večji dobiček. Tiskarja naposled knjiga nikoli tako drago ne stane; vendar se morejo tudi založniki med perve pospešitelje literature prištevati. — Tako zelo pa ne moremo zadovoljni biti s slovensko inteligenco, in v zadevi šolske literature s slovenskimi učitelji srednjih in ljudskih šol.
Slovenski pisatelji in založniki slovenskih knjig bodo nam znali povedati, da jim sem ter tjo preti zguba gledč založenih del. Ali torej nihče slovenskih bukev ne kupuje in ne razširja? O pač, in sicer največ navadni učitelji, ki mirno na deželi delujejo brez hrupa in vrišča, namreč taki možje, ki ne iščejo javne časti in slave. Drugi sloveči učitelji in razni domoljubi so pa v obziru podpore domačega slovstva največkrat podobni onim zanikernim učiteljem, kateri še imena „učitelj“ vredni niso, kajti oboji ne storč v tej stvari ničesar. —
Zelč slabi podporniki slovenske šolske literature so tisti učitelji, ki kupujejo in nasvetujejo za okrajne učiteljske bukvar-nice in za šolarske knjižnice samo nemške knjige. Ne vemo pač, ali ti učitelji mislijo, da v teh bukvarnicah slovenskih knjig biti ne sme, ali dobrih slovenskih knjig ne poznajo, ali pa se jim vsaka nemška „brošura“ boljša dozdeva od katerekoli slovenske knjige. Jako slabi podporniki naše šolske literature z malo izjemo so naši sedanji c. kr. okrajni in deželni šolski nadzorniki, tudi c. kr. založba šolskih knjig se v tej reči nam Slovencem nasproti več ne odlikuje. —
Bivši šolski nadzornik dr. Močnik se je bil potrudil, da smo bili dobili pred 15. leti „pervou in „drugo“ berilo, a od takrat ga ni več nadzornika, da bi pospeševal izdajo „tretjega“ in „četertogau berila. Kaj storč za pomuoženje naše šolske literature deželni nadzorniki dr. Gobane, Pirker, Rožek? Tudi primorski deželni nadzornik ni morebiti v tej reči še odločne besede pri ministerstvu založil? Pa pustimo gg. c. kr. nadzornike, katerim so morebiti tudi roke zavezano, in oglejmo si najhujše nasprotnike naše šolske literature. — Ti so naši sobrati — odpadnike od naše zastave, od našega gesla, ki je : Podučuj na podlagi maternega jezika. Ti nezvesti kolegi niso ne samo neutralni prama slovenskemu našemu slovstvu, marveč djansko nasprotujejo, da se ne razširjujejo slovenske knjige, katere pri vsaki priliki zasramujejo. Pregleduj le v tej žadevi predalo „L. Sch.“, poslušaj odličnejše ude „Kr. Lehrerv.“ iu priterdil
nam boš. Nasproti temu pa ti hvalijo vsako nemško delo, katerega morebiti še od zunaj ogledali niso, da je le v kakem nemškem kotu na svitlo prišlo. Ako se nemške šolske liste, kranjsko „Sch.“, koroški „K. Schulbl." in štajersko ,,P. Z.“ ogleduješ, priterdil mi boš. Tim ljudem je vse tuje jlobro in drago, vse domače slabo in za nič. (Glej dopis iz Ljubljane o „Trctjem berilu.“ Ur.)
Rečna obravnava berilnega spisa „G-oreča voda.“
(Drugo berilo; število 29. Po Fr. V. A. M. spis. M. N.)
(Konec.)
Ker ravno o razjedenem apnu govorimo, hočem vam še nekaj o ujem povedati. Pa popred mi povejte: ali je že kdo od vas videl več živega apna gasiti, n. pr. za stavbo kakega poslopja? — V kaki posodi se to godi? — Navadno se gasi v velikem zaboji ali trugi na štiri ogle, kakor kaže ta podoba (se narisa). Tukaj na ozki strani ima truga zapah, da se po-gašeno apno lahko iz nje v jamo spusti. — Slišali ste, da jo apno takrat pogašeuo, kedar je radi mokrote v prah razpadlo. Tako pogašeno apno se vendar za stavbo poslopij ne da rabiti. — Kaj se tedaj s tako pogašenim apnom mora še zgoditi ? — Naliva se voda nanj toliko časa, da tekoče postane; tej tekočini pravimo b e 1 e ž. — Kako ta belež mešajo ? — Zakaj previdno? Kaj bi se zgodilo, ko bi se z njim obleka okolo stoječih poškropila, ali ko bi celo kteremu kapljica v oko kanila? — Apnen belež se po zadostnem mešanji, skozi luknjo, ktera je poprej bila zapahnjena, v jamo spusti, t. j., se u moč viri. Vslcd tega apno mastneje, t. j. boljše postane; kajti imelo je v sebi še zmiraj dele, ki se pozneje šč gasijo. Nepotrebna voda pa, ktera se v zemljo odteka, odvzame apnu tudi škodljive dele, kterih sploh nekoliko ima, in ga očisti. Umočvirjeno apno se nmra potem z deskami ali saj s peskom dobro pokriti, da zrak do njega ne pride. Zakaj? to bodemo hitro slišali.
Kaj storimo s pogašenim apnom ali belcem, ako ga pri 8tavbah porabiti hočemo ? — Kako se pa mešanica od apna in peska imenuje? Čemu je malta? (Da kamenje veže in terduo združi). Na zraku se malta posuši iu terdna postane, to se vč, *e tedaj, ako je dobra malta: apno in dober pesek; slaba tnalta (sč slabim peskom zmešano apno) postane sicer tudi suha, toda ne močna iu terdna. (Pri tej priliki se zna še tudi orne-ndi hi d ra u lično apno in malta, ktera se v vodi sterdi in 'Bočna postane).
Poleg nagnjenja z vodo združiti se, koder jo najde, ima Pa še živo apno tudi to lastnost, da zopet ogljeno kislino iz
IG*
zraka na se jemlje in tako napravi polagoma spojino od oglje-nokislega hidrata, ktera zveza je terdnejša, kot ktera ovili posameznih telesnin. Ker pa tudi pesek (dober) z apnom vedno v terdnejšo zvezo stopi, tako iz tega sledi, da mora iz dobrega staviva narejeno poslopje od leta do leta močneje postajati. Priča temu je malta v starem zidovju, ktera je pogo-stoma tako močna in terda, ko kamen.
Ker živo apno ogljenčevo kislino v se serka, zategatelj ga rabimo pogostoma tudi za čiščenje spridenega zraka. Tak zrak — gnjila sapa — se nahaja večkrat v starih, dolgo zapertih prostorih, v vodnjakih, mostovžih, pa tudi v kletih, kjer se vino ali pivo kisa, in je človeku in živalim zelo nevaren, kajti prou-zročuje omotico ali celo smert po zadušenji. Ako imamo tedaj v takih prostorih opraviti, spustimo vselej najpopred na kakem dolgem drogu ali motvozu luč vanj. Ako ugasne luč do zadnje iskre, nam je to znamje, da ni varno v take prostore iti, kajti nahaja se v njih nevarna gnjila sapa, ktera ni samo dihanji, temuč tudi gorenji luči nasprotna. Veržemo pa v take, z ogljcno kislino napolnjene prostore nekoliko živega ali žganega apna, bode apno škodljivo ogljenčevo kislino na sč vzelo in zrak postane za dihanje ugoden.
Ako k pogašenemu apnu (beležu) toliko vode dolivamo, da po pridnem mešanju redko postane kot mleko, rabimo ga lahko za beljenje sten.
Spoznavali smo apno dovolj kot prijatelja našega zdravja. Spoznavati ga pa tudi moramo od nasprotne strani. V novo pobeljenih stanicah prebivati, je zdravju zelo škodljivo. Ravno tako se mora vsako novo sezidano poslopje dobro posušiti, preden se smč v njem stanovati. Da apno v takih slučajih zdravju ne škoduje, mora se spremeniti poprej v oglj eno-kislo apno, kar se zgodi, kcdar je vsake mokrote oproščeno, t. j., kcdar več vodenih soparjev ne izpuhteva. Omenjena sprememba apna v o g lj e n o - k is 1 o apno je pa le tedaj popolnoma mogoča, ako se novo pobeljeni prostori ali zidovje pridno preve-trujejo. Ako pa ljudje v takih stanicah prebivajo, se sicer ta prememba tudi dovcrši, toda še le po lijih izdihani ogljenčevi kislini. Taki neprevidni ljudje pa zato zrak prejemajo, napolnjen s tistimi vodenimi soparji, ki so poprej z apnom združeni bili. Našim pljučam je pa tak zrak vselej škodljiv.
Tako smo se učili spoznavati apuo kot znamenito telesnino (rudnino), ktera nam zamore biti zelo koristna pa tudi zelo škodljiva, to se ravnš. potem, kakor njene lastnosti in moči poznamo in primerno obračamo. —
Po taki obravnavi učenci berilni spis berejo (čitajo); obseg se kratko od učencev izpraša, pri čemer se ima na povedano primeren ozir jemati. Na ta berilni spis tudi slovnične vaje
navezavati, se mi po tako obširni obravnavi ne zdi potrebno in primerno. —
Jana Amosa Komenskega Informatorium šole materinske.
(Dalje.)
VI. Poglavje.
Na kaki način se imajo otroci v umnosti vaditi.
Ko sem bil pri svojem očetu v mladosti (pravi Salomon) in pri svoji materi, poučeval me je in rekel mi je: Dobi modrost, sin moj! in za vse svoje premoženje pridobi si umnosti itd. (Izr. 44.) Tako imajo umni starši storiti in ne samo na to misliti, da bi njih otroci samo živeli in v obilnosti nakupičnega blaga in premoženja imeli. Zato naj skerbč, kako bi se modrost v njih serce vpeljati mogla; kajti modrost je dražja, nego so dragi kamni in najbolj izbrane reči jej niso enake, kajti dolgost dni je v njeni desnici, a bogatstvo in slava v njeni levici.
Opazujte starši, kedaj imate začeti svoje otroke učiti in vaditi. Salomon pravi, da ga je njegov oče, ko je bil še majhen poučeval in da njegova mati, čeravno je imela edinega sina, tega ni branila. Tudi naši otroci se imajo tedaj vadeti razumevati vse reči, prirodue in druge. Kako naj se pa to zgodi? No tako, kakor se sploh z malimi ravnati mora, namreč po njih razumnosti; n. pr.:
I. Fizika pri novo rojenih je jesti, piti spati, prebavljati, rasti. Oni sicer tega ne razumo. V drugem in tretjem letu začenjajo razumevati, kaj je papa, juha, kruh, meso itd.; tudi vedč, kaj se imenuje voda, kaj ogenj, kaj zemlja, kaj veter, kaj merzlo, kaj toplo, kaj človek, kaj kravca, kaj psiček in nekatere zunajne razlike prirodnih reči. Pestunje, ki otroke varujejo in se ž njimi sprehajajo, naj jih uče: glej, kravčica, glej, tičica, glej, mačica, glej, otročički itd. V četertem, petem 'n šestem letu morajo uapredovati dalje v znanostih teh prirodnih reči, tako, da otroci znajo, kaj se zove kamen, kaj pesek, kaj gliua, kaj drevo, veja, popek, cvetlica. Tudi imajo poznati 8adje, n. pr. hruško, jabelko, črešnjo, grozdje itd. Potem morajo znati imenovati svoje zunanje ude in njih opravila, o čemur se Dnajo zabavati ž njimi zmirom pestuuje, mati in oče. Morajo jim zdaj to, zdaj ovo pokazovati in imenovati, tudi jim velevati, da bi to ali ono izrekli, in je o tem vprašali: kaj je to, kako temu rečemo? zakaj je to le? itd.
II. Začetek optike bode, v svitlobo gledati, kakor je otrokom navadno, ker lux primum vixibil i (svitloba je perva vidna). A zato je treba skerbeti da se jim ne dovoli gledati v presvitlo
luč, n. pr. blisk, posebno od začetka, da se nebi novo, prehitro se razvijajoče oko solzilo in oslabelo. More sc jim pripustiti mirna svitloba in po malem tudi nekaj lesketajočega, pač pa zelene barve pokazati. V drugem in tretjem letu se vadi v optiki, ako se jim kaj malega in barvanega pokazuje, tudi lepoto obnebja, dreves, cvetja in tekoče vode. Tudi naj se jim daja na ročice in na vrat molek, korale, lepa suknjiča. V četertem letu in dalje bodo v optiki napredovali s tem, da se bodo puščali, peljali in vodili sčasoma na dvor, na vert, ali na polje, ali do reke, da bi svoje oči pasli pri gledovanji živali, dreves, rastlin, cvetlic, tokoče vode, sukajočih so mlinov. Tudi malanje po knjigah, po stenah itd. se jim jako dopada, ima se jim to, tedaj pustiti, in včasi naj se tudi nalašč na to napeljujejo. —
III. Začetek astronomije more se vzeti v drugem letu, ali najdalje v tretjem in sicer s tem, da gledajo na obnebje in razlikujejo, kaj se soluce, kaj mesec, kaj zvezde zovejo ; v tretjem in četertem letu moraje znati in soditi, da solnce in mesec izhajata in zahajata; tudi, da mesec včasi celi sije, včasi pa da ne sije i. t. d., kar se jim tudi pokazovati mora. V šestem letu naj se učč razsojevati, da po zimi je kratek dan in dolga noč; po letu nasprotno temu dolgi dan in kratka noč i. t. d.
IV. Začetek geograiije na koncu pervega leta i. t. d., bode pri otrocih, ako svoj kot, svojo zibel, materno naročje spoznavati začenjajo; v drugem in tretjem letu bode geografija poznanje njihove sobe, v kateri se odgajajo, in sicer znanje kraja, koder se imajo ozirati, kamor se položujejo, kjer jed6, ali se sprehajajo; kjer imajo iskati svitlobe, kjer toploto; v tretjem letu je njih geografija to, ako se ne samo v sobi, ampak tudi zunaj sobe spoznavajo, 11. pr. v kuhinji, na dvorišči, v hlevu, na vertu, v kleti in okrog hrama; v četertem letu se morajo že na ulico, na terg, k sosedom, k stricu, k dedu, k babici, k teti i. t. d., pošiljati in znati, kje to je; v petem in šestem letu pa naj vso to v sebi uterdujejo in poznajo, kaj se zove mesto, vas, polje, gora, reka i. t. d.
V. Imajo se tudi učiti, da poznajo razloček časa, da je noč nekaj drugega ko dan; tudi to kaj je jutro, zarano, kaj zvečer, kaj poldan, kaj večer, kaj polnoč; in potem kolikokrat imajo ua dan jesti, piti, spati, moliti; to je njihova porva chronologija. Med tem pa po malom spoznajo, da teden ima sedem dni, in kako dnevi za seboj sledč; da šest dni so zove vsakdanji ali delavniki, sedmi pa je praznik. In da v praznik se dela zunajua ne delajo, ampak da hodijo ljudje v cerkev iu da služijo Bogu; da so trikrat po lotu letni prazniki:' božič, velikanoč in duhovo. Da božič je pozimi, velikanoč pomladi, binkošti po letu; da je v jeseni bratva vina i. t. d., kar vso, čeravno se naučijo po navadi, sami tudi razumeti in pomniti morajo, kajti
dobro je razgovarjati se z njimi o tem pri priliki po otroški navadi.
VI.	V historiji in zapomnjevanji zgodilih reči imajo se precej vaditi, kedar se jim jezik razvijati začenja, in to najprej z majhnimi, prav otroškimi vprašanji: kdo je to dal? kje si bil včeraj?	(Dalje	prihodnjič.)
Dopisi.
Iz Ljubljane. „Tretje slovensko berilo11 bodo imelo težek porod. Uže rokopisu so delajo veliko zapreke. Veliko let (menda 4) so ga izdelovali Praprotnik, Močnik in Tomšič in zdaj ko so bili z delom gotovi, pričakovali smo, da ga pošljejo naravnost naučnemu ministerstvu, katero jim je bilo delo izročilo. Toda Pirker je hotel, da gre vse skozi roke njegove in njegovih prijateljev. Zato soje „Tretje berilo" izročilo stalnemu odboru deželne učit. konference. V tem odboru pa so možje, ki so po vsem sovražni slovenski literaturi, ki niti slovenščine zmožni niso. To so: Linhard, Gariboldi, Iiaktelj i. t. d. Ti si posamezne dele med saboj raz- , dolč in začnč kritikovati. Človek bi mislil, da bodo možje, kakor Prapr.,
M. in T., ki so uže veliko šolskih in drugih mladinskih spisov spisali, uže še zmožni, da sestavijo tudi „Tretje slovensko berilo" za slovenske narodne šole, kar je sicer težko delo, pa vendar ne tako, da bi ga trije iz-kušoni učitelji in izurjeni šolski pisatelji zmožni no bili. A. Linhartu, Gariboldiju in dr. je bilo s tem prilika dana, da se maščujejo nad svojimi neprijateiji. In res, zavorgli so skoro vse, kar so ti trije učitelji z mar-livostjo sestavili in spisali. Tim profesorjem je baje vse premalo znanstveno in vsa knjiga preveč slovenska. V zgodovinskem oddelku je preveč n ^slovenski" zgodovini, namesto o „kranjski“ in „avstrijski.“ Celo besedo „po Slovenskem" so prečertali in direktor Hrovat, kateri sam še slovenščino lomi, imenuje še pisavo „okorno.“ — Takajetorejs „Tretjim slov. berilom." Kaj bodo njegovi pisatelji s to korekturo počeli, ni mi znano, toliko pa uže smem reči, da nekaj let bomo še gotovo morali čakati, prodno dobimo tako potrebno 3 berilo Kdo pa je kriv tega? Krivi so tisti kranjski učitelji, ki so lani v deželno konferenco poslali neodločne Dudi, ki so volili v stalni odbor nemčurske korifeje: Gariboldi & Comp.
S tem so kranjski učitelji vsem svojim slovenskim sobratom škodo-V;di, kajti vsi slovenski učitelji in slovenske šole bodo dolgo in težko še Pogrešali onega berila, katerega izdavo so otežili baš G. & Comp.
Iz ljubljanske okolice. (Okrajna učiteljska konferenca ljubljanske okolico.) Ob i). uri 2G. julija pričelo se je zborovanje; Predsedoval jo g. Gariboldi, za svojega namestnika Izvolil je g. Govekarja! za zapisnikarja bila sta voljena g. Papler in g. Rihtaršič. G. Garib. bere Potom, ko jo bil od zapisnikarja Paplor-ja program za ta zborovanje prebran, nektero ukaze od c. kr. dežel. š. sveta in drugo. Potem poroča o 'nšpokcijab. Najprej konstatujo z veseljem, da jo v celom okraju zapazil yulik napredok glede šolskega obiskovanja in tudi sploh v vsakem obziru. Dalje opomni, da so vendar še som tor tjo nektore šole, od kterih po vsem
to ne velja. Tudi v spisovanju uradnih knjig so šo nektori učitelji vedno nemarni, potom prijazno opomni, da upa, da bode v prihodnjo tudi to so popravilo in na boljo obrnilo. Tudi v poduku se vidi znaten napredek; izjemoma so vendar še tu in tam v enem ali drugem predmetu kaj malo stori. Daljo opomni, ktere uradno knjigo naj ima vsaki, in kako naj so spisujejo i. t. d. Na to je g. Govekar poročal v „ponavljevanski šoli“ in sicer glodč učilnega načrta za to šolo. Po njegovem mnenju jo namen in naloga „ponav!jovansko šole“ ta, da ona vednosti in znanosti, ktere so si učenci v vsakdanji šoli pridobili in prisvojili, ponavlja, razširja, utrjuje, dopolnjuje in kar jo glavna stvar, vos nauk na praktično življenje obrača. Vsaj vsakdanje skušnjo pričajo, kako jo mladina še vedno o porabi prisvojenih vednosti nepraktična. Zato naj pa ponavlj. š. si prizadeva, da so pri poduku ozira na kmetijstvo, gospodarstvo in obrtnost. 8 predmetov, kteri po njegovim mnenju ponavlj. š. pripadojo, razdelil jo v naslednje 4 skupine: 1. Jezik, literatura in lopopisjo. 2. Računstvo in goometrija s risanjem. 3. Zgodovina in zemljepisjo. 4. Naravoslovjo ali prirodopis. Rekel je, da po njegovem mnenju imajo ti predmeti vso v sebi, kar jo treba vedeti le količkaj zvedenemu in omikanemu človoku i. t. d.
Preje, ko jo prešel v špccijalno razmotravanjc posameznih predmetov o načrtu, izrazil je željo, da bi bilo dobro, ako zbor pri vsakem posebej svoje mnenje izročo, kar so je tudi odobrilo. Razun ,jezika“ se je pri vseh reklo, da je to preveč zahtevano za ponavlj. š. G. Kuhar je rekel, da ima ponavlj. š. komaj 40 ur, in da tukaj ne gro kaj novega učiti, le ono naj se ponavlja, kar so je v vsakdaujski šoli učilo, vssg to že ime „ponavljevanska šo!a“ kaže. G. Garib. pravi, da to ni res, kajti pravo ime je „Wiederholungs- und Fortbildungsschule." Govekar odgovarja, da nikakor ni mislil, da bi so vso to samo za-so in na novo obdelovalo, ampak le k primernim borilnim vajam pridovalo, kar bodo potem tim ložje, ko dobimo III. Berilo. Vsaj v slabim orodjem ros ničesar no more se doseči, to volja o sedanjih berilih. Doseglo so bode pa tudi lahko malo voč, kor upati jo, da so bodo šolsko obiskovanje povsodi zboljšalo in na podlagi novih učnih načrtov so tudi od vsakdanjo šolo več zahteva, kakor dosodaj. Kadar imamo knjigo dobro, bode se tudi lahko kaj več storilo, in to smemo upati. Da bi so pa v ponavlj. šoli ravno to podučevalo, kakor v vsakdaujski, to pa ne gre. Vsaki učitelj more za to skrbeti, da se nauk v tej šoli po vsem loči od onega v vsakdaujski šoli, sicer se bodo otroci le dolgočasili, in potem je bolje, da ponavlj. š. ni, tor se opusti, in o tem posnema sosedne dežele. G. Rihtaršič pravi, da je g. Govekar načrt prav dobro sestavil, tor se oziral na vse strani, vendar on meni, da s tem se ni vse dognano in doseženo, ako imamo dobra berila, kajti našim šolam manjka uajpotrebniših aparatov. G. Borštnik opozoruje na ukaz vis. c. k. dež. š. sveta ukaz, št. 2784 I. 1874, kjer je imenovano, kaj mora vsaka šola imeti, tur stavi predlog, naj so voli odbor 3 udov, kteri naj na podlagi načrta Govokarjevega prudola in sestavi načrt. V ta odbor bili so voljeni Borštnik, Kuhar in Govekar.
Potem je bil voljen po večkratni ožji volitvi v okr. š. svet namesto g. Uraniča g. Franjo Paplor, učitelj v Polhovem gradcu (in v prihodnje v
Borovnici). Ker je bilo že 12. ura, jo bila seja do 2. ure preložena. — Ko se je ob 2 uri seja začola, je g. inšpektor o novih učnih načrtih obširneje poračal. Pri ..računstvu'* pravi, da naj se vzame V prihodnje v I. razredu I. računica v oboli oddelkih, v II. razredu v prvem oddelku II-računioa vso in iz III. računice prvi razdelek, v II. razredu v II. oddelku pa drugi razdolek trotje računice in IV. računica. G. Cvek pravi na to, da jo to nemogoče. G. inšpektor odgovarja, da je to mogoče doseči, in da bodo on to zahteval, vsaj je to lani deželna konferencija odobrila, G. Kuhar pravi, da jo vse, kar jo ta konferencija sklenila nepraktično, in ako jo ona v resnici tudi to sklonila, potem je sklenila, nemogočo reč. G. inšpektor pravi, da so bili učilni načrti od ministerstva izdelani in poslani dežel, konferonciji v pretres, ktera jih je po večem odobrila in spro-jela, vsaj sta bila navzoča tudi njih zastopnika g. B. in g. G., torej sedaj okrajna konferencija nima o tem ničesa predrugačiti. G. Kuhar pravi na to, naj izdela načrte kdor hoče, vido se njim, da on ni nikdar hodil v ljudsko šolo in to prav ne pozna. — Govokar se na to zavaruje, kakor da bi bila z g. B. po svojem glasovanju kaj k temu pripomogla, — pove zgodovino teh načrtov gledč g. Wurnar-ja i. t. d., ter opomni, da ako se na oni strani tako določno poudarja sklep deželno konferenci)«, zakaj se jo pa prezrlo število učnih ur, od to določenih, n. pr. za enorazredne deljene Ij. š. je d. konf. določila 12‘/j—12*/a, 15—15 ur, tu pa je 11'/»—147j. 19'/j—19'/a, za dvorazdne je konf. določila 18—21, 25'/j—25'/a, tu pa je zopet 18—23, 27—27 i. t. d. Dalje opomni, da po glavnih šolah vzame vsaki razred po ono računico na loto, in koliko je tukaj število otrok in kako šolsko obiskovanje v primeri k dr. Ijud. š. ter pravi, naj se nikar no zahteva nemogoče, vsaj vsaki učitelj stori, kolikor jo mogoče, čudežev pa nihče ne zna delati. G. inšpektor pravi, da se načrti ne smejo pikice prenarediti in učilni načrti se inorojo ravno taki sprejeti. Kar zadeva pa prenarojevanja štev. ur meni, da do zdaj tega on ni zapazil, da pa hoče na dotičnem kraju pozvediti, in o svojem času naznaniti. — G. Borštnik pravi na to, ako se ne sme na učilnih načrtih ničosa predelati, potem naj se pa kar taki sprcjmo, po čemu potem zguba časa, če se o tem beseduje. G. inšp. odgovarja g. B., tor dokazuje nepraktičnost njegovega mnenja. —
Potem je bral g. predsednik okrajne bukvarne svoje poročilo, in blagajnik svojo. Na to stavi g. Govekar predlog, naj se voli odbor 3 udov, da račune in zapisnike preglodajo; v ta odbor so bili voljeni Kogej, Ozimek in Kuhar. — Na to omenja g. inšpektor v porabi bukvar-nice, ter misli, da se ona vso premalo rabi, kje je vzroka temu iskati, muni znano. Govekar mu odgovorja, da najbrže o tem, ker bukvarnica n* v središču. G. inšpek. pravi, da to ni res, ampak da o sovraštvu, ter °pominja k slogi. G. Borštnik pravi, da kako si hočemo knjige razposo-Jovati, vsaj še nihče ne ve, ktere knjige so v bukvami. Potem se pa ta In oni po časnikih grdo psuje, ako stavi o tem ali onem kaki predlog.
inšpek. g. B. odgovaija, da je lani moral biti iz podagogičuih vzrokov *opor njegov predlog. — Na to se je sklenilo enoglasno, da se vsi domači časniki in še nekteri drugi tudi za prihodnjo leto zopet naroče, in tudi
knjige so se imenovale, kterc naj se v prihodnje kupijo. Novi odbor za prihodnje leto se ni volil. Za kaj ne? Pis. (No voli es vsako leto. Ur.) G. Kuhar se s kratkimi besedami g. inšpektorju zahvaljuje, kar tudi inšpektor stori. Ob 5. uri smo se razšli. —
Iz celjskega okraja. „Slovonski Učitelj** od 20. sept. 1874 je bil objavil dopis iz ormuškoga okraja, v katerem se govori o pogrešani ravnoprav-nosti zastran vodstva pri raznih šolah in o krivici, ki se o tej zadevi godi voditeljem onorazrodnic. Naprosilo naj bi se visoke oblasti i posta-vodajalci da bi priznali tudi vodjem enorazrednih šol opravilno doklado. Premišljovaje to zadevo se me nehotč neka razburjenost poloti:
Ako jo bilo tudi v onem dopisu dognano, da se krivica godi takim učiteljem, ki razven šole še svoja opravila kot šolski vodje vestno izvrščvati morajo, vendar je ta od mnogih učiteljev krepko podpirani nasvet dosedaj le „bob ob stono“ ostal.
Nikjer nisem še zapazil, naj še toliko po časnikih preiskavam — da je kakemu učitelju pripoznana primerna doklada za nadzorovanje i postavno zahtevani posel, ki ga ima tudi na enorazrodnici dovolj.
Ni no prav, da se v tem oziru še nič dognalo ni; morda še nikdo zarad te pravično zahtevano plače na pravem mostu besedico črhnil ni.*) Tako sodimo vsi učitelji, katere je nemila osoda v kolo „dovolj opravila a ne plačila1* uvrstila!
Da oni dopis iz orm. okraja rija pozabljenja vkončati no bode mogla, naj ga ta pila navlašč s temi vrsticami prenovi.
Iz kamniškega okraja. 2. t. m. izročili smo vorlega učitelja iz Dola tjo, kamor nehvaležnost sveta ne seže — čemi zemlji. Pogrebno cerkveno opravilo je vodil prošt dr. Jarec, učitelji pa, kojih	so je 12	zbralo,	so	ga
nosili, mu svetili in zapeli „Blagor mu“ in „Jamica	tiha** v	slovo.
Pokojni Anton Ribnikar jo bil rojen 1. 1845 v Goricah na Gorenjskem in je služil od 1. 1865.
Njegova kratka in priljudna nrav, neprenapetost in odkritosorčnost ktera med učitelji vedno bolj zginjuje, pridobili so mu sorca vsoh tovar-šev; kajti pri vsaki volitvi bil je on izvoljen, tako v okrajni šolski svet. Bolehal jo dalj časa na krvobljuvanji, kar ga jo zadrževalo, da se celo leto nij udeleževal sej v okr. š. svetu. Vidč svoj neozdravljivi stan, pričakoval je mirno neizogibljivo osodo — razstanka sč svetom, zapustivši mu žalostno soprogo s sinkom. Bodi mu zemljica lahka!
Iz Planine na Notranjskem 5. avgusta. — V čotcrtok 29. m. m. praznovala jo mladina tukajšnje dvorazrodne šolo s svojim učiteljstvom šolsko veselico, mesto uže preveč zastarole koneelctne preskušnjo, ki uže itak na deželi brez poslušalcev uikakoršnega pomena nijraa. Zbralo se je namreč omenjeni dan zjutraj ob 6. uri prod šolskim poslopjem 116 učoncev in učenk iz obeh razredov pod našo domačo z lipovim šopkom okinčano trobojnico, od koder smo so ob V«? podali v lepoj	versti na daloč slovečo
*) Pri deželni konferenci v Gradcu lan. leta sta gg.	Sernec	in	La-
pajno stavila o tem smislu predlog, ki je bil tudi sprejet, toda odločilno besodo v tej reči ima dežolni zbor.	Ur.
Planinsko goro. — Ko smo dospeli na veršino sv. Duha, od koder je krasen razgled po tergu in planinskej dolini; vstopila se je vsa mladina v kolobar in zapeli smo z navdušenim glasom „Na trati zeleni itd.“ Po končanej pesmi stopali smo zopet po dva in dva počasnih korakov za vihrajočo zastavo proti cerkvi Matere božje na Gori. Med potjo so so vorstiio različne pesmi in radostni glasovi nedolžnega veselja, so se razlegali na dolgo in široko okoli. Dospevši do cerkve, vstopili smo se zopet na zeleni tratici pred cerkvijo v kolo, ter zapeli „Molitev“ iz druzega Berila. Potem smo se podali z našo zastavo v cerkev, kjer je zopet mladina s sprem-Ijevanjem orgelj pri sv. maši jako dobro pela. Po sv. maši odrinili smo zopet nazaj na uže omenjeni prostor sv. Duha, kjer nas je g. Perko s potrebnim zajuterkom čakal. Ko smo priromali zopot z Gore do uže pred mnogo leti zapuščene in poderte cerkvice sv. Duha; zasadili smo v staro zidovje zastavo, ter napovedali strašni boj dvema staroma loncema. Mnogo smeha in radovanja sta ta dva ribniška junaka provzročila, preden sta slavno smerti pod udarci dolgih prokelj poginila. Po tej lončarskej bitki zadostilo je hrabro kerdelce želodčovim zahtevam in potem so se zopet verstile razne telovadno igre in deklamacije. Z velikem veseljem so na-stopovali učenci in učenko govorniški oder — če smemo staro zidovje tako Imenovati, — ter prednašali razne sostavke iz pervega in druzega berila. Po končanih igrah in deklamacijah, okrepčali smo se zopet s pijačo in jedjo. Na zadnje smo še zapeli cesarsko pesem, ter po trikratnim „živijo“ na našega presvetlega cesarja Franja Josipa, nastopili pot proti domu. —
Pred stanovanjem našega, za šolo jako vnetega predsednika krajnega šolskega sveta, smo še enkrat cesarsko pesen in trikratni „Živijo“ ponovili, ter se domu vernili.
Iz Maribora. Učiteljski zbor za okraje : Mariborsko okolico. Sv. Lenart in Slov. Bistrico, dnč 4. in 5. avgusta t. 1. Dnevni red je bil sledeči:
1) Opazke g. nadzornika.
2) Posvetovanje o sredstvih, ki se imajo uporabiti, da se doseže potrebna vzajomnost med domačo in šolsko izrejo.
3) Volitve.
4) Govor g. Gbthe-ja, ravnatelja vinorejske šole.
5) Poročila knjižičnih komisij.
6) Različni nasveti.
Predsednik, c. kr. šolski nadzornik, g. Fr. Robič otvori sejo s pre-sorčnim pozdravom brojne množice učiteljev, zbravših se v fizikalični sobani višje realke o 9*/a uri. Nadzornik izrazuje svojo radost, da so se "čitelji na poziv oblastij v tako nepričakovano popolnem številu sošli, tfir so s posebno gorkimi besedami obrača do novodošlih gospodov, ki so s®, dovoršivši svoje nauke v daljnem mestu, odločili, svoje duševne in kolesno moči posvetiti blagru in boljši bodočnosti ožje domovine. Ko so 86 potem za predsednikovega namestnika imenovani g. Josip Tribnik, Nadučitelj v Slivnici, in kot perovodja „per acclamationem“ izvoljena g,,sp . J, Unger in F. Praprotnik, na odločena mosta posedli, preide se na * • del dnevnega reda. Predsednik konstatb a, da se verlo napredovanje
in živahno gibanje, kakor tudi iskreno navdušenje učiteljstva za naprodek in zboljšanje šole nikakor no smo tajiti. Potem govori nadalje o raznih predmetih, omenja zapazlo pomankljivosti in nedostatko, ter naglaša pred vsem skerbno i neutrudno gojenje jozika, kot najvažnejšega predmeta kazoč način i pot, po kojem bi so to naj ložjo doseglo. Posebno polaga učiteljem na sorco, v šoli brezpogojno pismenega jozika posluževati se, kajti govorjenje učitoljevo je merodajno za ovo učoncov. V številjenji priporoča sostavljonjo računov, ozirajočih se na posobnosti dotične okolice, gledč opravil, oborta, promota itd., kor šolo to primerno podučovanje bolj oživiti moro, nego stroga omejitev na računske knjige. Končno nadzornik zbornico opozoruje, da šola nima samo namona bistriti razumje in mladino z obilico koristnih znanostih obogatoti, temuč da ima še drugo no manj važno nalogo, mladost odgojevati. Da-si so naproke in ovire pri sedanjih razmerah voliko, skoraj nepremagljivo, tako vendar učitelj tudi od te strani lahko spasonosno i dobrodelno tipljiva, ako poln goreče ljubezni do poklica in vnet za blagor i povzdigo ljudstva dolžnosti svojega posla"ustrajno, vsestransko in vostno izpolnjuje.
Ko je poročevaloc g. Moge v svoji razpravi starše po premoženji na več kategorij razredivši, žalostno stanje sočasno domačo odgoje, ki v niti eni obitelji, prirodnim zakonom no ugaja, razvil, prečital je stavljeno these ter jih podal zbornici v posvet. Vname so daljši, jako živahen razgovor, kterega so se zlasti g. nadzornik, Nerat, Baumgartner in Windisch udeležili. Koncem se jo sledeče od zbornice sprejelo:
1) Učitelj si naj pridobi natančno znanje o razmerah staršev in naj se vedno ozira na njih gmotno stanje.
2) Učitelj naj poizve mnenje prebivateljstva o šoli in njenej uredbi, naj isto preudari, in v boljše orientiranje svojega stališča uporabi.
3) Učitelj si naj po vsestranskej naobraženosti in občekoristnem početji spoštovanje in ljubezon pridobi.
4) Učitelj naj bo v vsom svojem životu otrokom in odraslim izgled velikodušnega in blagočutnoga deržavljana.
5) Učitelj si naj prizadeva, starše v potrebi in jakosti poduka prepričati, tor iste za so in za učilnico pridobiti.
6) Bodi učitelju skerb, da osebnost otrok čez ir. čez spozna, si njih ljubezen zadobi in tako z vspohom za domačo izrejo učinja.
7)	Učitelj naj bo strogo	nepristransk	in pravičen, ter	v vsem
svojem dejanji in nehanji neomahljivo dosleden.
8) Učitelj, kot odgojitelj, naj po dobrih moralnih načelih versko čutenje in nravski duh v otroških sercih vzbuja.
9) Učitelj naj pri vsaki priliki starše na fizične in duševne slabosti njihovih otrok opozori, podavši jim dobre i razumno nasvete, kako bi se dalo odstraniti in odpraviti.
10)	Starši, pozabivši svoje	dolžnosti, naj	bi se od dotičnih	oblastij
primorali,	svoje otroke primerno odgojiti, kjer	pa gmotno stanje	tega ne
dopušča, zdatno podporo dobili.
Za	tem sledile so volitve	zastopnikov	v okrajno šolsko	svete, v
stalni odbor, in v knjižnično komisijo Sv. Lenarta na mesto odpotujočega g. V. Baumgartnerja.
V okrajni šolski svet za okolico Maribor bil je z veliko večino izvoljen g. Nerat, nadučitelj na Leitersberg-Kerčovinski šoli; za sv. Lenart g. Rajšp, nadučitelj pri sv. Jurji v slov. gor.; za Slov. Bistrico g. Windisch, ondašnji nadučitelj. Posebno hvalevredno in taktno so se obnosili vo-lilci Slov-Bistr. okraja, ker se niso dali premotiti po insinvacijali nekterih častilakomnih i slavohlepnih upijačev, temuč so enoglasno volili moža, ki si je po svojem sedanjem postopanji njih zaupanje pridobil.
V knjižično komisijo za sv. Lenart je voljen g. Ješovnik, v stalni odbor pa gg. Sorko, Schuhen, Ješovnik, Unger, Budna, Škerjanec in Sto-ger. Vse volitve so se v najlepšem rodu veršile. Drugi dan 5. avg. se je soja 83/4 dopoldne pričola. Na dnevnom redu je govor g. GOtheja, ravnatelja vinorejske šolo. Z globoko temeljitostjo in strokovnjaškem znanjem jo g. govornik, v celo dve ure trajajočem govoru dokazal velevažnost šolskih vrtov, ki se jo v inozemstvu že davno, pri nas pa še le sedaj pri-poznala. Na dalje sc razstegljivč izrazi o naredbi in notranji upravi, kakor tudi o namenu in zadači šolskih vrtov, posebno naglasivši, ko ima šolski vrt učečoj in razvijajočej se mladini, zbuditi voselje in ljubezen do sadjereje, ki je gotovo eden najglavnejših oddelkov poljedelstva že zato, ker se povsod lahko z uspehom opravlja. Da se pa ta verhovni namen istinito doseže, je neobhodno potrebno, da otroci sami sejejo, sadijo, požlaht-nijo, svojo delo skrbno opazujpjo, izstopivši pa vsak 1 ali 2 drevesci vsadijo, bodisi v šolski vrt, na lastno, ali pa na občinsko posestvo. Tako ravnanje ja najbolj primerno ljubezen do sadjerejo vzbuditi in za vso življenje utvrditi. Končno opominja g. govornik zbornico, v zvezi s šolskim vrtom tudi s plemenoslovjem (Sortenkunde) baviti se, in tako strokovnjakom v njih prizadevanji za zboljšanje občnega blagostanja na pomoč prihiteti. Učitelji, pravi govornik, bi si s tem ne pripravili samo mnogo veselja, temuč pridobili bi si neumerljivih zaslug za naše kraje, v kterih so ovočna plemena nikakor ne dado primerjati z ovimi tujih krajev.
Za ta izverstni govor, kojemu so slušatelji z nedeljeno paznostjo sledili, se je gospod predsednik v imenu zbornice prisorčno zahvalil.
Druge točke rešile so se do 12'/a popoldne, na kar se zapisnik prebere, odobri in podpiše.
Vsa čast tudi g. nadzorniku, ki je zbor z voliko odličnostjo vodil.
Slovstvo.
(Praprotnikovo „Tretje berilo"), to je rokopis, se bode po nasvetu stalnega odboru kr. dež. uč. konference še popravljal. Da bi se ^e enkrat popravil, da ne bomo na tako potrebno knjigo 10 let čakali, in j° na zadnje vsled nemškutarskih zvijač, počasnosti in ponižnosti slo-venskih učiteljev še ne dobili. —
(Nove hervatske knjige:) Tjelovježbaupučkojškoli. Na-
putak za učitelje, kako metodično mogu poučavati u prostih vježbah, u koliko so one u školi izvesti dadu. Izradio Andrija Hajdcnak, učitelj gl. učiona. Troskom piščcvim. Str. 57, ciena 40 novč. Zagreb, 1875. Tisak L. Hartmana i družbe. — Pisac ovoga djelca poznat je več našemu štovanomu čitateljstvu iz niza članaka u „Naprodku“ pod imenom. „Nazivlje za tj elo vježbu." Kako jo tjelovježba kod nas jako još zanomarena, tako-rekuč jošte na ugaru, a sada so ima po novora škol. zakonu ozbiljno oko nje i u pučkoj školi nastojati, došlo jo ovo djelco našim učiteljem upravo u horu. Ako i nijo podpuno, več samo naputak za tako zvano prosto vježbe, dobro jo došlo, jor čo svakako proči još kojo vrieme, doklo ugleda sviet podpuno djelo o tjolovježbi. Proporučamo daklo to djelce svim učiteljem i prijateljem tjelovježbe.	„Naprcdak.“
(Priprava za poj as n o vanj o dr občo v.) Prav pripravno in ceno učilo pri razlaganji drobcev je izdal g. F. Stegnar, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Ljubljani. Ta priprava jo sestavljena iz votlih, tri-oglatih prizem iz debelega papirja, prevlečenega raznobarveno. Posamezne prizme predstavljajo: celoto, 2 polovici, It tretjine, “/s % 'h 7s 7» '°/io-Vos aparat velja GO kr., po pošti 80 kr. — S tem aparatom si lehko učitelj precej truda prihrani. Ni mu treba v pojasnovanje drobcev vodno čerto na tablo risati in njih razdeljevati, ni mu troha šibic lomiti, jabelk ali krompirjev rezati itd. G. Stegnar pripravlja še več učil za narodne šole, o katerih hočemo tudi o svojem času govoriti.
Šolske novice in drobtine.
(^Učiteljsko društvo za slovenski Stajor.") Vabilo k občnemu zboru v Celje 5. oktobra so priobči v prih. štov. „Slov. učitelja". — Po naših pravilih ni nobeno zapreke, da ne bi so smelo v Colji zborovati. Za vožnjo k zboru po železnicah z znižano ceno no namorava odbor prositi, ker so eena samo za ‘/s zniža, in ker je ta dobrota z mnogimi nepri-likami v zvezi in z zaderžki pri vožnji omejena. — Sklep odborov 17. maja v Celji radi izdajo „Učiteljskega koledarja" za 1. 187G bodo za letos težko izpeljiv. Učitelji no morejo tudi vedno novih knjig in knjižic kupovati, letos so jo itak več slovenskih knjig za učitelje in šole izdalo. — Ker je dež. šolski svet no davno okrajnim šolskim svetom ostro nadzorovanje krajnih svetov v zadevi šolskega obiskovanja naložil, zato se v zadnji odborovi seji sklonjena prošnja za pomoč v tej reči ni odposlala na deželni šolski svet.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) Seja 29. julija 1875. Iz to (kakor sploh) poročamo samo to, kar zadeva slovensko-šta-jerslco šolstvo in kar je sicer važnejoga. Izobraževalni tečaji za ljudske učitelje bodo lotos v Mura vi (na zgornjem Štajerskem) in v Konjicah, za stroške je dovolil štajerski deželni odbor GOO gld, Jože Zupan ek se je imenoval za učitelja v Loki. Po končanej tej seji naznanil je predsednik, da jo s to sejo Iperva opravilna doba doba deželnega šolskega sveta končana, kajti svoje delovanje je začel meseca julija 18G9. Zavoljo tega omenja delovanja deželnega šolskega sveta v minuli dobi in sicer posobej na polji srednjega šolstva (kar si mi tukaj izpuščati dovoljujemo) in na polji ljudskega šolstva. Kaj je o tem poslednjem rekel, priobčimo prihodnjič.
(V vinorojskem tečaji v Mariboru) je 20 učiteljev, 7 iz spdo-
njega, 6 iz srednjega (nemškega) Stajcrja in^ 7 iz Kranjskega. Slovensko-Stajerci so gg.: Brinšek, nadučitelj v Smarji; Čokelj, nadučitelj v Kostrivnici, Horvat, nadučitelj pri sv. Urbanu; g. Ješovnik, nadučitelj pri sv. Rupertu; Jurša, učitelj v Ormuži, Lesjak, (namesto zbolelega Vezenšeka), nadučitelj na Planini in Raner, nadučitelj v Poljanah. Kranjci so: Adamič, učitelj pri sv. Križu pri Kostanjevici, Engelman, učitelj v Mirni, Franke, učitelj v Stopičah, Gerčar, učitelj v Čatežu, Germ, učitelj v Adlešicah, Joršinovec, nadučitelj v Černomlji in Rant, učitelj v Sturji. Bralo se je o tem kurzu začetkoma, da jo namenjen zlasti za spodnje-štajerske učitelje, toda le malo so teh vzeli, in učitelje v imenitnih vinskih okrajih, kakor so Ljutomer, Konjice, Brežice, Sevnica, Gornja Radgona so popolnem prezerli. — Čudno!
(V Gorici) ne bode voč moškega učiteljišča, ampak se preseli v Koper v Istro. V Gorici pak se ustanovi žensko učiteljišče. Ti učito-ljišči imate za vso Primorsko zadostovati. „Naša Sloga“ omenja o učnem jeziku teh šol to-le:	„Jednonm i drugemu temeljni učevni jezik
da če bit njemački, a pojedini predmeti da če so razlagati tu i tarao ta-lijanski, slovenski i hervatski, kako so bude več tko htio pripraviti za jedne, za druge il za trečo škole.“ Nekako čuden eksperiment se nam to dozdeva, ki bode Slovencem in Horvatom na Primorskem skoro da na kvar. Slovenski kandidati ne bodo mnogo hodili v oddaljeni Koper.
(Okrajne učiteljske konference.) 4. in 5. avgusta so bile okrajne učiteljske konference v P tuji za ptujski in ormužki okraj, v Mariboru za mariborski, bistriški in lenartski okraj, 6. avgusta v Voj niku za celjski okraj in na Kranjskem v Novem mestu. 4, septembra bode v Ljutomeru okrajna učiteljska konferenca. (Prinesemo poročila kolikor mogočo o vseh teh skupščinah. Ured.)
(Nerazumljivo) Za podučiteljsko službo v Ljutomeru je bil pred nekimi meseci prosil edini kompotont g. P. iz Kranjskega. Za učiteljsko službo v Cezanjevcih je bil tudi edini prosilec g. B., nadučitelj iz Koroškega, (rojen štajerski Slovenec). Krajni in okrajni šolski svet sta za uže voč mesecev prazni mesti z vosoljem sprejela edina, pa sposobna kompetenta, toda deželni šolski svet jih ni hotel sprejeti, pa tudi vzroka temu ni hotel povedati. Ako se no motimo, zgodilo se je nekaj enacega tudi dvema učiteljema (enoiuu iz Goriškega in enemu iz Koroškega), ki sta v sevniški okraj prosila. Nerazumljivo! Učiteljev manjka, šole so prazne, a neštajerskih učiteljev se noče več sprejemati. Povejte nam vsaj, zakaj ne!? —
(G štipondij) po 500 gld. na leto razpisuje do 25. avgusta t. 1. štajerski deželni odbor za tisto učiteljske kandidate ali učitelje, kteri so hočejo na univor.zi ali tehniki v matematično-telmičnili ali pa v naturo-znanskih predmetih izobraževati, da potem naredč izpit za meščanske šole in so zavožejo G lot na štajerskih šolah službovati. —
(Doržavne uniforme) ne smejo narodni učitelji po Avstrijskem nositi. Tako je naučno ministerstvo zaukazalo.
(Imenovanje.) G. Luka Lavtar, (Slovenec, profesor na goriškem učiteljišči), je postal glavni učitelj v Mariboru in g. M. Lazarje definitivni glavni učitelj na ljubljanskem ženskom učiteljišči.
(Prošnja.) Ker moramo radi občnega zbora (5. okt.) račune sklepati, zato si dovoljujemo prositi gg. naročnike, da nam zaostalo naročnino, v kratkem poslati izvolč. Odbor »Učiteljskega društva zn slovenski Štnjer “
(Naznanilo.) Knjige:	»Mali prirodopis", »Nauk o deci-
Jualih in novi meri", in »Stari vojak in njegova rejenka" (Ptroška gl. igra) se d-bč tudi pri odboru »Učiteljskega društva za slov. Stajer" v Ljutomeru po znanih cenah.
(Popravek.) Kakor smo izvedeli, nemajo v Kerškem društva
z imenom „Kr. Zweig!ehrervein“, ampak učitelji tega okraja kar tako k zborom zahajajo.
(Poslano.) Kranjskim učiteljem — kranjskega, kamniškega in postojniškega okraja. Vrli nam tovarši! Radostno smo čitali poročila o Vašem možatom postopanji v poslednjem času. Jako nas veseli, da si jamete samostojna učiteljska društva snovati pod milo nam domačo lipo — a ne pod robatimi vejami ošabnega hrasta, kojoga so pred par leti ljubljanski odpadniki pod imenom „krainischer lehrerverein“ zasejali Sloveniji v središče. Čestitamo Vam k temu posnemanja vrednemu početku, ter Vam iskreno želimo najboljšega vspeba. —vNo udajmo se! — Vse za blagor očetnjave.	Štajerski učitelji ob Savi.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na	Štajerskem: Učiteljska služba v Selnici (3. r. s.,	marib.	okraj)
s 550	gld.	do 30. avg. Učiteljska služba v Hočah (3. r. š,	marib.	okraj)
s 550	gld	in stanov, do 81. avg. Učiteljska služba pri sv.	Lenartu v
Slov.	gor.	(4. r. š.) s 000 gld. in stan. (1 soba) do 30. avg.	na kr	š. sv.
Podučit, služba pri sv. Jurju v Slov. gor. (3. r. š.) s 440 (330) gld. in st. do 30. avg. na kr. š. sv. Podučit, služba v Slov. Bistrici (6. r. š.) s 560 (420) gld. do 30. avg. na kr. š. sv. Učiteljska služba v Raj h e n-burgu (3. r. š.) s 700 gld. do 25. avg. na kr. s. sv. Služba učiteljico za definitivno namostenje v Ptuji s 700 gld. do 5 sept. na kr. š. svet. Nadučiteljska služba s 650 gld. in stan. in poduč. služba s 480 (360) gld. na novi dvorazredni šoli v Brunndorfu (slovenski?) pri Mariboru do 30. avg. na kr. s. sv. Podučiteijska služba v spodnji Kunigundi (2 r. š.) s 440 (330 gld.) in stan. v 6 tednih (od 6/„) na kr. š. svot. Učiteljska služba v Dolu s 600 gld. do 20. sept. na kr. š. sv. (okraj Laško).
Na Kranjskem: 2. učiteljska služba v Sodrašioi s 400 gld. in stan. do 31. avg. na okr. š. svet v Kočevji. Učiteljska služba v Dolu (kamniški okn\j) s 450 gld. in stan. do 10. sept. na kr. š. svet. Učiteljska služba pri sv. Vidu nad Cerknico s 400 gld. in stan. do 15. sept na kr. š. sv. Učiteljska služba v Krašnji in Moravčah s 400 gld. in stan do 81, avg. na kr. š. svet.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Valentin Jarc (iz Rajhenburga), učitelj pri sv. Jurju naj. ž., g. Fr. Stavfar, (tič. kandidat iz Ljubljano), podučit, v Terbovljah, g. Ivan Ne d olj ko (uč. kand.) zač. učitelj v Hočah, g. Drag. Pezdevžek. zač. učitelj v Slivnici pri Mariboru, g. Žolgar, podučitelj v Slivnici pri Mariboru (ne v sv. Jurju); g. Večaj, zač. učitelj pri sv. Antonu pri Rajhenburgu, g. J. Klenovšek (iz celovšk. uč.) podučitelj v spodnji Puiskavi. Gospodična Morč, zač. učiteljica v Sevnici. G. Lo-pan, nadučitelj, g. Krogar, učitelj in g. Levrer, podučitelj na novi šoli v Celji za okolico.
Na Kranjskem: G. Andrej Šest, potr. uč. kandiiLat, z. učitelj v Radečah, f'. J. Berčič je učitelj v Vipavi, gospodična Sori, učiteljica v Cornomlji. Gospa Julija Moos, učiteljica, gospodična Marija Kr ašnar, nadučiteljica, gospodična Ernestina Kern in Friderika K or š ek, poduči-teljici na novi mestni dekliški šoli v Ljubljani.
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Štajer.“
Za urodništvo odgovoron Dr. Loreno.— J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.