Poštnina plačana t gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSK
Licejska knjižnica
Ljubljana
r
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
—	Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani
LETO VIII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 16. aprila 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 44.
Poslovanje naših poštnih carinarnic.
Ko je pred petimi leti uvedla naša pošta mednarodni paketni promet, ter so se ustanovile pri tej priliki tako-zvane carinjalne pošte, se je dalo za silo še zagovarjati zamudno poslovanje teh uradov, ki so se imeli boriti z raznimi težkočami pri izvršitvi nove službene stroke. Dolge mesece so čakali potrpežljivi naslovniki na carinsko rešitev paketov, ostre kritike so grajale po časopisju nenavadno za: mudno poslovanje, kateremu je šele po preteku dveh let sledilo nekoliko rednejše postopanje. Približali smo se skoraj rednim razmeram, kakor jih določuje poštno carinski pravilnik, glede poslovalnega roka 24 ur po prihodu pošiljk. Kmalu bi bile pritožbe skoro potihnile, pa nepričakovano so se pojavile nove zapreke redni carinski odpravi in nesrečni po-štno-carinski paketi so zopet obsojen: na daljši »oddih v carinskih skladiščih.
Paketi z Dunaja n. pr. pridejo redno že drugi ali vsaj tretji dan v Maribor, povprečno se pa ocarinijo tam šele teden dni po prihodu; dostavijo pa se mariborskim naslovnikom tri dni po ocarinjen ju.
Povprečno ima torej trgovec na obmejni carinjalni pošti računati pošiljke z Dunaja s štirinajstdnevnim potom.
Paketi iz Norveške ali Anglije potrebujejo do Maribora ravno tako dolgo, kakor od te carinjalne pošte do naslovnika stanujočega v območju iste pošte.
Določbe pravilnika, ki jasno velevajo carinjenje v 24 urah, so sicer še vedno v veljavi, pa očividno se za nje ne briga niti pristojna oblast, niti seveda izvršilni organi; zanimajo pa se za talce razmere prizadete stranke, osobito trgovstvo. Po poizvedbah pri carinski upravi, obdolžujep tam po-
što, da ne da potrebnega pomožnega osobja carinskim organom na razpolago, da bi se dnevni dohod sproti odpravil; pošta pa se izgovarja na pomanjkanje uradnih moči, potem so baje prostori pretesni itd. itd.
Jasno je samo, da manjka v celem ustrojstvu resne volje, ali pravega smisla, odstraniti take neutemeljene nerednosti v prometu.
Če zasledujemo zgodovino famoznih »tantijem , se nam nakrat vsiljuje misel, če nima sedanja stagnacija v paketnem prometu kako zvezo /. motivi, ki so bili merodajni za uvedbo teh nagrad«. Čudno je bilo namreč, da so osrečili z obremenitvijo višjih »tantiem« samo pakete za trgovce in posrednike, torej sloje, ki imajo naravnost največji interes na hitri odpravi pošiljk.
Prav nič nenavadnega bi ne bilo, ko bi posegla uprava še enkrat po istem sredstvu ter uvedla kako novo pospeševalno pristojbino in obogatila uradno terminologijo z novim izrazom, recimo »nujnino«.
Z eno besedo carinsko poslovanje, posebej pa poštno - carinska služba, upije po redu, ki ga zamore ustvariti samo pristojna uprava in to brez navedenih, povsod drugod neobičajnih sredstev.
Odškodnina osobja je stvar države, ki ima pravico zahtevati izvršitev službenih dolžnosti v okviru predpisov, »ima pa tudi moralno obvezo, skrbeti za red in točnost v prometu!
Ni izključeno, da poseže prizadeto trgovstvo pri nas po samopomoči. Sliši se o nekem osnutku širokogrudnega podjetja, ki bi prevzelo paketni uvoz ter rešilo pošto naloge, kateri po petletnih brezuspešnih izkušnjah očividno ni kos, in zajezilo razvoj prometnih ovir ter konstantni porast pristojbin. — K. P.
Gospodarski položaj Madžarske.
Pričakovati je, da bodo gotove industrije, tako tekstilna in usnjarska, zopet bolje zaposlene in da jim bodo sledile počasi še druge. Na Madžarskem je odvisno preveč od izpada žetve. Po sodbi strokovnjakov madžar-
1 o vesteh iz budimpeštanskih krogov stoji madžarsko gospodarstvo kake štiri mesece sem v znamenju izredne depresije. V teku zadnji pet let, ko je krona stalno padala, sta trgovina
jn industrija prešli na to, da sta se i žetve. Po sodbi strokovnjakov madžar-tri i preko potrebe s stvarnimi vred- ! siko gospodarstvo ni boino; kažejo na nostmi, s sirovinami in blagom. Ker je j to, da postaja po izčrpanju stare žetve pomenila nabava blaga zavarovanje i veliko denarja tekočega, kar je pri-}a e(, ^vrednotenjem denarja in to- ■ pravilo Narodno banko do tega, da je j 0 H ° uhj:1i°’ so se je držali tudi znižala obrestno mero od 12.5 na 11 za ceno zadolžitve. Krona je bila vred- j od sto Kliub temu ie denar še nada-na vedno manj, blago vedno več Da r f > - •	•	i	u	m
nes pa, ko je krona trdna in ko je tre- ! jVV* r “ ™ T UPT£e' PU ba plačevati za dolg še visoke obresti	"	^	? Č
se le-te težko plačujejo, medtem ko	za“PanJu’	takf° df Pnca'
vrednost blaga ne narašča več V r il’ da se Pub,lka Z0Pet Pokrene k splošnem sta trgovin" Tn industriin !	T«” in 8“ ®°P*t P?a«; to
obremenjeni z dva- do trikrat večlo 52 j0™”1? utemeljuje posebno dej-množino blag. in sirovine, kakor bi to ' S&S.
lt'	* «Miuvi|UIU U1V1UVIIUVI
strijskih papirjev danes še precej primemo obrestovanje.
Zamudna sodba razsodišča Ljubljanske borze.
množino blaga in sirovine, kakor bi to zahteval promet. Te prekomerne zaloge se dajo le težko odrivati. Na nova naročila trgovci skoro ne morejo misliti. Kriza v razpečavanju je tu.
Madžarska industrija je slabo zaposlena; tudi je vrglo inozemstvo ob času prostosti uvoza preveč blaga na
madžarski trg. V isti meri, kakor je Razsodišče Ljubljanske borze za otrpnila gibčnost trgovca v prenapol- . blago in vrednote, sestavljeno po g. njenosti zaloge, je padla kupna moč J Iranu Stupica, trgovcu v Ljubljani prisilno ssaniranega« državljana. Pri- j kot predsedniku, razsodnikih gg. Iva-baja do tega, da borza več kakor tre- | nu Knezu, Franu Pogačniku, trgovcih, ba medli. Kljub temu je smatrati krizo i Antonu Kristanu, ravnatelju Zadruž le za. prehodno. Madžarska je pokazala ne banke in Fmnu c/«™,, —-----------------
»JT izredno žilavost, ko si je kljub s abi letini v prošlem letu mogla pri-tud t0lik°, da Je preostalo še dovolj s|;. 'iZ.a *Zvoz in da je postala trgovin-a bilanca začasno zelo aktivna.
lUVUUlCIJU /JQUX Ui
ne banke in Franu Žarnu, ravnatelju Gospodarske zveze, vsi v Ljubljani in pravnemu tajniku g. Franu Dukiču, dvornemu svetniku v pok., je v pravni stvari J. B., trgovca v Ljubljani, tožeče stranke, zastopane po dr. j. K.
in dr. V. K., odvetnika v Ljubljani, zoper toženo stranko R. S., trgovca z deželnim pridelki v V. zaradi 3000 Din na podlagi v nazočnosti samo tožeče stranke opravljene ustne razprave — za prav spoznalo: Toženec je dolžan plačati tožitelju terjatev v znesku 3000 Din s 6% obrestmi od 12. januarja 1925 in pravdne stroške v znesku 497 Din 50 p, vse v 24 urah pod izvršbo.
Dejansko stanje: Po navedbah tožeče stranke je toženec s sklepom z dne 31. decembra 1924 prodal tožitelju 200 q belega krompirja, zdravo blago, poedini krompir ne manjši kot kurje jajce, brez zemlje, franko vagon nakladalna postaja v Savinjski dolini. Dobava do 9. januarja 1925, plačljivo pri prevzemu po Din 140,— za kvintah Dne 10. januarja 1925 je tožitelj pozval brzojavno toženca, naj oba vagona takoj natovori. Toženec mu je odgovoril, da mu tovorejnje radi bolezni doslej ni bilo mogoče. Tožitelj mu je dal na to naknadni rok 3 dni ter je pravočasno protestiral in izvršil volilno pravico, zahtevajoč konkretno odškodnino, ki znaša 1500 Din za vagon, skupaj 3000 Din. Predmetni krompir je namreč takoj po gorinave-i denem sklepu prodal v Solun tvrdki i J. B. Konkretna diferenca na škodo tožitelja med prodajno in nakupno ceno znaša po 1500 Din za vsaki vagon. ,
Na temelju teh navedb predlagala je tožeča stranka, da se proti toženi stranki, ki ni došla na razpravo, izreče zamudna sodba.
Razlogi:
Pristojnost tega sodišča temelji na odredbi § 2., b) in 4. prav. za razsodišče. (Stranki nista člana borze.)
Ker tožena stranka ni pristopila k razpravi, kljub jej s tožbo vred pravilno vročenemu prizivu, je bilo smatrati navedbe došle stranke, ki niso ovržene z danimi dokazi, za resnične ter na podlagi istih ugoditi tožbene-mu zahtevku (§ 31. pravilnika za razsodišče).
Spremembe v premoženju sveta od leta 1912 naprej.
Ameriška gospodarska statistika seje prav intenzivno začela pečati s tem vprašanjem. Prav natančno se premoženje seveda ne da ceniti, vsak ga ceni drugače, kakor je pač ponudba ali povpraševanje itd. En slučaj: Zemlja se da v Zedinjenih državah vsled doseljevanja, množitve prebivalstva, velikega gospodarskega procvita itd. zmeraj realizirati, dočim se v Nemčiji na primer ne da in zgubi takoj na vrednosti. Isto velja za poslopja in za vse drugo. Zato je treba gledati na številke bolj z visokega stališča. Glavni naš namen je primerjanje in pri tem par milijonov gor ali dol ne pride dosti v poštev. Poglejmo:
V milijonih dolarjev 1912	1922
Zedinjene države	186.299	320.808
Velika Britanija 79.297	88.840
Francija	57.075	67.710
Nemčija	77.783	35.700
Italija	23.030	25.986
španska	—	29.310
Švica	3.030	4.567
Rusija	56.140	—
Nizozemska	4.827	8.260
Kanada	10.980	22.095
Argentinija	11.680	13.178
Brazilija	—	13.020
Indija	—	21.960
Kitajska	—	21.960
Avstralija	6,113	9.689
Ker je statistika ameriška, smo lahko prepričani, da so cenitve velikan-
skega prirastka premoženja v Zedinjenih državah zelo natančne in nikakor ne previsoke. Tudi prirastek angleškega premoženja je zelo verjeten, še premajhen se nam zdi. Osupne nas pa prirastek na Francoskem, 10 tisoč milijonov dolarjev, saj francosko časopisje zmeraj trdi, da je vojska Francijo gospodarsko uničila. Menda Francozi Amerikancem za to ugotovitev ne bodo hvaležni. Da so angleški domi-nioni svoje premoženje med vojsko — kot dobavitelji — izdatno pomnožili, je pač verjetno; a več kot sto odstotkov, kakor na primer pri Kanadi, je pa presenetljivo veliko. Tudi Nizozemska se temu odstotnemu prirastku zelo približa, 73%, Avstrija skoraj 60 i odstotkov. Zelo nazaj je šla Nemčija, j za 54 odstotkov. Kjer imamo črtice, i tam niso mogli dobiti zanesljivih številk. Ni pa še rečeno, da je z zlatim ; nasičenjem gospodarski položaj dotič-ne dežele v vsakem oziru ugoden in j zadovoljiv.
i._mmjiLiuuLigJuiwwi——■— m— »—■ n i m riii mm am
I Češkoslovaška industrija.
t
(Predavanje tajnika trgovske in obrtniške zbornice g. Iv. Mohoriča v Češko-slovaški-jugoslovenski ligi dne 6. t. m.)
(Nadaljevanje.)
DROBNI UMETNIŠKI OBRT.
Med drobno umetniško obrtjo je imenovati predvsem predelavo lesa v igrače in okrasne predmete, ki je posebno razvita na Šumavi in v jezerskih gorah ter na Češkem rudogorju in v Bratislavski županiji in kot domača industrija po Slovaškem. V tekstilni industriji je umetna obrt zastopana pri slikanju svil, izdelovanju preprog, modernem šivanju in vezenju tkanin in batikiranju. Poleg tega je svetovno znano tudi češko čip-karstvo, ki se je po češkem vzoru in šoli razvilo tudi pri nas.
Zelo razvita je tudi industrija gumbov, ki se izdelujejo iz lesa, kovin, ga-latita, rogovine, kamenega oreha in blaga, kakor tudi iz bisernice. Za vsako izmed naštetih vrst gumbov obstoja 12 do 30 tovaren, ki zaposlujejo celotno okrog 10.000 delavcev.
USNJARSKA IN ČEVLJARSKA INDUSTRIJA.
Med usnjarsko industrijo je posebno povdariti industrijo za izdelavo malih kož in tehničnih predmetov, kakor tudi takozvano belo strojarstvo, na podlagi katerega se je razvila na Češkem velika rokavičarska industrija, ki spada z 90% produkcije med eksportne industrije. Ze leta 1895 se je samo v Pragi izdelalo 1 milijon 350 tisoč tucatov rokavic v vrednosti 27 milijonov zlatih kron. Za izdelavo rokavic se porabljajo jagnječe kože, kakor tudi kozje kože za izdelavo glacč, napa in semišovih rokavic. Izvoz je posebno jak v Ameriške združene države, Anglijo in Nemčijo.
Nadalje imamo na Češkem 194 tovaren za čevlje, katerih kapaciteta znaša letno 24 milijonov parov čevljev, ker krije domačo porabo deloma rokodelska produkcija, ostane 75% gornje produkcije za izvoz. Čevljarska industrija je preživela leta 1922/23 z ostalo industrijo velikansko krizo, vendar pridobiva v izvozu polagoma zopet na terenu. Leta 1920 se je izvažalo za 448 milijonov Kč, dočim se je leta 1922 samo za 127 milijonov Kč.
ALKOHOLNA INDUSTRIJA.
Industrija špirita šteje v Češkoslovaški ronnhliki 903 oodietia. med kate-
rimi je 100 rafinerij in 12 tovaren kvasa. Celotna produkcija znaša nad. pol milijona hl°, od katerega se tri petine izvaža. Tovarnam špirita je pridruženih tudi 28 tovaren za škrob, 14 tovaren *.za slivovko in likerje in 14 melasnih tovaren.
SLADKORNA INDUSTRIJA.
Med ostalo industrijo je omeniti še sladkorno in pivovarsko industrijo. Po prevratu je češkoslovaška sladkorna industrija dobila vodilno pozicijo v Evropi, ker je edina razpolagala z znatnimi prebitki sladkorja za izvoz ter je država tekom treh let dobila samo od sladkorne industrije nad 5 milijard 1<8. Pozneje pa so se pokazali znaki padajoče ko-njukture. V kampaniji 1922/23 je bilo v obratu 169 sladkornih tovaren, katerih produkcija je znašala 744.000 tisoč ton. Od te svote se je nad polovico izvozilo v inozemstvo. Glavni odjemalec je Av-, strija, poleg nje Anglija, Švica in Italija.
PIVOVARSKA INDUSTRIJA.
L. 1913 je bilo v celi monarhiji 1.069 pivovaren, a je od tega odpadlo na ozemlje sedanje CSR 660, ki so producirale letno okrog 21 milijonov lil piva. Večina produkcije se konsumira doma, vendar se špecijelno plzensko pivo po večini eksportira v inozemstvo, ki je vsled svoje izredne kvalitete zelo reno-inirano. Po vojni je večina nasledstvenih in eksportnili držav onemogočila uvoz piva z visokimi carinami. Pivovarska industrija se mora boriti z velikimi težkočami, ker jo na domačem tržišču zopet bremenijo občutno državni in krajevni trošarinski davki, ki znašajo več kot vrednost piva. Leta 1922 je znašala vrednost piva še 12 milijonov Kč, a je nazadovala v prvi polovici leta 1923 na 2 milijona Kč. Celotna produkcija piva je znašala leta 1922 6.1 milijonov lil., torej komaj dobra polovica predvojne produkcije.
LESNA INDUSTRIJA.
I
ČSR ima tudi močan eksport lesa. L. 1919, ko so bile neurejene razmere, se je eksportiralo le 42.000 vagonov lesa, prihodnje leto se- je eksport že podvojil, leta 1921 je znašal že 140.000 in je nato leta 1923 prekoračil 300.000 vagonov. Z gozdovjem je pokritih v ČSR nad 34% celokupne površine. Letni prirastek znaša 14.8 milijonov m3 lesa.
Češki les srečavamo po celi Nemčiji, pa tudi v Italiji nam jako uspešno konkurira. Polovico rezanega lesa gre iz CSR v Nemčijjo, 16% v Francijo, 13% na Madžarsko, 10% v Anglijo, 6% v Nizozemsko in le 1 % rezanega lesa gre v Italijo. Letno kapaciteto parnih in električnih žag se lahko ceni na 4 in pol milijonov kubičnih metrov rezanega lesa, od katerega se porabi doma 2 in pol milijona, medtem ko se mora ostanek izvažati.
POHIŠTVENA INDUSTRIJA.
V	zunanji trgovini CSR igra veliko ulogo eksport pohištva iz upognjenega lesa. Ta industrija proda komaj 5% svo-
*	jih izdelkov doma, dočim izvaža ostalo po celi Evropi, Orientu, na Japonsko, kakor tudi v Južno Ameriko. Med njimi je najbolj znana tvrdka >Thonet« d. d., v Brnu, ki ima svoje filijalke in skladišča po celem svetu. Posebno velika so njena skladišča v Hamburgu, Newyorku, Amsterdamu in Marseillu. Draga tvrdka je »Mundus« d. d. v Tešinu, ki je nastala potem fuzije okrog 5.000 delavcev in ima kapaciteto 2 in pol milijona komadov raznega pohištva.
Med nadaljnimi velikimi podjetji je imenovati tvrdko D. G. Fišlovi sinovi v Mimonu ter Prvo Ugarsko - brodsko tovarno v Veselem na Moravskem. Izvoz upognjenega pohištva je znašal
leta 1920	55.612	q	122,346.400	Kč
leta 1921	-18.702	q	53,572.200	Kč
lela 1922	53.988	q	149,553.000	K6
Enako razvila je tudi industrija stanovanjskega pohištva, furnirjev, parke-tov, okvirjev, embalaž in pletarskih izdelkov ter končno godbenih instrumentov.
(Dalje sledi.)
Iz carinske prakse.
Odločbe Državnega sveta. — Piše Just Piščanec.
(Nadaljevanje.)
Iz predidočega je jasno, da carinarnica ni postopala po zakonu ter da zaradi tega ne more biti govora o kaz-njenju, ker sem v deklaraciji prijavil ono težo, katero je sama carinarnica z odobrenjem prenosa tovornega lista bila zajedno odobrila. V tem primeru gre torej samo za majhen pogrešek, ki pa ni nastal v nameri oškodovati državo in kateri pogrešek sem storil samo zbog tega, ker me carinarnica ni prej obvestila, da se pri uradnem pre-glpdu zapažena teža ne ujema z navedbami v deklaraciji. — Pritožbo je ministrstvo financ brez daljnje preiskave, da-li razlogi odgovarjajo istini, kratkomalo zavrnilo kot neumestno s svojim odlokom Cbr. 24720 od 24. avg. 1924.
Proti odloku sem vložil tožbo na Drž. Svet, kateri je v svojem lil. ode-lenju z odločbo št. 5904 od 19. sept. 1924 razsodil: proučivši kako žalim, rešenja i ostala akta, pa je našao, da je rešenje pravilno i na zakonu osno vano zbog tega se žalba odbaci kao neu mesna.
XI. ODLOČBA D. S. ŠT. 5901 OD 19.
SEPT. 1924.
Dne 24. marca 1922 me je carinarnica v Ljubljani oglobila z občutno trošarinsko kaznijo z motivacijo, da sem za O. R. v Lj. prijavil 7999 električnih svetiljk namesto 8001, kakor je baje ustanovilo pri uradnem pregledu namreč: 2 žarnici od 1000 sveč več.
Predložil sem rekurz, v katerem sem v svojo obrambo navedel: Glasom ČL 34. car. zale. mora deklarant poleg deklaracije predložiti carinarnici tudi vse predpisane listine, od katerih je zavisno ocarinjenje robe. Ako gre za robo, katera je zavezana plača-nju državne trošarine, velja isto pravilo. Blago v govoru je bilo carinsko in trošarinsko. Carinsko je bilo blago v deklaraciji prijavljeno v vsem pravilno in soglasno s carinsko tarifo; tudi trošarinsko je bila roba deklarirana v soglasju z obstoječimi predpisi. Edini majhen pogrešek je obstojal v tem, da je deklarant število električnih žarnic v fakturi slabo sešteval ter prijavil 7999 namesto 8001, katero število ob pravilnem sumiranju na fakturi tudi faktično nastane. Faktura sama pa je bila priložena deklaraciji kot listina v smislu čl. 34. car. zale. Ta faktura se očividno ni ujemala s številom svetiljk, ki so bile navedene v deklaraciji. S to fakturo sem faktično doprinesel dokaz, s katerim se potrjuje natančno število svetiljk (t. j. 8001), ki so zavezane trošarini. Carinarnica je bila torej dolžna po čl. 37. car. zak., potem ko je primerjala deklaracijo s fakturo ter ugotovivši nesoglašanje fakture s predloženo deklaracijo, to meni vrniti kot nepravilno in pripomniti, v čem nepravilnost obstoja. Tega carinarnica ni storila, marveč me kaz-nila. Očividno carinarnica ni postopala po zakonitih predpisih ter me je kaznovala neutemeljeno.
Pritožbi Generalna direkcija carin s svojim rešenjem Cbr. 24724 od 22. avg. 1922 ni ugodila ter jo smatrala
za neosnovano.
Tožbo na D. Sv. sem izven gornjih
•	argumentov motiviral:
Ker se je v konkretnem primeru dogodila samo nedolžna pomota v seštevanju električnih svetiljk v fakturi, kar se na pogled razvidi iz same fakture in s pogledom na okolnost, da sem obenem z deklaracijo predložil tudi pravilno fakturo, ne more biti govora o kaznjenju. Pozivam se na analogno odločbo O. D. S. od 12. nov. 1910 št. 10884.
Dpžavni Svet je v svojem III. ode-lenju vzel v pretres tožbo ter z odločbo št. 5901 od 19. sept. 1924
»proučivši kako žalbu, rešenje i ostala akta, našao, da je rešenje pravilno i na zakonu osnovano te stoga,
I na osnovu čl. 201 car. zak. i zakona o ! taksama rešio, da se žalba odbaci kao j j neumesna.	j
}	l
! XII. ODLOČBA D. S. ŠT 6248 OD 25. j SEPT. 1924.
:	Pri carinarnici v Mariboru sem dne
3. jun. 1922 prijavil 5 tovorkov 1206 kg surovih vreč od jute, ki služijo za embalažo. Pri uradnem pregledu so pa carinski organi ustanovili, da se v prijavljenih tovorkih nahajajo navadni slamnjaki iz jute in ne vreče. Na podlagi tega izvida me je carinarnica oglobila zaradi nepravilne prijave.
.
Proti temu kaznjenju, ki sem ga : smatral nezakonitim že zaradi okol-nosti, ker carinarnica absolutno ni hotela spoštovati v zapisniku navedenih okoliščin in zaslišati lastnika blaga, kateri prav za prav ni namenoma zakrivil napačno deklariranje, sem predložil rekurs na ministrstvo ter navajal: Na tovornem listu, ki je spremljal predmetno blago, je bilo to izrečno deklarirano kot »jutine vreče za polnjenje z moko, žitom i. dr.« Stranka sama je pred pričami izjavila, da gre istinito za navadne jutine vreče kakor to stoji na tovornem listu. Moj pomočnik je zaradi tega predpre-gled blaga izvršil le površno ter se pri tem osvedočil pač o tvarini (juti), ne pa o izdelku (ali slamnjak ali vreča).
V	svrlio predpregleda je embalažo samo ob straneh prerezal ne da bi bil odbil tudi železne obroče, s kojiini so bile bale obite, ter se prepričal, da-li so vreče ali slamnjaki. Umevno je, da je ta pogrešek nastal zgolj iz nepazljivosti pri predpregledu in zanašajoč se na podatke v tovornem listu, nikakor pa iz kakršnekoli namere, oškodovati državne interese. Takšna slučajna pomota se pripeti lahko najspretnejšemu strokovnjaku, vsled česar se mora smatrati tudi te le kot nedolžna pomota ter milejše presojati že iz razloga, ker vsaka kaznitev predpostavlja namero, oškodovati državo, kar je v tem primeru nedosta-jalo. —
Finančno ministrstvo je z odlokom . Cbr. 44120 ex .1922 gornjo pritožbo odklonilo ter potrdilo rešenje carinarnice.
Leto	Ladje	Brutoregistertone
1913	1750	3,332.882
19.14	1319	2,852.753
1915	743	1,201.638
1916	964	1,688.080
1917	1112	2,937.788
1918	1866	5,447.444
1919	2483	7,144.549
1920	1759	5,861.666
1921	1377	4,331.879
1922	852	2,467.084
1923	701	1,643.181
1924	924	2,247.751
V	tožbi, ki sem jo nato vložil na D. Svet, sem poleg zgoraj navedenega poudarjal:
Po čl. 35. car. zak. podpisuje in pod-naša deklaracijo oni, čigar last je roba ali zanj priznani carinski posredovalec. V predloženem slučaju sem jaz kot carinski posredovalec podpisal deklaracijo za lastnika robe H. 1. v M. V svojem zapisniku o priliki ca-rinarničnega kazenskega postopanja sem pa izrečno zahteval, da se zasliši omenjeni lastnik robe, ker je samo on zakrivil pogrešno prijavo. Za kaz-njivost prestopkov zakonodaje predpostavlja naročito koristoljubivo namero deklarantovo. V našem primeru je pa za pravega deklaranta smatrati samo lastnika robe H. I., kateremu bi
i	se morebiti bila dokazala tudi koristo-ljubiva namera, dočim je ta pri meni bila izključena. Navzlic temu dejstvu pa carinarnica ni zaslišala imenovanega lastnika blaga, marveč kratkomalo diktirala carinsko globo meni kot posredniku.
Na to tožbo je Državni Svet z od- j ločbo št 6248 od 25. sept. 1924
proučivši žalbu, rešenje i ostala j akta, našao, da je žalbeno rešenje ' pravilno i na zakonu osnovano, zbog i čega je na osn. čl. 201. c. z. i zakona o taksama, rešio, da se žalba kao ne- j umesna odbaci.«
(Dalje sledi.)
I
| Svetovno trgovsko brodovjs.
Lloyd’s Register poroča o gradbi j trgovskega brodovja leta 1924. Vsega skupaj so zgradili na svetu 924 ladij z vsebino 2,247.75! brutoregisterton. : Tona je 2.83 m”, bruto je ves prostor, neto samo za blago in potnike uporabljivi prostor. — Zgrajenih je bilo : 604.570 ton več, kakor leta i923., a za 1 milijon ton mani, kakor v zadnjem predvojnem letu 1913. Gradili so pa takole:
Leta 1914. do inkl. 1918. brez Nemčije in Avstrije, 1919 do inkl. 1921 brez Nemčije. Vidimo, da je dosegla gradba ladij leta 1919. višek, da je šla pa potem korakoma nazaj do leta 1923. — nezaposlenost — in da se je šele sedaj spet začela dvigati. Parnikov itd. je bilo zgrajenih v preteklih dveh letih toliko:
1923
Parniki Motorne ladje Jadrenice
Parniki Motorne ladje Jadrenice
Število	Brutoregt.
518	1,388.750
102	226.040
81	28.391
701	1,643.181
1924	
Število	Brutoregt
689	1,698.943
149	501.798
86	47.010
924	2,247.751
Velika Britanija je zgradila lani
794.234 ton več kakor leto prej, je produkcijo iz leta 1923. več kot podvojila. Njene lani zgrajene tone so 64.1% vseh novozgrajenih ton. Nemčija je obdržala udi lani svoje pred kratkim nanovo pridobljeno drugo mesto v gradbi ladij. Z Gdanskim vred je zgradila 116 ladij s 193.952 lonami; na svetovni gradbi je bila udeležena z 8.6 odstotki. Zelo veliko je bilo motornih ladij, 29 z 99.741 tonami, torej po tonah več kot polovica. Zedinjene države so na tretjem mestu; za 33.354 ton so zgradile manj, kakor leta 1923. in za skoraj 4 milijone manj, kakor v rekordnem letu 1919. Vsled upehanosti evropskih držav so prej toliko zgradile, da ne vedo sedaj kam z ladjami in gradijo le kaj najbolj modernega. Italija se je z lani zgrajeno tonažo povzpela na četrto mesto in je s tem pustila Francijo in Japonsko za seboj. Nabavila si je za 16.003 tone več kakor 1. 1923. Zelo se je v tem oziru dvignil Trst. Dočim so zgradile tržaške ladjedelnice leta 1923. samo 7515 ton, šo jih zgradile lani 32.557. Francija je šla že leta 1923. nazaj, še bolj pa lani, ko je zgradila 16.959 ton manj kakor predlanskim. Danes gradi Francija samo malo več kakor polovico predvojne produkcije. Japonska se drži približno tam, kakor leta 1923. Gradi več kakor kdaj prej v predvojnem času. Holandija je zgradila za 2000 ton manj kakor leta 1923. in je prišla na najnižjo točko od leta 1909. sem. Skandinavske dežele so takole gradile: Norveška 17.480 ton manj kakor leta 1923., Danska 14.458 ton več, Švedska 11.093 ton več.
Savič:
Mašs industrija in obr!
(Nndaljevanie.)
Obrtne šole za vajence obstoje v Sarajevu dve in sicer jedna za mizarsko, kovaško in ključavničarsko stroko, druga za umetno stavbeno in ci-zelirsko stroko, v Mostarju za kovaštvo, ključavničarstvo, kleparstvo fer za mizarstvo, in sodarstvo. Od šol za vajence v državnih delavnicah omenjam ono v vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu in v železniški delavnici v Skoplju ter v Sarajevu. Iz teh šol prihajajo jako dobro usposobljeni obrtniki.
Od šol za pomočnike v državnih delavnicah obstoji strojna šd|la v Tivatu
v	Boki, osnovati pa se namerava tudi šola v poštno-brzojavnih delavnicah.
Sole v privatnih delavnicah obstoje sedaj v Drvaru, v Tesliču, na Jeseni-
IWJ7VU)mc*fer'-. «♦ •
wt-a rorsai
■VMK-^lW!r^-^c^?.'J»7r? 9mi« tt*TU vrxiV'č*f<T±t> »WRtMV*«MiniTF;-3!»Qtt*aB
cah in v Lukavcu, upanja pa je, da se jih bo v doglednem času otvorilo še več. Razlika med pomočnikom, ki se je izučil v šoli v državnih ali privatnih delavnicah in med pomočnikom, ki se je izučil v šolski delavnici, je ta, da pr-
vi	običajno ostane pri stroki, drugi pa beže v državno in samoupravno službo. Iz tega razloga so najboljše šolo za pomočnike v državnih in privatnih delavnicah ter naj bi se šol z lastnimi dragimi delavnicami sploh več ne ustanavljalo.
Kakšne šole te vrste bi bilo treba takoj osnovati?
Treba bi bilo osnovati:	1.	višjo
obrtno šolo z nižjo šolo v Beogradu in nato istotako šolo v Skoplju, Osjeku in v Nikšiču. Te šole naj bi imele pet oddelkov in sicer za elektrotehniko, strojstvo, kemično tehnologijo, stavbarstvo in inženerstvo, a poleg teh še obrtno šolo za obrti, katere zadevajo ti oddelki z večerno strokovno šolo;
2.	dnevne šole v železniških delavnicah v Nišu, Zagrebu, Osjeku in v vojaških delavnicah v Varaždinu, Mostarju, Tivatu; 3. dnevne šole v privatnih železarnah v Zenici, na Jesenicah, v Belovarju, Osjeku in v Zagrebu.
Strokovne obrtno-imlustrijske šole za posamezne obrte in industrije. Te šole so lahko dnevne ali večerne, kakor tudi da so državne ali privatne z lastnimi delavnicami ali v državnih in privatnih delavnicah.
Take šole so nam potrebne za tekstilno, mlinarsko, pivovarsko, sladkorno, steklarsko, usnjarsko, čevljarsko in keramično industrijo itd.
Za tekstilno industrijo treba poučevati:	predenje,	tkanje, barvanje,
apreturo, trikotažo, čipkarstvo, vezenje, pozamentarijo, vrvarstvo in pre-prcgarstvo.
Pri predenju, barvanju, tkanju in apreturi se razlikuje, ali gre za bombaž, volno, svilo, lan, konopljo in juto. Za vsako stroko je treba posebne šole. Za sedaj bi nam bile potrebne šole za bombaž, volno in kodeljo. Kakor obstoje v tekstilni industriji posebni učni zavodi za barvanje, tiskanje in apreturo, bi bilo treba speci-jalne šole za barvanje in tiskanje. Istotako bi nam bile potrebne posebne šole za trikotažo, posebne šole za čipkarstvo in vezenje in posebne šole za pozamentarijo. Za sedaj bi bilo najlažje in najceneje, da bi se take šole ustanovile v privatnih tovarnah, bodisi kot večerne ali kot dnevne šole in sicer v tovarnah Koste Iliča in sinov d. d. ali v tovarni Ilič Teokare-vič in Petrovič v Leskovcu; šola za beljenje in barvanje bombaža v tovarni firme K. Ilič in sinovi d. d. v Beogradu ali Mita Ristič in sinovi v Nišu; šola za bombažno industrijo v Dolgi resi (Hrvatska) ali v Tržiču (Slovenija); šola za trenje in predenje lanu v tovarni v Vrbasu, Leskovcu ali Pa-lanci; šola za filiranje svile v državnih delavnicah v Novem Sadu, Pančevu. V šolah, v katerih se uči barvanje, naj bi se učila tudi apretura.
Na jedni tehniki bi trebalo osnovati specijalno šolo za tekstilno industrijo. Na tej šoli naj bi bil tudi tečaj za beljenje, barvanje in tiskanje, da bi si vzgojilo inženerje in kemike ter učitelje za tekstilne šole. Jedna šola za barvanje naj bi se ustanovila tudi na jedni izmed tehničnih srednjih Šol.
šola za čipkarstvo in vezenje naj bi
otvorila v Sloveniji, kjer je klekla-nie čipk od davnih časov udomačeno.
Istotako naj bi se v vseh tekstilnih tovarnah, v katerih se ne bi osnovale dnevne šole, otvorile večerne šole, na primer v tovarnah v Užici, Leskovcu, Nišu, Beogradu na ta način, da bi en učitelj učil predmete splošne na-obrazbe, a tovarniški strokovnjak tekstilne predmete.
(Dalje sledi.)
>BUDDHA< I------------------------------- 1
[*i*
TRAOE MARK C
.mrnM
Trgovina.
Intorparlamentama trgovinska konferenca v Rimu. Na interparlamentarno konferenco, ki se bo vršila v Rimu od 17. do 20. t. m. in o katere delovnem programu smo v našem listu že poročali, je odpotovala naša delegacija iz Beograda 13. t. m. Ob prehodu skozi Ljubljano so jo pozdravili na kolodvoru predsednik naše Trgovske in obrtniške zbornice g. Ivan Knez, zbornični tajnik g. Fran Win-discher in dr. Ivan Pless. Šef delegacije je g. dr. Velizar Jankovič. V delegaciji se nahajajo: načelnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. Radosavljevič, člani narodne skupščine gg.: Ivan Vesenjak, dr. Ante Trumbič, dr. Srdjan Budi-savljevič, dr. Ninko Perič, Ljuba Nešič, dr. Šefkinja Behmen, dr. Ljuba Popovič, dr. Vasa Jovanovič, Stijepo Kobasica in dr. Aleksander Mijovič.
Veliki sejem in izložba v Vršeu. V Vr-šcu se bo vršila velika razsatva od 11. do 22. oktobra 1.1. Na razstavi bodo predvsem kmetijski pridelki, pa tudi industrijski in obrtniški. Na razstavi bo tudi špecijalna razstava za vina, ki bo združena z kongresom vinogradnikov iz cele države. Prireditev bo večjega obsega. Oni, ki nameravajo razstaviti se opozarjajo, da se čimprej priglasijo Vršačkemu zboru — Vršac.
Trgovina mod Ameriko in Evropo.
Izšla je statistika letošnje januarske tr- j govine med Zedinjenimi državami Se- : verne Amerike in državami Evrope. Vi- , dimo, da se je dvignil tako eksport, ka- , kor import, primerjan z januarjem 1924. Import v Evropo je znašal lani 203 milijone dolarjev, letos 269, eksport iz Evrope lani 88 milijonov, letos 103. Za najvažnejše dežele poglejmo to-le tabelo, j v tisočih dolarjev, pri čemur je v eks- j portu in importu mišljena zmeraj Arne- . rika.
Import januar Eksport januar '<
1924	1925	1924	1925	j
Vel. Britanija 30.834	35.177	84.862 113.135
Nemčija	11.246	11.412	40.965	49.614
Francija	10.787	13.923	23.195	29.209
Italija	5.991	8.462	16.857	22.688
Holandska	5.520	7.077	10.948	14.709
Belgija	6.879	6.386	7.449	10.222
Prva je v obeh ozirih Velika Britanija, pri ekspertu za dobro polovico več kakor Nemčija; ta je pri eksportu že spet na drugem mestu, kakor je bila včasih. : Franciji je Italija za petami. Pri ho- . landskem blagu je zraven tudi veliko nemškega (tranzitna luka Rotterdam).
Mednarodni knjižni sejem v Firenei
bo otvorjen ob navzočnosti italijanskega ki ni ja in več ministrov 3. maja. Tega se udeleži tudi naša država. Naše tiskarne in knjigarne so bile pozvane, da se razstave udeleže. Izložijo se knjige izšle po 1. 1890, poleg tega pa razni tiskarniški izdelki. Osobito predmeti iz narodne de-Korativne umelnosli. — Danes in jutri .jddajajo izložniki iz Slovenije svoje predmete prosvetnemu oddelku v Ljubljani, da se pregledajo in 18. t. m. oddajo. Društva, ki razpolagajo z lepimi sli-
-	kanti iz naših letovišč in iz naših planinskih krajey, se naprošajo, da slike posodijo za razstavo.
industrija.
Prememba železniške tarife. Od dne
15. t. in. so stopile v veljavo posebne ugodnosti za prevoz premoga domače produkcije v tem smislu, da je odpravljeno lomljenje tarifov za premog ob prehodu iz prog južne železnice na proge državnih železnic. Hkratu je tarifa za iz- . voz premoga znižana za 5 do 10 odstotkov, za prevoz premoga v luzemstvo pa se plačuje prevoznina po izjemni tarifi
I.	Od premoga, ki dohaja iz inozemstva, se poviša prevoznina od 15. maja t. 1. dalje na tarifni razred C. Ali je s tem poviškom prizadet tudi koks, še ni gotovo, ni pa izključeno, da se bo moralo tudi za koks plačevati povišano prevoznino. Kaj pomeni la povišek za podjetja, ki uporabljajo inozemski premog v svojem . obratu, kaže navaden proračun, po katerem se je sedaj plačevalo za desettonski voz na razdaljo 100 km 390 Din prevoz- • nine, v bodoče bodo plačevala pa za isto lazdaljo 650 Din. Pervoznina se je torej povišala za skoraj 70%. — Gotovo ne j ugovarjamo, da se tarifno prepreči, od- . nosno omeji poraba inozemskega premoga tam, kjer se inozemski premog more nadomestiti z domačim premogom, ugovarjali pa moramo, da se z enakim meri-
lom obremenjuje tudi podjetja, ki rabijo premog, kakršnega si ne morejo nabaviti v tuzemstvu, predvsem antracit, koks, brezžveplen premog itd. Ako se že hoče omejiti porabo inozemskega premoga, naj se jo omeji tam, kjer je to mogoče, ne pa tudi tam, kjer je nemogoče shajati brez njega. Tarifna odredba se mora iz-premeniti vsaj v toliko, da se obvaruje občutnega zvišanja ono industrijo, ki ne more obratovati brez iuzemskega premoga. Brez dvoma tudi povzročitelji te odredbe niso nameravali prizadeti industrije, ki brezpogojno rabi inozemski premog takega izrednega tarifnega poviška. V času, ko se naša industrija bori v težki gospodarski krizi za svoj obstanek moramo odločno ugovarjati, da se ji položaj še poostruje namesto, da bi se ji omilil.
Vloge za zaposlitev inozemskih delavnih moči v domačih podjetjih. Minister za socialno politiko je izjavil zastopnikom gospodarskih organizacij, ki so ga pred časom posetile, da bo vse prošnje glede zaposlitve inozemskih delavnih moči v domačih podjetjih rešil tako in v onem roku, kakor je to predpisano v novem pravilniku glede zaposlitve inozemskih delavnih moči v dohiačih podjetjih.
Nova pivovarna. Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo dovoljenje za zgradbo pivovarne v Valjevu. Imenovala se bo >Parna pivovarna v Valjevu«.
Denarstvo.
Obtok bankovcev Narodne banke. —
Narodna banka je imela dne 8. aprila
1925	v obtoku za 5634.6 milijonov Din. Obtok se je prvih osem dni meseca aprila t. 1. zvišal za 40.4 milij. Din.
Carina.
Carinski prejemki v zadnji tretjini meseca marca t. 1. Naše carinarnice so v tretji desetini meseca marca t. 1. pobrale 58,964.854 Din. Največ so pobrale carinarnice: Beograd 15,780.753 Din, Zagreb 10,585.113 Din, Ljubljana 3,711.401 Din, Maribor 3,174.910 Din, Novi Sad 3 milijone 429.936 Din, Subotica 3,068.932 Din, Sarajevo 2,258.603 Din, Skoplje 2,074.989 dinarjev. V drugi desetini meseca marca t. 1. so znašali carinski prejemki 50 milijonov 605.296 Din, v prvi desetini pa 50,378.965 Din.
Promet.
Šifrirano brzojavljenje. V številki 135. »Trg. lista« meseca novembra
1924	smo priobčili kratko razpravo o bistvu brzojavljenja v dogovorjenem (šifriranem)) slogu in o potrebi, da se praktična vporaba načina tega brzojavljenja postavi na širše in vporab-nejše stališče. Posebno so privredni krogi naglašali, koliko bi koristilo, ako bi se moglo šifrirano brzojavljati tudi s trgovskimi potniki. Pravica te vrste brzojavljenja bi se morala razširiti na poljubne postaje na ta način, da bi smel v tuzemskem prometu sprejemati šifrirane brzojavke vsakdo, a predajali pa le oni, ki ima v to posebno dovoljenje, — Kakor čujemo, bo poštno ministrstvo pri izdelavi novega pravilnika za brzojavno službo to zahtevo privrednih krogov upoštevalo in spremenilo dotične predpise v zaželjenem smislu.
Transportno omejitve v prometu s Češkoslovaško. Prevzemanje pošiljk za češkoslovaške postaje, ki naj se odondot dalje ponovno predajo za postaje kake druge države je dovoljeno le pod sledečimi pogoji: a) da se v tovornem^istu navede, v katero državo naj se pošiljke dalje odpremijo, kakor tudi, da se roba sploh ne bo pretovorila; b) pošiljka mora bili opremljena z uverenjem o izvoru in vsemi potrebnimi carinskimi dokumenti one države, v katero se izvaža; c) ponovna predaja se mora izvršili v roku 24 ur. 1. Prevzemanje vsakovrstnega lesa za tvornioc papirja v postaji Slavošovce (Nagzebes) je do nadaljnje-g aukinjeno. 3. Ponovna predaja pošiljk v vozovnih tovorih v postaji Praha Wil-sonovo, Masarykovo in Denisovo Nadra-ži brez pretovarjanja, kakor tudi doto-varjanje pošiljk za postaje v inozemstvo ni dovoljeno. V izredno nujnih primerih izdaja dovoljenja direkcija Praha.
3.	Sprejemanje in odprema konmdne robe za Češkoslovaško preko postaje Kitt-see ni dovoljeno.
Splošne določbe glede transportnih omejitev. 1. Sprejemanje in odpošiljanje (upotenje) pošiljk v slučajih stalne
transportne omejitve po pomožni poti za kakršnokoli postajo ali progo v kolikor ni za izvestne primere drugače odrejeno, ni dovoljeno niti takrat, ako to zahteva stranka v tovornem listu. Pošiljke se morajo upotiti in odpremljati samo v prav-cu, ki je označen v »Propisniku za upu-čivanje«. Ako je ta pot omejena, se ne sme prevzeti pošiljka na odpremo po do-tični ali pomožni poti. 2. Izvozne pošiljke se morajo ocariniti pri oni carinarnici, ki je predajni postaji najbližja. Ce pa stranka v tovornem listu predpiše kraj carinjenja, tedaj se predpis upošteva, ako ne obstojajo carinske ali transportne omejitve. 1. V Bistrici Boh. jezero se smejo cariniti za izvoz preko Podbrda samo pošiljke iz postaj proge DoDrava— Vintgar—Bistrica Boh. jezero. 2. Na Rakeku se sineja cariniti samo one izvozne pošiljke, ki so podvržene veterinarskemu pregledu ter pošiljke za izvoz v Italijo, predane na postajah med Brezovico in Rakekom. 3. Na postaji Celje se smejo cariniti samo one izvozne pošiljke, ki so predane v prevoz na postajah proge Celje—Dravograd Meža odnosno one uvozne pošiljke, ki so namenjene za te postaje. 4. V Kotoribi se izvozno carinijo samo one pošiljke, ki so predane za izvoz v Madžarsko na postajah med Čakovcem in Kotoribo.
Nova poštna dopisnica. Ministrstvo pošt je izdelalo novo poštno dopisnico za celo kraljevino, katero bo poslalo vsem poštam v državi.
Zvišanje železniških tarif v Italiji. Dne
15.	t. m. je bilo uveljavljeno na italijanskih železnicah zvišanje tarif in sicer za osebni promet. Zvišala se je prevoznina v I. razredu za 5 odstotkov v II. in lil. za 25 odstotkov. Dosedanji splošni pribitek 250% je odpravljen in se plačuje za posamezne vrste tovorov pribitek do 400 odstotkov.
Razno.
Stanovanjski zakon stopi dne 1. maja v veljavo. Ministrski svet je na svoji seji razpravljal dne 15. t. m. novi stanovanjski zakon. Kakor znano, sprejme plenum zakonodajnega odbora načrt tega zakona takoj p okončanih velikonočnih praznikih. Zakonodajni odbor sestavi nato poročilo na skupščinsko zbornico, ki ima po sklepu vlade ta zakon obravnavati po skrajšanem postopku tako, da stopi novi stanovanjski zakon že 1. maja t. 1. v veljavo in ne bo potrebno nikako podaljšanje starega zakona, kakor se je o tem govorilo po časopisju.
Konferenca za rešitev tobačnega vprašanja. Sklenilo se je, da se sestanek naših in rumunskih delegatov za rešitev tobačnega vprašanja vrši v začetku maja in to najbrže v Temešvaru. Naša delegacija je izdelala projekt o konvenciji, s katero se reši tobačno vprašanje med nami in Rumunijo. Projekt se je predložil ministrstvu inozemskih del v izjavo.
Seznam tujili velesejmov in razstav od aprila do decembra 1925. Dunaj, Higi-jenska razstava, april-maj; Turin (Italija), Nacionalna razstava kemične industrije, april-maj; Budimpešta, Velesejem, 18.—27. aprila; Milan (Italija), Mednarodni velesejem, 12.—27. aprila; Bruxelles (Belgija), Velesejem, 15.—30. aprila; Basel (švica), IX. švicarski velesejem, 18.—28. aprila; Zagreb IV. Za-grebački Zbor, 26. apr. do 4. maja; Bratislava (Češkoslovaška), Tehnični in stav-binski velesejem, začetkom maja; Pariz, Mednarodna umetnostno-obrtna razstava, maj-oktober; Pariz, Velesejem, 10.—25. maja; Berlin, Industrijska razstava za stavbarstvo, osobito za zgradbo malih stanovanj, 16. maja do 2. junija; Gradec, Velesejem, 29. avg. do 6. sepl.; Ljubljana, Velesejem, 29. avg. do 8. sept.; Leipzig, Jesenski velesejem, 30. avg. do
6.	sept.; Berlin, Velesejem za pohištvo, koncem avgusta; Dunaj, Jesenski velesejem, 5.—12. sept.; Bratislava (Češkoslovaška), Jesenski velesejem za umetnost in knjigotrštvo, 6.—8. sept.; Praga, Jesenski velesejem, 6.—13. septembra.
Sojmski Vestnik. Izšla je prva številka Sejmskega Vestnika V. Ljubljanskega velesejma, ki vsebuje zanimive podatke o obširnosti sejmišča, podatke o cenah in prostorih, o razvoju našega sejma, natančni sejmski red in strokovne razprave o velesejmu. Vestnik se razpošilja na zahtevo interesentom brezplačno.
▼ Ljubljani
ptfporoCa
ipecerii sko blago i bmm> oi »tim Kgmije moko In dalelne prldellce rainovrstno
rudninsko vodo ^iTiflrr pražarna asa kavo Im mlin ®a «11-lare z električnim obratom.
CMHUCI HA BASPOK.AOOI
PMk > Mioji hr»Ktei». V«flotni «ar«n£li». Dalavnlc« »m yopravIin
Hi «tik<	Trtrf-	e	»tt	»5	«!»lo	'
Najboljši
Hvalni MmI (• •din« to
Josip
Peteline-«
mamk«
Orilzner in Adler
I* 7*dUM, »kri •« Industrijo
Ljubljana £
j Ljubljana, Poljanska cesta št. 3 j Krovec, stavbeni, galanterijski in : okrasni klepar. Instalacija vodovodov
{ Naprava strelovodov. - RopaltSke ln •	klosetne naprave.
J Izdelovanje posod Iz pločevine za tlrnei,
J barvo, lak In med vsake velikosti, kakor ; ludl posod (škatle) za konzerve
No ročaj te In razširjajte »TRGOVSKI UST" !
mwj k —mn *	¥3msarrva**w	m«** - • -
faitaik la iadajatalj: >Merkur<, trgovako-tnduatrijaka d. d.. Ljubljana.
Josip Peteline, Ljubljana
■•»•“»1 (Mb- Mmimni	ob	vodi Na motol
****•**• »»»»»•Meto« M ktvlljo. kroja«®, Cvvljuirj«, sedlar]«. Mag* ptartanlsia, ntw, ICalke, akn«, b>e!«tno blago.
***	*-■	Tel«Jon *M
UUBUANA
SIMON GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon štev. 553
s# priporoča za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del.
kastna knjigoveznica.
Izvršitev tožna in solidna I
Zaloga moškega perila
tovarne ,.TRIGLAV* Ljubljana
nasproti hatela „Štrukelj“
!
OGLASI
»Trgovskem listu',
9 IMAJO USPEH 0
•v. * ••'n	.. I
Urednik dr. I. PLESS. — Odgovorni uradnik F. JERAS.
Tiak tiikarne »Merkurc, trgovako-induatrijake d. d.
Konferenca Male antante. Program dela na konferenci Male antante ni še definitivno določen. Oficijelno se zanikajo vesti, nekaterih listov o programu te konference. Program bodo določali na posebni konferenci opolnoinočnih ministrov držav Male antante. Vesti o pogajanjih med Rumunijo in Grčijo se oficijelno ne potrjujejo, iz zasebnih krogov pa se vendar izve, da so ta pogajanja v teku. Trditve, da namerava Grčija vsto-pitiv Malo antanto so neresnične.
Ruski konsumenti. Gospodarski položaj dežele se da najboljše oceniti po uporabi tistih predmetov, ki jih mora kot neobhodno potrebne vsak kupiti. Naslednja tabela nam kaže ruski kon-sum v nekaterih važnih vrstah pred vojsko in pa v zadnjih gospodarskih letih:
1913	1922/23
1921/22	1923/24
Sladkor, skupaj:
milj. pudov	81.7	6.6	13.4	24.3
Sladkor, na osebo:
ruskih funtov	20.0	2.3	4.1	7.1
Sol, skupaj:
uiil. pudov	135.5	12.7	57.3	68.0
Sol, na osebo:
ruskih funtov	33.0	13.1	17.7	21.0
Vžigalice, skupaj:
milj. zabojev	4.0	0.9	1.5	i.8
Vžigalice, na osebo:
škatlic	25.0	6.7	14.0	14.5
Bombaževina, skup.:
milj. aršinov	4000.0	500.0	680.0	1200.0
Bombaževina, na osebo: aršinov	25.0	3.8	5.8	9.5
čevlji, skupaj:
milj. parov	52.0	2.9	3.7	4.0
Pud = 16.38 kg, funt = */»<> puda = 409.5 gramov, aršin je 7 cm. — Noben govor ministrov in poslanikov nam ruske revščine ne osvetljuje kakor te številke; pa moramo še pomisliti, da je bil konsum teh predmetov že pred vojsko v Rusiji brezprimerno manjši kakor v drugih deželah. Sedanja uporaba izkazuje nap ram predvojni pri sladkorju 33 odstotkov, pri soli 64, pri vžigalicah 56 in pri tekstilijah 40 odstotkov. Številke za čevlje niso natančne, kajti navedene številke upoštevajo samo državne tovarne za čevlje, ki jih je samo četrtina vseh; vzemimo zraven še domačo obrt, pa vidimo, da je uporaba čevljev danes 40 odstotkov one pred vojsko. — Opazimo pa vendar, da raste uporaba zadnjih let od leta do leta; poraba sladkorja se je potrojila, sol je poskočila za polovico, užigalice za celo enoto, tekstilije za dve in pol. Pravijo, da je to posledica »Nove Ekonomske Politike« (Nep).
Bilanca letošnjega pomladanskega sejma v Leipzigu. Lanski pomladanski sejem je izkazal 13.440 razstavljalcev, jesenski 13.330, letošnji pomladanski nad 14.000. Razen Nemčije so razstavile sledeče države: Unija, Anglija, Belgija, Francija, Danska, Holandska, Rumunija, Avstrija, Češkoslovaška, Rusija, Italija, Ogrska in Švica. Udeležba posameznih vrst je bila v surovih številkah ta-le: Tehnika 2900, stanovanjska oprava in gospodinjske stvari 2200, knjige in grafika 1700, tekstilije 1500, igre, šport in glasba 1400, čevlji in usnje 1300, steklo in keramika 1100, živila in kemični proizvodi 800, krasila, optika in higijena
600, razno 500, skupaj 14.000. — Kupcev je bilo letos prav posebno veliko natančnih številk še ne morejo povedati, bilo je pa obiskovalcev okoli 180.000, in sicer res i/. vseh delov sveta. Samo Holandska je poslala dva posebna vlaka, Anglija enega, Francija 250 udeležencev z vladnimi zastopniki. V Halle je stanovalo 350 Amerikancev, ki niso dobili v Leipzigu nobenega prostora več, in so uporabljali vedno obratujoč vlak. To, kar je bilo razstavljeno, je bilo res v vseh ozirih prvovrstno kvalitetno blago, kar je zahtevala že močna konkurenca. Kupovalo se je v začetku kljub mno- J žicam obiskovalcev razočarujoče malo, ker so se kupci pri tej ogromni masi morali šele orientirati; nato se je pa začelo, in sicer v polno zadovoljnost razstavljalcev. Velikih skladiščnih zalog sicer sedaj niso prodali, zato je bilo pa veliko malih naročil za tekoče potrebe. Pravijo, da je bilo le malo vrst, ki bi
7.	zaključkom ne bile zadovoljne. Kar se tiče posebej še tehniškega oddelka v vseh njegovih strokah, ga označujejo za naravnost bajno prireditev. Videl si, kako se dajo zastareli obrati vseh vrst reorganizirati, da se prihrani čas, moč in denar; obenem si pa kot znanstveni strokovnjak dobil pobude za obnovitev nadaljnjega dela.
Ljubljanska bona. j
Sreda, 15. aprila 1925.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 60, bi. 63; Loterijska
2	K> % državna renta za vojno škodo bi. 161; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210, bi. 212; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 217; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 128; Prva
hrvatska štedionica, Zagreb den. 825, bi-830; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 185, bi. 198; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 133; Trbovelj. premogokopna družba, Ljubljana den. 395, bi. 410; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 101, bi. 108;»Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb bi. 51; »Stavbna družba« n. d., Ljubljana den. 265, blago 280.
Blago. Les: Cerovi kri ji, od 2 m dolž., »d 25 cm prem. naprej, fco nakl. postaja 8 vag., den. 18, bi. 18, zaklj. 18; bordo-nali 30/30, \0‘A m ali 11 m dolž., fco meja den. 485; bukovo oglje, la, eksport- , no blago, fco meja 1 vag., den. 118, bi. 118, zaklj. 118; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco meja den. 25. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Hard Winter 2, par. Ljubljana bi. 490; pšenica Rosafe, par. Ljubljana bi. 480; otrobi pšenični, drobni, juta vreBe, par. Ljubljana bi. 195; koruza promptna, par. Ljubljana blago 225; krompir rdečkast, fco štaj. postaja bi. 140; krompir beli, fco štaj. postaja bi. 125; krompir rumeni, fco štaj. postaja bi. 110; bučne peške, nerešetane, rinfu-sa, fco hrvatska postaja bi. 560; fižol j mandolon, fco Ljubljana den. 310.
Tržna poročila.
Živinski sejem v Mariboru (14. t. m.). Dogon: 26 konj, 4 biki. 146 volov, 314 krav, 18 telet, skupaj 508 komadov. Po- j vprečne cene za kg žive teže so bile: de- ' beli voli 9.50 do 10, poldebeli 9 do 9.50, i plemenski 7 do 8.50, biki za klanje 9, klavne krave, debele 8.30 do 9, plemenske krave 5 do 7.50, krave za klobase
3	d< 5, molzne in breje krave 6 do 7.50,
mlada živina 7.75 do 8.75, teleta 14.50 dinarjev. Mesne cene: volovsko 1. 20,
11.. 16 do 17.50, meso bikov, krav, telic
16,	telečje 1. 20 do 22.50, II. 17.50, svinjsko sveže 15 do 30 Din. — Prodanih je bilo 144 komadov.
Kovinski trg v začetku aprila. Bližajoči se prazniki niso dovolili, da bi se bil kovinski trg poživil. Vendar pa pravijo, da bo v bodoče bolje in da se ni treba udajati pesimizmu, čeprav trg še ne bo tak, kakor bi bilo želeti. — Na evropskem kontinentu se je razvijal trg v posameznih deželah različno. V splošnem je bil v znamenju zopetnih živahnih ponudb od strani Belgijcev. Sicer se pa eksportne cene niso dosti razlikovale in so bile povprečno te-le: Železo v palicah funtov 5/10, valjana žica 6/15, surova pločevina 6/3, srednja 7/5, fina 9. — Češkoslovaški kovinski trg se napram zadnjim tednom ni dosti spremenil. Doma dosti prodajo, eksport pa ne gre posebno, razen v Rusijo. V gospodarskem letu 1921/22 ter 1922/23 je eksportirala Češkoslovaška v Rusijo vselej za 1 milijon dolarjev, 1923/24 za tri, v prvi polovici 1924/25 pa že za šest. Največ kupujejo Rusi strojev, zlasti poljedelskih. Silno nerodni so pa od Rusov zahtevani krediti na dolge roke, navadno 1—2 leti, včasih pa tudi 5—6. O tem je »Trgovski list« že poročal. — Na nemškem trgu so šle cene vsled velike ponudbe in hude inozemske konkurence nazaj. Povpraševanje je bilo zelo mirno in se je blago težko spečalo. Cene so bile sledeče, pri čemur pa pripomnimo, da so bile tvrdke pripravljene prodajati tudi pod njimi: Železo v palicah 130—133 zlatih mark, valjana žica 140—145, surova pločevina 145, srednja 175, fina 190 do 210. V eksportu se belgijska konkurenca zelo pozna in so inozemska naročila prav pičla. — Belgijci konkurirajo brez težkoč tudi z lotarinškimi in luksemburškimi podjetji in se to zelo pozna. V posameznih panogah so produkcijo znižali in so se cene dobro držale. Domače cene: Železo v palicah 560 do 570 belgijskih frankov, tračnice 650, surova pločevina 685, srednja 750, fina 950 do 1000. — Francoski domači trg je povpraševal v zadnjem času precej živahno po surovem železu. Cena surovemu železu je od 1. aprila naprej bila zvišana na 345 frankov za tono; eksportna cena je prišla na približno 350—355 frankov. Cena hematita se je gibala med 410 do 430 franki. Kupčija v polfabrikatih se razvija zelo ugodno in niso oficielnih cen nič spremenili. Nalahno se je zboljšalo valjano blago, samo pločevina je bila malo slabša: surova ze 100 kg 64 frankov, srednja 85—90, fina 105—108.
—	Angleži produkcijo še kar naprej omejujejo. Ker so pa zaloge majhne, bo vsako poživljenje konsumne nakupne volje trg ojačilo. Cene, ki so se v prejšnjem tednu malo dvignile, so padle spet nazaj na prejšnji nivo. Eksportni trg ni živahen; vzrok so kreditne razmere. Svetovni trg zahteva daljše kredite, angleški producenti jih pa ne morejo dovoliti.