GLASILO SOCIALISTIČNE 7VEZE DELOVNIH LJUOt •»EDNISno IK UPRAVA PTUJ. PM&ERNO\A 7 - TELEhON STtv 156 CMOVlU RACO* PRI NARODNI BAN Ri. PODRUŽNICA KTUJ šlfcA ,43 1 ior OREJOJB UREDNISRI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK »rabl J02» ROROPtSOl NT VRAČAMO - TISKA MARIBORSKA riSRARNA LETNA NAROČNINA 500 DIN. POLLETNA 250 DIN ČETRTLETNA 125 DIN Štev. 8 — Leto VII. PTUJ, 26. fcbruaim 1954 Cena din 10.— ZADNJE DNI PO SVETU LE NEKI USrkH BEKLlNSKIil RAZGOVOROV Ptuj, 24. febr. V tUku velik.h držav IDA, Ve]. Britanije, Fran. cije m bovj. zveze, pa tudi diu. git\ dežel ye še vedno vse poJno poroča in komentarjev, k. se na- nasajo na prejšnji četrtek kon- čano beriin ko konierenco. Se~ daj se je situacija tudi že toiiko razbtsiriia, da je laže presoja- ti vse mednarodno politično pro- blematiko, ki je nastala s taksnim koncem berlinskh razgovorov. Zdi se namreč, da konferenca kljub temu, da ni rešila perečih pioblemov, vendarle r\i bila za- man, ker je vsaj pustila odprte možnosti za nadaljnje razgovore. Ti i-e bodo dejansko tudj začeli nekaj dni pred koncem aprila v Ženevi — kakor so se sporazu- meli zunanji m nistri v Berlinu v zadnjih trenutkih konference — in ob tej priliki skušali rešiti korejsko vprašanje. Pa tudi o vojni v Indokini bo govora, gle- de česar polagajo največje nade Francozi, ki j m je dogajanje v tej deželi prineslo največ pre- glavic. Od berlinskih razgovorov 9o največ pričakovali Avstrijci in zato je razumljivo, da je /udj re- akcija na tak uspeh v Avstriji najbolj vidna. Vendar Avstrijci niso vrgli puške v koruzo. V tre- nutnem ogorčenju so s cer po- zvalj državljane k bojkotu sov- jet-kib trgovin v vzhodnem delu dižave, na drugi strani pa so izjavili, da se bodo še nadalje trudili pr praviti štiri sile do spo. razuma o avstrijskem vprašanju. V Zahodni Nemčiji po zaključ- ku berlinskih razgovorov niso posebno razočarani, ker od njih, vi-aj kar se večin ke stranke tiče, niso kaj posebnega pričakovali. Pač Pa sedaj misl jo, da je nasta. la ugodna situacija za spremem- bo ustave in uvedbo vojaške ob- veznosti. Glede teh vprašanj se bo ta predhodno še skušal j spo- razumeti največji stranki ITALIJANSKA VZ.ADA PRED PARLAMENTOM V italijanskem parlamentu se je situac:ja v prid nove Scelbove vlade precej popravila. Parla- mentarne skup ne centra so nam. reč ponovno uredile svoje vrste spričo nevarnosti de'ne in leve oporicije ter tako zagotovile no- vi vladi potrebno večino. PREDSETliNIK TITO OBlSCE GRČIJO IN TURČIJO Predsednik republike maršal Tito je "k-enil odzvati se pova- bilu grškega kralja in grške vla- de naj bi, ko bo obiskal Turči- jo, obiskal tuai Grčijo Grškj listi s tem v zvezi pišejo, da bo ta obisk najboljši prispevek k prvi obletnici podpisa ankarskega sporazuma, katerega posledica je sodelovanje treh držav. To sode. lovanje — tako pravijo gršk' časopisi — je dos-^glo v tem krat. kem času tako velik napredek, kakršnega ne more zabeležiti nobena podobna skupina miro- ljubnih držav in kakor se to ni zgod'Io niti v zgodovini teh treh držav OT5RAMBNA ZVEZA TTRCT J A—PAKISTAN Turčija n Pakistan bo^ta v kralknm sklenila obrambni pakt. S tem dejstvom pa niso zadovolj. ni v Egiptu, ker je ta država že dalje časa pripravljala posebno zvezo arabskih držav, ki bi pred. stavljala nekakšno arabsko ce. loto in ki bi — verjetno vodila precej »svo/o« politiko Toda Egipt v svojem pr zadevanju ni uspel Tako pa je — nedvomno na pobudo zahodnih sil — prišlo do podaljška atlantskega pakta od Turčije pa do Indijskega zali- va. Posebno v^-ebino dobi ta pakt še z dejstvom, da je Pakistan, kljub svojemu člamtvu v britan- ski skupnosti narodov, zaprosil ameriško vlado za vojaško po- moč. S tem na'^^taja na Srednjem vzhodu nov a situacija, katere gotovo ne gledajo Rus ? simpa- tijami, k: pa na cku^i strani za- gotavljajo zapcdnim silam zavest izpo^r^itve velike praznine v ob- rambnem si&temu, ki ga gradijo Sedmo sefo OTO Pliif fe Calcola vrsfai včiKiiih problemov v petek 26 februarja t. I. Je biLa sedma skupna seia obeh zborov OLO Ptuj, deveta seja okrajncf^a zbora in četrta seja i zbora proirvajalcev z obsežnim dnevnim redom. Seje so bile v | dvorani Glasbene šole v Ptuju. : ker še dvorana na OK ZKS, ki ! je v prezidavi, ni pripravljena | za seje. Sej se je udeležil tudi poslanec tov Ivan Bratko. j Iz vrste predlogov, ki jih je bilo treba rešiti, »e 'e videlo, da gre za številna tekoča vprašanja, ki se naberejo od { seje do seje in katerih rešitev je neodložljiva. Tako je bilo treba imenovati komisijo za iz- vršitev začasne korekture ka- tastra, komisijo za ureditev sta- | nja zemljišč in poslopij ob ce- j stah in. reda komisijo za re- i Sevanje pritožb v zvezi s pri- j silno izterjavo davkov, komi- sijo za pripravo odloka o upo- rabi zemlji.«č za gradbene na- mene ter komisijo za potrjeva- nje zaključnih računov KZ in j OZZ. Vsa ta vprašanja so bila rešena na skupni seji obeh zbo- rov. i Pred odborniki obeh zborov i pa Je bila v obravnavi tudi toč- | ka dnevnega reda v zvezi z j ostavko tov. Janeza Petroviča; na mesto predsednika OLO. j Ostavko je tov. Janez Petrovič | utemeljil s svojo nedoslednostjo ; v izvrševanju predsedniških j dolžnosti v zvezi z izvajanjem . zakona o od-oravi viničarskih in j podobnih odnosov kar je ško- ^ dovalo njegovemu ugledu in zaupanju volivcev v njegovo objektivnost. Poudaril je, da smatra, da glede na to in dru- i go. kar je še navedel, ne more biti dalje predsednik OLO. I Njegova ostavka je bila po : krajši diskusiji sprejeta. Skup- , ni seji je dalje predsedovala i podpredsednica OLO tov Lojz- ^ ka Stropnik, ki bo vršila posle I predsednika do prihodnje skup- ščine, ko bo na dnevnem redu volitev novega predsednika, v ločenih sejah pa je bilo j treba rešiti predloge odlokov o začasnem finansiranju prora- čunskih potreb OLO Ptuj za prvo tromesečje 195'i. odloka o oprostitvi in olajšavah samo- j plačnikov za zdravstvene sto- j ritve na območju okraja Ptuj, i odloka o vpeljavi okrajnih taks j in občinskega prometnega dav- ! ka. odloka o volitvah in delu hišnih svetov. stanovan.1skih skupnostih ter kategorizaciji sta- novanj. odloka o določitvi go- j STKMlarskih organizacij ki vo- dijo svoje knjigovodstvo po skrajšanem kontnem planu ozi- j roma po načelih enostavnpfia i knjigovodstva odloka o višini I dnevnic za službena potovania j in višini povračila za terensko ; d«lo na območju okraja Ptuj* j Zraven tega pa je bilo rešiti še I predloge o ustanovitvi kmetli- ; skih gospodarstev Gorišnica. I Juršinci, Cirknlane in Trnov- . ska vas. predlog o izločitvi j obratov podjetij obrat maribor- ^ ske opekarne Kog?kj v 35abja- k« ter ekonomije Slovenija- I ceste v »lovenji vasi koi samo- I stojna podJet.ia, predlog o pre- I vzemu vzdrževanja občinskih ! j cest IV reda na OI^O predlog . o potrditvi cen oskrbnih dni in I ; ambulantnih storitev zdrav- I stvenih ustanov, predlog pred- ^' računov zdravstvenih ustanov, • I predlog o izročitvi osnovnih !; sredstev likvidiranega podjetja i Vino-Sadje drugim gospodar- I skim organizacijam, in nekaj . drugih predlogov. • i O podrobnostih v zvezi z gor- I njimi predlogi, odloki in skle- ; pi bomo lahko pisali v prihod- nji številki. I Mladini PSnhi Zbrani na tretji rednj mladin- ski konferenci postojnske občine, pošiljamo vsej mladini, še po- . sebno pa mlad nj Ptuja prisrčne in borbene mladinske pozdrave. \ Se vedno se radi spominjamo lepih in prijetnih ur, ki smo jih preživeli s ptujsko mladino v Po- stojni in pozneje v Ptuju rn smo svojim mladim prijateljem toplo I hvaležni za vso gostoljubnost, ki ■ so nam jo izkazali ob priliki j obiska v Ptuju. \ Današnja konferenca fe ugoto- [ vila, da je bilo prijateljstvo z Vami zelo koristno, ker smo spo- znali tuje kraje in izmenjali iz- kušnje v delu naše organizacije. Se posebno pa je tekmovanje za V. kongres LMS poživilo delo naših OMO, ker niso hotele za. ostajati za ptujsko mladino Naša iskrena želja je, da nas tudi letos še obiščete, mj pa ob- ljubljamo, da na Vaše povabilo ne bomo pozabili in da se letoš- nje poletje zopet vid-mo Vsej mladini, mladim Ptujča. nom pa posebej želimo mnogo uspeha pri delu njihove organiza. cije s prepričanjem, da rta svoje primorske prijatelje ne bodo po- zabili. Tovariško Vas pozdravlja mladina pof^tofmske občine. Tudi KI Podgorci fe preg-edala svofe delo v torek t j 23. febr. le imela K Z Podgorci svoj redni letni obCni zbor 2e v iutraniih urah so se začeli zbirati člani v pro- svetni dvorani ter se pogovar- jali in sklepali o delu KZ. Pri- pravljali SO tudi vprašanja za stari odbor, ki je pozneje po- jasnil celoletno de!o. Ko se le ob določenem času zbralo že polno število članov, se je zbor pričel. OZZ Ptuj zastopala tov Molan in tov Veber. Po poročilih pred.^ednika upravnega odbora nadzome.ca odbora, knjigovodkinje in revi- Eoria v knjigovodstvu je bila podana slika preteklega dela. Vodstvo je častno in zadovolji- vo opravile svojo nilogo tako. da je KZ vkljub velikim iz- datkom prikazala še dobiček. Diskusija je zajela tudi nepra- i vilnosti. v glavnem pa je ob- ravnala nadaljnje poslovanje. Zadru,^; ?? je s svojimi člani priključila KZ Osluševci z vso aktivo in pasivo. tako da tvori skupno 7 njo eno veliko celoto. Izvolili so t.*jd: novi odbor ter odseke za vse panoge kmetij- stva. Mnogo se je di.skutiralo o planu investicijskih kredi- tov. Dobiček ?o delno razdelili za nagrado bivšemu predsedniku KZ, za ustanovitev nove stro- kovne knjižnice v ICZ v znesku 15.000 din. za selekcijo živine j ter za razne manjše nujne po- j trebe. Občni zbor je določil tu- j di višino najetih kreditov, j Strojni park bodo izpopolnili, da ne bo nobenih tefkoč pri opravljanju kmetijskih del * Lep napredek §€nietilske zadruge v Bukovcih Redni 7. letni občni zbor Kmetijske zadruge Bukovci, ki se je vršil pretekli petek, cb skorajda 100-odstotni udeležbi. članstva, pomeni mejnik v ob- stoju zadruge in pričetek ob- dobja. ko bo mogla zadruga { preiti v smer delovanja, za ka- \ terega so kmetijske zadruge ustanovljene, t. j. za obnovo I kmetijstva, za gospodarski dvig ! vasi. { Zadruga ima bridke izkušnje i iz prvih let obstoja, ko so zna- šali koncem leta 1949 primanj- j kljaji bivših neodgovornih po- . s'ovodij 189 000 din in posJovne ; zgiibe 230 000. skupaj 419.000 ; din. kar je povzročalo zadrugi : razne motnje in težave ter viš- j jn stroške in s tem počasnejši i nanredek Upravni odbori so vsa leta onravljali pohvalno svoje po- sle, TX3sebno pa se je izkazal j upravni odbor zadruge iz pre- ' teklega leta. kateri se je med drugim tudi odločil Zq gradnjo lastnih skladišč ter strojne lo- pe, v nadstropju pa prosvetne , dvorane. Sodelovala je domala I v.?a vas s pro-stovoljnim delom, j Celotna stavba le bila v rekord- | nem času ?tirih tednov pod! streho, še isto jesen pa so bili j končani vsi skladiščni prostori' Z veliko kletjo, ki že služijo ; svojemu namonu. Stavbo na- ; meravajo letos dograditi. Aktivno so delovali tudi dru- ; g: gospodarski odseki, pred-; vsem živinorejski v okviru ka- i terega izvajajo selekcijo gove- je živine, uveden? je tudi stal- na mlečna kontrola, za kar je zadruga v preteklem letu pri- j ■spevala 25 000 din. Zadrusn .le j tud! finans-rala obisk sadjar-; ■skega tečaja, ki ga je organizi- j rala OZZ na Vurberku in red- ! no mesečno prispeva za enega i mladinca, ki se šola na Kme- tijski šoli v Tumišču. Hranilno-kreditni odsek je odigral pomembno vlogo, v 25 primerih je zadruga nudila po- sojilo svojim članom Za gospo- darske namene Ze v preteklem ■ letu se je razpravljalo o ob- novi sadovnjalcov. Kot je zna- no, bodo Tietos kreditni pogoji taki, da bi se moglo pričeti s praktično izvedbo obnove sa- dovnjakov v izmeri preko 10 ha. V načrtu je tudi gradnja posameznici silosov in gnojnih jam. v kolikor bodo obljubljeni krediti na razpolago, večji del pa bodo Drispevali kmetje sa- mi. Obrati zadruge so zadnja tri leta dobro delovali in brez pri- manjkljajev. Dobiček pretekle- ga leta. je znašal 286.000 din, dobiček vseh let skuoaj pa din 459.000. v.sled česar je občni zbor sklenil, da se odpiše neiz- terljiv dolg ter krije vsa izguba iz prejšnjih let. Čistega dobička bi torej preostalo še 40.000 din, ker Pa je zadruga v preteklem letu prevzela še premoženje in upnike bivše zadružne ekono- mije z njenimi skladi znaša danes lastno premoženje za- druge 432,000 din. Prejšnja leta zbor ni uspel | povišati članskih deležev na i primemo in potrebno višino, | akoravno pravega povoda za j pesimizem ni bilo ker je za- i druga vsako leto napredovala, in se je izguba vsako leto j ma-njšala vendar pa ni manj- kalo ljudi, ki so na to stalno namigavali tako, da do poviša- j nja do prave višine ni prišlo, 1 pač pa je povzročilo izstop I okoli 30 članov zadruge, ki so' pa pozneje izstopne izjave pre- j klicali, pristopilo pa je še na novo 10 članov. Uspeh pre- teklega leta pa je vsakršno ne- zaupanje do zadruge odpravil, vsled tega tudi zvišanje član- skega delež^i na 1000 din z 10- | kratnim jamstvom ni bil tokrat ' problem, ker se je članstvo prepričalo, da se za razvoj za- , druge in za take naloge, ki jih ima zadruga pred sabo to iz- plača. Plačilo povišanega član- skega deleža bo izvršeno do prvega polletja, v težjih pri- merih pa do konca leta. K po- višanemu članskemu deležu bo prispevala zadruga za vsakega člana po 100 din. O napredovanju zadruge ni nobenega dvoma. Uspeh poslo- vanja kontrolira Narodna ban- ka in tako izguba na osnovi predpisov o plačah praktično ne more nastati. Glede pri- manjkljajev, ki so nevarnejši od poslovne izgube, pa je zbor sklenil, da v celoti upošteva nasvet Okrajne zadružne zve- ze, da morajo vsi nameščenci zadruge, katerim je p>overjeno upravljanje premoženje zadru- ge, položiti primerna in dovolj visoka osebna jamstva, ali pa jamstJra drugih oseb. Na ta na- čin je vsaka tjojazen odstranje- na, odnosi med uslužbenci in članstvom pa morajo biti na tej osnovi boljši in brez neza- upanja. ^ —n Vsak prvi ponedeljek v mesecu bodo posveto- vanja volivcev s poslan- cema tov. dr. Potrčem in tov. Bratkom Na vprašanja volivcev, kdaj in kam naj % obračajo v raz- nih družbenih in Tasebnih za- devah po nasvete in pomoč zvez- nega poslanca tov. dr. Jožeta Potrča, sporoča okrajni odbor Socialistične zveze, da bo pri- hajal zvezni poslanec tovariš dr. Jože Potrč na razgovore z volivci vsak prvi ponedeljek v mesecu na OLO v Ptuj. kjer bo pisarna za poslance. Na ta dan bo prihajal v Ptuj tudi re- publiški poslanec tov. Ivan Bratko, kolikor bi bil ob teh dnevih tov, dr. Jože Potrč za- držan. Iz pisarne Okrajnega odbora Socialistične zveze Ptuj Poizvedba Okrajni odbor RKS Ptuj išče podatke za Hermino Stopar, ki ie živela v ptujskem okraju. Sta- ra je okrog 80 let in slepa Točne bivališče ni poznano Komur je kaj znano o zgoraj navedeni; kje živi, ali je žp umrla, naj sporoči na GO RK? Ptuj V prvih letih po osvoboditvi so delovni kolektivi na državnih posestvih šfi premalo cenili nove družbene odnose, čeprav so že uživali sadove ljudske revoluci- je, to je med drugim resnično socialno zakonodajo, plačani let- ni dopust, starostno in invalid- slco zavarovanje. Z zakonom o agrarni reformi in o nacionaliza- ciji je ljudska oblast preprečila bogatašem izkoriščanje člo- veka po človeku. Revni kmečki ljudje so bili zelo navdušeni, ker se ie uresničilo stoletno geslo: »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje«. Na državnih fjoseslvih so delav- ci sicer še zmeraj čutili »držav- no« posestvo, »tuja« proizvajal- na sredstva, da ne delajo zase, ampak za druge, ki se prež vlja- jo na račun njihovih žuljev itd. Na državno posestvo so gledali več ali manj z istimi očmi kot v stari Jugoslaviji in za časa oku- pacije. Ob materialnih dobrinah, ki jih je prinesla ljudska revolu- cija, se je začela po malem budi- ti socialistična zavest. Tako so Sp začeli postopoma otresati za- ostalega mišljenja Z uvajanjem delavskih svetov pa je nastopila na državn h po- sestvih velika stvar Dokler skupnost ni daJa delovnim ko- lektivom v neposredno upravlja- nje državnih posestev, Je bil več ali manj slab odnos do dela in delovnih sredstev Delavci niso pazili na živ no. orodje in stroje. Dosti pridelkov je po malomar- nosti propadlo V predpostavlje- nih so večkrat gledali zaradi ne- poučenosti prejšnjo gospodo, večkrat sicer tudi upravičeno, ksr nekateri upravniki n delo- vodje še niso dosti spremenili starena odnosa do deta^-cev Ka- ko je bila slaba proizvodnja, ka- že najbolj to, da so imela držav- na posestva do uvedbe delav- skega upravljanja zaposlenih mnogo več delavcev kot pa da- nes, marsikateri delovni kolektiv je sedaj ponosen, ker polovica al: pa še manj ljudi opravi pri istih pogojih isto delo. Lenuhov, ki so bil včasih celo priljubljeni med delavci, ker so znali odlično •zabušavati« na račun uprave, ne marajo več. Pošteni in delav- ni delavc: se čedalje bolj zave- ; dajo, da delomrzneži žive na I »ijihov račun j Nekateri so preje uničevali .n j .azmetavali ljudsko premoženje, j obenem pa gledali v posestvu | molzno kravo, ki jim mora vse- ga dati poceni, marsikaj pa ce- lo zastonj. Zahtevali so ogrortvio deputatov, pijačo po 14 in še • več ur na dan kot n pr ob koš- ! nji, žetvi, škropljenju S trdno i voljo delajo tudi ob neugodnih vremenskih prilikah. V poletnem času se včasih ves dan parijo na soncu, pozimi pa prezebajo ob rigolanju. Včasih so blatni od , nog do glave in mokri do kože. ' Mnogo je primerov, da niti ne utegnejo jesti čez dan Z večjo storlnostjo dela si delovni kolektivi na državnih pose^^tvih postopoma izboljšujejo svojo življensko raven Ce «o proizvodni stroški man-ši le za- to nekoliko večji doh'čpk ki si ga lahko medseboj porazdelijo, ko so zpolnili vse obveznosti do skupnosti. Ker je kmetijstvo raz- meroma zaostalo, so ustvarjeni dobički majhni, zato pa znajo delavci svoje nagrade tem bolj ceniti, ker so jih zaslužili s trdi- mi žulji Z naprednejšim kmetovanjem in večjo storilnostjo dela se po malem oblikujejo tudj na držav- nih posestvih novi družbeni od- nosi I R. * Zgodovinski članki o Ptuju Uredništvo Ptujskega tednika bo na iniciativo Mestnega mu- zeja v Ptuju in v sporazumu s Svetom za prosveto in kulturo OLO v Ptuju objavljalo zgodo- vinske članke o Ptuju jn njegovi širši okolici. Namen teh člankov bo, nuditi učiteljstvu osnovo pri domoznanskem pouku in vsem prijateljem zgodovine f>oglobiti znanje iz preteklosti domačega kraja in njegove okolice, ki slo- vi po svetu po svojih zgodovin- skih spomenikih Pri obširnem delu bo poleg muzeja sodelovala tudi Studijska knjižnica v Ptuju arhiv Mestne- ga muzeja ter nekateri člani Pokrajinskega muzeja v Maribo- ru Lokalno zgodovino bomo po- dajali razvojno od prazgodovin- ske dobe do naših dni Pripravlje- ni smo tudi odgovarjati čita- teljem na razna vprašanja, ki jih bo sprožila vsebina objavlje- nih tem katera naj pošiljajo na redakriir = tedn ka -jH na upravo muzeja. Kietlfslia zadruga v C rlitilaiiali fe ust^cirllcs nud mili on diaic^riev doblčkcs v nedeljo, 21. febr. t. 1, je bilo na občnem zboru Kmetijske za- druge v Cirkulanah zbranih le- , po število članov, ki so z zajii- j manjem poslušali poročila čla- nov upravnega in nadzornega odbora. ! Dosedanje delo upravnega od- bora s tov. Majcenovičem na če- lu je bilo deležno priznanja i članstva, kar bo novoizvoljene- ' mu odboru gotovo v spodbudo , Knjigovodja je poročal, da je kmetijska zadruga v Cirkulanah ustvarila v preteklem poslovnem letu 1,087.000 dinarjev dobička, katerega večji del bo porabljen za dvig gospodarstva v teh pre- delih Največji delež bo imela v teh sredstvih živinoreja, potem sadjarstvo, elektr fikacija pa tu- di v prosvetne namene so dolo- čili primeren znesek Člani so po poročilih dokaj ži- vahno diskutirali ter razpravlja- li predvsem o gospodarskih pro- blemih o dvioii ž-vinoreje o ob- nov. vinogradov in sadovnjakov, ne pa samo o trgovini kakoi prejšnja leta Pri tem so ugoto- , vili, da bo moral novi odboi j posebno pa novi sveli posvetil: mnogo skrbi dobavi dobrih ple- menskih živali, sadnih sad k ir ! škropilnic ter prirejati več stro- kovnih predavanj iz kmatij-:tva razen tega pa oskrbeti oziroma I omogočiti kreditiran-p zašč tnih ' sredstev ter drugih številnih po. , treh gospodarstva v tem pre.ieiu Predstavnik OZZ Plui tov Prime je na zboru spodbujal no- vi odbor k vztrajnemu clalu Go- voril je o važnosti 'e'ekciie nfi vseh i>odročjih kmetijskrna qo spodarstva. Povedal je na kakšen način in pod kak.ši:m pogoji bodo kmetovalr- Ia':kf dobili kredite Ciani so v di kiisij med di-ii- gim tudi potrdili delo prsrti-^^. nih odsekov, ki b; bilo bol'- ^e, da je bilo vč na razpolago Tkaircc Franr Stran 2 Ptuj, 26. februarja 1954 Pri nesreči pri živisi si je težko pomagati isrez zavarovanja pri DOZ-u Zavai^ovanje živine je v Slo- veniji še razmeroma mlada pa- noga zavarovanja. S tem zava- rovimjem je začel pri nas šele Državni zavarovalni zavod DOZ [K) drugi svetovni vojni. Lahko rečemo, da se je zavarovanje živali kaj kmalu razširilo med živinorejce. V začetku zavaro- vanja je imel DOZ ogromno škodo. Živino so zavarovali v glavnem oni živinorejci, ki so imeli pogoste škode, največ i •škode pri konjih Pa so iX)vzro- j čile gozdne akcije. Tako je bilo prva leta, posebno pa leta 1950, škod z ozirom na plačane pre- mije 200 odst. To pomeni, da je DOZ za prejetih 100.000 din premije izplačal 200.0O0 din. Kazalo je, da bi sc moralo za- varovanje živali opustiti. To bi pa zopet bila prevelika gospo- darska škoda za našo skupnost. Zato je bil DOZ prisiljen začeti sprejemati v zavarovanje le zdrave živali ter strožje ocenje- ; vati vzroke škod. Posebno pa je ! moral uvesti strožje ukreke pri : onih zavarovancih, kjer so bile j škode dvomljive. Le na ta na- | čin je zavod uspel, da je znatno zmanjšal pogine in škode. Jas- no pa je, da zavarovanje živali ni in nikdar ne bo donosna pa- noga zavarovanja, ampak zavod stremi le za tem, da skuša uravnovesiti pobrano premijo s stvarnimi škodami. Temu je do- kaz tudi to, da je DOZ dal v zadnjih letih za zboljšanje ži- vinoreje 20 milijonov din. Da je zavarovanje živali po- sebno važno Za razvoj in .zbolj- šanje živinoreje, nam govore na- slednja dejstva: Danes menda ni kmeta, ki bi ne imel pri DOZ zavarovana svoja poslopja. V kmetijstvu pa predstavlja žival prav tako ve- liko vrednost, možnosti za na- stanek škode pa so mnogo več- je. Ce danes pogine kmetu konj, vreden 60.000 din, trpi to škodo kmet sam in je dvomljivo, če Si takoj lahko nabavi drugega. To pa vsak kmet sam dobro ve, da je taka nesreča za njegovo gospodarstvo hud udarec. Cebi imel tesa konia zavarovanega vsaj za 40.000 din, plača letne premije le 1400 din in nesreča ne more omajati njegovega go- spodarstva. Pri nas je mnogo malih go- spodarstev, ki redijo le eno do dve kravi. Za takšnega pred- stavlja krava vse njegovo pre- moženje. Ce mu pogine, kar se često dogodi, si mnogokrat ne more več nabaviti druge. Ce bi od te krave žrtvoval letno le 40 litrov mleka za zavarovanje, bi imel kravo zavarovano proti vsem nezgodam za 40.000 din. Koliko gospodarstev pri nas ostane po celo leto brez krave, ker si zaradi nesreče no more nabaviti druge. Tako trpi go- spodarstvo dotičnega živinorej- ca, trpi pa tudi naša skupnost zaradi manjše proizvodnje. V ptujskem okraju je zaviiro- van le mali odstotek živali. V letu 1953 je bilo zavarovano le 29 odst. konj, komaj 2,7 odst. goved in 1,1 odst. prašičev. Ce- belnih panjev je bilo zavaro- vanih 50 odst. Mnogo premalo j je zajeto zavarovanje goved in I prašičev. Od 998 zavarovanih konj v privatnem lastništvu je poginilo in bilo prisiJno zakla- nih 51 ali 5 odst. Zavarovanci so dobili izplačano za konje od DOZ 900.000 din odškodnine poleg zneska, ki so ga prejeli posamezniki še za meso v sili zaklanih živali. Zaradi nizkega števila zavarovanih goved je bi- lo tudi malo škod. Iz izkustva računamo, da je v okraju poginilo in bilo prisil- no zaklanih vsaj 1 odst. goved, t. j. okrog 180 komadov. Ce odračunamo izkupiček za v sili zaklano govedo, še ostane škoda samo na plemenski vrednosti okrog 4 milijone din, katero so utrpeli živinorejci in katere jim ni nihče povrnil. Ako bi bila vsa živina zavarovana, bi bila vsa škoda tudi poplačana in oško- dovanci bi si lahko nabavili drugo živino. Kakor je zavarovanje živine močno razširjeno v vseh na- prednih državah, tako bomo morali tudi pri nas uvesti za- varovanje vsaj dobre plemen- ske živine na primer vseh ro- dovniških krav, ki predstavlja- jo za lastnika in za naše go- spodarstvo ogromno vrednost. Davčni zaveTanci, izrežte in shranite! Na brezgotovinski denarni promet, ki obsega med drugim tudi vplačevanje raznih davščin, polaga naša finančna politika tudi v letu 1954 veliko važnost. Ke^ bančni računi za leto 1953, na katere so se davščine vpla- čevale, ne veljajo več za leto 1954, je bila objavljena Uredba 1 o vplačevanju posameznih vrst j proračunskih dohodkov na ra- čune pri Narodni banki FLRJ v . letu 1954, ki določa novo račune, ki sc uporabljajo od 1, I. 1954 dalje. Važno je, da so med dru- gimi tudi privatni davčni zave- , zanci (kmetje, obrtniki in ostali ! poklici) zaradi nemotenega de- narnega prometa dobro sezna- njeni z novimi bančnimi računi, na katere morajo odvajati posa- mezne vrste javnih davščin. Za- radi tega posnemamo iz ome- njene Odredbe najvažnejše banč- ' ne račune, ki veljajo za teritorij OLO Ptuj. a. Okrajni proračun V ta proračim se odvajajo do- hodki: a) Dohodnina vseh oblik: (lunetje, obr',niki, ostali poklici I in premoženja) za OLO Ptuj — ' razen IX>MO Ptuj na račun 643-329-725; za LOMO Ptuj na račun 643-329-725/1; b) davek na dediščine in da- rila: za OLO Ptuj — razen LOMO Ptuj na račun 643-329-704; za MOLO Ptuj na račun 643-329 704/1; i C) ostale davščine (davek od prenosa nepremičnin. razne takse): za OLO Ptuj — razen LOMO Ptuj, na račun 643-329-705; | za LOMO Ptuj. na račun 643-329-705/1 B. Republiški proračun: Prometni davek privatkov: za področje OLO Ptuj — razen LOMO Ptuj, na rač. 643-329-103; za LOMO Ptuj, na račun 643-329-103,1; prometni davek od vina in žganja privatnih 2:avezancev, na račun 643-329-105; republiški davek na dobiček od gospodarskih organizacij, na račun 643-329 110 C. Zvezni proračun: Davek na promet gospodar- skih organizacij 643-329-001; davek na promet zadrug, dru- štvenih organizacij in drža\Tiih uradov 643-329 002; davek na promet vina in žga- nja gospodarskih organizacij 643-329-006; družbeni doprinos gospodar- skih podjetij 643-329-050; družbeni doprinos zadružnih organizacij 643-329-250; družbeni doprinos društvenih organ izacij 643-329-250; davek na fond plač za 1-1954 643-329-012; davek na fond plač — razlika po zavi-šnem računu za leto 1953 643-329-873; zvezni davek na dobiček go- spodarskih organizacij za 1. 1954 643-329-010. občni zbori kz v okraju v tem tednu 1. KZ Podgorci dne 23. febru- arja ob 9. uri; 2. KZ Stojnci dne 23. februarja ob 13, uri; 3. KZ Velika Nedelja dne 24. februarja ob 8. uri; 4. KZ Dolcna dne 25. februar- ja ob B. uri; 5. KZ Pacinje dne 25 februar- ja ob 9. uri; 6. kz Domava dne 25. febru- arja ob 14. uri; 7. KZ Muretinci dne 25. febi"u arja ob 13. uri; 8. KZ Zetale dne 25. februarja ob 9. uri; 9 KZ Makole dne 27. februarja ob 8. uri; 10. KZ Središče dne 27 febr. ob 8. uri; 11. KZ Podlehnik dne 28. febi-u- arja ob 8. uri. Dopolnilo Prosimo čitatelje. da dodnjo v prej.šnji številki našega li?ta objavljenemu članku o katego- rizaciji stanovanj sledeč: uvod: Na osnovi 1 toč. 140 čl Zak o ljudskih odborih mest in mestnih občin Ur. 1. LRS ^^tev. 19-52 in čl 9 Odloka o usta- novitvi stanovaniske skupnosti in volitvah njenih organov iz- daja svet za gospodarstvo, grad- bene in komunalne zadeve LOMO v Ptuiu ODREDBO o kategorizaciji stanovanj me- ' sta Ptuja. I ter na zaključkvi podpisa' Tai- , nik Jože Kolšek, 1. in Pred- ' sednik Janke Vogrinec 1 r. Zbor volivcev v Žetafah |@ obratnava ¥praianfe zaposlitve malih kmetov Dne 21. febr. 1954 je občinski ljudski odbor Zetale na zboru volivcev polagal obračun dela za leto 1953. Zboru jo prisostvo- val tudi ljudski poslanec tov. Tramšek. Po zelo izčrpnem po- ročilu o del-a i-n uspehih odbora se je razvila živahna diskusija o predlogih, kako najti izhod iz težke gospodarske situacije te- ga najrevnejšega predela Ha- loz. Predvsem, je problem v za- poslitvi odvišne delovne sile, posebno kočarjev in malih po- sestnikov, ki izžemajo svojo premalo krpo zemlje v skrbi za svojo številno družino. Edino upanje teh ljudi je obnova kmetijstva in zaposlitev v Ki- dričevem. Mnogi ne morejo! dnevno z doma hoditi v Kidri- čevo na delo, ki je oddaljeno 16 do 20 km. Poiskati stanova- nje v bližini tovarne bi pome- nilo dati glavni del zaslužka za hrano in stanovanje, druži- na doma pa bi kljub temu ostala brez sredstev. Zato bi bila najbolša rešitev, da bi organizirali dnevni prevoz de- lavcev do tovarne in naza,|. Mladina pa ima itak vse mož- ncsti zaposlitve povsod, ker ni navezana na preživljanje dru- žine. Ogromnega pomena za zapo- slitev dela prebivalstva naše občine bi bila tudi graditev ce- ste III. reda iz Turnišča preko Dolene in Kočic s priključkom na cesto Žetale—Majšperk. S tem bi našlo vsaj začasno za- poslitev prebivalstvo najrevnej- šega predela Kočic. Ta kraj iai dobil tudi prometno zvezo z ostalimi predeli, dočim je bil do sedaj brez kakršne koli pro- metne zveze in popolnoma od- rezan od ostalih krajev. Zato je zbor volivcev apeliral na Gospodarski svet in Okrajni ljudski odbor v Ptuju, da čim- prej upošteva gradnjo te ceste v načrtu. Sodeč po kameninah je ve- čina naših hribov ognjeniškega izvora in ni izključeno, da se tudi v nedrih teh hribov skri- vajo rudna bogastva, vendar kraj še ni geološko raziska.n. Tik pred prvo svetovno vojno jo neka družba vršila tudi tu- kaj raziskovanja. Izkopanih je bilo več rovov, vendar o rezul- tatih ^ raziskovanj prebivalstvu ni nič znanega, ker je nadaljnja dela preprečila prva svetovna vojna. Pri kopanju rova pod Resenik (za Donačko goro — najvišji vrh Haloz) je prišlo v rovu do eksplozije plina in so pri tem izgubili življenje 3 de- lavci ter bile uničene naprave. To pomeni, da je nekaj v tej zemlji. Ker bi ponovn,-- raz- iskovanja precej stala, so vo- livci predlagali, da se poi.šče arhiva te družbe, ki je pred prvo svetovno vojno vodila raz- iskovanja. na podlagi česar bi se dalo nekaj ugotovili kar bi morda bistveno vplivalo na na- daljnji gospodarski razvoj na- šeg!^ kraja. Ker imamo v občinskem skladu zq obnovo gozdov preko 400.000 di-n od deleža vplačane gozdne takse v letu 195? in 1953, predlaga zbor volivcev večjo ela«!tičnost pristojnih okrajnih lo?ariev in gozdarskih forumov, k- se premalo brigajo za pogozdovanja in čiščenje gozdov, dasiravno bi mnogi kmetovalci to želeli. Nadalje so gozdne ceste ponekod v izredno slabem stanju Do sedaj je bilo občini odobreno, da sme izko- ristiti za popravilo gozdnih cest samo 90.000 din. Zbor volivcev predlaga in zahteva, da se na- kaže v tekočem letu večji zne- sek za popravilo gozdnih cest, Poleg tega so se volivci še podrobno pogovorili o vseh dru- gih gospodarskih predlogih ki se tičejo našega kraja in inte- resirajo prebivalstvo. Dve in pol uro trajajoči zbor se je za- ključil v prisrčnem razgovoru volivcev s svojim poslancem tov. Tramšekom in odborniki, in kaže, da bosta ljudski posla- nec in občinski ljudski odbor v okviru možnosti pomagala realizirati te predloge in za- hteve. F. Občni zbor sindikalne podružnice Gradiš'Kidričevo Pretekli petek je imela sin- dikalna podružnica Gradiš v Kidričevem svoj letni občni zbor. Nabito polna dvorana je kazala, da je sindikalna zavest delavcev na višku in razgiba- na diskusija je dokaz, da se naš delavec zaveda važnosti gospodarskih, političnih kakor tudi organizacijskih vprašanj, ki se tičejo tako posameznega člana kot celotne organizacije. Referat o organizacijskem de- lu v preteklem letu je podal bivši predsednik tov. Jože Lov- renčič, ki je v izčrpnem poro- čilu pokazal sliko razvoja de- lavskega upravljanja v enoti gradbišča, razvoj zavesti posa- meznika, politično kakor eko- nomsko vzgojo naših delavcev ter prikazal živi interes posa- meznika Za skupne probleme, ki so se posebno zrcalili v sicer ne preveč številni, vendar do- bro uspeli anketi, ki jo je upravni odbor sindikalne po- družnice razpisal. Po zaključenih referatih osta- lih referentov, ki so poročali o delu na posameznih sektorjih, so je razvila živahna diskusija. Šef gradbišča ing. Borut Mai- ster je nakazal glavne proble- me gradbenega delavca v Ki- dričevem. Postavil je tudi striktna vprašanja zastopnikom višjih sindikalnih forumov, ki so bili prisotni na občnem zbo- ru glede najaktualnejšega pro- blema, t. j. zimskega dela, ozi- roma možnosti plačila delav- cem ob času, ko je gradbeno delo nemogoče. Zastopnik re- publi.škega sindikalnega sveta tov. Berdajs je skušal na stav- ljena vprašanja odgovoriti, vendar se je ob tej priliki izka- zalo, da je o tem vprašanju cdinica razglabljala več, kakor višji sindikalni forumi tako, da je tov. Berdajs ostal dolžan od- govora na stavljeno vprašanje Nato so se javljali posamezni člani kolektiva, ki so razprav- ljali o isti temi iz povsem go- spodarskega stališča. Tov. Kle- menčič je načel vprašanje va- jencev, ki postaja problema- tično za gradbeno stroko. Raz- meroma slabi pogoji gradbene- ga delavca imajo za posledicc silno maloštevilen mladi ka- der. V organizacijskih vpraša- njih je tov. Lovrenčič odgovar- jal na vprašanja iz an-kete ir vprašanja, katera so mu stav- liali člani na občnem zboru. Ob koncu diskusije je člar okra.inega sindikalnega svet: tov. Škrlovnik čestital edinic k uspehom v prejšnjem letu k razvoju in razgibanosti član- stva tako v političnem kakor tudi v organizacijskem smislu. Pet ur trajajoči razgiban sin- dikalni občni zbor je najboljši dokaz, da se naše delavstvo za- veda svoje naloge, svojega po- slanstva, da se zaveda, da je baš ono nositelj socialistične ideje in je poklicano, da izgra- di našo socialistično domovino. M. T. Seminarja poslovodij kmetijskih zadrug V letošnji zimski sezoni je organizirala Okrajna zadružna zveza Ptuj že več tečajev in se- mi.narjev. Od 27. do 29. januarja in od 4. do 7. februarja t. 1. sta Sp vršila dva trodnevna seminar- ja za poslovodje KZ in njenih poslovalnic. Namen seminarjev je bil seznaniti poslovodje tr- govinskih odsekov KZ o pravil- nem vskladiščenju in uporabi umetnih gnojil, zaščitnih sred- stev in semenskega blaga. Po opravljenem seminarju je moral tudi vsak poslovodja polo- žiti izpit, s katerim je potrjeno, da lahko prodaja zaščitna sred- stva in ostali reprodukcijski ma- terial. Poslovodja, kateri izpita ni naredil, bo moral istega ponovno uspešno položiti. V nasprotnem primeru ne bo smel prodajati naštetih sredstev. Semensko bla- go, umetna gnojila in posebno še zaščitna sredstva so dragi proiz- vodi, zato moramo z njimi stro- kovno pravilno in previdno rav- nati, da ne trosimo denarja za- stonj, uspeha pa nimamo nobe- nega. Mnogokje so nastale hude za- strupitve ljudi in živali pri ne- pravilni uporabi kemičnih sred- stev za zaščito rastlin. Dostikrat je tudi kmetovalec prišel v trgo- vino po umetno gnojilo pod ime- nom »PRAH«, poslovodja pa mu ni znal raztolmačiti, kakšno umetno gnojilo rabi in zakaj. Zgodilo se je celo, da so bila kemična sredstva za zaščito rast- lin (TOREJ HUDI STRUPI) na nepravilnem prostoru in povrhu tega š^ poleg živil in so nastale hude zastrupitve. Do raznih nepravilnosti pri uporabi umetnih gnojil in zaščit- nih sredstev ne bo več prišlo, ker bodo odslej znali prj prodaji po- slovodje strokovno pravilno sve- tovati, kako uporabljati to ali ono umetno gnojilo in zaščitno sredstvo. GB Resna skrb za bodočo zaščito rastlin v zvezi z nalogami iz službe Za zaščito rastlin bo v Ponovi- čah pri Litiji na državTiem po- sestvu 14-dnevni teča^j, ki bo za- čel 8. marca t. 1. popoldne ob 15. uri. Na tem tečaju bodo pre- davali znani kmetijski f5troko\'- njaki inž. Masten, dr Janežič, inž. Marolt in Si^ar. Iz ptujskega okraja sc bo udeležilo tega tečaja nekaj stro- kovnjakov OLO in OZZ, ki bo- do sicrbeli za izvajanje zakon- sikih predpisov o zaščiti rastlin in usmerjali tozade\'no prizade- vanje na področju ptujskega okraja. Število prebivalstva prej' in sedaj v Ormožu v Ormožu je bilo 1939. leta 1000 prebivalcev, leta 1953 pa 1223 prebivalcev, l^etno sc po- j kaže potreba po 16 novih sta- novanjih. 85 stanovanj v zgrad- bah splošnega ljudskega premo- ženja bo potrebno z leti zame- njati, ker so ta v večini v hišah, ki jih nikdo pred, mod in po vojni ni popravljal in ne kaže, da bodo finančna sredstva za leto 1954 dopuščala večja po- i pra\nla v teh stanovanjih. j *■ v gneCi pred ptujsko KINOBLAG.\JNO Blagajničarka: »Tega stotaka ne morem vreti, ker je preveč raztrgan?« Kinooblskovalec: ^-Vidite, mene pa ne mot, iti gledat film. ki ga Je kritika precej raztrgalal^ Uspel 21-dnevn! gospodiniskl tečaj v foršincih v torek, 26. januarja t 1. je začel gospodinjski tečaj za de- kleta iz Juršinc in okolice, ki ga je pripravilo Društvo žena Jur- šinci skupno z odborom Sociali- stično zveze. Družina Cucek iz Dragoviča je tokrat že drugič podprla organiziranje tečaja s tem, da je dala tečaju na razpo- lago potrebni prostor in kuhinjo. Na tečaj se je prijavilo in tudi prihajalo 16 deklet. S predavanji o zdravstveni vzgoji in predme- tih splošne izobrazbe ter s kuha- njem so dekleta tekom 21 dn: mnogo pridobila, za kar gre za- sluga medicinski sestri tov. Frid Glazer in tov. Angelci Kavčič, k sta se skupno z učiteljstvom i; Juršinc prizadevali, da bj dose. gel tečaj čimboljše rezultate. \ tem delu Slovenskih goric je š( , mnogo deklet, ki so tudi potreb. ' na tega znanja in izkušenj, zate je od vsakega tečaja odvisno koliko tečajnikov bo prihodnj( leto. Vs: želijo, da bi jih bik čimveč. Teča) je končal v nedeljo, 21 februarja t. 1. popoldne z razsta- vo jestvin. zlasti sladkarij, pri- pravlienih na tečaju in s prijet- nim družabnim zakliučkom leča ja, ki je dokazal, da združuje dekleta Slovenskih goric prisr- čen tovariški odnos pa tudi želja, da bi kot bodoče gospodinje, že- ! ne in matere čim lepše uredile ' življenje svojim družinam, j Tudi ta tečaj v Dragoviču je do- j kazal, da bi ga lahko posnemali i tudi v drugih večjih vaseh in naseljih Slovenskih goric, saj ! povsod srečujemo starše, ki ra- I zumejo potrebe mladine po teo- retični in strokovni izpopolnitvi za uspešno delo v gospodinjstvu in gospodarstvu, pa tudi učitelj- i ske kolektive in medicinske se- ' stre ter sf>osobne kuharice, ki so ; pripravljene na tečajih sodelo- vati. Katero mesto v Sloveniji ! pripada Ormožu glede na pomanjkanje stanovanj? Centrala Narodne banke FLRJ je razpisala anketo glede I na potrebna sredstva za omili- tev stanovanj; te stisko in v tej anketi je L0R:0 Ormož nazor- no prLkazal svoje stanovanjsko vprašanje. IZaRlfučelc teče jat v Gorsšntci v Gorlšnici je bil slovesno j zaključen tečaj za vzgojo oseb- | ja sektorske postaje Protiletal- ske zaščite, ki je trajal od 24. nov. 1953 do 12. febr. 1954. Za- nimivo in hvalevredno je, da so se tečajniki — 13 po številu ^ — prijavili prostovoljno in pri- , hajali trikrat tedensko v do | 5 km oddaljen center redno in ' točno kljub gosti megli, pole- ; ! dici, visokem snegu in zelo niz- ; I kim temperaturam. Bili so za- res zavedni, predani in uka- željni obvezniki službe PLZ. Nič čudnega, da so vsi tečaj- niki dokončali z zelo lepim uspehom, t j. s prav dobrim in odličnim. Občinski odbor PLZ v Gorišnici je lahko na absol- . vente tečaja ponosen, vsem drugim pa v vzgled. Njihova I imena so: Franc Djonšek in, Roza Vrbančič ■'z Muretinc, ' Ivan Karo Franc Vogrinec in Neža Prelog iz Male vasi, Ma- rija Prelog in Marija Pivko iz Zagojiči, Štefka Zlatnik in Ve- ra Vozlič iz Zamušanov, Marija Vesenjak in Otilija Zamuda iz Gorišnice, Marija Levanič iz Moškanjc in Matilda Kovačec iz Formina Da je tečaj odlično uspel je zasluga medicinskega tehnika, tov. Franca Gabrovca. ' ki je s kolesom prihajal iz 12 km oddaljenega Ptuja. Nekega dne je moral zaradi goste me- gle in poledice v trdi temi celo peš v Ptuj. Vodja tečaja je iz- vedel celodnevno ekskurzijo v Ptuj, kjer so si pod vodstvom tov. Franca Gabrovca ogledali vse panoge poliklinike. Pritegnil jih je celo k praktičnemu delu. Pacienti, ki so prihajali tiste- ga dne v polikliniko, so začu- deno opazovali 13 mladink, pa tudi resnih mož med njimi, v snežno belih haljah. Požrtvo- valen predavatelj je bil tudi tov. Martin Malek, bolničar v DO v Muretincih, nič manj ostali predavatelji, učitelji niž. gimnazije ozir. os-novne šole v Gorišnici. Skovan je bil kolek- tiv PLZ, ki bo kljub razhodu, snoval v vaseh nove, šii-il bo zdravstvene nauke v domove, kjer je ljudstvo v tem oziru zelo ukaželjno. Kolektiv je že med trajanjem tečaja ob prili- ki raznih nezgod in obolenj praktično dokazal svoje zmož- nosti in sposobnosti. Absolventi tega prekoristnega tečaja pa tožijo: nimamo obvez, ne dez- infekcijskih sredstev, ni tega, ni onega, kar bi nujno potre- bovala ■'lehema vas. Zaradi te- r*" apelirajo na Občinsiki ljud- ski odbor, da oskrbi za vsako vas potrebno omarico z vsemi potreb.ščinami za pr'-o pomoč. R. M. V Ormožu je ustanovljena Rešilna postaja z odloclbo LOMO Ormož z dne 17. febr. t. 1. ie ustanov- ljena Rešilna postaja Ormož kot predračunska ustanova LOMO Ormož s samostojnim finansi- ranjem z nalogo prevažati bol- nike in zdravstveno osebje z re- šilnim avtom po področju LOMO Ormož in po ix)trebi tu- di v okolici. Odločba o ustanovitvi je po- slana OLO Ptuj v svrho regi" Rt rad je. * ja »pri- manjkuje v Ormožu Na področju IX)MO Ormož primanjkuje 223 stanovanj za družine, kar potrjuje 150 vlože- nih prošenj in 73 utesnjenih sta- novanj. V času vojne je bilo porušenih 32 hiš. Zgrajena ni bi- la v letih 1938—1941 nobena hi- ša, v letiti 1949—1954 pa je bilo zgrajenih samo 11 dru-^infskih stanovanj. Do utesnitev stano- vanj je prišlo tudi vsled doto- ka večjega števila druži-- prl- I>aojasnjevanjem razlagal šolski mladini postanek sAdke in prerez umetniškega ustvarjanja od prazgodovinskih j časov pa do danes. Tako so bili vods-tva deležni: ljudskošolska mladina, obrtniški dijaki in gim- ; nazijski razredi. Sole so pod vod- stvom učiteljev in profesorjev posvetile tej razstavi precejšnjo | painjo in pK>&lale na razstavo skoraj vse razrede. Celo iz Or- raoža je prišla skupina dijakov na razstavo. Pripravljenost slikarja, da mla- dini olajša vpogled v slikarsko snovanje skor tisočletja ter jim I tako omogoči presojo in pouče- vanje umetnosti, zasluži vseka- kor posnemanje in pohvalo. I Takšnih razstav in takšnih vodstev si Ptujčani, k.j so poka- zali svojo kulturno zrelost, go- tovo še žele. IZ SREDIŠČA v sredo, 17 februarja je ime- lo Telovadno društvo »Partizan« v Središču redni letni občni zbor. Po številu prisotnih, kakor tudi po poteku občnega zbora ter glede na delo telovadnih organi- zacij v Središču v preteklosti lahko trdimo, da je dobro prika- zal sedanje stanje v središki te- lovadni organizaciji. Središki »Partizan« šteje okrog | 110 pripadnikov, to je aktivnih j telovadcev, ki so v lanskem ob- j dobju dokaj redno posečal: telo- j vadnico ter priredili javen na- ; stop. Tudi ostali odseki društva so bili več ali manj aktivni. j Društvo je v preteklem obdob- ! ju s pomočjo sredstev, ki jih je v ta namen dobilo, obnovilo zu- nanjost Prosvetnega doma ter i dalo popraviti tudi betonsko ' ploščo nad knjižnico. V letošnje leto pa je prešla naloga notra- j nje obnove, i>o kateri posebno : kliče oder. S tem v zvezi je po- trebno omeniti delo dramatske sekcije, ki je bilo kljub temu. da je v njej vključen celoten bivši KUD »Franc Jurjaševič«, precej skromno. V sklopu središkega »Partiza- na« je tudi kino, katerega po- slopje prav tako zahteva te- meljite obnove. Občni zbor je potekal dokaj mrtvo, posebno diskusija, ki ni dala osnove za prihodnje delo. Z izvolitvijo novega odbora ni bilo rešeno najvažnejše vpraša- nje, ker so nekateri novoizvolje- ni odbom ki takoj odlagali vsa- ko funkcijo ter sploh sodelovanje v odboru. i * ! Predavanje o sadjarstvu, ki je bilo v nedeljo, 21. t. m. v šoli, je obiskalo večje število sadjar- jev s področja občine. Živahno so razpravljal^ o sadjarskih proble- mih, predvsem o škropljenju, k} je v preteklih letih napravilo drevju po.nekod še več škode kot kapar itd. Nekaj njihovih pred- logov, predvsem tistega o nabavi ročnih škropilnic s strani kmetij- skih zadrug, bi bilo vsekakor treba podpreti, saj hi v veliki meri korstilj nadaljni borbi proti sadnim .škodljivcem. Fiance Godec: BOREC (olje). na odru r Si ar šah IZUD Starše je v razmeroma i kratkem času naštudiralo dramo iz kmečkega žiivljenja »Izgublje- na sreča« ter z njo nastopilo v nedeljo, 21. februarja v prosvet- ni dvorani. Motiv, ki ga obravnava igra, ni nov: bogat kmet Lipovec pri- | sili svojo hčer Maričko, da se odpove svojemu fantu Francetu in vzame premožnega vdovca Slaviča. Marička se sicer upira, toda njena upornost mora kloni_ ti pred voljo staršev. V zakonu je nesreča, mož pije in jo pre- , tepa. Marička spozna, da je nje- na sreča izgubljena, zastrupi mo- ža ter oetane sama. Igralci IZUD Starše so se zelo potrudili, sai so skoraj vsi po- dali svoje vloge zelo dobro. Po- , sebno je izstopal s svojo igro tov. Novak, k; smo ga tokrat videli prvič na našem odru. Igral je vlogo bogataša Lipovca, katerega lik je podal zelo pre- Dričijivo. ObčinEtvo je bilo nav- dušeno nad njegovo igro, ki je bila brez dvoma od vseh nasto- pajočih najboljša. Motil je samo . njeaov nekoliko »kranjski« dia- lekt. Od žensk h vlog je bila ne- dvomno najbolje podana vloga Marička, ki jo je odigrala tov, Marija Solarjeva. Predstava je vsekakor uspela. Gledalci so odšli z zadovolj- stvom, da So zopet enkrat videli dobro prireditev. Upamo, da bomo še to spo- mlad videli IZUD Starše na odru z novim delom. Gotovo bodo s pravilno izbiro del lahko mnogo pripomogli k dvigu kulturne ravni našega podeželskega ljud- stva. Igro »Izgubljena sreča« bodo ponovili v nedeljo, 28 febr. v Staršah predvidevajo pa tudi nekaj gostovanj po bližnjih va- seh. Pri tem jim želimo obilo Lispehal -ak. ★ Kegljaški klub »Slovan« v Staršah je imel v nedeljo, 21. Febr svoj letni občni zbor. daj šteje društvena knrižnTCa 625 knji^^ Konec le- to5rtirpeh šesttedenfskega učenja. Ker je bil ta tečaj prvi v tem kraju, so tečajnice pripravile razsta- ' vo. na kateri so prikazale spret- rK>!?t kuharice, kakor tudi ši- vilske izdelke. Zianimanje za to kuharsko in šivilsko raz-sta- i vo je bilo zelo veliko. Zene in ' dekleta so z zanimanjem ogle- dovale zakuhe, kompote, peci- va, posebno pa torte, ki so za- \'zemale obširno mesto. Posebno pozornost je zbujala lepo ure- jena hišica v gozdu med drev- jem, pod katerim so se skri-1 vali zajčki, ježi ter druga taka I zverjad. Z^a oddelek šiviljskih izdelkov so se zanimale poseb- no matere. Za može in fante je pa bil najvažnejši oddelek iz- stavljenih likerjev ter njihova poizkušnja. Tečajnice z vod- stvom tečaja so dajalo zažele- na pojasnila oziroma recepte ter odgovarjala na vprašanja obiskovalcev Po končani raz- stavi so priredile majhno za- ključeno zabavo. V popoldanskih urah istega dne je imel PvK za obči-no Pod- j gorci .<;voj redni občni zbor. i Udeležba ni bila zadovoljiva. V j letošnjem letu ie uspešno za- ključilo tečaj 29 tečajnic, ki so veliko opora pri nudenju prve i pomoči. Občni zbor je zaključil | s sklepom, da jo treba priteg- > niti čim več ljudi v to organi- zacijo. Občni zbor je zaključil s skle- pom, da je treba pritegniti čim več ljudi v to organizacijo. ★ Kuharski te^aj | v Turnišču Socialistična zveza v Turni- ' ] šču bo organizirala pri kmetij- i sko-gospodarski šoli v Turnišču ' kuharski tečaj. V tečaj bodo i sprejeli vse ženske osebe, ki so | stare vsaj 16 let. Prijave sprejo- ' ■ ma tov. Pal Marija v pisarni kmetijske zadruge Turnišče od 21. II. do 28. II. 1954. Ves mate- rial za kuhanje bo treba prinaša- ti s seboj. Podrobna pojasnila, da je tov. Pal Marija in uprava kmetijske i zadruge v Turnišču. j OBJAVA Občnski ljudski odbor Mako- le razglaša, da bo razprodaja hiš splošno ljudskega premoženja v nedeljo dn« 28. II. 1954, od 8 uri na občinskem Iju^dskem odboru Makole. Stanovanjska hiša t gospodar- skim poslopjem Jelovec štev. 13 ' je ocenjena na 339.012 din; sta- novanjska hiša 7. gospodarskim poslopjem Makole štev. 9 je ocenjena na 571.210 din; stano- vanjska hiša z gospodarskim po- , slopjem Makole štev. 2 je | :5cenjena na 496.969 din; stano- vanjska hiša Makole štev. 4 je ocenjena na 515.988 din; stano- vanjska hiša z gospodarskim poslopjem Makole štev. 25 je ocenjena na v306.369 din. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe na občinskem ljudskem Ddboru od 26, II dalje. Občinski ljudski odbor fizkuJturno društvo »Ruda Sever« in gasilsko društvo v Gorišnici priredita dne 28. iebniarja 1954, v Gorišnici množični Pustni tek na 1500 m Tek je organiziran z name- nom, da se dvigne zaniinanje za fizkulturo v Gorišnici, obenem pa počasti sektorski občni zboi gasilcev. — Pokroviteljstvo teg^i je prevzel občinski ljudski od- bor Gorišnica. Vabimo tudi tekače iz drugih krajev. — Prijave sprejema to- variš Donaj na občinskem ljud- skem odboru Gorišnica. Fizkullurno društvo »RUDA SEVERm in gasilsko društvo Gorišnica. Kmetovalci, pozor! Na zalogi imamo 8 srednjih in težJvih novih kmečkih voz nosilnosti 2—4 tone, ki jih prodamo po izredno nizki ceni (.30.000—38.000 din). Zamenjamo jih tudi za mehek žagan ali nežagan les. VTOKAROSERIJA — PTU-f Mlinska ulična la IZ PTUJA Ptujski esperantisti bodo imeli soboto, 27, t. m. ob 19. uri na OMO (predsednikova soba) bčni zbor Esperantske sekcije svobode« Ptuj, na katerega so ovabilj kot goste več ptujskih rebivalcev, da bi se prepričali, a se esperanto pri nas in v sve- 1 vedno bolj uveljavlja. ★ speranto, mednarodni jezik modernega človeka, se lahko in hitro naučite v našem do- pisnem tečaju. Ako nam poš- ljete znamko za poštnino. Vam pošljemo brezplačno na ogled prvo lekcijo. veza esperantistov Slovenije Ljubljana, Miklošičeva 7/1. Fotoamaterji! Ce želite prejemati »FOTO REVIJO«, ki letos tiskana na najfinejšem papirju fonnata 19,5x27 cm in bo ilustrirana z velikim številom umetniških fo- tografij t.er izhajala dvomesečno proti letni naročnini 300 din v predplačilu, potem izvolite spo- ročiti svojo željo Nakladnemu podjetju Tehnična knjiga, Beo- grad, Ulica 27. julija (26/1.) in nakazati 300 din na tekoči ra- čun št. lOl-T-314 pri Narodiii banki FLRJ Beograd, centrali za NRS. Ta revija vas bo sproti sezna- njala z vsemi problemi v zvezi s foto- in kinematografijo in se boste ob njej izpopolnjevali v fototehniki. Seznarvite s to revijo tudi svo- je znance, fotoamaterje in ji:n svetujte, naj se na njo naročajo kot predplačniki. Fotoklub Ptuj MALI OGLASI UGODNO PRODAMO: traktor znantke »Allis Chalmers«, vprežne pluge in brane. — Kobilarna Turnošče pri Pt»i,iu, p, Ptuj, p. p. 48 kupim njivo ali travnik na desnem bregu Drave. Naslov v upravi. službo dobi takoj sposoben in izkušen knjigovodja. Ponud- be poslati: KZ Majšperk z na- vedbo izobrazbe in prakse. Rojstva v Ptuju Marija Slavinec. Brebrovnik 41 — Danila; Marija Vrabl, Markovci 45 — Marijo; Apolo- ni j a Koren. Desternik 5 — Ma- rico; Matilda Štumberger. Bi- šečki vrh 1 — .Srečka: Marija Avguštin. Lešje 37 — Jožefa; Marija Raj, Stuki 1 — Jožefa; Marija Korošec. Budina 65 — Darinko: Ana Potočnik, Dor- nava 91 — Franca; Elizabeta Lorber. Stoperce 62 — Miler«o; Bronislava Bobnarič, Litmerk 43 — Jožefa; Rozalija Horvat, Podvinci 97' — Milana; Marija Kovačec, Cvetkovci 4 — Joži- co; Bernarde Zaspan. Kidriče- vo — Mirjano; Nada Zeleznik. Kidričevo — Adelo; Frančiška Tement. Hajdo,šp 64 — Olgo. \ Poroke v Ptiiju Anton Rogina, Ptuj, Spolena- kova c. 14 in Neža Cafuta, Ptuj. Spolenakova c. 14; Albin Bre- celi. Ptuj, Prešernova 3 in Jo- žefina Mar. Ptuj, Rajšwjva 2; Franc Sikaza, Krčevina 29 in Alojziia Volfener. Budina 69: Jože Znida'- Kidričevo in Mfi~ tilda Tetičkovič, Ptuj Gregor- čičev drevored 2; Martin Ma- horič. Ptui, Grajska 2 in Mari- ja Štucl. Ptui Gra.i«ka 1: Bc- sin Smailagič Ptuj .Slovenski trg 8 in Terezija Lah. Pluj. S'o- venski trg; Martin Vinkler. Budina 27 in Olga Rogina Bu- dina 27 Smrti v Ptuju Kari Vrocl, roj. 1872 Ptui. Ormoška 1; Jožefa Pongračič 1899. Bučkovci 46: Branko Ko- tolenko. 1953. Turšk= vrh 76: Silva Notesberg, 1953. Ptuj. Or- moška 5: Marija Pušnik. 1881. Ptuj, Jadranska; Marija Voda. 1905. Nova va« 4: Franc Cvetko. 1953. L/Očič: Jožefa Kaizer. 1899 Mihovci 47; Martin Ma- tjašič. 1931, Borovci; Tereziia Kojc 1942. Ptuj. Selška c 23; Elizabeta Počkaj 1878, Ptui. Cojzova pot; Franc For/narič. 1953. Bukovci 147; Roza Ben- kovič. 1879. Ptuj, Zagrebška c.; Kari Vaupotič 1954. Ptuj; Silva f^otočnik 1953 Preša: Anton Ssgadin, 1900, Cirkovci. Foftl^cis^ Piial v nedeljo, 14. t. m., je pola- gal svoj letni obračun Partizan DTV Ptuj. Udeležba ni bila pre- več razvciseljiva, zlasti ne s stra- ni članstva, dočim je mladina pokazala več zanimanja. Glavno torišče dru.št\^encga dela je bilo v telovadnici, kjer je telovadilo v 7 oddelkih 157 moških in 8 oddelkih 177 pri- padnic društva, skupaj 334, kar kaže. da znaša porast napram lani za 56 telovadcev. Ovire, da število telovadccv ni večje, so še vedno iste; obremenitev naj- lepše telovadnice v Mladiki, po- poldanski šolski pouk ter konč- no tudi pomanjkanje vaditeljev. Društvo je praznovalo novo- letno jelko s kulturnim in telo- vadnim sporedom, priredilo me- seca marca tri telovadne akade- mije sodelovalo z akademijskimi točkami na proslavi OF v Ptuju in 1. maja v Mai,šperku. orga- niziralo v okraju Titovo štafeto, sodelovalo na mladinsikem mno- goboju 24. maja v Ormožu in 25. maja na okrajni akademiji v Ptuju. 31. maja je priredilo orodne tekme mladink, a 7. ju- nija svoj letni telovadni naistop. Mladinke so v orodnih tekmah v Ljubljani dosegle II. mesto v republiki, a pri tekmah v aka- demijskih sestavah 3. mesto, kar je vsekakor zasluga načelnice Gizele Zavadlalove. Njene pio- nirke so nastopile z njeno sesta- vo »Igrajmo se« na rojstni dan maršala Tita v Beogradu. Telo- vadci in telovadke so se udele- žili tudi jubilejnega zleta v Ljubljani, 29. november pa so proslavili z interno telovadno akademijo. Pohvalo za delo za- =iluži predvsem vaditel,jski zbor. Občni zbor je začrtal upravi in vaditeljskemu zboru prav pe- | 5ter delovni načrt, za leto 1954, skega kadra, ka- d??r=:kih organizacij. brezuspešna debata Ob deževnem oopoldnevu sta se v EostUnici pri litrčku slad- kega vinca prerekala dva vneta jezikoslovca o pravilnosti izra- zov --dež gre..' ali »dežu;'?'. Ze- diniti se nista mogla. Končno sta oba '^evoljna vstala in se hotela raziti. Ob prestopu gostilniškega pra?a 1e oba nre?eneti'a r>loha. ZAl^iMiiVOCTH Televizija v številkah Med ljudmi je prepričanje, da je televizija uspeh povojnega tehničnega napredka. Ce pa pre- gledamo statist:čne podatke, ki jih je pred kratkim objavila Or- ganizacija združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo vi- dimo. da so pred drugo svetov- no vojno obstojali programi za razširjenje obstoječih in gradnjo novih telev zijskih postaj in mre- že v Franciji, na Japonskem, Ve- liki Britaniji, Združenih državah Amerike in v Sovjetski zvezi. V mnogih drugih državah pa so bi- li v teku eksperimenti in pripra- ve Za gradnjo televiz-jskih postaj. Vojna je grobo preprečila raz- voj vseh teh načrtov. Danes, osem let po drugi svetovni vojni, v dvajsetih državah sveta obsto- ja televizijska oddaja, v sedem- najstih drugih državah pa so iz- delali končne načrte za uvedbo televiz je v bližnji bodočnosti, V ZDA ima vsakih 7,5 prebi- valcev televizijski sprejemnik, torej skoraj vsaka družina s po j dvema ali tremi otroci, v Veliki i Britaniji odpade televizijski spre- | jemnik na vsakih 24 prebivalcev, j v Franciji na vsakih 704, v Sov- jetski zvezi na vsakih 2400. ★ Med deželami Sredozemlja je • Jugoslavija največji proizvajalec j koruze. Letni posevek znaša ikrog 2,358.000 hektarov, skup- la proizvodnja pa 4,033.000 ton. I Jugoslaviji sejemo samo I od- totek celotnega posevka s hi- )rid.nim semenom, dočim je v Irugih državah ta odstotek mno- JO večji. Zato so tam tudi donosi veliko višji kakor pri nas, V 5elgij: na primer zasejejo letno ;amo 2.302 ha s koruzo, skupno )a proizvedejo 11,500 ton koruze, 'odobno je v drugih državah, j:jer poseiejo večji odstotek po- ;evka s hibridnim semenom, ki iajp lepše pridelke kakor na- i'adna koruza. ribniška Dva Ribničana prodajata po 1-jubljani lesene žlice. Cez čas ;e srečata. Pa vpraša prvi: »Kako ti gre?« »Kakor bolniku. Vsaki dve jri eno žlico,« se odreže drugi. * plešast ded »Otroci, ali se tudi jaz lahko gram z vami?« vpraša čisto Dle.šasti dedek svoje vnuke. »Ne. dedek.c reče Mihec. »Mi >e igramo Indijance, ti pa si že skalpiran.« » prva pomoc A: »Kaj počneš?« B: »Obiskujem tečaj za prvo oomoč.« A- )>No. dobro sem naletel. Posodi mi za prvo pomoč sto dinarievic To fli bž Neka miinchenska založba je izdala pred kratkim knjigo v velikosti nohta na prstu ženske roke. Knjiga je vezana v usnje in ima dvajset strani. 20 takš- nih liliputanskih knjig lahko zložimo v škatljico za šibice. * V Sussex-u v Angliji je mala gostilna »K vzhajajočemu son- cu«, ki je pravo zbirališče zbi- ralcev znamk Posebna soba v tej gostilnici je tapecirana s tremi milijoni znamk, ki sr na- lepljene celo na mizah in klo- peh. V to gostilno prihajajo gostje bolj zaradi radovednosti, kakoi pa da bi pili ali jedli. * Najdražjega psa so pokazali pred kratkim na neki pasji raz- stavi v Angliji. To je bil neki ognjenordeči križanec tibetan- I skih pasjih vrst. ki je bil oce- njen z 2,100.000 dinarji * Najvišja vas na svetu je Gartok v Tibetu, ki leži 4470 m visoko, najvišje mesto La Paz v Boliviji, ki leži 3630 m viso- ko in najvišje jezero Titikaka- jezero v višini 3810 m * j V neki tovarni v Avstraliji so zaposlili mladega moža. Na- slednega dne so v tovarni pre- jeli anonimno pismo, v katerem jim nekdo sporoča, da je na delo sprejet delavec-zločinec, ki je bil pred kratkim izpuščen iz j zapora. Delavcu so seveda dali enotedensko plačo in ga odslo- vili. To se je nekajkrat ponovilo tudi v drugih tovarnah. Konč- no so ugotovili da se je dela- vec denunciral sam. ker je vsa- kikrat za en dan dela dobil ce- lotedensko plačo. Seveda so ga zaprli. ♦ V Dublinu na Irskem se je zagovarjal pred sodiščem vozač motornega kolesa, ker je pijan vodil svoje vozilo. Kc je 'jshte- ! val njegov zagovornik dokaze, je izdavil neki policist, da se je vozač sam pojavil na komlsa- riatu in izjavil, da jc pijs^i vozil po ulicah. Odvetnik je nato izjavil da iziave pijanega i človeka ne morejo vzeti kot resne. Sodnik se je pridružil njegovemu mnenju in je obto- ženca oprostil ♦ V nekem mestu v Belgiji so zaprli tri brate, ker so nriredili svoje\Tstno loterijo Nobeden . izmed kupcev srečk njihove lo- I teriie ni mogel zadet' nobenega ( dobitka, ker so napovedali žre- • banje za dno 31 aprila. Cenrav ima april vsako leto samo 30 dni, so prodali precei srečk. Kaj r»€ Ud^e run spravijo.. • Sprekod po Ptiituj tako zanimivo lite- raturo, bere s takšno zamudo. Pa mi je takoj pojiasnil: ni je mogel prej dobiti zaradi pre- velikega povpraševanja v knjiž- nici. Odložil je revijo in nalo- žil peč. V sobi res ni bilo to- plo. — Si lahko misliš, mi je de- jal, kako dolgo sem čakal na ta premog, sedaj pa gori. ka- kor da ga ne bi plačal. Odločila sva se iti na spre- hod po Ptuju, ker je. za te dni izjemno, posijalo sonce. Drava je naraščala, kar je pomenilo, da ne bomo zvečer brez luči. Od starega, majajo- ; čega se mosta sva šla proti novemu železnemu in se vese- I lila dejstva, da bomo prej ko slej vseeno dobili namesto sta- rega novi most. Sla sva dalje skozi zasnežen park, sedaj ta- ko pust. kot je sicer v drugih letnih časih živahen ta priljub- ljen kotiček Ptujčanov, Pogo- varjala sva se o tem, kako bo čudovito, ko bo namesto par- ^ ka zgrajena prav na tem me- i stu, tako se je vsaj govorilo, nova. tranzitna cesta. Od tod ^ sva imela lep razgled na dvo- nadstroonico na oglu Trgg svo- bode (št. 7) ki s svojinri'^ vide- zom simbolično spomin i a na minulo voino in zato tudi izzi- va kot nekak tovrstni zaščiten zgodovinski spomenik. Šla sva čez Kvedrov trg. Pred »Evrofpo- sva zadela na gručo mladih ljudi, ki so opa- ' zovali streho magistrata Ozrla i ."nna se in ni.sva opazila ničesar. Prijatelj lih je nagovoril: I — Možje, zakaj stojite in gledate v nebo? — Oh prav nič nam je eden pojasnil, proučujemo firb- čnost Ptujčanov, Kot vidita, je v teh urah (dopoldan) precej živahno na tem trgu Vsi hkra- ti gledamo v uro na magistratu (ki je trenutno stala) ^in pri tem smo ugotovili, da nas ve- čina ljudi posnema. Mimoidoči se ustavljajo, da bi tudi oni vi- deli. kaj se dogaja.,. Tudi .šport, ima svojo oglas- no omarico na vidn-^-m mestu, 5va ugotovila in vstopila v pro- dajalno »Preskrbe« (Nama). Hotel .sem kupiti limono. I / — Nimamo, mi je odvn-nila j ljubezniva prodajalka zmanj- kale so V Ptuju jih danes go- tovo ne boste dobili. Za vsak primer sva stopila še v ,sosedno prodajalno »Izbire«. Limon — kolikor ste jih po- želeli! Pač konkurenca, sva si mislila. Preskrba tudi brez te- ga artikla konkurira. Tudi na [ živilskem trgu sva naletela na i konkurenco. Bila sva priče ži- ! vahne raziprave med proda ja.l- I kami — mlado kmetico in dve- . ma (znanima) prekupčevalka- j ma. — Kaj si vi mislite, je vpila ' prekupčevalka nad kmetico, da 1 prodate tak venec čebule za 25 din, ko je cena vendar 40 din , .. No, to je sektor tržnega in- sp>ektorja. midva pa sva šla na- prej na nt.t Ob Grajeni Dvo- rišče—igrišče otroškega vrtca. Otročke gugalnice in ostale na- prave, r^amenjeiie za razvedri- j lo otroJK, 9o iKikrite s soe- gom, kar iomaj. Pozabili so od- viti nekaj vijakov vse to spra- viti p)od streho in obvarovati j propadanja. Toda. netkaj dela, so si le prihranili. Tako jih , :^x>mladi ne bodo morali po- j novno nameščati, ker so že tam. j Zvečer sva hotela v kino. To je zahtevalo velike napore Po- stavil sem se v vrsto. Po četrt- ' urnem čakanju (ne ravnajoč četrtumo blagajffiičarkino za- i mudo) se nisem pomaknil niti koraka naprej. Nato sem na- pravil kot vsaj velika večina ljubiteljev sedme umetnosti, j Prerinil sem se v »gužvo« pred blagajno. Ko sem bil blizu okenca, je prišel miličnik, ki je s težkim trudom spravil lju- di v vrsto Prišel se.n tudi do okenca, le žal so bile karte že razprodane. Zvečer sva še šla v gledali- šče, kjer sva se srečno povzpe- j la po smrtnonevarnih zasnrfe- : nih in zaledenelih stopnicah, ■ ki verjetno letos še niso bile i očiščene leda. Tukaj vsaj na- vala ni bilo pri blagajni Zne- bila sva se vsak po 60 din in zasedla prostore. Zakaj je gar- deroba našemu gledališf^ tako odveč? Položila sva plašče na 1 kolena. Zal je bilo gledali-šče ' pol prazno (oziroma pol polno), i Lahko sva pozneje s plašči za- sedla sosedne prostore. V od- moru sem pa? moral v strani- šče — in sem vpadel v temno luknjo, iskal stikalo in zaman; tudi žarnice ni bilo , Naj mi oprostijo čp sem se tam spom- nil na upravo gledališč-^ Ze pred tretjim dejanjem me je zeblo, dr) sem moral obleči plašč Bilo nas je. gledalcev, premalo, da bi lahko zadovolji- vo pomagali ce«itraln^ kurja- vi... Kaj vse človek lahko vidu če se z novinarsko beležnico po- trudi po Ptuju! D D. Jezik in srce Revija »Naša žena«, ki izhaja ; vsak mesec in jo vsem našim i ženam. gospod:njam ter dekle- tom priporočamo v naročilo, pri- naša v svoji 1. številki letošnje- ga letnika med drugim F>od zgor- njim naslovom sledečo lepo fran- cosko pripovedko: * Nekoč je dejal gospodar svo- jemu slugi: •»Vzemi ovco iz moje črede, zakol j i jo in mi prinesi od nje najboljši kos mesa!* Sluga je izpolnil gospodarjev ukaz in mu prinese jezik in srce. Naslednji dan je gospodar znova ukazal svojemu slugi, naj zakolje ovco. toda f^oj mu to pot prinese od nje najslabši ko^ me. sa. Sluga mu je vnovič prinesel jezik in srce. *Kaj to pomeni,ga je vpra. šal gospodar. »Gospodar,* mu je odgovoril sluga, ^nič ni na svetu boljšega, kot sta jezik in srce, če sla dobra, I a nič. slabšega, če sta slaba!* FANT IN DEKLE Drago: »Ali sem prvi, ki vas je poljubil'« Dekle: »Kaj sem tako nerod- na?« PRAZEN ZRAK Vera: »Vsi moški so zame prazen zrak.« Dušan: »Ali se nič ne bojiš, da bi ti vedno menjavanje zra- ka ne škodovalo?« KARTE IN SLOVNICA Mali Mihec se uči slovnico. Zlast: mu nagajajo sedanji, pretekli in prihodnji čas. Mora ic mami po pomoč »Mamica, kakšen čas je to: Oče igra karte?« Mamica: »Izgubljen čas ...« Poslovodja KZ V^tomarci Rihtari^ pred nastopom ^tfžbe Predsednik: »vj torej želite priti k nam v službo?« Poslovodja: »Ja. če me ^prej- metel« Predsednik: »No, kaj b vi kot poslovodja storili, če bi ponoči kdo vdrl v na.Jio prodajalno?« Poslovodja: »Takoj bi .. . takoj bi.., Predsednik: »No. kakšne kora- ke bi storili v tem primeru?« Poslovodja: »Zelo velike ....!« ♦ voda ni vino Natakar: »Zakaj ste se tako zagledali v to vino?« Gost: »Veste, ob vodi sem vedno zamišljen. Dobre vol je po- stanem le ob dobri kapljici!« ♦ netočen odgovor Brat: »Mica, ali so bili oče vss do zadnjega pri zdravi pamet:, predno so umrli?« Sestra: »Ne vem, kako bi ti rekla. To boš najlažje razsodil iz testamenta!« ♦ nauk iz življenja Učitelj: »Jakec, imenuj mi ne- kaj majhnih živalic!« Jakec: »Bolhe, komarji, muhe, čebele.« Učitelj: »Opiši m vse poseb- nosti muhe!« Jakec: »Poleg drugih dobrih lastnosti ima muha tudi to. da se da iz nje narediti slon!« * opozorilo blagajniku zavrcu »Upam, da poznate dolžnosti občins-kega blagajnika?<» »Ne bojte se tovariš predised- nik, Z občinsko blagajno bom ravnal, kakor da je moja!« * hude bolečine Zobozdravnik: »Zakaj tako vpi- jete? Saj se vašega zoba nisem še niti dotaknil!« Pacient: »Stojite mi na kurjem očesu!« Nasveti za vsakogar Ce' se določeni deli obleke svetijo, jih odrgnite z mešamco vode in salmijaka. # Sadne madeže v belem perilu takoj potresi s soljo in zdrgni z limoninim sokom. Doper pri- pomoček za odstranjevanje sad- nih madežev je tudi fižolica. ♦ Okus jeter ni vsem po volji. Zrezane koščke namočimo v mleko, pa ne bodo jetra več grenka. * Ce je postala ščetka mehka, jo za nekaj časa namoči v vodi, kateri si dodal precej kisa * Redko prevleko za blazine na notranji strani natremo z milom, pa ne bo več prepuščala perja. ♦ Steklenice v katerih je b'1'o olje. očistimo s hiperrrtangsnovo vodo. ♦ Najbolje gnojilo za sobne rastline je voda, v kateri smo oprali meso. Strokovnjaki trdi- jo da prav tako dobro vrniva na razvoj drugih rastlin, n pr. sadnega drevja * Gumijasto obutev moramo često namazati z glicerinom, sicer začne pokati, ♦ Madeže s srebrnih pr'Mime- tov spravimo s toplim ki,';om. Ali st@ Že slišali . .. .. da sta se poročila 53-letni Jonathan Dance in 48-letna Kathelen Taylor v južni Angli- ji po zaroki, ki sta jo slavila pred 21 leti. Jonathan je ob tej priliki izjavil da je vedno za to. da stvari s časom dozore- vajo in da je sedaj prepričan, da dobro pozna svojo nevesto, ne pa tako. kakor mnogj mladi zaročenci... .. da sta v južni Finski trčila avtobus in osebni avtomobil, pa nobeden od šoferjev ni obtoževal drugega. Oba sta zapustila prizorišče nesreče peš. pozneje pa je bilo ugo- tovljeno. da sta oba vozili — ukradla. .. da so na univerzi v New I Yorku pustili v pKjgon prvo centralo, ki jo poganja sončna ' toplota Sončni žarki čez dan topijo izpostavljene kemikali- je, izžarevanje pa, ki nastaja pr: ponovni kristalizaciji po- | noči izkoriščajo kot pogonsko energijo. . . da je neki km^t v Angliji te- toviral svoje kokoši, s čimer hoče preprečiti nadaljnje tat- vine. Tetov rana mesta so opazna šele potem, ko je kura oskubljena. . . da izdelujejo v ZDA žensko perilo iz papirja. Seveda ne uporabljajo v ta namen na- vadnega časopisnega papirja, temveč po^pbneoa izredno tankega Poiebno korajžne žen- ske Se celo kopljejo v takšnem papirnatem perilu; . . da se Harold W:lliams vozi vsak dan iz newyorškega pred- m»e«tja na delo v Nev York in da je pred kratkim pri nekem nagradnem razpisu dobil prvo nagrado: eno prosto vožnjo z vlakom v New York. 16 [ezikov se je mnlil i mililijl Francoski dnevnik »Le Pari- sien libre« poroča, da so pred par meseci izpustili iz umobol- nice 76 let starega Olivera Du j Couedica, ki je preživel v raz* j nih francoskih umobolnicah ce- I lih 58 let. V njih se je naučil 16 tujih jezikov, da jih gladko go- vori in v njih tudi pdše. Du Couedica so leta 1895, ko mu je bilo dobrih 17 let. zaprli v umobolnico. Takrat je nam- reč simuliral duševno bolezen, ker se je njegov oče drugič j oženil in ker mu je mačeha tako zagrenila življenje, da se je ra- je odločil za umobolnico, kakor da bi prenašal njeno sitnost. Leta 1908 je nekega dne v umo- bolnici tako razgrajal da so ga za osem let zaprli v samotno celico Bil je že ves obupan in leta 1911, je nekoč vrgel v zd-^iT^ika kamen Na srečo ga ' ni zadel, toda razglasili so ga za posebno nevarnega in odtlej so , še bolj pazili nanj. i Vseh dolgih 58 let življenja v '; I umobolnicah ni imel nobenega i I obiska. Živel je sam med svoji- ; I mi 312 knjigami. Naučil se je : med drugim angleščine, nem- j ščine, španščine, portugalščine, ; ruščine, arabščine, kitajščine ter j perzijskega in breton-sikega jezi- ka. Čeprav se je rodil v T??n- nesu, glavnem mestu Bret,HgT:e, pravi, da jc bretonsiti m-^d vsemi najtežavnejši, ker irr^T tri narečja. Pridno je prebiral tii- di klasike, zlassti filozofe, in -«e zanimal za nekatere mrtve zike. Iz umobolnice je p-žlžpl j sicer star in izčrpan. pa zr»lo izobražen in razg^cd^n njegova zadnja zelja Na smrt bolni mož: »Obljubi \ mi. žena da se boš po moji smrti omožila s sosednim Bol- težarjem?« Zena- »Zakaj pa?« Mož: »Ker je bil zmeraj moj največji sovražnik.« v kn,tigarn1 \ Knjigarnar (izredno debeli knjige, boste shujšali za dcs^t kilogramov.« Dama: »Dobro, vzela bom tri iz\-ode ,..« za vse goste pla^a Miha (pride v gostilno): »Da- ne- se mi je rodil si-n. zato pla- čam vino za vs>o gostilno.« Gostilnič-^r: »Pa saj sva samo midva v gostilni.« Miha: »Za vraga kaj mis»He, da bi si dni««če novošžii zabavo?«