Počtnlna plačana v gotovini.
Izhaja 1. vsakega meseca. Ček. konto	POŠTAR	Letna naročnina. . Din 24'— Polletna naročnina .	„ 12'— Posamezna številka „ 2'—
Strokovni list poštnih nameščencev		
Štev. T.	V Ljubljani, dne 1. julija 1934.	VI. leto.
MATURANTSKO STALNO OMIZJE! V ČETRTEK DNE 5. T. M. V GOSTILNI »PRI SOKOLU« NA SVIDENJE!
Nova uredba
o dnevnicah poštnih uslužbencev, ki spremljajo pošto na železnicah, brodovih in suho-zeninih potih.
Čl. 1.
Poštnini uslužbencem pripadajo, kadar spremljajo pošto na železnicah, brodovih in suhozemnih potih, naslednje dnevnice:
L Uslužbencem, ki so zaposleni v ambulantnih poštah:
a)	uradnikom na zvanjih po § 45. odst 2. u. z. 56 Din;
b)	uradnikom na zvanjih po § 45. odst 1. u. z. 47 Din;
c)	uradniškim pripravnikom s popolno srednjo šolo 47 Din;
d)	uradniškim pripravnikom z nepopolno srednjo šolo 40 Din;
e)	zvaničnikom 40 Din;
f)	služiteljem 36 Din.
2.	Uslužbencem, ki spremljajo direktne sklepe:
a)	zvaničnikom 32 Din;
b)	služiteljem 30 Din.
3.	Uslužbencem, ki spremljajo pošto v inozemstvo in se mude izven mej države več kot tri ure, pripada poleg gornjih dnevnic kot dodatek še po 30% istih. Čas za dnevnico se računa po odredbah, ki veljajo za uradnike in ostale civilne državne uslužbence.
Čl. 2.
Poštnim uslužbencem, ki spremljajo pošto na železnicah, brodovih in suhozemskih potih ne pripada povračilo za osebni prevoz, prenos in prevoz prtljage, niti kilometraža.
Cl. 3.
Ta uredba velja od 1. junija 1934, s tem dnem preneha veljati odlok preds. min. sveta št. 59780/1 od 3. decembra 1930.
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke, kožuhovino itd. Svetlolika in škrobi srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Entla. Ažurira. Parno čisti posteljno perje in puh.
iranil JOS. REICH, UUM
Buffet pri Ivanu
Aleksandrova cesta 5, dvorišče
Priporoča svoja izbrana vina (čez ulico 2'— Din ceneje) ter dobro meščansko kuhinjo. Lepa posebna soba za sestanke.
Se priporoča Ivan Šenica
Pismo uredniku ili »fra due litiganti un terzo gode«
Sa zadocnjenjem primljeni broj 6 a e. stručnog lista »Poštar« uverava me sa prvim samoglasnikom abecede, dodanim parnoj brojici 6, da je torne zadocnjenju kriva »superrevizija«, koja nije Ugledala svetlo dana. Žaleči jednaku zlu kob nesretne »su-perrevizije« kao i s tim vezane materijalne žrtve (koje sam spreman lično snositi) hitam, vrlo poštovani gospodine urednice, da Vam se izvinem i ujedno zthnolim za blagonaklono razumevanje našega južnjačkoga temperamenta, koji mrzi tamu i ljubi svetlo te nikako ne može da shvati grešnik ledenu psihozu severa.
Dopustite mi stoga gospodine uredniče, da Vam ovde ispričam priču istinitu bez ironije i sarkazma i bez ikakvih zlobnih aluzija, tih bitnih elemenata ljudskog egoizma, čiji motivi pokreću gotovo sva delanja čo-vekova.
Partijskom protekcijom dude za upravnika pošte u srezu dotadanji starešina jedne male seoske pošte. Dodele mu u pomoć jednu kolegicu, stariju verziranu činovnicu, koja je zbog svoje nezavidne jezične energije u kraćem razdoblju promenila dva upravnika, apsolutne antifeministe najčišće rase. Lepo je prolazilo vreme u savršenoj harmoniji. Ali usud nije trpeo ovaj poštanski sklad bivšega seoskog starešine i rezo-lutne kolegice te posla đavola u figuri jedne žene, da poseje klice razdora semenom seoskih intriga, baš onako kao što je Adamu poslao zlokobnu Evu. da rod ljudski izgubi za večna vremena raj zemaljski. Fatalne Evine kćeri 1
Nastupi era prkosa, inata i kažnjavanja. Piše upravnik rešen ja o kažnjavanju po diktandu starijega, iskusnijega upravnika. Januša sa dva lica. Kolegica reagira surovo, histerično. Harmonična se idila pretvori u pakao.
Lepoga jednoga dana stigne u paklenu poštu kratka suhoparna primetba Zbirne pošte: »Ispravite redni broj viška od 5 na 4.« Ozlojeđeni upravnik besno lupi šakom o sto, nad ovakvom besprimernom drskošću. Kolegica, saključar bez sakljuća, skoči strelovito i gnjevno uputi na adresu Zbirne pošte kišu antiparlamentarnih epitetona.
Upravnik i blagajnik u osobi bivšega seoskog starešine pošte zuri zgranuto u prijamnu knjigu vrednosnib pisma i kao ra-čunopolagač »amanentne radnje«, autoritativno broji: »jedan, dva, tri, četiri, pet« i triumfalno se smeška. Broji ponovno i deseti put. Uvok pet. a ne četiri!
Kolegica saključar i kartista u istoj per-soni broji zaprimljena vreclnosna pisma po pregledu rada; uvek izlazi samo četiri. Uzima nervozno karte »S« zatvora: i opet samo četiri. Koji mu je to vrag? U prijamnoj knjizi 5 vrednosnib pisama, 5 viškova srpske pošte za Zbirnu poštu, a u pregledu rada i kartama 4 pa 4.
Nesta triumfalnog smeškanja, presta autoritativno brojanje upravnika do pet. Ode nervoza predratnoga stručnjaka kolegice sa-klj učara.
Muk. Teskobna tišina. Teško disanje do krvi zavađenog upravnika i saklj učara.
Gospojice, šta bi sa petim viškom?« — »Ne znam, imam samo četiri. Vidite, da ste potpisali sve karte kao drugi član komisije, a višek nije kartovan.« Upravnika ob-leva hladan znoj. Zuri čas u karte sa njegovim potpisom i potpisom saklj učara, čas u prijamnu knjigu bez potpisa, bez potvrde sakl j učara kartiste o preuzeću viška.
Posle kancelarijskog vremena savetova-nja n dvema taborima. Rezolucija jednih: »ukrala ga ona i dala ga svome draganu,« a dedukcija drugih: »ukrao ga on i dao ga svome protektoru.«
U autobusu komentarisanja od željezničke stanice do pošte. Agenti provokatori poveri j ivo sugerišu inspektoru zaključke rezolucija obih tabora sa nesakrivenotn pretnjom inspektoru, ako se ne utvrdi krivica kradljivca odnosno utajivača u protivnom štabu.
Rezultat istrage: solidarna naknada štete materijalno, disciplinski i krivično odgovornog blagajnika i saključara te njihov disciplinski i krivični progon.
Posle svršene istrage Janils u ime uprav-nikovog tabora čestita inspektoru na majstorski svršenoj istrazi, a posle odlaska in-spektorovog traži šuperreviziju, jer »ona« nije uhapšena niti kao kradljivac niti kao utajivač.
Janusovi agenti ne kriju javne pretnje sa superrevizijom u autobusu od pošte do željezničke stanice, u kojim se vraća inspektor sa istrage.
U Skopiju, juna 1934.
Ivan Ivančič.
(Nadaljevanje prihodu j ič.)
Zadolženost drž. uradnikov
Uradniška konzumna zadruga državnih uslužbencev v Mostarju je izdala tiskano letno poročilo, iz katerega posnemamo nekaj podatkov, ki so značilni ne samo za gmotni položaj državnih uslužbencev v Mostarju, ampav večji ali manjši meri bržkone tudi za ostale kraje naše države. Uradniška zadruga v Mostaeju je jako močna. Predseduje ji že več let profesor matematike na mostarski gimnaziji, ki se intenzivno bavi z delom v zadrugi. Zadruga šteje 807 elanov.
POZOr! ^u<^' tisti, kateri še niste pri meni kupovali, se prepričajte, da je najboljši nakup dobrega blaga za ženske in moške obleke, kakor vseh drugih potrebščin pri
CESNIKU j Ljubljana
Lingarjeva ulica — Stritarjeva ulica
Poštarji 10% popusta!
(civilni hin vojaških drž. uslužbencev); kar je pa pri tem najvažnejše, je to, da člani res kupujejo v zadrugi, in sicer je v minu-lemposlovnem letu povprečno kupil vsak član' mesečno za 487 Din blaga (pred vsem živil), vsi člani skupaj pa so kupili v zadrugi blaga za okroglo 4,700.000 Din; vsak dan proda torej zadruga povprečno za 13.000 Din blaga. Zanimivo pa je vprašanje, v koliko je prodajala zadruga na kredit in v koliko za gotov denar. Za gotovino je prodala blaga samo za okroglo 700.000 dinarjev, na »priček« pa za 4 milijone. V procentih izračunano pomeni to, da* se proda 85 odstotkov blaga na upanje in samo 15 odstotkov za gotovino. Temu primerni so tudi dolgovi zadrugarjev: povprečno je vsak zadrugar dolžan svoji zadrugi 950 dinarjev, vsi skupaj pa lepo vsoto dobrih 700.000 dinar-jv. Ker je neka j zad rugarjev brez dolga (morebiti kakih 15 odstotkov), je jasno, da je povprečni dolg vsakega dolžnika večji nego 1000 Din. Zato je tudi glavna skrb zadruge ta, kako bi odpravila kupovanje na kredit. Letošnji občni zbor je sklenil v tem oziru več odločilnih ukrepov. Predsednik upa, da bo v približno treh letih mogla pričeti zadruga prodajati samo za gotov denar. Zadrugi sc ni bati. da bi radi postopnega •ukinjenja prodajanja na upanje izgubila preveč svojih odjemalcev, ker so njene cene res skoraj brez konkurence. Moka stane n. pr. od 1,95 do 2.65 Din (najlinejša). Povprečni dobiček, s katerim je delala zadruga v minulem letu, ji' znašal sanio 8.71^. Ob ogromnem prometu zadruge je mogoče tudi ob tako skromnem dobičku plačevati ne samo svojo režijo, ampak dati zadrugarje tudi '1% dividendo.
Če je posamezen zadrugar dolžan v za-, drugi skoro 1000 Din, je verjetno, da ni brez dolga tudi pri mesarju, pri krojaču, pri čevljarju. Slika gmotnega položaja državnih uslužbencev ni ravno rožnata : i/ omenjenih številk se ruzvidijo stotere težave uradnikov in upnikov, pa je razumljiva borba mostarske zadruge za svojo in člansko lepšo bodočnost.	I. D.
Ugodna rešitev
Važna pridobitev za stare upokojenke tobačne tovarne. Večjemu številu upokojenk tobačne tovarne je bilo 1. 1926. ustavljeno izplačevanje njihovih pravizij (pokojnin). Razlog temu ustavljenju je bil predvsem v tem, ker so jim umrli možje, ki so bili državni nameščenci. Rilo je treba več let, da se je razčistilo to vprašanje, ki je zdaj ugodno rešeno, (davna kontrola je priznala pravice dveiRa takima vdovama. Zato je uprava državnih monopolov tudi za vse ostale napisala ugodno rešitev in bodo njihove rešitve te dni poslane glavni kontroli na odobrenje. Upanje je, da bodo vse pri-zadevete — 79 po številu — prav kmalu dobile svoje zaostanke in povečane penzi je v večini od^. 1927. naprej, za 7 let skupaj, kar bo ža te družine v današnjih časih prav lepa pomoč.
O tej zadevi je s voj čas sPoštar« obširno razpravljal in plediral za rešitev, na katero je sedaj glavna kontrola tudi pristala.
Kupujte le pri tvrdkah, ki oglašajo v našem glasilu!
Postne dajatve
Zadostuje površen pregled »Statistike j p. t. t. za leto 1932«, da vsakogar prepriča o važni misiji pošte in telegrafa v kulturno- j gospodarskem razmahu naše države. Samo časopisne naklade, ki so izšle v 113,711.623 izvodih, je pošta za primeroma zelo majhno odškodnino Din 3,741.687 raznesla med najširše plasti naroda. Še tako težki in kritični časi državnega gospodarstva niso prisilili naših finančnih politikov, da bi poskusili povišati osnovne časopisne pristojbine (0.02 Din in 0.05 Din), dasi je najcenejša med najnižjimi na kontinentu.
kupninu), ne ulaze u račun. U izvod ne zavode se: paketi za inbstranstvo, svi paketi za koje se ne naplaćuje taksa, vrećnjaci kao ni paketi, koji se uopšte ne prevoze željeznicom, nego brodom Hi drugim srestvom. Železnica samo prevaža poštne pošiljke v vagonih, ki so last poštne uprave. Za nakladanje, razkladanje ter dostavo skrbi pošta ter tudi jamči za poškodovane in izgubljene predmete, zato g. I. Šari e upravičeno zahteva, da se loči težinska pristojbina od ostalih, ki se zaračunavajo za posebno poslovanje (vrednost, eks-presnina, odkupnina itd.).
Koliko brezplačnih uslug napravi pošta celokupni državni upravi ter najrazličnejšim kulturnim in gospodarskim ustanovam, nam najzgovorneje dokazuje »Uredba o poštninski prostosti«, ki se še vedno bolj in bolj spopol-nuje in dopolnuje (sčasoma bo to debela knjiga, tako da bi bilo praktično in potrebno, da bi nam kak poštni fenomen sestavil in obelodanil pripomoček s pičlim številom onih ustanov in društev, ki še niso oproščena poštnih taks.) V letu 1932. je sprejela pošta 2,712.690 navadnih pisemskih pošiljk, ki so bile oproščene taks, priporočenih pa 8,981.032, kar bi prineslo poštni upravi težke milijone, če prištejemo še 430.973 brezplačnih brzojavk z 19,511.761 besedami. Škoda le, da statistika ne navaja vrednosti dela, ki ga ima z zastonjkarstvom, brzda se pošta ne mara hvalisati zaradi svojega kavalirstva, češ da ni fiskalna ustanova, dasiravno je finančna plat vedno povsod najbolj upoštevana in spoštovana. (Opravljeno brezplačno delo bi vrglo ca. 60 milijonov.)
Pri vsem tem pa le v malo državah upoštevajo ogromno delo pošte, ki ga opravlja za vseobči blagor in interes. Popolnoma brezplačno se prevaža pošta po železnici samo v Belgiji, medtem ko v drugih državah te velikodušnosti ne poznajo. V splošnem jc po vseh državah način zaračunavanja skoraj isti, to je po številu vagonskih osi in po številu prevoženih kilometrov. Pri nas je to vprašanje začasno rešeno s »Pravilnikom o načinu plačevanja voznine za pošiljke državnih ustanov na železnicah in ladjah v državni eksploataciji« iz leta 1926, na osnovi katerega mora poštna uprava plačevati žel. upravi 25 % celokupnih pristojbin od tuzemskega paketnega prometa (oziroma, če bi poštna uprava ne ! mogla izvršiti tega obračuna, bi morala dajati generalni direkciji državnih železnic 10 T celokupnih prejemkov od notranjega poštnega prometa.)
Praksa jc pokazala, da je ta način obračunavanja s 25 T, od celokupnih paketskih taks nepraktičen in tudi ne cenen, temveč ravno nasprotno. 1767 državnih in pogodbenih pošt mora pošiljati mesečne izvode direkciji. Direkcija sestavlja sumarni izkaz za ministrstvo, ki obračunava z železniško upravo. Že tiskovine stanejo prilično dober poldrag tisočak, koliko je potem še dela s sestavo obračuna. če je letno 21.604 izkazov,
Insp. skopljanske direkcije g. Ivan Ivančič jc v našem listu »Poštar« št. 5 od 1. maja 1934 v svojem članku »Računsko blagajniška služba pošta, telegrafa i telefona od višeg sa-vetnika ministarstva Ivana Šariča« opozoril na nekatere posebnosti te knjige, ki naj bi služila za osnovo bodočega pravilnika za računsko-kontrolno službo. Na strani 84.. kjer obravnava »Izvod 6 broju komada i taksama privatnih paketa« piše doslovno:	Pošto je
reč o taksi za prevoz, sporedne takse (taksa za vrednost, za hitnu dostavu, povratnicu, ot-
Uverjeti sem, da večina naših pošt izkazuje kar celokupne takse, ne pa samo težin-skih (nc glede na to, ali se paket odpravlja z železnico ali s kakim drugim prometnim sredstvom, ker je za uslužbenca dosti bolj praktično, če samo izpisuje pristojbine iz »Prejemne knjige za pakete« v »Izkaz paketnih pristojbin«). Po navodilih »Okrožnic« in »Vesnika« še nismo imeli do sedaj tako preciznega stališča glede paketnih taks, kakor navaja g. 1. Šarič v svoji knjigi.
Lvo zopet hiba, netočnost in nejasnost pravilnika o načinu plačevanja voznine po železnicah.
Ce že mora plačevati pošta za prevoz po železnici, bi vsekako morala naša uprava najti kak primernejši, ne tako kompliciran, niti tako drag način obračunavanja, kar bi bilo sedaj tem lažje, ker imamo z železnico isto ministrstvo.
Tvornica dežnikov
K.. MliCIli
Ljubljana, Mestni trs 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
Kongres udruženja
Kongres Udruženja p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije se jc letos vršil v Zagrebu, in sicer v dneh 10., It. in 12. junija. Udeležilo sc ga jc okoli 700 poštarjev. ki so zastopali ca 7000 članov udruženja. Sprejete so bile 3 obširne resolucije, na kar je bil izvoljen nov odbor z upravnikom pošte Beograd 2 g. Iličem na čelu.
Veletrgovina ^ §3^1)00 v Ljubljani
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. — Raznovrstna rudninska voda.
1
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjevec
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 5.
se priporoča pri nabavi blaga za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
Cene /.merne! Postrežba ločna in solidna!
20 let vladanja
Na 24. junija je minulo 20 let, odkar je izšel v posebni izdaji „Srbskih novin“ proglas blago-pokojnega kralja Petra z naslednjo vsebino:
Mojem dragom narodu!
Budući neću radi svoje bolesti neko vreme moći da vršim svoje kraljevske vlasti, odlučujem da na osnovu čl. 69 ustavnog zakona u moje ime vlada Prestolonaslednik Aleksandar, dok bude trajalo moje lečenje. I ovom prilikom pre-poručam svoju dragu domovinu zaštiti Svemoćnoga.
U Beogradu, u podne
11. (24.) juna 1934.
Petar v. r.
Nj. Vei. kralj Aleksander l.f 20 let naš vladar
Tako smo doživeli dvajsetletnico spretnega krmarenja naše države pod veščo roko našega priljubljenega kralja in želimo, da bi spoštovan in oboževan kakor doslej kmalu pripeljal našo domovino v varni pristan miru in blagostanja.
Živel Nj. Vel. kralj Aleksander L in ves dom Karadjordjevieev!
Personalno zastopstvo
Vsem stanovom koristi
Največja samoupravna hranilnica v Jugoslaviji
Z novimi posojili se pobija brezposelnost brez žrtev za kogarkoli. Zato omogočajte denarnim zavodom dajanje novih posojil s tem, da jim zaupate Vaš denar!
ŠIRITE »POŠTARJA«! ŠIRITE »POŠTARJA«!
Kakor pri nas. luko so tudi drugod skušajo poštarji uveljaviti s svojim vplivom na vodstvo personalne politike v upravi pošte. Na razpolago so mi tozadevni podatki o poslovanju švicarskih poštarjev, ki so se lani v juniju obrnili s posebno vlogo na generalno direkcijo uprave p. t. in t. v Bernu. Na ta dopis so prejeli naslednji odgovor,'ki ga navajam v točnem prevodu:
Štev. 315.40.2 od 20. junija 1933.
Predmet: Takozvana pravica soodločanja osebja.
Spoštovani gospodje!
V dopisu od 2. junija prosite, da bi se omogočilo zastopstvu Vaših organizacij razgovore z upravo glede sedanjih medsebojnih odnošajev. Prišli ste do spoznanja, da se Vas zadnje čase ne upošteva več v zaželeni meri pri ‘določanju službenega razmerja. Ker Vam je baje na tem. da bi delovali odkrito in zavedajoč se velike odgo-
vornosti skupno z vodstvom P. T. T. ustanov — evo Vam našega odgovora:
I. Kakor sami omenjate, smo Vam doslej vedno dajali priložnost, da ste soodločali pri vprašanjih, tičočih se službenega odnosa med Vami in upravo. Še predno je stopil novi uradniški zakon v veljavo, smo osebje pritegnili k odločanju o službenem razmerju. Danes imamo živahen promet med Vašimi sekcijami in direkcijami, na stežaj odprta vrata za zastopnike organizacij pri generalni direkciji, konference z Vašimi osrednjimi odbori, prisostvovanje Vaših strokovnjakov pri izpitih, soodločanje personala pri ureditvi službe itd. Upali smo, da bo na ta način pospešeno mirno delo in čut odgovornosti osebja. Sprva se je zdelo, da bo tako, dokler so se organizacije zavedale svojih dolžnosti in st* čutile v teh nalogah eno z upravo. Žalibog si' je to izpre-inenilo, odkar so se vodje vrgli v razredni boj in skušali potegniti tudi ostale 'S' seboj. Njih strokovno časopisje ima komaj še pro-
štora za nadstrankarske strokovne članke, tem več je pa hujskaških člankov ter zagrizene in zaničujoče kritike. Učinek se vidi jasno v tem, da posamezniku sčasoma zastrupi veselje do poklica in se čut odgovornosti zmanjša. Ni malo organiziranih uradnikov, ki so se nam radi tega že bridko pritožili. Kor vodstvo organizacije nižjih uslužbencev zasleduje izrazito socialno demokratske cilje, a vodstvo uradniške organizacije se vedno bolj približuje marksističnim načelom, Va*s ne moremo smatrati več kot zastopstvo personala. To pojasniti Vam. je naša dolžnost.
2. Dalje je potrebno, da si pridemo na jasno glede tega, kaj je razumeti poti pravico soodločanja.
V	normalnih razmerah bi se to reklo dati osebju priložnost, da izrazi svoje mnenje pri ureditvi službe. Ako hoče uprava vpeljati nekaj novega, bo o tem obvestila osebje in mu nudila priliko, da pove svoje mnenje. Če pa uslužbenstvo samo želi kako iz-premembo, ima pravico, da upravi to pismeno sporoči in utemelji. V obeh slučajih bo to uprava vzela v pretres in odgovorila. Želje uslužbenstva bo upoštevala, v kolikor bo to mogoče.
Tako daleč torej sega pravo soodločanja. Osebje ima pravico izraziti svoje želje, odnosno svoj protest, na drugi strani pa je dolžnost uprave, da da osebju k temu priložnost. v kolikor okolnosti to dopuščajo.
V	nasprotju s tem pa se mora zahteva, da bi uprava v vseh primerih, kadar to osebje zahteva, bila pripravljena za ustmene razprave, odločno zavrniti. V 15 letih smo nabrali dovolj izkušenj, da smo spoznali, kam to vodi. Ni dvoma o tem. da je v važnih vprašanjih koristno z zastopniki osebja razgovoriti se. Uprava sama pa ima pravico odločati, kdaj je upravičeno in stvari koristno. Posebno pa mora ostati odločitev na upravi, ali bo zastopnike osebja samo poslušala, ali z njimi razpravljala, in končno, kako daleč naj bi take diskusije šle. Ni pa govora o tem, da bi Zastopniki personala predpisovali upravi, kdaj, kolikokrat in koliko časa jim mora biti na razpolago za razgovore.
Ako je postala uprava pri takih razgovorih bblj režervirana, je to krivda osebja samega. Dogodili so se slučaji, ki so nas takega ravnanja naučili. Pogajanja tudi nimajo pomena, če pridejo zastopniki osebja z vezanimi pogoji na sestanke. Kakor je pokazala praksa, je potem vse skupaj neke vrste izsiljevanje. Nasprotno pa more tudi uprava biti vezana na dane direktive, da so potem pogajanja le navidezna in je bolje, da jih sploh ni.
Pomisliti je treba tudi, da razmerje osebja do uprave ni isto, kot je razmerje privatnega uslužbenca do privatnega delodajalca. Žalibog se naše organizacije s sodelovanjem v privatnih zvezah uslužbencev tč razlike vedno manj zavedajo. Zastopniki uprave, katerih nehvaležna naloga je razpravljati z zastopniki osebja, v tem primeru niso stranka. Ne gre jim niti najmanj za lastno korist, pač pa so odgovorni za to, da varujejo javne interese napram egoističnim interesom osebja.
Ker je država delodajalec, ne morejo njeni zastopniki kot enaki razpravljati s pesonalnim zastopstvom. Taka pogajanja tudi nimajo osebno-pravnega značaja in ne smejo biti stisnjena v tako obliko in vezana na iste pogoje, kot je to neprikrit namen Vaših organizacij. Pri takih pogaja-
njih se mora gledati na to, da se ohrani avtoriteta države. Osebje pa zastopa svoje Zahteve napram državi kot delodajalcu na način, kot bi se prepiralo s privatnim podjetnikom za svoje materialne koristi. Na taki podlagi pogajanj ne bomo vodili.
3. Želite naknaden razgovor glede dveh predpisov, ki smo jih izdali brez predhodne razprave z osebjem. Prvi se tiče nagrad za nočno službo. V prilogi Vam pošiljamo pregled, kako je prišlo do take odredbe, katere tudi generalna direkcija ne more predrugačiti, ker je sama nanjo vezana.
Kar se tiče političnega udejstvovanja, najdete prilogo, ki vsebuje direktive in motive. Datira iz leta 1928 in ponavlja prav za prav samo to. kar je zvezni svet že leta 1920 ob priliki odpustitve iz službe uslužbenca Kiinga in leta 1923 v slučaju Scher-rer in Lapina izrekel. V glavnem so obravnavani že davno veljavni principi.
Od Vas zaželena konferenca z vodstvom društva poštnih uradnikoč naj se vrši dne 22. t. m. ob 9. uri dopoldne. Ne želimo pa sprejeti hkrati tudi predsednika organizacije poštnih uslužbencev, ker se moramo s tem društvom, čigar tajnik je napram našim »ukrepom proti razburjanju in političnim štrajkom« zavzel stališče, ki je potrebno pojasnila, še posebej razgovoriti.
Z odličnim spoštovanjem
generalni direktor p. t. uprave: Furrer s. r.
Osebne vesti
Postavljeni: Trampuš Regina za pogodbeno poštarico v Polhovem gradcu in Smole Angela za pogodbeno poštarico v Srednji vasi v Bohinju.
Premeščeni: Krulej Pavel, p. t. inspektor iz Gornje Radgone k direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani; Brumec Franc, p. t. kontrolor iz Cankove v Gornjo Radgono; Gsel-man Rikarda, p. t. kontrolor iz Maribora 1 v Cankovo; Schiffrer Štefanija, p. t. kontrolor iz Maribora 1 v Slatino Radence; Sitar Anton, p. t. činovnik iz Rajhenburga na Maribor 2; Terluga Jože, arh. činovnik, od direkcije pošte in telegrafa k mestni t. t. sekciji v Ljubljani; Rozman Viktor, p. t. prometnik iz Ljubljane 1 k III. t. t. t. sekciji v Ljubljani; Pučel Ivan, pomožni p. t. činovnik iz Ljubljane 1 na Vič; Vesenjak Frančiška, p. t. manipulant iz Murske Sobote na Maribor 1; Korenini Erna, p. t. manipulant iz Ormoža na Maribor 1; Kokol Anica, pomožni p. t. manipulant iz Petrovac Bački na Maribor 1; Mihelič Franja, pripravnik (45/1) iz Novega mesta v Kočevje; Štine Alojzij, pripravnik (45/1) iz Maribora 1 v Novo mesto; Burdian Stanislava, pripravnik (45/1) iz Celja v Laško; Vehovec Cirila, dnevničarka iz Novega mesta v Mežo; Rebec Ivan, dnevničar iz Ljubljane 1 v Šmarje pri Jelšah; Kramberger Avgust, p. t. služitelj 11. skupine iz Maribora 2 k Sv- Lenartu v Slov. goricah; Ceglar Stanko, dnevničar iz Sv. Lenarta v Slov. goricah na Maribor 2.
Poročeni: Tomšič Rudolf, p. t. služitelj II. skupine pošte Ljubljana 1 z Ožbolt Slavko; Miklavčič Svetopolk, pom. p. t. činovnik pošte Maribor 2 z Gostinčar Danico, pom. p. t. čin. pošte Muta; Cavkin Franc, p. t. služitelj II. skupine pošte Ljubljana 1 s Košir Frančiško in Caf Elizabeta, pogodbena poštarica pri Sv. Juriju v Slov. goricah z Pelci Jakobom, slikarjem.
Ostavke: Pintarič Josip, pripravnik (45/1) pošte Beltinci, zaradi odsluženja kadrskega roka; Plut Zorislava, p. t. zvaničnik III. skupine pošte Šmarje pri Jelšah; Bergant Marija, p. t. služitelj II. skupine pošte Novo mesto.
Upokojena: Jak Matilda, višji p. t. kontrolor pošte Ljubljana 1.
Umrl: Corel Anton, pogodbeni poštar v Novih selih pri Kočevju.
Odpuščeni: Meteln Draga, pogodbena poštarica v Šenčurju pri Kranju; Bračko Marjeta, pogodbena poštarica v Pesnici in Bizjak Marija, pogodbena poštarica v Starem trgu ob Kolpi.
Damske torbice, pasove, aktovke domačega izdelka dobite vedno v najnovejših in najboljših oblikah
le pri
Franc Erjavec
trgovina usnja
Ljubljana, Stari trg 18
To in ono
»Poštarski zadrugar«, list za zaščito materialnih in moralnih interesov p. t. t. uslužbencev, je službeno glasilo »Zadruge p. t. t. službenika s o. j.« in »Gospodarsko-pripo-močne zadr/ftge« v Zagrebu. Izhaja vsak mesec enkrat in se odlikuje po stvarnosti vsebine ter pestrosti razporejenega gradiva. V društvene spore se ne vmešava.
Beograd je dobil novo radio-postajo, ki
so jo dne 16. julija 1.1. slovesno posvetili in otvorili v navzočnosti zastopnikov ministrstva za promet, angleškega poslanstva, beograjske občine in predstavnika postaje. Postajo je zgradilo »Radio-Beograd d. d.«, je moderno urejena zgradba s stanovanji za osebje. Antenska stolpa sta masivna in dosegata višino 100 m.
V Cincinatiju imajo največjo radio-postajo sveta in je njena dovršitev stala 500 tisoč dolarjev. Ima desetkratno emisijsko moč od najjačje radio-postaje USA.
Mednarodna poštna razstava v Kairu. Ob
priliki otvoritve 10. svetovnega poštnega kongresa v Kairu meseca februarja t. 1. je organizirala egiptovska vlada jako pregledno urejeno poštno razstavo. Najzanimivejši so gotovo predmeti iz najstarejše poštne zgodovine, med katerimi je tudi v hieroglifih na glino pisano poročilo iz časa 2000 pr. Kr., ki se nahaja v glinastem omotu. Poleg je pismo pisano na palmovem listu, dalje na kameiini kosti zakopano poročilo in pa živalska koža, ki je služila za obvestilo. Da ni poštna organizacija šele novost naše najnovejše preteklosti, svedoči najdenina iz El Heika od leta 259 pr. Kr. To je izkaz, v katerem so zabeležena vsa pisma, došla kralju, kakor tudi vsa od njega odpravljena. Zanimiv je oddelek, določen za tajna pisma. Tako so Rimljani njihovim selom ostrigli lase in napisali zadevno poročilo na glavo, čakali pa z odpravo kurirja, dokler niso temu lasje toliko zrastli, da so pisanje popolnoma zakrili. Prejemniku je bilo treba sla ostriči in poročilo prebrati. Spartanci šopa uporabljali posebne vrste palic, okoli katerih je bilo ovito usnje. To usnje se je odvilo in ga je prejel naslovnik, ki pa je zamogel vsebino razbrati le, če je ovil to usnje okoli palice prav iste kakovosti.
Z« konzorcij Poštaria“ v Ljubljani izdaja Hinko Fajdiga v Ljubljani. Ček. konto 11.631. - Urejuje Hinko Fajdiga v Ljubljani. --Rokopise pošiljajte uredništvu, reklamacije, oglase itd. pa upravi lista .Poštar' v Ljubljani. Sv. Jakoba trg 2 — Tiskarna .Slovenija" v Liubbam Predstavnik za
tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61