l^gTO XXXIV., ŠT. 40 Ptuj, 15. Oktobra 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Brez izvoza ni napredka (stran 2) Uspešni na vseh področjih (stran 3) Od pese do sladkorja (stran 5) Prireditve in pridobitve (stran 6) Klopotec (stran 7) Ptujska kulturna srečanja so končana Letošnja so bila deveta po vrsti, tako kot ysaka doslej v organizaciji občinske kulturne .|(Upnosti ter ob finančnem sodelovanju j^editne banke Maribor z enoto v Ptuju in jlovenske kulturne skupnosti. Od 5. avgusta do 1 oktobra se je zvrstilo enaindvajset prireditev, ji, tem pa je treba upoštevati, da so bile jjoncertne in gledališke prireditve ne samo zvečer ampak tudi popoldan. Po prvih jjuradnih podatkih si je srečanja ogledalo prek 15.000 gledalcev, medtem ko podatkov o finančni plati kulturnih srečanj še ni. Kaj bi lahko dejali o kvaliteti in pestrosti prireditev. Da so bile kvalitetne je sklepati že pO številu obiskovalcev, posebej mladih, ki prejšnja leta niso zahajali na srečanja. Da so jjjle pestre pa je sklepati iz samega programa. V vež kot dveh mesecih so se zvrstile folklorne, likovne, koncertne, filmske, pevske - in gledališke prireditve. V okviru kulturnih srečanj [e bilo tudi območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, literarni večer slovenske poezije in srečanje ljudskih pevcev in godcev iz Cirkovc. Tako so srečanja povzela kulturno dogajanje v občini, republiki in v tujini, seveda le v okviru finančnih možnosti in v okviru ponudbe, ki jo pošiljajo kulturni skupnosti posamezne profesionalne in amaterjske organizacije združenega dela s področja kulture. Ob tem pa je treba izpostaviti nekatere prireditve, ki so pravzaprav novost v okviru kulturnih srečanj. Najprej mini Pulj, ki je naletel na izreden odziv gledalcev — vstopnice za štiri filmske predstave, kolikor so si jih uspeli delavci ptujskega kina „priboriti" — so bile takorekoč razgrabljene. Zatem pa nastop ljudskih pevcev in godcev in predstava amaterskih gledališčnikov iz Cirkovc, kjer je bil odziv občinstva prav tako nad pričakovanji. Morda je temu vzrok tudi kraj dogajanja, saj sta bili obe prireditvi v Cirkovcah, kjer nikoh ni bojazni, da bi dvorana ob kakršnemkoli kulturnem dogodku ne bila polna do zadnjega kotička. Najbrž bi kazalo še katero od prireditev v okviru kulturnih srečanj organizirati v drugih krajih občine in ne samo v Ptuju in Cirkovcah. Omeniti pa je treba tudi koncerte. Tisti, namenjeni mladini, so bili vedno dobro obiskani, večerni, namenjeni odraslim, pa ne. Izjema je le koncert ansambla za staro glasbo iz Madžarske, ki je bil v viteški dvorani ptujskega gradu — ta je bil dobro obiskan. Morda zaradi ambienta, ki je nevsakdanji in privlačen tudi za tiste, ki jih koncert po glasbeni plati sicer ne bi pritegnil. Reklamni trik prireditelja? Ne, temveč združitev prostorskih možnosti starega Ptuja in kvalitetnega nastopa, ki sodi v takšno okolje. Morda še beseda o obveščenosti obiskovalcev. Tisti, ki srečanja redno spremljajo že nekaj let menijo, da je dovolj dobra. Tisti, ki so na posamezne prireditve zašli bolj ali manj slučajno pa menijo, da bi morala biti boljša. Kako je organizator poskrbel za obveščenost? Delovne organizacije so prejele posebna tiskana vabila in plakate, ki so bili razobešeni po mestu, o vseh prireditvah sta obveščala tudi ptujski radio in Tednik, programi so bih objavljeni v dnevnikih Večer in Delo. Najbrž dovolj za tiste, ki jih stvar zanima! Lahko bi sklenili to razmišljanje z oceno — srečanja so bila na dostojni kvalitetni ravni, dobro obiskana in organizirana dovolj profesionalno. Vprašanje je le, kako dolgo jih bo še lahko organizirala kulturna skupnost občine Ptuj. To bi bila gotovo naloga prireditvene poslovalnice, ki bi lahko pod svoje okrilje vzela vse večje kulturne in druge manifestacije. Prvič bi jih lahko organizirala bolj kontinuirano in z več sredstvi, drugič pa, razporejala prireditve skoz celo leto. Sedaj se namreč dogaja, da je v občini ob koncu tedna tudi po pet prireditev hkrati ali pa nobene. N. Dobljekar ODSLEJ TITOVO VELENJE Tudi v Sloveniji smo uresničili pobudo pred- sedstev SFRJ in CK ZKJ, da bi v vsaki repu- bliki poimenovali po eno mesto po TITU. V petek 9. oktobra popoldne so na slavnostni seji vseh treh zborov SO Velenje in častnega odbo- ra, poimenovali to mlado delavsko središče v Šaleški dolini v TITOVO VELENJE. Slovesnosti v Velenjskem kulturnem domu so se udeležili tudi nekdanji udarniki, pionirji izgradnje novega Velenja ter številni visoki go- stje. Slavnostni govornik je bil sekretar komi- teja občinske konference ZKS Velenje, Janez Miklavčič. Sklep skupščine občine o poimeno- vanju Velenja V Titovo Velenje je na slavnostni seji prebral predsednik občinske konference SZDL Tone Šeliga. Vsem prisotnim, delovnim ljudem in občanom pa je ob tem pomembnem dogodku čestital tudi predsednik republiške konference SZDL Slovenije, Mitja Ribičič. Rudarjem v kolektivu Rudnika lignita Vele- nje, ki so gradili to mlado mesto, so podelili zlati grb občine Velenje. Ob koncu pa je pose- bna delegacija položila venec k Titovemu spomeniku. Na Titovem trgu so zatem nastopile številne folklorne skupine in tako popestrile slo- vesen dan, ko je postalo Velenje Titovo Vele- nje. —OM SKLENJEN SPORAZUM ZA MODERNIZACIJO PROIZVODNJE ALUMINIJA TGA KIDRIČEVO Večletna prizadevanja za razširi- tev in modernizacijo proizvodnje aluminija v tovarni glinice in alumi- nija v Kidričevem, so končno rodila sadove. V petek, 9. oktobra je v Ki- dričevem 13 jugoslovanskih porab- nikov aluminija podpisalo samoup- ravni sporazum o združevanju dela in sredstev za modernizacijo pro- izvodnje aluminija v TGA. Sedanja proizvodnja primarnega aluminija, poteka v TGA Kidričevo v dveh elektrolizah. ElektroHza A z zmogljivostjo 20 tisoč ton, proizva- ja nepretrgoma že 27 let in je tehni- fno in tehnološko tako iztrošena, da bo leta 1985 ustavljena. Elektro- liza B je glede na tehnično stanje sposobna obratovati tudi do leta 1990, vendar je zaradi zastarelosti tehnologije, visoke porabe elektri- čne energije in izredno slabih delo- vnih pogojev njeno obratovanje po letu 1985 vprašljivo. , Investicija v modernizacijo pro- izvodnje predvideva do leta 1986 iz- gradnjo sodobne elektrolize C v ka- teri bi proizvajali 28 tisoč ton aluminija letno. Nadalje rekon- strukcijo obstoječe B elektrolize na predpečne anode, kar bo omogoči- lo povečanje proizvodnje aluminija od 25 na 32 tisoč ton letno. Moder- nizacija predvideva tudi spremem- bo tehnologije za proizvodnjo po- vršinsko aktivne glinice, v količini 116 tisoč ton letno in nekatere dru- ge izboljšave. Predračunska vrednost za iz- S slovesnosti ob podpisu pomembnega dokumenta v TGA. M. Ozmec gradnjo prve faze modernizacije je; ovrednotena na okoli 5 milijard di- narjev. Projekt pa ni le tehnološko zahteven, ampak tudi finančno in- tenziven, saj bodo predstavljala sredstva SOZD Unial in sovlagate- ljev kar 72 odstotkov potrebnih sredstev. S prvo fazo modernizacije bodo v TGA povečali letno proizvodnjo primarnega aluminija od sedanjih 45 na 60 tisoč letno. Kljub temu pa bo v Sloveniji še zmeraj primanjko- valo te kovine. Se večji primanj- kljaj bodo čutili ostali jugoslovan- ski porabniki aluminija, ker imajo razen TGA vsi ostali proizvajalci te kovine dolgoročne obveznosti do inozemskih partnerjev, ki so sovla- gali svoja sredstva. Samo letos pri- manjkuje v Jugoslaviji okoli 77 ti- soč ton aluminija, ocenjujejo pa, da bo leta 1985 primanjkljaj nara- sel že na 98 tisoč ton. Moderniza- cija proizvodnje v TGA Kidričevo je torej velik korak k izboljšanju sedanjega stanja, še vedno pa pre- majhen za rešitev kompleksnega problema jugoslovanskih uporab- nikov zaradi pomanjkanja primar- nega aluminija. Slovesnosti v Kidričevem so se razen predstavnikov podpisnic ude- ležili tudi predstavniki gospodarske zbornice Slovenije, Izvršnega sveta in skupščine SRS, predstavniki banke in SO Ptuj. Slavnostni govor pa je imela predsednica iniciativne- ga odbora proizvajalcev in potro- šnikov aluminija v SRS, Mirjam Jan-Blažičeva. ORMOŽ Okoli 130 vagonov grozdja Tudi v ormoški občini je odkup grozdja od zasebnih pridelovalcev takorekoč končan, zunaj so le še m;'"jše količine grozdja, gre predvsem za .^ipon in laški rizlina. medtem, ko so ostale sorte — sovinjon, beli Tudi v Ormožu je bilo na prevzemnem mestu nekaj dni zelo živahno. Foto: M. Ozmec burgundec, traminec in renski rizling že potrgane in predelane. Tudi iz Ormoža poročajo o izredni vinski letini, stopnja sladkorja je v različnih sortah grozdja različna, dosega pa do 18 odstotkov. Ker imajo tudi vinogradniki v ormoški občini še zaloge lanskega vina, so se odločili za prodajo grozdja tudi tisli. ki tega niso načrtovali, zato je odkup nekoliko večji, kot so pričakovali in sicer okoli 130 vagonov. JB V NEDELJO V PTUJSKIH TOPLICAH KROS DELA Številna množična tekmovanja v krosu v letošnjem letu bomo v naši republiki sklenili s tradicionalnim republiškim prvenstvom za pokale Dela. Zaključno tekmovanje bodo v nedeljo 18. oktobra izvedli ptuj- ski amaterski telesnokulturni dela- vci ob pomoči pripadnikov naSe Tek v naravi — tokrat v Ptujskih toplicah (foto I. kotar) armade in TOZD Ptujske toplice. Največ delovne obveznosti bodo opravih člani atletskega kluba Ptuj v sodelovanju z ZTKO in pod pokroviteljstvom občinskega sin- dikalnega sveta. Proga bo v Ptuj- skih toplicah, okrog 2500 tekmo- valk in tekmovalcev iz vseh sloven- skih občin pa se bo pomerilo v osemnajstih starostnih kategori- jah. Prvi start bo ob 10. uri, zaključek pa ob 15,30. 1. kotar Dragi bralci Današnji redni številki je priložena še posebna številka TEDNIKA, ki obsega celovito informacijo o gradnji šolskega prostora v občini Ptuj in utemeljen program nadaljnje gradnje osnovnih šol in celote srednješolskega prostora. Povezano s tem začenjamo tudi družbenopolitično akcijo za referendum o podaljšanju občinskega samoprispevka. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 15. oktober 1981 — TEDNIK AGROTRANSPORT V izvoz prek številnih ovir Delovna organizacija Agroiransporl 1'tuj spada med organizacije, katerim so bile v letu 1979 odvzete zunanje trgovinske registracije, pogojene z koncentracijo izvoza. Do tega leta je ta ptujska prevozniška oziroma transportna organizacija dosegala tudi do milijon dinarjev izvoza. Danes se ukvarjajo z izvozom le občasno in sicer prek poslovne skupno.sli. Podatki za 9 mesecev leto.s kažejo, daje izvoz zabeležil 418.178 dinarjev, kar je za 186 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 1980 vendar je potrebno pripomniti, da dobijo plačilo izvoza v dinarjih. Biti izvoznik v sedanjih razmerah je izredno težko, to .^^e posebej občutijo udeleženci v mednarodnem transportu. Najhuje občutijo ne- upoštevanje odloka o dinarjih deviznega prometa v blagovnem in po- tniškem prometu in terjajo začasno rešitev do izpolnjevanja odloka. V tem prehodnem obdobju naj bi prevoznikom omogočili terminski odkup deviz, ki bi jih prevozniki vrnili banki, ko bo odlok operativen; po- manjkanje lik vidnih deviznih sredstev pa otežuje prevoz. Poleg tega so terminski nakupi deviz omejeni, lastna devizna sredstva pa komaj zadostujejo za nakup repromateriala, kar že pogojuje morebitne motnje v mednarodnem transportu. Biti udeleženec v mednarodnem transportu pomeni tudi biti dobro opremljen — vozil iz uvoza za domače organizacije ni že nekaj let. Tako Agrotransport že štiri leta ni dobil vozila iz uvoza. Posebno težka je tudi nabava gum, za katere moraš prispevati 15 odstotkov deviz, če jih hočeš imeli. Agfotransportova vozila vozijo »bosaodročju stanovanjske problematike ^ladih in mladinskega prostovoljnega dela, štipendijske politike in izvajanja dogovorjenih ^og. Bolj kot kdajkoli doslej so pri občinski Itoriferenci ZSMS afirmirali mlade v kmetijstvu, izboljšali so informiranje ter vključevanje mla- jih v delegatsko odločanje. UsReSno so vklju- {evali in usf)osabljali mlade za SLO in družbeno samozaščito. Vsa ta in številna druga vprašanja je obravnavalo predsedstvo OK ZSMS Ptuj, jiladi pa so o tem razpravljali tudi po osnovnih organizacijah, na številnih seminarjih, posvetih predsednikov osnovnih organizacij, javnih tri- bunah in drugih oblikah obveščanja in izobra- ževanja. Sedanji gospodarski trenutek zahteva od mla- dih, da se odločno angažirajo pri uresničevanju nalog in bojev za večjo produktivnost, za dosledno delitev po delu, za odgovorno iz- polnjevanje nalog slehernega delavca, za večjo proizvodnjo in izvozno usmerjenost naših OZD. Mladina se mora še bolj učinkovito, kot dose- daj spopasti z nesamoupravnimi pojavi, ki hromijo deio in tudi naš samoupravni politični sistem. Z vsemi silami je treba delovati proti odločanju v ozkih krogih, proti samovolji in neodgovornemu obnašanju posameznih vod- stvenih in strokovnih struktur, prisvajanju osebnega dohodka mimo dela, težnjam po uravnilovki, neracionalnemu investiranju, ter proti pojavom tehnokratizma in birokratizma. Mladi se zavedajo, da je treba spremeniti tudi kadrovsko politiko, ki jo je nenehno potrebno dopolnjevati in dograjevati. S skupnimi močmi je treba premagovati ozkost, zaprtost, nedemokratičnost in druge negativne pojave, ki so žal še vedno prisotni v naši družbi. Za najdogovornejše funkcije v mladinski organiza- ciji je treba izbrati mlade, ki so s svojim delom že dokazah, da so sposobni voditi in organizira- ti delo mladinske organizacije. Za vse to pa se je treba ustrezno idejno politično usposabljati. Mladi morajo še tesneje sodelovati z vsemi ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in skupaj z njimi načrtovati in izvajati aktivnosti. Zlasti pomembno je, da se mladi komunisti še bolj aktivirajo znotraj osnovnih organizacij ZSMS, ne pa, da kažejo svojo aktivnost le v ZK. Izredno pomembna naloga mladih je tudi vključevanje v podružbljanje SLO in družbene samozaščite, ter v zvezi s tem razvijanje tesnej- šega sodelovanja z JLA, teritorialno obrambo, ZRVS in drugimi. Na področju mladinskega prostovoljnega dela je treba doseči še večjo množičnost, kajti mladi so pripravljeni sodelovati na MDA, le bolj ustrezno jih je treba organizirati in pritego- vati. Tako kot do sedaj bodo pri občinski kon- ferenci ZSMS Ptuj tudi v prihodnje posvečali pozornost sodelovanju z drugimi občinskimi konferencami iz podravske regije in z mladimi iz pobratenih občin. Precej možnosti za to je na kulturnem in športnem področju, ter na pKKlročju mladinskega prostovoljnega dela. In končno, osnovne organizacije ZSMS je treba ustrezno organizirati, zgraditi je treba množičnost mladinskega dela, samoiniciativnost in odgovornost do akcijskega dela. Mladi po- trebujejo takšne osnovne organizacije, ki bodo sposobne aktualne družbene probleme približati članstvu in mladim omogočale da se bo lahko sleherni član potjjeval in dokazoval svoje sposobnosti. Na ta način bodo tudi nadaljevali in dograjevali Titovo pot, to so mladi prisegli in to so dolžni tudi upravičiti s svojim delom. V nadaljevanju so v razpravi sodelovali naj- prej predsedniki posameznih področnih kon- ferenc, ki so opozarjali na prednostne naloge mladih v posameznih sredinah. Razpravljali so tudi predstavniki družbenopohtičnih organizacij in SO Ptuj. Tudi v teh razpravah so bile stične točke v prepričanju, da je treba še bolj trdno v boj za stabihzacijo našega gospodarstva, kajti tudi mladi imajo svojo besedo in predvsem širo- ke možnosti. Po razrešitvi sedanjega vodstva. Dragice Voda, kot predsednice občinske konference in Branka Novaka, kot sekretarja, ter štirih članov predsedstva, so za novega predsednika OK ZSMS Ptuj izvolili Igorja Galiča iz Ptuja. Za sekretarja pa so izvolili Milana Kurija iz Viromarc. Razen tega pa so izvolili še štiri nove člane predsedstva: Jano Hvaleč iz Centra za obveščanje in propagando, Andrejo Capuder iz občinskega centra klubov OZN, Sanjo Brezni- čar iz občinskega centra marksističnih krožkov, ter Dušanko Gegič, kot predsednico komisije za SLO in DS. Ob koncu so podelili še pokale in priznanje najbolje uvrščenim ekipam v šport- nem tekmovanju mladih ob dnevu mladosti. M. Ozmec Naloge ZK in sindikatov pri uresničevanju socialne politike ORMOŽ To je bila osrednja točka dnevnega reda skupne seje občin- ske konference ZKS in občinskega sveta ZSS Ormož, ki sta zasedala v torek 6. oktobra letos. ,,Zveza komunistov je do proce- sa socialnega razlikovanja, njiho- vih družbenih vzrokov in posledic vedno imela izostren odnos in te- mu vprašanju namenjala veliko pozornost. Najpomembnejša vpra- šanja socialne politike je opredelila v partijskih dokumentih, predvsem pa v sklepih in stališčih tretje konference ZK Slovenije o social- nem razlikovanju, ki je sprejela tudi idejnopolitična izhodišča za uveljavljanje socialne politike. O uresničevanju sprejetih stališč in izhodišč je v maju letos razpravlja- lo tudi predsedstvo CK ZKS in predlagalo, da predvsem zaradi sedanjih gospodarskih razmer, te- mu pomembnemu vprašanju namenimo posebno pozornost", je v uvodnih besedah na seji dejala predsednica ormoške zveze komu- nistov, Gabrijela Kuhar. Poglavitna ugotovitev ob tem pa je, da v občini Ormož tem vpraša- njem vseskozi namenjajo potrebno skrb, v kar se poleg družbenopoli- tičnih organizacij uspešno vklju- čujejo občinske samoupravne interesne skupnosti, ki so kljub pičlim sredstvom dokaj uspešno urejale vprašanja s področja socialnega varstva. Med pomembnimi vprašanji, ki terjajo učinkovito ukrepanje je pravgotovo zaposlovanje. Iz ormoške občine je trenutno na začasnem delu v zamejstvu 520 delavcev, doma pa jih čaka na zaposlitev 348. V občini je posebej problematično zaposlovanje žensk, saj jih trenutno išče delo 205. Med iskalci zaposlitve je vse več takih, ki imajo ustrezno izobrazbo, ozi- roma so končali šolanje na sred- njih in poklicnih šolah. S srednjo izobrazbo je 13 iskalcev in s poklicno šolo 58 iskalcev zaposlit- ve. Pri tem tudi ne gre prezreti dejstva, da je med nezaposlenimi veliko mladih do 30 let in to približno 160. V občini bo nujno nadaljnje odpiranje industrijskih obratov in iskanje drugih rešitev za učinkovito zaposlovanje. Družbeno varstvo otrok je v ob- čini dobro urejeno. V organizirano otroško varstvo je zajetih 38 °Io vseh predšolskih otrok. Trenutno obiskuje vrtce v ormoški občini 570 otrok.. Pri vključevanju otrok v vrtce so najbolj uspešni v KS Središče ob Dravi kjer obiskuje vr- tec 51 "/o vseh predšoLskih otrok, nato sledijo: Ormož z 48 % Podgorci, Velika Nedelja, Ivanjkovci, Miklavž, Tomaž in Kog, kjer je zajetih v organizirano otroško varstvo 27-35 % vseh predšolskih otrok. V občini Ormož namenjajo potrebno skrb tudi socialni varno- sti starejših občanov. Družbeno denarno pomoč kot edini vir preživljanja prejema 95 občanov, 50 pa jih prejema dopolnilna sred- stva za preživljanje. Poleg denarne pomoči, bodo za ostarele morali v prihodnje organizirati sosedsko pomoč in druge oblike pomoči ostarelim in osamljenim občanom. Danes je na širšem ormoškem območju blizu 40 % kmečkega prebivalstva, medtem ko v naši republiki le še 12 '^'o. Tudi na tem področju so v občini Ormož priča kvalitetnim premikom, čeprav še niso uspeli rešiti vseh vprašanj. Starostno pokojnino zdaj prejema 96 kmetov, kmetijsko zavarovanih pa jih je več kot 4.500. Z združe- vanjem dela in sredstev pa je 11 ormoških kmetovalcev uresničilo možnost izenačenega pokojninsko invalidskega in zdravstvenega var- stva z delavci. Kljub znanim težavam so močno izboljšali zdravstveno varstvo občanov. Medtem ko so leta 1950 imeli v občini Ormož le dva zdravnika, jih imajo danes osem. To pomeni, danes zdravnik pride na 2.250 prebivalcev. Razmere na tem področju pa bodo še izboljšali v skladu z možnostmi. V planskih dokumentih za to srednjeročno obdobje so zapisali, da načrtujejo hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnostr, medicine dela, nege na domu in opravljanje manjših kirurških posegov, vse s ciljem, da bi zmanjšali bolnišnično zdravlje- nje. Glede na zdajšnji težaven položaj občinske zdravstvene skupnosti pa bo tudi v prihodnje nujno še bolj skrbno obračati zdravstveni dinar. Delegati ormoške zveze komuni- stov in sindikatov, so si bili enotni v tem, da bo v uresničevanju socialne politike v posameznih okoljih potrebno marsikaj spreme- niti. Tako bo med drugim potreb- no ugotoviti, kdo je dejansko nezaposlen. Tisti, ki noče sprejeti ponujenega dela, to pravgotovo ni. Tudi elemente solidarnosti bo potrebno proučiti, saj zdaj vsi niso enako upravičeni do te oblike pomoči. V združenem delu bo nuj- no izpeljati nagrajevanje po delu ter zmanjšati bolniške izostanke z dela. Doslednost terja tudi varstvo pri delu, ki v vseh okoljih še ni zadovoljivo rešeno. GF S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ Programsko volilne konference Od 25. oktobra do 25. novem- ora bodo osnovne orjganizacije 2KS v ptujski občini oj)ravile programsko volilne konlerencc. Do takrat mora biti zaključen tudi Kadrovski postopek za nova vod- stva osnovnih organizacij. Doslej 40 o.snovnih organizacij ni evi- dentiralo možnih kandidatov za opravljanje funkcij v občinski or- ganizaciji zveze komunistov, zato ^člani komileia sklenili, da mora bili ta postopek zaključen v tem tednu. Večina osnovnih organi- ^cij. kije že evidentirala možne kandidate za sekretarje OO ZKS. konferenco in komite, je predla- gala nqve kandidate, le nekaj je takih, kjer bo sekretar opravljal ^vojo funkcijo .^e v drugem man- datu. Do programsko volilnih kon- ferenc morajo sekretariati osno- )^ih organizacij pripraviti teme- ljito oceno dela organizacije in Posameznikov, največ pozornosti Pa morajo nameniti uresničeva- nju ciljev ekonomsjcestabilizadie. ucciid ucla naj bo tudi vodilo za nadaljnjo akcijo, so dejali člani komiteja, ko so prejšnjo sredo (K-enjevaii priprave na program- sko volilne Konference. Da bi bile te res dobre, so člani komiteja sklicali posvete sekretarjev OO ZKS za posamezna področja de- javnosti, da bi se še enkrat dogo- vorili o izvedbi konferenc. N. D. V petek. 16. oktobra se bodo ob 18. uri zbrali udeleženci mladinskih delovnih akcij na Zbor brigadirjev, ki bo v Delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju. Na zboru bodo obravnavali naloge v zvezi s pripravami na 35. obletnico formiranja prvih ptujskih mladinskih delovnih brigad in prve republiške mladinske delovne akcije v občini Ptuj »Regulacija Pesnice«, ki se jc pričela 1946. leta. Jubilej bodo združili z osrednjo občinsko proslavo v počastitev Dneva republike ter razvili brigadirski prapor. Na zboru bodo obravnavali tudi program brigadirskega potovanja >>Po poteh AVNOJ «, ki ga po programu dela načrtujejo za 7. ali 14. november letos. Dogovorili se oodo o organizaciji brigadirskega večera in o drugih nalogah do konca lega leta. Svet Kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj je v tem lelu organiziral 7 udarniških dnevov, vendar dodajajo še enega za soboto 17. oktobra na Kmetijskem kombinatu Ptuj. zalo bodo čas zbora in odhoda na delovišče sporočili na Zboru brigadirjev. Člane Kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj in vse ostale udeležence mladinskih delovnih akcij vabimo, da se Zbora brigadirjev udeležijo! FB „Racl bi se aktivno vključil v razpravo" V tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem bodo predvidoma v tem mesecu končali z razpravami o gradivu za tretjo kon- ferenco slovenskih sindikatov na kateri bo te- kla razprava o socialni varnosti in družbenem standardu delavca. Daniel Koletnik — pred- sednik tovarniške konference OO sindikata, ki je obenem tudi delegat iz ptujske ob6ne nam je ob tem povedal: , ' »Po končani razpravi med našimi delavci bomo skušali zbrali predloge in pripombe ter jih dopolniti s podatki o razmerah v naši sre- dini. Kol vemo so pri nas izredno težki delovni pogoji, ki so ludi osnovni vzrok pri nastajanju delovnih invalidov. Kol delegat bi želel pri- pravili referat na lo temo, da bi lahko delega- tom v Ljubljani prikazali položaj in težave delovnih, invalidov, našo socialno-problema- tiko v TGA in poskušal nakazati tudi ustrezne rešitve. Pričakujem, da mi bo na konferenci dana možnost za aktivno vključitev v razpravo, ki naj delegatom — delavcem iz vseh koncev Slove- nije ludi po tej poli prikaže razmere v naši tovarni saj težavam sami ne bomo kos in vse bolj potrebujemo pomoč širše družbene sku- pnosti, ker bo le tako skupno vlaganje prineslo ustrezne rešitve in boljše delovne pogoje tLstim, kijih najbolj potrebujejo.« mš OB 7. OKTOBRU - DNEVU TOPNIŠTVA Uspešni na vseh področjih Ob 7. oktobru — dnevu topništ- va je bilo v ptujski vojašnici Dušan Kveder-Tomaž izredno slovesno. Prišli so številni predstavniki dru- žbeno-poliličnega življenja občine in mladina, ki ie Čestitala ob prazniku, mladim vojakom pa žele- la uspešno bivanje v ptujski vojaš- nici. Pred svečanim zborom voja- kov in starešin, so si mladi z zani- manjem ogledali sodobno vojaško opremo. Svečani govor ob dnevu topni- štva ie imel starešina Milovan Stan- kovič, ki je uvodoma govoril o za- Nova fontana v parku vojašnice četkih razvoja topničarskih enot, zatem, pa nadaljeval: ,,Posebno mesto v oboroženem boju ima pro- tioklepna artilerija, ki po opremi, tehnični opremljenosti, vojaškem in starešinskem kadru, spada v vrh JLA. Smo pripadniki take enote in Zahvala dolgoletni kuharici v primeru potrebe, se pričakuje od nas velik in pomemben delež v obo- roženi borbi in da ob visoki borbeni morali in strokovnosti, zaustavimo in v plamen in dim spremenimo tanke ter prispevamo k zmagi nad agresorjem. To pa od nas zahteva Mladi so si množično ogledali tehnični zbor foto: OM visoko stopnjo usposobljenosti in strokovnosti ter moralno-politično stanje. V tem letu je naša enota dosegla velike uspehe v pouku in usposab- ljanju in na področju celotne bojne pripravljenosti. Te rezultate smo dosegi, skupaj z vojaki in starešina- mi. Enota je izpolnila vse sprejete obveznosti, zato smo lahko zado- voljni z doseženimi rezultati. Posebej si moramo prizadevati, da kljub omejitvam, ki jih od nas zahteva stabilizacija, ne odstopamo od bojne usposobljenosti naše eno- te. Nasprotno, bolj kot smo pri- pravljeni in usposobljeni za boj, bolj kot smo moralno-politično čvrstejSi, boljši bomo tudi v uresni- čevanju politike gospodarske stabi- lizacije." Zatem so svečani zbor vojakov in starešin pozdravili še starešina Mi- roslav Stankovič in Dimče Stojčev- ski, sekretar komiteja OK ZKS Ptuj. V imenu vojakov in starešin pa se je starešina Miloševič zahvalil dolgoletni kuharici Julijani Ceh, ki je pred dnevi odšla v zasluženi po- koj. Ob dnevu topničarjev je park v vojašnici postal bogatejši za novo fontano, ki stoji v neposredni bliži- ni doprsnega kipa Dušana Kvedra. Izdelal jo je Drago Miklavčič iz Ti- tovega Velenja; potrebne elemente za gradnjo pa je prispKJval Vegrad iz Titovega Velenja. V vojašnici so sklenili, da to ni zadnji prispevek v ureditvi parka; del načrta bodo uresničili že letos, več pa v prihod- njem letu. Zaključni del slovesnosti je pri- padal f)odelitvi značke primeren vojak, nagrad in pohval ter napre- dovanjem. Po svoje pa so jo preži- veli mladi in vojaki, ki so s pesmi- jo, glasbo, besedo in plesom znova dokazali, da armada živi z ljud- stvom in je njen neločljivi del. MG 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 15. oktober 1981 KRAJEVNA SKUPNOST TRNOVSKA VAS PETIČ PRAZNOVALA Območje krajevne skupnosti Trnovska vas obsega 23,5 kvad. kilometrov in je izrazito kmetijsko. V nižinskem delu v meliorirani pesniški dolini ima kmetijske površine KK Ptuj — TOZD Spodnje Ptujsko polje, Dornava, de- lovna enota Trnovska vas,, ostali del površin na nekoliko hribovitih in ilovnatih terenih pa je v lasti zasebnih kmetijskih proizvajalcev, od te- ga jih je polovico ,,čistih" kmetov, ostali pa so kmetje in delavci v združenem delu. Od kmetijskih panog sta najbolj zastopana ži- vinoreja in poljedelstvo, prodaja mleka pa je največji in skoraj edini vir dohodka. Okrog dvajset kmetij je delno preusmerjenih v rejo govejih pitancev. Krajevna skupnost ima 1300 prebivalcev, od tega 75 odstotkov aktivnega prebivalstva. V kraju samem je zaposlenih 45 ljudi, največ v DE Trnovska vas, okrog 100 se jih vozi na delo v Lenart in Ptuj, nekaj pa je zaposlenih tudi v Avstriji. Gospodarsko stanje kraja osvetljuje tudi podatek, da je 28 krajanom družbena de- narna pomoč edini ali dopolnilni vir za preži- vljanje, kar 16 socialno ogroženih kmečkih dru- žin pa dobiva otroški dodatek. Decembra 1977 so krajani z referendumom izglasovali posebni krajevni samoprispevek, ki je bil namenjen za gradnjo doma krajanov, ki služi za delo prosvetnega društva ter za življenje in delo družbenopolitičnih organizacij in dru- štev. Drugi del samoprispevka je bil namenjen za gradnjo nove šole, marca 1979 pa so redni krajevni samoprispevek podaljšali že tretjič in sicer za vzdrževanje in urejanje krajevnih cest, pokopališča ter sofinanciranje potreb ljudske obrambe in CZ. V krajevni skupnosti je 36 km krajevnih cest, prvih 4,5 km pa so v letu 1976 prevlekli z asfaltom. S sredstvi iz samoprispev- kov KS ne bo mogla pokriti potreb, zato bo marsikaj potrebno storiti s prostovoljnim de- lom. V kraju deluje splošna in zobna ambulan- ta; imajo dva trgovska lokala, trgovino z repro- materialomin ,,špecerijo", ki sta majhna in ne moreta pokrivati potreb krajanov. Na svečani seji DPO in krajevne skupnosti v počastitev 5. krajevnega praznika Trnovska vas, je v nedeljo, 4. oktobra imel pozdravni govor predsednik skupščine krajevne skupnosti Jože Majarič. Krajevno skupnost je predstavil predsednik sveta KS Janko Murko. Slavnostni govornik je bil sekretar zbora krajevnih skup- nosti občine Ptuj Feliks Bagar. V svojem govoru je Feliks Bagar najprej orisal gospodarski položaj v občini in poudaril da je naša strateška usmeritev na razvoj kmetijstva. V zvezi s tem je orisal posege v prostor z me- lioracijami v Pesniški, Polskavski in Dravinjski dolini, da pridobimo nove kmetijske površine. Posebej je omenil nerazvita območja, v občini, to so predeli Haloz in Slovenskih goric ter pri- zadevanja za hitrejši razvoj teh krajev. K temu prispevajo tudi mladinske delovne brigade na vsakoletnih akcijah. Naglasil je tudi, da stojimo pred novim izpitom ljudske colidarnosti, ko se bomo decembra letos odločali o podaljšanju občinskega samoprispevka za izgradnjo šolske- ga prostora v občini Ptuj. Potem je Feliks B. gar nadaljeval: „Zdje po nadaljnjem razvoju IS ste začrtajj v srednjeročnem planu do leta 1985, ko bodo vj. ša prizadevanja usmerjena na nadaljno urejanja krajevnih cest, s pomočjo lokalne in republij^j skupnosti za ceste, pa tudi lokalnih in regionai, nih cest. Poraembm bodo vaši napori skupaj j samoupravno komunalno skupnostjo občio« Ptuj pri gradnji vodovodnega omrežja, graditvi transformatorskih postaj, dokončanje domj krajanov, ureditvi ugovine in zadovoljevanj^ številnih drugih potreb krajanov. Pomembne naloge, ki so pred vami boste prav gotovo usp^ šno uresničili, zlasti Se, če boste enotni in p^. pravljeni, da sleherni krajan prispeva svoj delej k napredku svoje vasi in krajevne skupnosti. „Nato je sledila podelitev priznanj iz športnih tekmovanj, ki so \nla organizirana v počastitev krajevnega praznika v strdjanju in nogometu. Prvič v dvajsetih letih plodnega medrepubli- škega soddovanja. ki so ga organizirano pričeli razvijati občinski sveti Zveze sindikatov Hrvat- ske in Slovenije občin Cakovec, Ptuj in Va- raždin 16. septembra 1961, je v Trnovski vasi gostovala kuhuma skiq)iiia iz teatske hrvatske občine Cakovec. V kulturnem programu so na- stopih pevci moškega pevskega zbora komunal- nega podjetja iz Ptuja, pod vodstovm dirigenta Jožeta DemikoviCa in učenci osnovne šole Trnovska vas z recitacijami. Drago Papler AKTIVNOSTI V MESECU VARČEVANJA Kje in kako lahko varčujemo Skoraj neopazno smo vstopili v mes^c oktober — na to nas je opozoril le koledar — da pa je mesec oktober, tudi mesec varčevanja, se je spomnil le malokdo. Varčujemo le toliko, kolikor nas silijo razmere. Plani varčevanja, ki smo jih sprejeli v vseh okoljih, pa se bolj ali manj uspešno realizirajo. Če jih želiš številčno prikazati, ti ponudijo le finančni učinek. V kreditni banki Maribor — PE Ptuj se že po dolžnosti pripravijo na aktivnosti v mesecu varčevanja; drugje bi jim lahko prisluhnili oziroma jih posnemali in pripravili akcije za svoje potrebe, ki so obenem druž- bene potrebe. Varčevalcev se bodo spomnili z več kinopredstavami in drugimi aktivnostmi, ki imajo osnoven namen — še bolj pospešiti di- narsko in devizno varčevanje. V ta okvir sodi tudi kviz tekmovanje »Najboljši mladi likvidatorji«, ki so ga v ptujski poslovni enoti že izvedli 7. oktobra. Pobudo za tako tekmovanje je dala mladinska organizacija TB LB-ZB. Osnovni namen je izboljšati delo mladih delavcev na šal- terjih, povečati njihovo zanimanje za to delo in obenem povezali delo mladih v okviru LB-ZB. V ptujski enoti so za področje hranilnih vlog, tekočih računov in žiro računov tekmovali Nada Murko. Olga Brodnjak, Danica Žibrat in Zlatica Majerič, za področje (jeviznih hranilnih vlog pa Dragica Primožič in Franc Murko. Odločitev o izzidu tekmovanja v enoti bo znana v kratkem, rezultati izpolnjenega vprašalnika pa bodo odločali o udeležbi v nadaljnjih tekmovanjih, MG Dejanje iz objestnosti in dolgočasja že nekajkrat so neznani objestneži razmetah lesena igrala pri vrtcu na Hajdini. Nekaj podobnega seje zgodilo tudi minulo nedeljo. Edina i razhka je v tem, da so tokrat za svoje dejanje porabili precej več energije] in povzročili mnogo večji nered, nekaj lesenih igral so tudi p>oškodovali i in povzročili precejšnjo škodo. Lahko si predstavljamo razočaranje: malčkov ob pogledu na razmetane in poškodovane lesene igrače, ki so; tesno povezane z njihovim bivanjem v vrtcu, tu pa tako preživijo pretežni j del dneva. Razmetana in poškodovana lesena igrala pri vrtcu na Hajdini. Foto: M. Ozmec Kakorkoli že, dejanje je vredno obsojanja. Ker je očitno, da gre za mladoletne objestneže iz bližnjega naselja, je del krivde tudi na starših, ki bi le morali vedeti, kaj počno njihovi otroci. Navsezadnje paje skrajni čas. da storilcem stopijo na prste ustrezni organi, ki so bih tokrat menda že petič obveščeni o dejanju. Gotovo gre v vseh petih primerih za iste storilce in jih zato ne bi bilo tako težko odkriti. Pri vsem tem ne gre zgolj za materialno škodo, gotovo taki prizori na malčke ne vpUvajo vzgojno. JB ORGANIZACIJA POUKA IN PREHRANA UČENCEV V CSUI v ptujskem srednješolskem cen- tru so v tem šolskem letu organizi- rali pouk v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela ta- ko, da ^i učencem kar se da olajšali delo. Tako je v TOZD gimnazija splošne in pedagoške smeri ter od- delku zdravstvene šole organiziran Eouk od 7. do 14. ure, nekaj od del- ov pa ostaja v šoli tudi do 15. ozi- roma 16. ure. Na takšno organiza- cijo pouka so prešli zato, ker je v šoU na razpolago 19 učilnic, oddel- kov pa je 27, pa tudi zato, da ne bi zaradi dvoizmeneskega pouka osta- jali učenci v šoli do 20. ure. Med njimi je namreč okrog 80 odstotkov takih, ki se vozijo v šolo. V TOZD gospodarska in uprav- na šola imajo popolni dvoizmenski pouk, tako kot že leta nazaj. Ker je tudi v tej temeljni organizaciji 27 oddelkov, učilnic pa manj, so mo- rali preiti na tako organizacijo po- uka. Pouk traja v obeh izmenah skupaj od 7. do 18.30. V TOZD metalurška, kovinarska in kmetijska šola so organizirali po- uk zaradi povečanega vpisa od 7. do 15. ure, pouk telesne vzgoje in prakso pa imajo v popoldanskem času zaradi prezasedenosti telovad- nice in delavnice za strojno obde- lavo. V nobeni od temeljnih organiza- cij učenci nimajo idealne organiza- cije pouka, vendar doslej ni bilo pritožb. Nasprotno, učenci so menili, da je takšna organizacija pouka primerna. V šoli si prizade- vajo, da bi z organizacijo poul^a ustregli večini učencev, to pa so vo- zači, ki jih je kar 80 odstotkov. Ker imajo učenci tako organizi- ran pouk, je treba poskrbeti tudi za njihovo prehrano. V sami šoli je lo- kal Petica za katerega učenci meni- jo, da je predrag. Ker pa so letos v Domu učencev preuredili kuhinjo in lahko tam pripravljajo malice in kosila, so ponudili učencem CSUI, da lahko hodijo na malico in kosilo v to ustanovo, ki je v neposredni bližini srednješolskega centra. Malica velja 35 din, kosilo pa 55 din dnevno. Do torka, 13. oktobra, so imeli v Domu učencev pet prijav za kosilo in nobene za mahbo. V CSUI so učencem ponudili tudi daljši odmor, da bi lahko hodili na kosilo, vendar so razredne skupno- sti to odklonile. Torej lahko reče- mo, da je šolski kolektiv poskrbel za prehrano učencev v okviru mo- žnosti, med učenci pa za prehrano očitno ni zanimanja — le Petica se jim zdi predraga. N. Dobljekar SLOVENSKA BISTRICA Letos hitreje pri spravilu poljščin Neprijetne izkušnje iz lanskoletne jeseni, ko je kmetovalce prese- netilo dolgotrajno slabo vreme, ko so morali trgati grozdje in pobirati pridelek pese v skrajno neprimernih okoliščinaih. Pri tem so pokazale solidarnost številne delovne organizacije, ki so zagotovile pomoč svojih delavcev pri spravilu kmetijskih pridelkov. Letos se to ne bo [»novilo. K temu sta doprinesla tako daljše lepo vreme in tudi Ijplje organizirani pristop k pripravam na spravilo kmetijskih pridelkov, tako v zasebnem kot tudi družbenem sektorju. Osnovni nosilec družbene kmetijske proizvodnje sta Kmetijski kombinat in Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica. Ni slučaj, daje sedaj že v zaključni fazi trganje grozdja, katerega pridelek bo zaradi spomladanske zmrzali manjši od načrtovanj in po- spravljanje koruze. Nekolikp več težav pa bo zopet pri spravilu sladkorne pese. saj do pred dnevi še niso dobiU obljubljenega šest vrstnega kom- banja iz tovarne sladkorja v Ormožu. Tako so prva dela pri spravilu sladkorne pese pričela bolj pozno, z edinim kombanjem. ki ga ima na razpolago Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica. To paje za spravilo pese veliko premalo, če želijo pospraviti pridelek pravočasno in pred- vsem pred mrzlimi dnevi. Če bK>do pravočasno prejeli obljubljeni kombanj iz OrmožS. bodo v občini Slovenska Bistrica pospraviU pri- delek sladkorne pese do konca tega meseca. V okviru kmetijskega kombinata imajo letos zasejanih s koruzo in sladkorno peso blizu 500 hektarjev njiv. To pa narekuje dobro organi- zirano in s kar najmanjšimi zastoji delovanje zaposlenih v kombinatu in tudi njihov ih sodelavcev, pri spravilu pridelkov. Seveda si želijo, da bi bilo vreme njihov pomočnik. Viktor Horvat KONFERENCA MLADIH iZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Začrtani program smo izpolnili KMKS je v skladu s svojo vlogo usmerjala in aktiv- no vključevala svoje člane v celotno družbeno-politi- čno dogajanje v KS. A! tivnost KMKS je bila usmer- jena v okolje, ki smo jih mladi realizirali v okviru SZDL. OO ZSMS pa so se aktivno vključile v priprave na volit.ve v KS. Osnovna naloga KMKS, ki smo jo uspešno opra- vili je povezovanje in usklajevanje dela v OO ZSMS v KS, ki s tem zagotavlja idejno akcijsko usmeritev pri reševanju problemov skupnega pomena. Idejno poUtično delo — V začetku leta smo v okviru KMKS organizirali seminar za predsednike OO ZSMS. Predstavljal je osnovno obliko idejno-političnega izobraževanja najodgovornejših mladinskih aktivov v OO ZSMS. — OO ZSMS po posameznih področjih so organizirale nekaj enodnevnih seminarjev za svoje člane. — Sodelovali smo tudi v kvizu ,,Tito—revolu- cija—mir," in v ostalih kvizih, ki so jih organizirale OO ZSMS. — KMKS se je aktivno vključila v razpravo o druž- beno-ekonomskem položaju mladih v KS. Mladinsko prostovoUno dek> Ugotovili smo, da je bila v preteklem letu največja aktivnost mladih v KS na področju mladinskega prostovoljnega dela, saj skoraj ni bilo OO ZSMS , ki temu času ni organizirala nekaj eno ali večdnevnih delovnih akcij. Kultura V velikem številu OO ZSMS je kulturno dejavnost zelo razvidna OO ZSMS v vseh KS aktivno sodelujejo pri pripravah proslav ob republiških, državnih in krajevnih praznikih. Šport in kultura — Aktivno smo se vkliuCevali tudi v športna tek:;_ movanja, ki so tjila organizirana v okviru OK ZSMS Ptuj. — Skoraj v vseh OO ZSMS so za praznik dela organizirali kresovanje. Ohranjanje revolucmnamih tradicij NOB — Mladi iz OO ZSMS v KS so se množično vklju- čili v razne pohodniške akcije, ki so jih organizirali sami. — Mnogo OO ZSMS pa je sprejelo f>okroviteljstvo nad spominskimi obeležji v KS. — Za 8. marec so delegacije OO ZSMS obiskale matere padlih borcev, matere borke itd. Dek) s pionirji Svečan sprejem v ZSMS so pripravile OO ZSMS v KS. Pionirje vključujemo v svoje delo z njimi imamo razne sestanke in dogovore, kjer jih seznanjamo z delom ZSMS, stike z njimi pa vzdržujemo prek 0§. Pionirje pa vključujemo tudi v mladinsko prostovolj- no delo in udarniške dneve. SLO IN DSZ Komisija za SLO in DSZ pri OO ZSMS se vključu- jejo v priprave in izvedbo akcije NNNP. V nekaterih KS so bili prav mladi tisti, ki so s svojim delom prispe- vali, da je akcijo NNNP uspela. V KS redno evidenti- rajo mlade v šolo za vojaške pokUce in miličnike. Vse- kakor pa se mladi aktivno vključujemo v obrambno pripravljenost v KS. V večini KS so ustanovljeni krajevni sveti mladih, ki pa žal povsod ne delajo tako kot bi morali in kot je to opredeljeno v statutu ZSMS. To bi bil kratek pregled dela in aktivnosti mladih iz KS. Veliko stvari je bilo izvedenih, mladi so se aktivno vključevali povsod, kjer je bilo to možno. Ostanemo lahko samo pri upanju, da bodo mladi v KMKS delali še naprej tako uspešno ali pa bodo morda svoje delo .... ...... J,Uyaicc. Odločno tudi v histriških sindikatih v sredo 7. oktobra, so se sestali člani občinskega sveta zveze sindikatov Slovenska Bistrica. Najprej so ocenili gospodarjenje delovnih organizacij te občine v prvem polletju letošnjega leta. V mesecih do konca leta je treba še veliko popraviti, je med drugim pou- daril predsednik OSS Slovenska Bistrica, Hinko Zol- nar, medtem ko je predsednik medobčinskega sveta ZS za Podravje Vinko Vidic pohvalno ocenil rezulta- te gospodarjenja bistriške občine. Začetnemu zatišju delegatov je nadaljevanje seje dalo dovolj priložnosti, da so se lahko tvorno in s konkretnimi pripombami vključili v razprave. Ob tem je bilo poudarjeno, da je treba iskati nove možnosti povečanja in spodbujanja izvoznih aktivno- sti, predvsem na tržišča s konvertibilno valuto. Pose- ben povdarek je bil dan tudi vlogi služb inoformira- nja, ki morajo znotraj delovnih organizacij poskrbe- ti, da so vsi zaposleni kar najbolje seznanjeni z rezul- tati gospodarjenja in z vsemi drugimi dogajanji. Sa- mo dobro informiran delavec bo lahko veliko prispe- val k uresničevanju proizvodnih načrtov. Ob tem pa ni mogoče zanemariti iskanja notranjih rezerv v vseh sredinah. Prepričanje, da se mnoge pomembne go- spodarske dejavnosti in druge aktivnosti obravnavajo v ozkih sredinah je tudi v združenem delu bistriške občine še močno prisotno in ga bo potrebno v naj- krajšem času odpraviti. Razprave je treba usmeriti v sindikalne skupine osnovnih organizacijh in vse druge sredine , ker je mogoče kar najširši krog delavcev vključiti v sodelovanje. Ob tem pa ni nepomembna potDuda, ki je bila dana na seji občinskega sindikal- Inega sveta, ko se zavzema za uvedbo posebnih de- žurstev v družbenopolitičnih organizacijah občine. Tudi drugi del seje je razpravijalce, saj so obravna- vali usmeritve prihodnje aktivnosti sindikatov bistri- šk« občine na številnih področjih, med katerimi je za- poslovanje, vzgoja in izobraževanje, razporeditev in poraba delovnega čas.a, zdravstveno varstvo zaposle- nih, varstvo pri ddu. družbenoekonomski [)oložaj in socialna varnost kmetov, pokojninsko zavarovanje in preskrba prebivalstva z osnovnimi življenjskimi po- trebščinami. Preskrbi prebivalstva so delegati v obravnvi posve- tili posebno pozornost, kar ni slučajnost, saj je to področje aktivnosti občutljiva točka delavcev, še po- sebno tistih z nižjimi osebnimi dohodki. Nič noveg> pa ni, da organiziranost preskrbe močno vpliva na razpoloženje delavcev tudi pri aktivnostih na drugih področjih. To se je Se posebej pokazalo med zaposle- nimi v največji detovni orgimizaciji bisuiške občine v IM POLU, kjer so delavci vpraSanje preskrbe z os- novnimi življenjskimi [>otrebščinami postavljali pred razprave o drugih področjih dejavnosti v kolektivu. Ce bi poskušali oceruti zadnjo sejo sveta zveze sin- dikatov občine Slovenska Bistrica, bi lahko rekh, d» je bila med zdo uspešnimi, tako po razpravi kot tudj sprejetih stališčih in usmentvah za bodoče aktivnosti na vseh področjih. Seja je pomenila tudi priprave 0» 3. konferenco sindikatov Slovenije, ki bo letošnjeg* novembra v Ljubljani. Občino Slovenska Bistrica bo na njej zastopal delegat Anton Zelenik iz delovne or- ganizacije Steklo Slovenska Bistrica. Dosedanje raz- prave sklepi in stališča bodo delegatu prav gotovo, skupno z gradivi in pripombami, bogato gradivo J* sodelovanje na kongresu. Viktor Horvat fEDNIK — 15.oktober 1981 NAŠE KMETIJSTVO - 5 ZA KRUH IN SLADKOR OD PESE DO SLADKORJA prizadevanja tovarne sladkorja, Ij^ietijske pospeševalne službe, Ij^ietijskih delovnih organizacij in l^,netovalcev so bila uspešna. Tiso- je ton sladkorne pese potuje te dni J polj Podravja in Pomurja in de- lov Hrvatske v ormdSko tovarno sladkorja. Za spravilo pese z obšir- i^h kmetijskih novrSin je potrebno j^koristiti vsak lep jesenslci dan. gtevilni kombajni, cestni in želez- ^5ki prevozniki sodelujejo v tem procesu. Tovarna mora imeti za- gotovljeno peso za nekajdnevno proizvodnjo vnaprej. Ce v tem procesu tu in tam kaj zaškriplje, se ne smemo čuditi, saj gre za resni- jno veliko akcijo, v njej sodeluje ogromno ljudi. Gotovo se nobena (Iruga akcija v kmetijstvu po obse- gu ne more primerjati z akcijo za sladkor. Trdimo lahko, da je vse to resnično velika preizkušnja in Ijola organizacije dela. „Kakor sejeS, tako žanjeS" pravi Pesa na polja pregovor. Za letošnjo spomladan- sko setev sladkorne pese bi lahko rekli, da je bila dobra. To je potr- dil tudi Milan Kostanjevec iz Mu- retinc, ki smo ga pred dnevi srečali na prevzemnem mestu sladkorne pese v Moškanjcih. Povedal je, da je zaradi dobrega rezultata v lan- skem letu tudi letos sejal sladkorno peso in sicer na površini 70 arov. LetoSnji pridelek je v primerjavi z lanskim boljši, tudi odkupna cena je po mnenju sogovornika ugod- na in prepričan je, da bodo kmeto- valci zadovoljni z obračunom. Franc Cuš, ki nadzira prevzem > sladkorne pese pa je dejal, da po- teka spravilo in prevzem nemote- no, da pa se nekateri pridelovalci pritožujejo nad pogostimi okvara- mi kombajnov. Vzrok zanje je po njegovem mnenju v tem, da s stro- jem upravljajo različni ljudje, za- to bi bilo potrebno v bodoče raz- misliti o stalnih upravljalcih stro- jev. Sicer pa teče spravilo takorekoč brez večjih zastojev. Na prevze- mnem mestu v Moškanjcih so do našega obiska pred dnevi prevzeli že 900 ton pese, pričakujejo pa, da bodo iz tega prevzemnega mesta prepeljan v tovarno okoli 4000 ton sladkorne pese. Ivana Rižnarja iz Gajevc smo zmotili na polju, neposredno pri spravilu pese. Povedal je, da pote- ka spravilo sicer nemoteno, če odmislimo težave s stroji, pritožil pa se je tudi nad količino plevela, saj herbicidi zaradi precejšnje suše v času škropljenja niso učinkovali. Tudi Ivan Rižnar je posejal peso na 70 arih. Pridelek je bil zadovo- ljiv — nekaj nad 32 ton, to pred- stavlja hektarski donos okoli 50 ti- soč kilogramov. Tudi Ivan Rižnar je že lani pride- lal precejšnje količine sladkorne pese, z zasliižkom pa ni bil preveč zadovoljen. Letos je cena sicer ugodnejša, so pa precej porastli stroški za umetna gnojila in zaščit- na sredstva. Letos bi se po njego- vih besedah bolj izplačalo pridelo- vati krompir. Seveda je potrebno upoštevati stranske proizvode — liste in rezance sladkorne pese, s katerimi so pri Rižnarjevih dosegli ugodne Živinorejske rezultate. ,,Si- cer pa", je dejal sogovornik ,,za- radi nestabilnih cen je vprašanje, kaj se kmetu izplača pridelovati!" Proces spravila sladkorne pese se zaključi v tovarni sladkorja. Di- rektor tovarne, Vinko StefančiC je povedal, da poteka dosedanje spravilo in predelava sladkorne pe- se v skladu s planom. Spravilo se je pričelo 21. septembra, dovoz pese v tovarno pa 25. septembra in predelava 2. oktobra. Tovarno smo obiskali v minulem tednu, do takrat so prejeli že okoli 40 tisoč ton pese, danes je količina prejete pese gotovo mnogo večja. Samo spravilo je potekalo prve dni celo nekaj hitreje kot je bilo Na prevzemnem mestu.. . predvideno, zaradi visokih tempe- ratur to ni bilo najbolj ugodno, saj vskladiščeni pesi bolj ustrezajo nižje nočne temperature. Predelava je stekla brez večjih težav, dnevna proizvodnja je iz dneva v dan ve- čja in kmalu bodo dosegli nomi- nalno dnevno predelavo 4000 ton sladkorne pese. Zbrali so že tudi prve podatke, ki kažejo na vsebnost sladkorja 15,76 odstotka, kar je več kot v minulem letu. Proizvodnja v ormoški tovar- ni bo tekla neprekinjeno 70 do 80 . .. skozi proizvodni proces .. dni, kar pomeni, da bo zaključena sredi decembra. Seveda ob spravilu letošnjega pridelka niti za trenutek niso poza- bili na priprave na setev sladkorne pese prihodnjo pomlad. Sicer se- gajo priprave Že mesece nazaj, ko na požetih kmetijskih površinah jemljejo vzorce za kemično analizo tal, kar so letos opravili na mnogo večjih površinah kot prejšnja leta. Tekle so že tudi temeljite priprave v posameznih občinah, tako v ko- ordinacijskih odborih za intenziv- no rastlinsko pjoizvodnjo kot kmetijskih delovnih organizacijah. Prihodnje leto bi morali posejati peso na 6 tisoč hektarih, 5.600 hektarov je že zagotovljenih, do- govarjajo se še za ostalih 400 hek- tarov. Tudi na območju sosednje republike Hrvatske bodo kmeto- valci posejali peso na približno 500 hektarih, skupno to pomeni priho- dnje leto 25 do 28 tisoč vagonov sladkorne pese. Povsem očitno je, da sladkorna pesa pridobiva ustrezno mesto v našem kmetijstvu. Seveda bo po- trebno storiti še marsikaj, da bo .. . do sladkorja. Fotografije: M. Ozmec delo vsakega, ki sodeluje v procesu pridelave in predelave sladkorne pese kvalitetnejše. Tako bodo tudi rezultati boljši, pesa bo postala dohodkovno še bolj zanimiva in njena vloga v na- šem kmetijstvu bo takšna, kot jo zasluži. JB ODKUP GROZDJA IN ŠE KAJ Odkup grozdja v Cirkulanah v soboto 3. oktobra in nedeljo 4. ktobra je zgovoren dokaz, da še vedno ne znamo organizirati podobnih akcij. Trgatev smo preložili, ker smo menili, da grozdje še dobiva na kvaliteti. Žal pa nismo računali na vreme, kije minuli teden zagodlo. Dan za dnem je deževalo, grozdje pa je s tem dobivalo na teži. Mogoče je prav slednje j v korist pridelovalcu grozdja. Zataknilo seje pri odkupu. j Kombint ni bil pripravljen na tako velike količine grozdja? Grozdje ; pripeljano z bregov je moralo čakati celi dan, dokler zvečer ni bilo ] peljano zopet nazaj na breg. Saj je bil odkup prekinjen zaradi okvare na j stiskalnici. V nedeljo je bilo to isto grozdje peljano zopet v Cirkulane, kjer ; je zopet čakalo. Kaj bi bilo, če bi deževalo? j Dvomim, daje bilo kdaj na enem mestu izrečenih toliko pikrih na ] račun odkupa kot prav v Cirkulanah. Zakaj je bil odkup organiziran za ^ tako veliko območje na enem samem mestu? Zakaj ni bil organiziran ; hitrejši odvoz grozdja? In še in še zakaj? 1 Dolga kolona čakajočih pred odkupno postajo v Cirkulanah. Ljudje so pač čakali, ker jim je grozdje tudi kruh. Pogovarjal sem se z enim od čakajočih, ki pravi: >>K.upil sem 20 zabojev za prevoz grozdja. Plačal bom dvakratni prevoz grozdja, ker v soboto nisem prišel na vrsto. Tako, da o zaslužku ni govora. Ne, drugo jesen ne bom več prodajal grozdja.« mi je zatrdil. Verjel sem mu! Morali bomo spremeniti odnos do teh ljudi v Halozah, kajti ludi ti ljudje imajo meje potrpljenja. Ničesar več ne bomo smeli puščali slučaju, kajti loje lahko zelo drago. Kaj naj bi ljudi še stimuliralo pri pridelovanju grozdja? Takšna cena in zdajšnja organizacija odkupa gotovo ne. Besedilo in posnetek: M. Menoni Delavski svet EMONA KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB razpisuje dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE RAZVOJNO TEHNIČNEGA SEKTORJA, in to za dobo štirih let. Kandidati za navedena dela oziroma naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo visokošolsko izobrazbo kmetijske, živilske ali ekonomske smeri — da imajo nad 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih — poznavanje predpisov s področja planiranja in investicij ter poznavanje panog, ki so zastopane v DO. Poleg strokovne usposobljeijpsti delovnih izkušenj morajo kandidati imeti še moralno-politične kvalitete, ki se odražajo zlasti v odnosu do samo- upravne družbene ureditve, do samoupravljanja in do družbeno-političnih organizacij, v spoštovanju zakonitosti in odgovornosti pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Kandidati naj vložijo pismene prijave, ki morajo vsebovati rojstne podatke, podatke o izobrazbi o dosedanjih zaposlitvah in delovnih izkušnjah ter o dosedanjih zaposlitvah in delovnih izkušnjah ter o sodelovanju .v druž- benopolitičnih organizacijah. Rok prijave je 15 dni po objavi. Vloge poslati na naslov: Emona Kmetijski kombinat Ptuj, DSSS, kadrovska služba, Ptuj, Muzejski trg 2. Kam plove ladja s haloškim moštom? Med reko Dravinjo in mejo s sosednjo republiko Hrvatsko, se razprostira svet terciar- nega gričevja vinorodnih Haloz. 2e iz naslova pokrajine je razvidno, da je bila vinska trta ta, ki je bila kruh Haložanov, istočasno pa kultura, ki je prinesla Haložanom veliko težav. Danes položaj Haložanov ni odvisen le od vinske trte, saj je tudi te kraje zajel proces deagrarizacije. Namesto starih vinogradov nastajajo novi na terasah ali na žico. Obdelava takih vinogradov je lažja, pridelek pa večji. Tako še Haloze ostajajo naprej eden najvažnejših vinogradni- ških rajonov v Sloveniji. Vinska trta pa je ta, ki še naprej kroji usodo marsikaterega kmeta. Po tejle splošni oceni, pa poglejmo, kakšen je položaj haloškega kmeta letos, bolj natančno ob trgatvi. Trgatev je eno od opravil v vinogradu, ki je istočasno prijetno, a tudi najtežje. Ob povprečni letini, je letos dozorelo nekaj tednov prej, kot prejšnja leta. Zato so nakateri kmetje zelo zgodaj pohiteli s trgatvijo, da bi se čimprej na mizi pojavila zlata kapljica. Grozdje odkupuje Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Vinogradništvo Slovenske gorice. Ta pa kot, da mu ni mar za kmeta, določi čas trgatve kar nekaj tednov pozneje, natančno 2. oktobra za mešane sorte. Tako kmetje vsi zbegani poslušajo radio, berejo časopis, da bi morda kaj zvedeli, o času trgatve in oceni pridelka. Vsakdo je pričakoval, da bo ob nekajkratni podražitvi škropiva, gnojil in celotnega dela, tudi cena večja, a se to ni uresničilo. Cena je enaka lanskoletni. Upajmo, da bodo drugo leto tudi cene škropiva, gnojila, hrane, . . . ostale enake. To pa je le neuresničljiva želja. Tako bo kmet naprej drago plačeval, kar kupi in poceni prodal, kar pridela. Ker pa marsikdo na vinski trti reže kruh, je tako podvržen manipulaciji drugih. Kar se tiče roka trgatve, ta je za pridelovalce grozdja vse prej kot primeren. Eden od kmetij- skih strokovnjakov pri KK je dejal: ,,Ce je vre- nie lepo, bo grozdje pridobilo na sladkorju, če bo grdo pa tako trganje grozdja ni možno!" To je res, pa tudi koristno za zadrugo. Toda za kmeta je ta trditev tudi žalitev, saj po teh deževnih dneh grozdje gnije in zlati sok odteka v zemljo, namesto nekaj dni prej v sod. Res je, da zadruga rabi kvalitetno grozdje za trg, žal pa se ne spomni, kako ob tem trpi kmet. Vse leto je delal, v gorico je vložil ves trud in denar, sedaj je žrtev manipulacije. Marsikdo se vpraša: ,,Ali je to stimulacija za razvoj kmetijstva in ena od panog vinogradništva?" Odgovor pa je za našo družbo porazen. Mnogi kmetje pravijo, da jim celo leto ni nihče določal, kdaj bodo kaj delali, nihče jih ne vpraša, koliko so vložili v vinograd, le takrat, ko je pridelek, pa odločajo drugi. Vse panoge gospodarstva se rešujejo gospodarske krize z nekajkratnim povečanjem cen v letu, kmet pa kar dve leti čaka na novo odkupno ceno grozdja. Cena kruha gre v dveh letih za 150 "lo navzgor, cena grozdja pa ostane ista. Vedno govorimo o težavah kmetijstva, o neizkoriščeni zemlji in potrebi, da se poveča proizvodnja hrane, sami pa delamo nasprotno. To so le razmišljanja, ki so odsev neprimerne situacije in vsakdo upa, da bodo odgovorni tudi začeli iskati rešitve. Naslednje vprašanje, ki se kar sili je: Kam bo potoval letošnji pridelek? Večina kmetov je trto predčasno obrala in mošt spravila v sode. Toda v sodih so se znašle nadpovprečne količine mošta, ki bo vse prej kot koristno potrošen. Tu so zlati časi za nekulturno potrošnjo vina. Kar se tiče nekulturne porabe vina je tudi naša rana. Na KK bi verjetno odgovorni mogli kaj storiti v tej smeri. Tu bi tudi šola morala dati mlademu človeku navodila življenja, da se ne bi mladina našla pred nerešljivimi težavami. Kmetje, ki 90 čakatt odkup grozdja, pa so postajali vse bolj potrti, saj so videli, da je pridelek vsak dan manjši. Marsikdo je imel željo, da bi že naslednje leto povečal svoj kompleks vinogradov, toda po tej izkušnji bo temeljito premislil. Rešitev pa je brez raz- mišljanja na dlani — trto bo gojil le za domačo porabo. Ta sistem drobne proizvodnje na tako vitalnem delu naše dežele pa vsekakor ne more biti naši družbi v ponos. Zato bodo odgovorni morali že danes začeti misliti, kaj bo drugo leto. Ponekod se naprej dogovarjajo o ceni žit, oljnic, ... ali se tudi to ne bi dalo naprej najti kakšne rešitve. Sedaj, ko je grozdje že obrano pa so tu nove težave. Mislim na težave, katerih sploh ne bi smelo biti. Gre seveda za postopek prehoda grozdja od vinograda do stiskalnice Kmetijske- ga kombinata. V tem delu bi obravnaval le organizacijo odkupa grozdja. Primer izhaja iz odkupnega mesta v Leskoveu.- Kmetje so tu trto obrali že zelo zgodaj in pohiteli na odkupno mesto, kjer so še nekateri prespali na vozu in tako dočakali dan. Pravilo: ,,Kdor prej pride, prej melje," pa je tu bilo zanemarjeno. Na odkupnem mestu so čakali vse do 9. ure. Za prevoz grozdja so se na KK dobro pripravljali in malo naredili. Od obljubljenih dveh prevoznikov grozdja je bil le eden, ta pa je imel toliko dela, da ga je le s težavo opravljal. Tako so na KK prijetno poskrbeli za umetno ust- varjanje gneče. Zraven slabega prevoza, pa so manjkali tudi delavci za nakladanje, katere je verjetno dolžna plačati zadruga. Delavci KK so se jezili nad neorganiziranimi kmeti, sami pa niso storili ničesar, da bi se stanje izboljšalo. Že prej bi morali na KK vedeti, da prisotni ljudje ne bodo uspeli rešiti prevelike gneče, ki je bila prvi dan. Tu pa ne smemo kriviti le KK, saj so te napake odgovornih kmetje še povečali. Vsakdo bi ob lepem vremenu rad prišel čimpreij na vrsto, zato so se posluževali neprimernih sredstev. Ob polnjenju prikolice so vsi navzkriž planili po gajbah z grozdjem, pa nosili na avto, zamenjevali in jemali gajbe, se med seboj prepirali . . . Nekateri ,,manj premožni" so grozdje pripeljali kar v kadeh in tako prispevali svoj delež k nezadovoljstvu, drugi so verjetno gajbe napolnili še z vodo, da je več, tehnik pa je zraven le stal in si ogledoval prečudovito sceno. Bilo je kot v reku Hobsa: ,,Človek je človeku volk." Vsak je hotel narediti čimveč zase, ne glede na to, da je oškodoval druge. Se najmanj pa so bili pripravljeni pomagati ostalim in drugim, ki so bili pomoči potrebni. Le redki so bili tisti, ki so na odkupno mesto pripeljali še human duh, saj so ravno ti na koncu ostali reveži. Premalo se zavedamo, da vsaka napaka rodi novo, in da je ta kaos pri odkupu le' seštevek neprimernih ukrepov odgovornih. Nujni so ukrepi družbe, da bi sloveče Haloze tudi naprej ostale vinogradniški rajon. Da bi tudi v naprej lahko ostala mladina doma in izžemala iz gričevnatih Haloz zlati sok. Potrebno je stimulirati kooperacijo, toda ne s takim rokom trgatve, tako ceno in organizacijo odkupa grozdja. V naši družbi ima privatni sektor vidtn delež v družbeni proizvodnji, zato moramo storiti vse, da se stanje ne poslabša. S postopki, ki so napisani v tem sestavku pa se šocialTii položaj kmeta zelo rnegji. , ^ .. Janez Mere 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 15. oktober 1981 — TEDNIH Pridobitve in prireditve PRAZNIK v DORNAVI Osrednji del prireditev, ki so jih v Dornavi namenili svojemu petemu krajevnemu prazniku, je bil v nedeljo II. oktobra, pred tem pa so izvedli tri športne prireditve. V nedeljo dopoldan so si krajani v prostorih osnovne šole dr. Franja Žgeča lahko ogledali razstavo del učencev, prvo samo- stojno razstavo Anice Zupanič in razstavo izdelkov otrok in mla- dostnikov zavoda dr. Marijana Borštnarja. Uspelo predstavitev dosežkov si je ogledalo veliko število krajanov. Osrednja prireditev je bil slav- nostni zbor krajanov, skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij v prosvetni dvorani, za tem pa so odprli veliko prido- bitev zadružnikov — nove skla- diščne prostore za reprodukcijski material in kmetijske pridelke ter novo zbiralnico za mleko. Na slavnostnem zboru so obudili spomin na čas NOB in ljudske revolucije ter pregledali dosedanje dosežke in prihodnje naloge, uspehi pa so rezultat skupnega dela in zavzetosti kra- Novi prostori — rezultat skupnega dela janov. Podelili so priznanja OF in prvič tudi priznanja krajevne skupnosti. Priznanja OF so preje- li Anton Cuš, Anton Velikonja in Jože Žuman, priznanja krajevne skupnosti pa Martin Cajnko. Franc Ciglar, Stanko Ciglar, Jože Cvetko, Marija Čuš. Darinka S slavnostnega zbora Fabjan, Franc Hanželič, Alojz Mikša, 00 ZSMS Mezgovci, Alojz Valenko in Konrad Vrtič. Tričlanske delegacije pa so polo- žile vence k obeležjem iz NOB. Velika pridobitev in hkrati čestit- ka zadružnikov za peti praznik so novi skladiščni prostori in zbiral- nica za mleko, ki bodo pomemb- no prispevali k še hitrejši rasti kmetijske proizvodnje in še večji prireji mleka. Po kulturnem programu, ki so ga izvajali učenci osnovne .šole, mladi OO ZSMS in mešani pevski zbor prosvetne- ga društva Ignac Žgeč, so si zadružniki, krajani in njihovi gostje ogledali novo .skladišče in zbiralnico, prireditev pa so skle- nili z družabnim srečanjem. Slavnostni govornik na nedelj- ski prireditvi je bil predsednik skupščine KS Anton Vehkonja, novo pridobitev zadružnikov je predstavil direktor KZ Ptuj Mi- ran Glušič. v uporabo pa prevzel vodja poslovalnice KZ v Dornavi Janko Vilčnik. j^kst in foto: l.kotar Priznanja ob občinskem praznilcu V okviru prireditev ob prazniku krajevne skupnosti Trnovska vasj so organizirali tudi več športnih srečanj in tekmovanj. Med drugimi so 1 bila tekmovanja v streljanju in v nogometu. Prvo mesto v streljanju z zračno puško je prejela ekipa SD DO i Agis Ptuj, drugo A ekipa SD Trnovska vas in tretje mesto B ekipa SD j Trnovska vas. V nogometnem turnirju je bila najuspešnejša ekipa V. P. 5008/9 ; Ptuj, druga ekipa OO ZSMS Vitomarci, tretja ekipa A Trnovske vasi, i četrta B ekipa Trnovske vasi in peta ekipa iz Destrnika. Vojaki iz ] ptujske garnizije Dušana Kvedra-Tomaža so za osvojeno prvo mesto 1 prejeli prehodni pokal, vseh pet sodelujočih ekip pa pismena priznanja, i D. Papler MED GASILCI V TURNIŠČU Gasilsko društvo v Turni.šču pri Ptuju je eno najmlajših v ptujskr občini. saj so ga ustanovili šele lani ob občinskem prazniku. Da bi; izvedeli kako so bili člani tega društva aktivni v prvem letu obstoja, smo-1 k razgovoru povabili Lojzeta Cajnka, člana nadzornega odbora GDJ Turnišče. J Zakaj ste se pravzaprav odločili za ustanovitev GD v Turnišču? " »V primeru izrednega stanja, bodisi zaradi elementarnih nesreč aUi vojne nevarnosti, bi Turnišče bilo prav gotovo odrezano od mesta, saj je" malo verjetno, da bi ostal dravski most prehoden. Prav to nas je privedlo- do razmišljanja o ustanovitvi gasilskega društva, saj vemo. da .so v okviru i enot civilne zaščite najuspešnejša prav gasilska društva. Precej krajanov^ je bilo za ustanovitev lastnega gasilskega društva in lani ob občinskem: prazniku smo ga uradno ustanovili.« Koliko vas je bilo ob ustanovitvi in koliko vas je danes? ^ »Ob ustanovitvi nas je bilo 41, dandanes pa nas je že prek 50 in prav'' to je razveseljivo. Precej nas je bilo takšnih, ki smo se z gasilstvom bavihj že prej. Turnišče je namreč eno od naselij, kjer smo iz vseh koncev] preseljeni« ; Cemu ste v prvem letu posvetili največ pozornosti? ; »Že ob ustanovitvi smo se dogovorili, da bomo posebno skrb' namenili gasilskemu izobraževanju. Z veseljem lahko dodam, da je. večina naših članov že opravila izpi»e za naziv gasilec. Seveda pa to nii dovolj, kajti teorija je eno. p^raksa pa drugo in v resničnih primerihi požarov ali drugih katastrof je teorielično znanje premalo. Zato smoi začeli s praktičnimi vajami. Fantje dobro vadijo in zadnji čas smo sej udeležili že nekaterih gasilskih tekmovanj v okviru gasilskega centra; Ptuj. Letos ob občinskem prazniku smo uspešno izvedli mokro vajo —: trodelni napad, pred kratkim pa smo uspešno izvedli meddruštvenoi tekmovanje. Z izkupičkom zabavnega dela bomo nabavili še dodatno; gasilsko opremo, saj smo zaenkrat s pomočjo sveta KS uspeli pridobiti lel najnujnejšo opremo.« \ Kje pa domujete, svojega doma še nimate? »Zal svojih prostorov gasilci še nimamo. Vso to opremo, ki jo. imamo, hranimo v prostorih KS. oziroma v domu občanov v Turnišču.* To pa žal za gasilce ni ustrezen prostor, zato resno ramišljamo o gradnji, ■.vojega doma. oziroma orodišča. Ko bomo našli ustrezno lokacijo sej ■»orno dogovorili o zbiranju sredstev, sicer pa dobro vemo. da smo gasilci I avajeni prostovoljnega dela in da bomo tudi tu stopili skupaj in ko bO; nožnost postavili svoj dom.« ' M. Ozmeci VI. PRAZNIK KS JURŠINCI BO NA KUKAVI v ponedeljek 5. oktobra seje sestalo predsedstvo krajevne konference SZDL in sprejelo sklep, da bo šesti praznik krajevne skupnosti na Kukavi in to v nedeljo 25. oktobra. Za krajane bo praznik po- memben dogodek, saj si bodo ob tem že lahko natočili dolgo pričakovano dobro pitno vino. V sam prireditveni program so vključili šahovski turnir, strelsko tekmovanje osnovnih šol, nogomet in nastop domačih pevcev m godcev. Za slavnostna govornika je predsedstvo določilo Ignaca Herga, predsednika skupščine K S in Janka Maljašiča, predsednika sveta skupščine KS Juršin- ci. Predsedstvo KS SZDL je na seji obravnavalo in ocenilo dela, ki so bila začrtana v program. V razpravi so ugotovili, da dela potekajo zadovoljivo in v skladu z dogovori. Nastal je trenutno problem pri gradnji mrliške veže, ker so občani preobreme- njeni z delom na njivah in vinogradih. Material je v celoti pripravljen in je pričaKovati, da bodo z gradnjo pričeli ta mesec. Glede aktivnosii društev, je predsedstvo ugoto- vilo, da so delavna in vsako po svoje prizadevna. Zaradi nekaterih slabosti, ki se pojavljajo v društ- vih, je predsedstvo sprejelo sklep, da v mesec, decembru letos skliče koordinacijski odbor raz.šir jeni sestanek, nanj bodo povabljeni vsi predstavni Ici društev, družbenopolitičnih organizacij [' krajevne samouprave. Na sestanku bo stekla razprava o delovnih programih za prihodnje lei^ in o dohodkovnih odnosih glede uporabe vseh družbenih objektov, ki jih društva uporabljajo oK veselicah in drugih javnih nastopih v krajevni skupnosti. Predsedstvo je obravnavalo več drugih membnih zadev, med drugim tudi občinski pr^' /nik občine Ptuj, ki bi naj bil prihodnje leto v krajevni skupnosti Juršinci. Orntniti velja tudi, dj je nalogo opravil koordinacijski odbor za imenovg nja in volitve, kije podal predloge za evidentiranja možnih kandidatov za organe skupščine DPS ;„ SIS. " Vodstva družbenopolitičnih organizacij in kra- jevne samouprave krajevne skupnosti, vabi kraja, ne, društva in delegate, da se v čimvečjem števll^ udeležijo slovesnosti ob krajevnem prazniku na Kukavi. DEDIŠČINA - KAJ JE TO! Pod tem naslovom je pred 14. dnevi izšlo v Tedniku vabilo na predavanje dr. Ive Curkove o VARSTVU ARHEOLOŠKE DEDIŠČINE V UREJANJU MEST. 6. 10. 1981 ob 17. uri je to predavanje potekalo v mali dvorani Centra srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju, ob barvnih diapozitivih in malem številu udeležen- cev. Preden spregovorimo o samem predavanju naj omenimo, da seje od 150. vabljenih odzvalo vabilu 25. od tega nekaj članov društva, dijakov, drugih in le ena od vabljenih institucij, oz. služb, to je komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri SO Ptuj. Predavanje o kulturni dediščini že v naslednjem trenutku res nima materialnega povračila, ampak gre za dolgoročno naložbo kot je še posebej povdarila dr. Curkova. Predavanje je bilo posvečeno tudi 140 letnici smrti ptujskega historiografa Simona Povodna, o katerem je bilo spregovorjeno nekoliko besed. Še nekaj besed o predavanju. Arheološka dediščina je ponekod po svetu (npr. Rim) prisotna že od nekdaj. Rimski Forum, oz. njegovi ostanki stoje že stoletja tam, vključeni so v novi ambient in nikomur ne pride na pamet. da tega ne bi upoSteval in vzdrževal. Drugače pa je i dediščino, ki jo komaj odkrivamo, npr. arheološki pre- ostanki tudi pri nas na Ptuju. To je nekaj, kar ne živi z nami. kar nas ne spremlja od prej in izkopavanja, posebej pri nas povzročajo različne probleme, vendar se tudi taki preostanki dajo primerno vključiti, kot smo to videli na primerih drugih slovenskih mest in tudi tujih mest. Celo odkriti ambienti razrešijo marsikak historični ali čisio praktični problem današnjega časa (vodovodi, kanalizaci- je, raster mesta .. . ). torej gre za dolgoročno naložbo. Zraven arheološke problematike in varstva spomenikov je avtorica dodala nekaj misli o varstvu dediščine nasploh in sicer o varstvu okolja, naselij, obstoječe parcelacije. Naslednjo misel bi si morda morali zapisati globujco v možgane in v srce. namreč, da ni nič slabšega kol načrto- vanje prostora pn praznem listu papirja, začeti je treba z že obstoječimi prostorskimi danostmi, vidnimi in skritimi. Debata po predavanju je stekla v strokovne sfere in malov naše domače. Avtorica je povdarila, da se povsod srečujejo s podobnimi problemi kot na Ptuju, kako pa se ti rešijo, pa je (Klvisno od mnogih faktorjev. K. S. P PESTRO V OKVIRU PIONIRSKE KNJIŽNICE SLOVENSKA BISTRICA Sedaj ko se je že organiziralo delo v šolah in vzgojno varstvenih ustanovah po počitniškem premo- ru, je tudi Pionirska knjižnica, ki deluje v okviru Matične knjižnice Slovenska Bistrica, pričela z red- nimi aktivnostmi tako za najmlajše občane kot tudi tiste, ki v knjižnici najdejo dodatno sprostitev, pred- vsem pri nabiranju novih znanj, spoznanj, prijateljstev in vsako- dnevnega življenskega okolja kot tudi junaki iz knjig. Pionirska knjižnica je letos pripravila vrsto prireditev, med njimi so nekatere že ustavljene, druge pa nove in prav tako privla- čne. Pričeli so s Tednom otroka, ko so v torek, 6. oktobra pripravili prvo jesensko uro pravljic. Te bodo vsak teden ob torkih. Na prvi, namenjeni šolarjem od sedmega do desetega leta starosti, so se obšir- neje seznanili z življenjem in deli Frana Levstika. Nestrpno pričakovanje skorajšnjega dogodka v Pionirski knjižnici Slo- venska Bistrica. V oktobru nadaljujejo z že usta- ljenimi knjižnimi ugankami 22 učence petih in šestih razredov osnovnih šol bistriške občine. Prva iz te vrste bo z naslovom Oče mladinske književnosti. V tem mesecu pa bo tudi srečanje z mla- dinskim ustvarjalcem Jožetom Smitom in to v petek, 16. oktobra dopoldne. Srečanja z mladinskimi hterati, ■ likovniki in drugimi ustvarjalci mladinske književnosti bodo v ok- viru Pionirske knjižnice v Slovenski Bistrici potekala skozi vse šolsko leto, ob tem pa bodo knjižničarke nudile obiskovalcem vso strokovno pomoč tako pri izbiri knjige kot tudi drugih aktivnosti. Besedilo in posnetek; Viktor Horvat MEDiCARSTVO V RAZSTAVNEM PAVILJONU DUŠANA KVEDRA V razstavnem paviljonu Dušana Kvedra ob Dravi bo 20. oktobra letos otvoritev razstave Medičarst- vo Ptuja in Varaždina. Namen razstave je prikazati obrt, ki dandanes počasi izumira. Prvi del razstave bodo stari modeli za lect in vlivanje voska ter votivi iz ptujskega in varaždinske- ga muzeja. Drugi, obsežnejši del, pa bodo orodje in izdelki medičar- jev, ki so nam ljubeznivo pomagali pri pripravljanju razstave. O tem, kdaj so začeli delati me- dičarji v naših krajih, nimamo na- tančnih podatkov. Najstarejši zapisi o tej obrti so v listinah iz 17. stol., od takrat pa jo lahko spremljamo do današnjih dni. Včasih je bila medičarska proiz- vodnja večja in tudi medičarjev je bilo več. Danes pa imamo na Ptu- ju le enega medičarja in dva sve- čarja, na varaždinskem področju pa jih dela sedem. Na razstavi bo- do predstavili svoje orodje in naj- bolj tipične izdelke. Medičarji so se vedno ukvarjali tudi s svečarst- vom, zato bo razstava prikazala tudi sveče in orodje za njihovo izdelavo. Da bomo lahko pri- merjali današnje in nekdanje postopke pri izdelavi .sveč in lecta, bodo razstavljeni tudi modeli, ki že dolgo niso več v uporabi. Današnji lectarji ne morejo mimo tradicije, kljub temu pa so se postopki dela poenostavili in posodobili. Recept za testo se sicer Ivan Puž pri delu ni spremenil, vendar so si lectarji olajšali delo z električnimi mešalci in pečmi. Modeli so se precej poenostavili, prav tako pa tudi okraševanje. Svečarji postopke de- la niso dosti spremenili, pač pa so zamenjali material. Za vlivanje sveč ne ujKirabljajo več voska. marveč čisti parafin, ki mu le vča- sih primešajo malo voska. Okra- ševanje pa so poenostavili tudi oni. Zelo zanimivi so stari voščeni votivi, ki jih danes nihče ne izdelu- je več, v ptujskem in varaždinskem muzeju pa predstavljajo dragocen del inventarja. To so male figure iz voska, ki predstavljajo človeške like, dele telesa, živali, žabe. Svoj- čas so imele te figurice poseben pomen. Nosili so jih v cerkve kot priprošnjo za izpolnitev želja. Naj- večkrat so prosili za ozdravljenje tistega dela telesa, ki ga je upo- dabljal voščeni votiv, ali pa za plodnost. Simbol plodnosti je predstavljal lik žabe, ki ga pozna- mo že iz prazgodovine. Zelo dolgo tradicijo ima tudi izdelovanje medice ali ,,gvirca"- To je alkoholni napitek iz medu, vode in hmelja, ki deluje kot kon- zervans. Pijača je močna in jo zato redčijo s sladkano vodo. Medica je občutljiva in jo je težko uskladišči- ti. Zato jo delajo samo za večje praznike. Medičarji prodajajo svoje izdel- ke ob raznih priložnostih. Sveče lahko kupimo vsak dan na tržni- cah, lect pa le ob večjih praznikih in proščenjih. Ptujski lectar s svojimi izdelki zalaga kar štin občine, kljub temu pa je njegova proizvodnja veliko manjša, kot je bila nekdaj, pa tudi izbor različnih izdelkov je manjši. To je razumlji' vo, saj je povpraševanja vse manj. Tako medičarstvo počasi izgin- ja. Eden od namenov naše razstave je tudi ta, da se spomnimo starih in lepih obrti, ki se v današnjem tempu življenja vse bolj izgubljajo- Smiljana Marčec fEDNIK - 15.oktober 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 KLOPOTEC Jesen je — lepa prleška jesen. (Mce je razlilo svojo toploto čez TiTiehki gorički svet in lahen vet- .j je zagnal mnoge klopotce po 5ih vrheh. In ko pri vrši močna pa, se začno dostojanstveno .jlašati tisti veliki, ki jih je videti Jsašati daleč naokoli. jClopotec — simbol naSih goric! j^hko bi rekla: KloiX)tec — naša ljubezen. Za mojega 4 letnega ^ijuka Damjana to slednje prav- joiovo drži. Rada imam ljudi, ki r^ajo srce polno ljubezni, da jo lj[,ko razdajo mnogim, ki so je jejni in Je stradajo. Ampak, da bi l(jo imel nekaj ali nekoga tako ze- lo rad, kot ima mali Damjan rad Ijlopotec, to pa še nisem videla, pozna mnoge klopotce v naši bliži- ni Posebno ga je skrbelo, kako bo i^ka, ki se je poškodoval, letos jpravil ta veliki klopotec na njego- vo soho tam gori na Lahonščaku, pri tistih za.sanjanih treh maces- nih? Najbližji mu je tisti na bregu pri naših brajdah. Ni posebno ve- lik, a neumorno klepetav. Ko se pamjan zjutraj zbudi, še kar v pi- jjami steče pred hišo in gleda in posluša, če se klopotec vrti. Včasih prileti žalosten nazaj in se pritožu- je, da klopotec nima ,,vetreka in se nemre vrteti." Pa se zgodi, da se pripode temni oblaki in že Dam- janovo glavico napolnjujejo nove sicrbi, ali bo tudi grmelo in se blis- Icaio in se mu smili klopotec, ker bo ves moker od dežja. Z velikimi oikami čaka tolažilnih besed, da ne bo tako hudo in da je klopotec junak, ki se ničesar ne boji. Pred kratkim je prihitel v ku- hinjo in v eni sapi povedal, da klo- potec ,,planta" (Sepa), da nekaj ni v redu, ker ne poje tako kot obi- Jajno. Urno se je odpravil na breg in opazil, da klopotcu manjka en maclek. Maclekom pravi Damjan „klik — klak". Več dni je ubogi klopotec bil invalid, Damjanu pa njegova ljubezen donj ni dala mi- ru, dokler končno ni našel zgublje- nega ,,klik — klaka". S kakim ve- seljem je pribežal domov z macle- kom v rokah in bil prav ponosen, da ga je ravno on našel. ima pa Damjan lep mah klopo- tec, ki ga nosi s seboj — dobesed- no — noč in dan. Atek mu ga je naredil s 15 cm dolgim ročajem, da ga lahko drži v svoji mali roči- ci. Ta držaj je tako gladek, kot bi bil iz ebenovine. Saj lahko, ko ga pa vedno obrača v rokicah. In če ga za hip odloži in ga potem takoj ne najde, na ves glas zajoče in vsi mu moramo pomagati poiskati njegovega ljubljenca. Ko gre zve- čer spat, seveda mora tudi klopo- tec počivati na njegovem zglavniku ali v rokicah in ko se zbudi je ena izmed njegovih prvih misli — klo- potec! Ko je bil še manjši in ni znal reči klopotec, ga je po svoje imenoval ,,poten". Tudi sedaj ga še tako pogosto imenuje. Zdaj ga že zna tudi lepo narisati. Ne poza- bi na nobeno njegovo značilnost. Posebno metla mora biti košata, da se bo v njo ujelo dovolj vetra. Ko Se ni znal sam narisati, je dostikrat prosjačil okoli odraslih, naj mu ga narišejo. Posebno je bil srečen, če mu ga je narisal oče in to velikega, do vseh podrobnosti, ob njem okoli pa Irsje. Oči so se mu svetile, ko je motril pred seboj tega lepotca. V jedilnem kotu visi na steni le- pa umetniška slika našega ,,vrha s klopotcem". Damjan ta kraj dob- ro pozna in ko gleda sliko, se ne- nehno sprašuje, zakaj da se ta naslikani klopotec nikoli ne vrti? Prevelika uganka za njegovo ot- roško glavico ... Te velike ljubezni do klopotca se je nalezla tudi že 2 letna Breda. Njene črne očke tako nagajivo va- bijo, da bi se je kdo usmilil in ji narisal ,,poten". Tako je slišala Simbol naših goric Foto: M. Menoni Damjana in tako ga imenuje ona. Nekaj razlike pa vseeno je. Ce Damjan vztraja, da mora biti okoli klopoca trsje, prosi Breda, da na- rišem še rožiko. In ko je to storje- no, potem vsa zažari od veselja in glasno po vdan ,,hvala". Z zadovoljstvom ju gledam in njima želim, da bi ju skozi vse živ- ljenje spremljalo veselje, ki sta ga užila v nežnem otroštvu v ču- dežnem svetu klopotcev in cvetja. Erna Meškova. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Stol sodi med najbolj običajne kose stanovanjske opreme in nje- govo uporabo lahko v zgodovini spremljamo daleč nazaj. Oblika stola je vse do 19. stol. odražala hierarhično družbeno lestvico. Na najvišje in najlepše obdelane stole so smeli sedati le priviligirani iz naj- višnjih družbenih slojev. Tudi v meščanski hiši se je do preteklega stoletja ohranila navada, daje imel družinski poglavar stol, ki je že s svojo višino in obliko razodeval pravice svojega lastnika. Oblika stola je seveda najtesneje povezana z njegovo namembno- stjo, vendar se je vedno prilagoje- vala okusu časa, takratnim stilnim hotenjem, pa seveda tudi modnim oblačilnim muham, predvsem žen- skim. V renesansi so žene nosile obleke iz težkega blaga, ki so jih vklepale v togo držo, zato so se tudi naslon- jala prilagodila tej togosti in niso nudila posebno udobnega in spro- ščenega sedenja. Stoli 15., 16. in 17. stoletja so bili večinoma leseni, najraje so uporabljali orehovino in hrastovino. Na sedežne ploskve so za prijetnejše sedenje polagali bla- zince, pravi oblazinjeni stoli pa se začno počasi uveljavljati šele konec 16. stol. Najpogostejši okras renesančnih stolov so bile rezbarije v razmeroma globokem reliefu. Intarzije in vložke iz poldragih ma- terialov pa srečujemo na slavno- stnih sedežih. Najprikladnejše plo- skve za okraševanje so bile naslon- jalo za hrbet in stranice, ki so veza- le prednji nogi. Z rezbarijo bogato okrašen je tudi stol iz zbirke Pokrajinskega muzeja v Ptuju, ki ga datiramo v drugo polovico 16. stol. Ta tip stola že razodeva stilna hotenja manie- rizma, saj je za renesanso tako tipi- čna usklajenost in uravnoteženost oblik precej podrejena težnji po razkazovanju bogatega okrasja poznorenesančnih oblik. Na račun okrasja je nekoliko v ozadje potis- njena tudi funkcionalnost stola, saj je sedežna ploskev razmeroma majhna. Pozna renesansa in manierizem pa se v tej mizarski in rezbarski umetnini še vedno sre- čujeta s srednjeveškim izročilom, ki se razodeva v masivnosti celotne zasnove. Oblika stola, ki ga hrani ptujski muzej, je doma v severni li&liji, kmalu pa se je udomačil tudi v juž- ni Nemčiji in Švici. Naši kraji so ga Renesančni stol iz 16. stol. iz zapu- ščine rodbine Herberstein. Fototelta kulturnozgodovinskega oddelka, F 1078 sprejeli verjetno neposredno iz Benetk. Marjeta Ciglenečki BORŠTNIKOVO SREČANJE Tudi letošnje Borštnikovo srečanje bo privabilo v štajersko metropolo množico ljubiteljev gledališke umetnosti. Sodelujoči gledališki ansambli pa ne bodo gostovali le v Mariboru, temveč tudi v drugih krajih severovzhodne Slovenije. V Ptuju bo 29. oktobra po dolgem času gostovalo Stalno slovensko gledališče iz Trsta s Partijo remija. Predstava bo ob 19,30 za izven. V tem času pa tečejo dogovori tudi za gostovanje Gledali- šča ljudske vstaje, ki bodo obiskali ptujsko občino z dvema predstavama. N. Dobljekar JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (42) Slovenščina in tozd Elektro Ljubljana Kar s treh strani srno dobili tiskovine, kijih uporablja in razpošilja zgoraj imenovana temeljna organizacija. Vsi po.šiljavci nas opozarjajo na bolj ali manj nevšečne jezikovne pomanjkljivosti poslanih besedil. Listni koledarček te organizacije za leto 1981 ima le malo besedila, pa kar več napak, med njimi tudi»energijovarčujmo« namesto z energijo varčujmo. Nekaj napak je očitno zakrivila tiskarna, v naročnik se ni nič potrudil, da bi mu natisnili pravilno besedilo. Opomin, ki gaje ta tozd do nedavnega pošiljal strankam, se malo skraj.šan glasi takole: »Danes niste poravnali po inkasanfb predložen račun, kije sestavni del tega opomina. V kolikor račun ne poravnate v 15 dneh vam bomo ustavili nadaljno dobavo električne energije.« Besedilo je zelo pomanjkljivo. Beseda »račun« je obakrat v napa- čnem sklonu, prav bi bilo računa; predložen je lahko od inkasanta, ne '»po« njem; neslovenska je raba »v kolikor« namesto če; med besedama »dneh« in »vam« bi bila nujna vejica, namesto »nadaljno« bi bilo prav nadaljnjo, sicer pa je beseda tu odveč. Podobno pomanjkljivo je tretje besedilo, ki ga je organizacija ob spremembi plačevanja naslovila na »Cenjenega uporabnika el. energi- je«. Že nagovor ni dober, saj gre tu za porabnika ali, še bolje, odjemalca. Naj omenimo samo nekaj jezikovnih ohlapnosti iz pisma: »V primeru, da boste« namesto če boste; »plačilo predstavlja« namesto plačilo je; »primer obračuna« namesto zgled obračuna; »jakost glavne varovalke je 35 A. kateri ustreza obračunska moč« — nemogoča oziralna zveza. Vse troje zgovorno kaže, da pri Elektro Ljubljana mesto jeziku ne namenjajo dovolj skrbi. Dajim ne bomo naredili krivice, jih vabimo, naj nam pošljejo v presojo katero izmed svojih tiskovin, o kateri menijo' da je brez jezikovnih napak, pa bomo svoje mnenje spremenili in tudi objavili. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pi.šemo. naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslove: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije. 61000 Ljubljana. Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! dr. ivan stopar na ptujisH^i^ (18. nadaljevanje) ŠTATENBERG (STATENBERG), GRAD Vrh strmega, kopastegagriča nad podružnico sv. Ane v naselju Stari grad pri Makolah. Občina Slovenska Bistrica. Statenberg nastopa v listinah sorazmerno pozno, šele 1241, ko je salzburški nadškof Eberhard II. naznanil, daje Friderik iz Ptuja podelil samostanu v Stični salzburški fevd, vas Koprivnico. Friderik seje zato oddolžil nadškofiji z dohodki posesti, katere je imela njegova pokojna soproga Heradis — »de praedio sive proprietate memoratae dominai ^itae apud Staetenburch.« Beseda apud je pri, daje slutiti, daje z imenom že miš jen grad, ki se izrecno omenja šele 1250 kot castrum Stetenburch. Pred 1263 je imel Statenberg v posesti krški vazal Rogaški. Njegova hči seje tega leta odpovedala svojemu štatenberškemu deležu v korist brata in drugih sorodnikov. Rogaške je nasledil po 1299 sorodnik Henrik Viltuški. Njegova sinova Ulrik in Henrik, ki sta imela v lasti tudi konjiško gospostvo, sta kupila 1344 od Alrama 11. Bistriškega njegov podedovani delež štatenberškega gospostva. Od njunih dedičev si je 1352 obdržal statenberško gospostvo Henrik. 1385 je dedoval gospostvo Hugo VII. Devinski, 1399 pa Rajnpreht NValsee. NValseeje. ki so 1434 pridobili za gospostvo deželno .sodstvo, so nasledili po 1451 Celjski, te pa po petih letih Friderik Habsburški. l-"riderik je gospoščino že 1458 prodal svojemu ljubljencu Štefanu Prcueschenku, poznejšemu grofu Hardeškemu, ki mu je podelil ludi naslov baron Štatenbcrški. 1493 je Žiga Prueschenk izročil štatenberški grad skupaj z nekaterimi drugimi svojimi posestvi proti ustrezni od- škodnini cesarju, vendar pa mu je cesar Maksimilijan že naslednje leto prodal grad za 10.000 guldnov. Le nekaj let poprej. 1487, seje popotnik Sanionmo srečal s tedanjim štatenberškim kastclanom Viljemom Ta- tenbachom, pa je mimogrede zabeležil, da posedujeta gospoda Žiga in Henrik še 14 drugih gradov, ki jima prinašajo skupaj do 20.000 dukatov 'etnih dohodkov. Potlej seje pomudil še pri osemletnem turškem uje- tništvu gospodov Henrika in Viljema. L. 1502 sije pridobil grad Žigov svak Ivan Turjaški. 1556 pa gaje !Jjegov sin Volk Engelhert prodal ogrskemu plemiču Francu baronu Tahiju. Njegova in njegovih sinov grozodejstva in povzročene krivice so ''ile eden poglavitnih v/rokov za veliki kmečki upor 1573. Kmetje so takrat zavzeli grad, vendar ga niso niti oplenili, da bi se ne zamerili '■esarju, pri katerem so iskali zaslombo zoper krivice, inventura grajske Opreme, ki sojo sestavili dve leti pozneje, nam nudi imeniten vpogled v Premoženje pomembnejših fevdalnih rodovin tistega časa: »V štaten- ['erškem gradu, ki so ga bili posedli kmetje je bila grajska oprava dražja [f| krasnej.ša. kakor v marsikateri knežji palači. V mali gosposki sobi je °ila pisalna miza, blagajna, truge (skrinje), omare in omarice, polne pisem, knjig in listov. V veliki dvorani so. bile stene zagrnjene s turškimi preprogami; tuje stalo 12 postelj, ena z nebom, in mnogo miz, trug in dr. V gospejski sobi je bilo jezdilno orodje: sedla, meči, okovani s srebrom, uzde z zlato žvalo, oklopi in oprsniki, jezdilne žametne hlače, suknje, obrobljene s tafetnimi traki, jezdilne čepice in rokavice za gospode in gospice. V stranskih sobah so bile druge gospejske obleke, postelja in obleka za lakaje, ki so spremljevali gospodo. Na dolgem hodniku je stalo zaporedoma dvajset trug. v katerih je bilo shranjeno kaj raznovrstno blago, kakor dragocene gospejske obleke iz žameta, žide, damasta. atlasa, tafeta. obšite ali prešite, srebrnobelega atlasa z ušitimi zlatimi Statenberg — stari grad na Vrischerjevem zemljevidu iz leta 1678 rožami so cenili na 50 gl; nadalje razne zlatnine in srebrnine, lepotine in dragotine, biseri in krasotine, med drugim žepne ure. srebrni konjički, bisrni venci, nojevo jajce, vsajeno v srebro in z zlatim okrivalom (60 gl.) Na stotine pa je bilo navadnih in finih rjuh, odej. krušnic, brisač in prtičev. Smelo rečeno, da seje v šlatenberškem gradiču krasota pohišja turških palač merila z ličnostjo italijanskih pohištvenih izdelkov. Cena vsega premakljivega blaga je bila 2442 gl. 7. š. 8 p.« Za primerjavo velja pripomniti, daje znašala cena bika tisih dob 6 gld., krave pa 4,5 gld. Po peripetijah. ki so sledile kmečkemu puntu in ko je grad začasrto do 1579 upravljal cesarski upravitelj, so si posest spet pridobili Tahiji, vendar pa je niso dolgo uživali. Stari Franc Tahi je že 1573 preminil, statenberško posest, ki so si jo sprva delili njegovi štirje sinovi, pa je že 1592 prodal poslednji med njimi, Štefan, Karlu Teufehbachu. Ta pa je po štirih letih prepisal bratu Offu. 1622 so posest prevzeli Trebniški in za njimi Tatenbachi. Po nesrečni zaroti Ivana Erazma Tattenbacha je cesar grad zasegel in ga 1681 prodal Attemsom. Grof Dizma Attemsje v letih T720— 1740 pozidal v bližini Makol nov istoimenski dvorec, stari grad pa prepustil uničenju. V izročilu se je ohranila pripovedka, ki skuša v romantično poetični luči motivirati ta dogodek. Podoba starega gradu še nam je spet ohranila le pri Vischerju. Njegovo jedro je dvo ali tronadstropna stavba, ki jo očitno sestavljajo štirje notranje dvorišče obdajajoči trakti. Eden izmed vogalov je podo- bno kot pri starem žovncškem ali velenjskem gradu okrepljen z okroglim stolpom, celotno zasnovo pa obdaja obzidje, kije na vogalih tudi utrjeno s stolpi. Stolpi so delno okrogli, delno oglati in za nadstropje presegajo višino obzidja. Vrhnja nadstropja so vsaj pri dveh stolpih konzolna. opremljena ssirelnicami in mašikuli, prav tako pa je urejen tudi vrhnji del obzidja. Motiv renesančnih konzolnih nadstropij poznamo doslej v .slo.vensko-štajerskem gradivu le na okroglih stolpih gradov v Velenju in v Lembergu. če pri tem ne upoštevamo pomolnega nadstropja str pniščnega trakta v Podsredi. Kolikor je mogoče iz povsem razsutih ostankov razbrati, je imei grad Statenberg prvotno podobo večali manj regularnega kastela. Zido praktično ni več. vidni so le še njihovi amorfni ostanki. To gre zlasti n. rovaš za gradnjo uporabljenega materiala, laporja, ki je pod vplivon. atmosferilij povsem razpadel.tako da struktura zidu ni nikjer več vidna Ostanki zidov so ponekod še dva do tri metre vi.soki, povsod pa je velik gru.šča, pod katerim se delno še skrivajo stare kleti. Kljub temu pa s onkraj obodnih utrdb z obzidjem še vidni ostanki zunanjega obramt nega jarka in nasipa, ki sta obdajala ves grad. Na ravnici pod gradom .si sledovi nekdanjega grajskega vrta, ki ga vidimo tudi pri Vischerju in ki ga izpričuje tudi ledinsko ime »Garten«. V bližini vrta je ohranjen star marof — »pojata«, poleg pa nadstropni svinjski hlev »štalunci«. Ob stavbi, ki sta leseni, utegneta izvirati še iz 18. stoletja. Nadaljevanje prihodnji j 8 - NAŠI DOPISNIKI 15.oktober 1981 - TEDNIK Deio mladih KMKS po območjih AKTIVNOST OO ZSMS PTbiSKO POUE Odvijala se je predvsem na nivoju krajevnih svetov. OO ZSMS so se slabo povezovale in skupne akcije na območju Ptujskega polja, kot je bilo zadano v programu. Delo posameznih OO ZSMS pa je zelo dobro potekalo na idejno političnem področju, kulturi. Športu . . . Posamezne OO ZSMS so organizirale udarniške dneve. Tudi sodelovanje KS je bilo uspešno. Mladi so ocenili svoje delo kot zelo uspešno. AKTIVNOST MLADIH NA OBMOCJU HALOZ Tudi mladi na območju Haloz so za delo prijeli tako, kot so si zadali v svojem programu. Na športnem področju so organizirali večje število tek- movanj, predvsem v malem nogom.etu. Šahu, pikadu, streljanju, organiziranju ,,lger brez meja". Novost v športu je bil tudi nogomet, ki so ga pričeli najprej izvajati v OO ZSMS Majski vrh, nato pa se je počasi razširil tudi v d-^uge OO ZSMS. Na kuhurnem področju so mladi iz Haloz delovali precej aktivno, saj so organizirali proslave ob vseh praznikih itd. Zelo dobro je tudi povezovanje z vojaki. V vseh OO ZSMS pa so se aktivno vključili tudi v priprave akcije NNNP. AKTIVNOST MLADIH NA OBMOČJU MESTA PTUJ Osnovne organizacije na območju mesta Ptuj so se v delo vključile veliko bolj aktivno kot v preteklih letih. Predvsem so se povezovali z vojaki DK Ptuj, s katerimi so sodelovali na področju športa, kulture, zabavnem področju . . . Nekaj OO ZSMS je organizirala lokalne MDA, precej mladincev pa se je udeležilo tudi MDA. Sodelovali so v akciji NNNP, niso pa uspeli izvesti seminarja za predsednike posameznih OO oz. predsedstev mesta Ptuj. Veliko OO ZSMS se ni uspelo vključiti v začetno fazo evidentiranja članov DPO in predsednikov svetov KS v prihodnjem mandatnem obdobju. AKTIVNOST MLADIH NA OBMOCjU DRAV- SKEGA POLJA Med posameznimi organizacijami ni bilo tesnejših stikov. Povezovale so se le OO ZSMS v KS. Mladina je aktivno delovala na športnem, kulturnem in zabavnem področju. Ob pogledu dela smo ugotovili da se ;e premalo delalo na idejno-političnem izobraževanju članstva v OO ZSMS. Mladi so se množično vključevali v akcijo NNNP in s tem dokazali, da se v nobenem trenutku ne dajo zmesti in da smo v izrednih razmerah še enotnejši. V vsakem naselju Dravskega polja so se odvijale delovne akcije in tudi udarniških dnevov v Slovenskih goricah se je mladina udeležila v velikem številu. Tudi povezovanje z garnizijo DK je zelo uspešno. AKTIVNOST MLADINE NA OBMOČJU SLOVENSKIH GORIC Program, ki je bil zadan in bil izpolnjen. Največja aktivnost se je kazala na športnem področju, saj se je izvedlo vrsto nogometnih turnirjev. Izvedli so tudi igre brez meja in druge kuhurne in zabavne prireditve. Na področju mladinskega prostovoljnega dela se je naredilo zelo malo ali pa skoraj nič. Na ZMDA Slovenske gorice so sodelovale le tri OO ZSMS. Kot je razvidno iz tega je bilo delo po posameznih področjih dokaj razgibano. Vendar pa je potrebno poudariti, da kljub aktivnostim, ki so bile izvedene, se še veliko stvari ne odvija tako kot bi bilo potrebno. J. Hvaleč, Po enoletnem mrtvilu 00 ZSMS Franc Osojnik pričela z delom Petindvajset mladih iz krajevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj, se je v četrtek, 1. oktobra zbralo, na takorekoč ustanovnem sestanku osnovne organizacije OO ZSMS Franc Osojnik Ptuj, saj je že daljše obdobje mrtvilo v tem predelu. Dogovorili so se, na kakšen način naj bi delovali, ker se v krajevni skupnosti ne čuti utrip mladih in njihovo mnenje že leto dni. V novem mandatu, se je na pobudo Diane Bohak, zbrala nova mlada skupina in angažirala vse moči, da oživi delo. IzvoHli so novo vodstvo, predsednik je postala Natalija Rogelj, sekretar Nevenka Orpič. Formirali so komisije za informiranje, šport, kukuro, idejno-pohtično delo, splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, mladinske delovne akcije. Zadali so si nov program dela, ki bo temeljil na vključevanju mladih v interesne dejavnosti^ sodelovanju z vojaki ptujske garnizije Dušan Kveder- Tomaž in vključevanju v krajevno samoupravo. Nosilci interesnih dejavnosti bodo pripravili akcijski in terminski program, za oživitev dela pa bodo ponovno evedentirali člane Zveze socialistične mladine in upajo, da bodo z akcijami k delu mladinske organizacije pritegnili čim večje število ler teh. Prva naloga jih je čakala pri izvedbi akcije kopanja jarkov za javno razsvetljavo v krajevni skupnosti, ki je skupaj z osnovno šolo F. Osojnik bila v prejšnjem tednu. Prav tako pa so se v ponedeljek, 5. oktobra zbrali na drugi seji in se med drugim z organizacijo svečanega odhoda mladincev, ki gredo na odsluženje vojaškega roka poslovili od njih v osnovni šoli Franca Osojnika v Ptuju. D. Papler, KLUB BRIGADIRJEV FRANC BELŠAKTONeI Biti udarnik je lepo v soboto 10. avgusta je klub brigadirjev. Franc Belšak-Tone. izvedel že 7. udarniški dan. Tokrat smo z udarniškim dnevom pomagali Kmetijskemu kombinatu Ptuj — delovni enoti Podlehnik. pri obiranju grozdja na Gorci. Udarniški dan je bil sklican na hitro, zato je bilo manj udeležencev, kot smo pričakovali. Kljub temu paje bilo 24 udarnikov in 10 vojakov. Moram po- vdariti. da se vojaki udeležijo vsakega udarniškega dne. ki ga organizira klub brigadirjev, klubu bri- gadirjev pa se pridružujejo še 00 ZSMS. Na Gorco smo se odpeljali ob 8. uri iz Ptuja, s trganjem grozdja pa .smo pričeli nekaj pred deveto. Do malice smo bili precej hitri, saj smo nabraU skoraj polno prikolico. V času malice nas je obiskal Jože K rižančič in nam vlil še večje zadovoljstvo za delo. Z našim delom je bil povsem zadovoljen, hkrati pa tudi presenečen, da smo trgatev vzeli tako resno. Na akcijo nismo prišH samo zato. da bi pojedli kakšen grozd, marveč zato, da pomagamo družbi, k čim prejšnjemu spravilu pridelka, kije letošnje leto tako bogat. Delo smo si zelo dobro organizirali. In sicer v vsako mesto po štiri, ki so trgali grozdje in enega, kije nosil brente. Tako ei.i kot drugi so hiteli: brentarji. da bi odnesli čim več brent (seveda polnih), berači, da bi čirn več nabrali. Vzdu.šje v vinogradu je bilo nepopisno. Pozabili smo na leta. pozabili smo na utrujenost, žulje, ki smo jih dobili od škarij. na vse slabo . . . priklicali smo veselje, pesem in nasmejanost! Klub brigadirjev Franc Belšak-Tone. postaja kot ena velika družina. Oče in mati se nenehno me- njujela. saj imamo na vsakem udarniškem dnevu novega komandanta, ki pa funkcijo opravlja zelo dobro. Tega dne pa nismo na Gorci »brali« samo člani kluba brigadirjev, trgatve sta se udeležili tudi OO ZSMS in sicer F. Osojnik in Majski vrh. Kol nam je dejal Jože Križančič je trgalo grozdje 39 pionirjev, z njimi pa sta bila tudi dva mentorja. In tako si pionirji zaslužijo toliko denarja, da lahko gredo konec leta na izlet, ne da bijim prispevali kakšen dinar še starši. Žal je naše veselje in vzdušje v trgatvi zmotilo slabo vreme. Ves dopoldan so .se »podile<< megle po nebu toda nekaj čez poldan smo občutili prve kaplje, ki so se kaj kmalu okrepile in pričelo je deževati. Skupaj s pionirji smo se pred dežjem zatekli v gostišče na Gorci. Bilo nam je žal. da smo morali delo pustiti prav takrat, ko je bilo vzdušje najlepše. Po besedah delovodje Vilija, da bo trgatev trajala še nekaj časa. ker imajo še precej grozdja, smo se člani kluba brigadirjev Franc Belšak-Tone in OO ZSMS odločili, da bomo izvedli še en udarniški dan. Ta bo po vrsti že 8. udarniški dan in 3. izredni, saj smo v začetku leta načrtovali le pet udarniških dnevov. Torej v soboto 17. oktobra 1981. vabimo vse mlade na zadnji udarniški dan. Tudi tokrat bomo obirali grozdje in tako pomagali družbi, da bo pri- delek čim prej pospravljen. In kaj lahko rečem Se na koncu. Vidimo se na udarniškem dnevu, kjer si bomo povedali vse tisto, česar nisem napisala. Sicer pa pridite, doživite in preživite, udarniški dan. Še brigadirski Z-D-R-A-V-O! Jana Hvaleč PRED [NABORNIKI 2. oktobra je ludi naša šola prišla na vrsto, da nastopi pred letošnjimi naborniki. Ze ob 7. uri smo bili v klubu mladih. Tri učenke smo pripenjale fantom rdeče nageljne. Potem pa so ob predvaja- nju koračnice: '>Kdo pa so ti mladi fantje«, prišn v (Jvorano pionirji v krojih in pozdravili nabornike. Sledile so recitacije o sanjavi jeseni, o lovskem rogu in o ljubezni do Tita, o kateri naj govore naša dela. Recatorke je z občutkom spremljal s klarinetom naš Robert Ivanuša. Mlajši pionirji so nastopili z igrico Kurirček .Andrejec. Njihove živahne besede in kretnje so še posebej zbudile odobravanje. Zbranost in resnobo pa je zahtevala zborna recitacija osmičarjev z naslovom Od upora k svobodi, kije vsebovala odlomke iz pesmi Mileta Klopčiča., Z rjjo smo poudarili 40-letnico vstaje. Prav talco z borbenimi pesmimi, ki jih je z občut- kom zapel šolski pevski zbor. Nazadnje pa je nastopila naša mladinska fol- klorna skupina s poskočnimi ljudskimi plesi, ki je požela največ odobravanja. Vendar pa smo ze mislili, da s folkloro ne bo nič. ker le harmonikar Stanko Ivanuša odšel z naše .šole. Ko pa smo ga prosili, naj nas kljub vsemu še prihaja spremljat na naromoniki. nam je z razumevanjem ustregel, za kar smo mu nadvse hvaležni. Fantje naborniki so z izredno slovesnostjo in zanimanjem sledili našim točkam. Med njim sem opazila več nekdanjih učencev naše šole. Nekoč so se mi zdeli poredni, zdaj pa so bili videti možati in resni. Po nastopu smo si z naborniki ogledali film o manevrih JLA in TE. Kmalu bodo fantje vse to spoznali tudi praktično. ' Zlnka Sori, 8/c, OŠ Franca Osojnika LFTNA KONFERENCA PIONIRJEV OSNOVNE SOLE VIDEm PRI PTUJU V torek, 29. septembra smo imeli letno pionirsko konferenco Udeležili so se je trije predstavniki vsakega razreda in predsednil^j posameznih krožkov. Predsednik pionirskega odreda, Božo Cernila, je pozdravil vse navzoče. Besedo je predal predsednici delovnega predsedstva, dnevni red konference paje bil takle: Volitev delovnega predsedstva, zapisnj, karjev in overiteljev, izvolitev volilne komisije, poročilo o delu v prete. klcm letu. poročilo blagajnika, program dela za letošnje šolsko leto volitve predsedstva pionirskega odreda, razprava o poročilih, poročilo volilne kt)misije. predlogi in vprašanja. Med konferenco nas je s prijetnim petjem zabaval naš otroški pevski zbor. Veliko smo govorili o prostovoljnih dejavnostih, ki delujejo na naJi šoli. Pionirja iz Leskovca sta nam izrazila željo, da bi v prihodnje bolje sodelovali. Pri potrjevanju posameznih predlogov so nas že pošteno bolele roke. Ob koncu konference smo se vključili še v burno razpravo in vsak je lahko povedal svoje mnenje o tem aliTmem. Konferenco je zaključil tov. ravnatelj, kije pohvalil naše delov preteklem letu in nam zaželel obilo uspeha pri delu v letošnjem letu. Dopisniki os. š. Videm pri Ptuju STOPIL SEM V PETI RAZRED Na dvorišču OS Tone Znidarič smo se zbrali ob 7. uri in 45 minut. Začel se je prvi šolski dan. Naša učilnica je v prvem nadstro- pju. Številka enajst. Med nas je pri- šlo nekaj novih učencev, nekaj sta- rih iz lanskega leta pa ni več med nami. Naš razrednik je tovarišica Slava Sare. V petem razredu smo prešli na predmetni pouk. Pri pred- metih: angleščina, srbohrvaščina, družba, narava itd., se selimo v zato opremljene učilnice. S sabo nosimo šolske potrebščine določe- nega predmeta. V kratkih odmorih i nastane na hodniku gneča med j učenci. > Prve ure pouka so name naredile | močan vtis. Sedaj se zavedam, da >, so prva štiri leta osnovne šole že za ! mano. Zavedam se dolžnosti, ki jih ' moram še naprej pridno in skrbno premagovati. Srečen sem, da se v razredu vsi lepo lazumemo. Tomaž Bezjak, 5/b, Oš Tone Znidarič SADOVNJAK Sedaj je jesen. V sadovnjaku ras- tejo sadna drevesa. V sadovnjaku obirajo sadje. Brigita obira slive. Oče in mama obirata jabolka. Bo- jan pleza po lestvi in obira slive. Na lestvi mora biti previden. Sadje bodo pospravili v klet. Imeli ga bodo za zimo. Sandi Ciglar, 2/b OS Olga Meglic, Ptuj TRIJE PESNIKI 24. septembra smo se srečali učenci v Narodnem domu s pesniki Mankom Golarjem, Jožetom Smitom in Nikom Grafenauerjem. Brali so nam otroške pesmi. To je bilo res bolj za nižješolce, ki jih je bilo tudi več kot osmičarjev. Man ko Golar, že sedemdesetlet- nik, se nam je v šali predstavil kot Prlek, doma iz Ljutomera. V pe- smih je prikazal življenje kmečkih otrok, ki ni bilo vedno lahko. Naj- bolj veselo je bilo v času kolin. Iz ene od pesmi sem si zapomnila: ... vsi mastni so do uh, z babico se dedek meni, pa čeprav je čisto gluh . . . Mankov oče Cvetko Golar je bil tudi pesnik. Poznal je Ivana Can- karja. Opisal je, kako se je srečal z njim v Ljubljani. Posebej je omenil Cankarjevo nevesto Heleno in nje- gove velike brke. Ta opis nam je Manko prebral. Kakih deset let mlajši Jože Smit pa je bral pesnice o ježku, ki se je ženil, pa tudi o svoji pleši, ki jo mora skrivati. Smit je doma izpod Donačke gore in je bil več let ured- nik Cicibana. Niko Grafenauer pa je ,,ljubljan- ska srajca", kot je sam rekel, in letošnji Levstikov nagrajenec. Od Smita je mlajši približno za dvajset let. Ob njegovih pesmih o nebotič- nikih, ki naj sedejo, sem začutila, da je vedno bolj škoda zazidavati polja, travnike in loke. Povedal je tudi, kako je začel pisati pesmice. Eno je napisal iz jeze, ko je kot šo- lar moral doma pisati nalogo in se ni smel iti smučat: Janez se po hrb' spusti in v drevo se zaleti. Nazadnje smo pesnikom postav- ljali vprašanja. Najbolj zgovoren je bil Jože Smit. Simona Petrovič, 8/c, Oš Franc Osojnik NA SPREJEMU 29. september je praznik nas — pionirjev. Tudi učenci naše šole smo imeli praznik, saj ni bilo pou- ka. Imeli smo konferenco. Na konferenci smo se pogovarjali o minulem šolskem letu in o zastav- ljenih načrtih. Ze prejšnji dan sem izvedela, da so me izvolili za delegatko. Po kon- ferenci smo se zbrali delegati v avli in skupaj s tovarišicami odšli vsak na svojo stran: V Gorenje, na kra- jevno skupnost, na Občinski sindi- kalni svet. Naša skupina je šla na sprejem k sindikalnim delavcem. Vodili sva jo s tov. Foltinovo. Po poti mi je povedala, da bom morala odgovarjati na vprašanja. Sestavila sem si celo govor, ker sem morala dati tov. predsedniku naša Pionir- ska obvestila. Ponavljala sem ga celo pot. ,,Ta Pionirska obvestila smo izdali na današnji dan, za pionirje naše šole, da bi vede- li . . ." Pred vrati mi je srce začelo hitreje biti. Vstopili smo. Pozdravil nas je tov. predsednik in nas odve- del v sobo, kjer smo se pogovarjali. Pogovor je začela tovarišica. Za njo sem bila na vrsti jaz. ,,Ta Pio- nirska obvestila". ,,Tu seje zatak- nilo. Smola!" Pomagala mi je Na- taša in srečno sem povedala do konca. Pogovarjali smo se o šoli, o tovariših . . . ,,Nekdaj je bilo vse drugače",je povedal tov. predsed- nik. Pogovor je zaključil z mislijo: ,,Bodite pridni in učite se, da boste v življenju mnogo dosegli". Za na- grado smo dobili tudi značke in zastavico. Zmenili smo se, da bomo sodelovali. 21 DNI NA MORJU Letos so se mi počitnice začele zelo zgodaj, saj sem že 10 dni pred koncem šolskega leta lahko od- potovala. Hvaležna sem tovarišu ravnatelju, ki mi je dal dovoljenje. Za vedno mi bodo ostali v spomi- nu nešteti vtisi iz mojega poto- vanja in letovanja. Z mariborskega letališča sem se s teto, stricem in sestrično odpeljala do Dubrovni- ka. Noč smo prespali pri teti Anki- ci. Prebudili smo se v sončnem jutru. Kmalu smo se vkrcali na ladjo, ki je plula proti otoku Mljet, kjer smo tudi izstopili, saj. smo bili na cilju. Lepo je bilo potovati z ladjo, čeprav je prišlo ' do male nezgode. Ogrnjeno modro j jopico mi je veter odpihnil v H morje. | Našega prihoda sta bila teta in \ stric zelo vesela. Vreme je bilo izvrstno. Vsak dan sem se kopala in nabirala školjke. Nekaj pa je bilo posebno zanimivo. S stricem Vladom smo vsak večer vrgli v morje mrežo in zjutraj smo bili vsi veseli, ker je bilo v njej dosti rib. Skoraj nikoli nismo bili razočara- ni. Hitro so potekli trije tedni in mojih počitnic na otoku je bilo konec. Skoda! Vseeno pa je bilo zopet lepo, ko je naš avion pristal na domačem letališču. Znašla sem se med svoji- mi dragimi in klepeta o mojih doživljajih ni bilo konec. Zopet sedimo v šoli in misli nehote pohitijo v brezskrbne počitniške dni. Vesna Makovec, 5/a, OS Franc Osojnik PESTER POČITNIŠKI DAN Komaj smo zaprli za seboj šolska vrata, smo že začeli razmišljati, kako bi najlepše preživeli počitni- ške dni. Vedno sem si želela, da bi počitnice preživela na deželi. Rada imam zelenje, travnike in gozdo- ve. Želela pa sem tudi na morje. Vse želje so se mi uresničile. Sko- raj vso poletje smo bili v Krčevini pri Vurbergu, kjer imamo vino- grad. Z otroci iz okolice smo postali dobri prijatelji. Ob koncu avgusta smo odšli na morje. Deset dni smo preživeli na otoku Krku. Najsrečnejša sem bila, ko sem se peljala preko Titovega mostu, ki povezuje otok Krk s kopnim. Na poti proti domu smo bili vsi štirje najsrečnejši, ko smo v dalja- vi zagledali naš lepi ptujski grad. Mislila sem si: povsod je lepo, a doma je najlepše. Nataša Arko, 3/a, OS Tone Znidarič Ptuj MOJ BRATEC Mojemu bratcu je ime Borut. Se- daj bo šel v malo šolo. S kolesom se zna tudi že voziti. Skoraj vsak dan je na igrišču. Na igrišču se vozi s kolesom. Včasih se tudi žo- ga. Rajši se vozi. Najlepše mi je ko se vozim z Borutom in še s kom po Medribniku. V sredo 5. avgustji so , prišli k nam teta', sestrična in brat- ranec. Takrat smo šli vsi štirje ma- lo na sprehod. Midve z Marjetko sva vsaka nabrali šopek rož. Bra- tec je še vprašal kdaj bo šel v šolo. Mama je rekla, takrat ko jaz pri- dem iz počitnic. Star je pet let. Le- tos mu teče šesto leto. Ida Kovačič, 4/b, OŠ Maksa Bračiča, Cirkulane POCiTNICE Med počitnicami smo šli z bra- tom in Gorazdom v gozd in smo videli zajca, ki je spal v grmu. Na Jelovicah smo sušili seno in sem šel v gozd, kjer se je pasla srna, ki sem se je zelo prestrašil. Od.stare- ga ata sem dobil za rojstni dan 1000 dinarjev. Med počitnicami sem se hodil kopat v Kidričevo, Med počitnicami sem nabiral, dostikrat lisičke. Dobil sem veliko denarja. Med počitnicami sem bil tudi v Zetalah. Hodil sem tudi pomagat delat v Prešo. Kadar sta atek in mamica v službi, sem tudi doma pospravil in pripravil za Zlatko Petrovič, 3/r, OS MAJŠPERK Počitnice sem preživel dobro. Bil sem na obisku pri teti. Tudi sestra je bila zraven. Bilo je lepo, ker smo se igrali, lovili in žogali. Doma sem pomagal pri delu staršem. Vsak dan sem moral pjasti krave. Ker je bilo vroče, sva se z bratom šla kopat. Kopala sva se v Dravi- nji. Voda je bila topla. Med počitnicami tudi na učenje nisem pozabil. Včasih sem pisal, bral in računal. Zopet so se odprla šolska vrata. Spet smo se zbrali v šolskih klopeh med svojimi sošolci. Rudi Plajnšek, 3/r, OS Majšperk Med počitnicami smo bili v Šmarju pri botrci. Bila sem tudi večkrat pri stari mami v Makolah. Stricu sem pomagala su.šiti seno in pasti živino. Tekala sem za krava- mi, da niso ušle v koruzo. Najrajši sem bila doma, ker sem lahko gledala televizijo. Ko je sestra bila na počitnicah, sem hodila po mle- ko in mamici pomagala pri delu. Z bratom sva se tudi igrala in podajala frizbi. Zvečer sva gledala televizijo, potem sva pa šla spat. Zunaj sem se igrala s sosedami. Hodila sem tudi po kopišnice. Počitnice so bile zelo lepe. Suzana Solger, 3/r, Majšperk Zame je bil to velik dan, saj sem bila prvič delegat naše šole. Ta dan mi bo ostal v lepem spominu. Nataša Vidovič, 7/a, OS Olga Meglic, Ptuj BILA SEM DELEGATKA Na dan praznika nas pionirjev smo imeli pionirsko konferenco. Izvolili smo predsednika, tajnika in blagajnika. Po proslavi smo delegati odšli na občino. Ostali so v kino in si ogledali zanimiv film. Tovarišica Foltinova nas je pe- ljala na sindikat. Tam so nam pokazali sobo za sestanke, kjer smo se posedli. Postregli so nam z limonado in sendviči. Začeli smo se pogovarjati. Tovariš predsednik nam je razdelil značke. Vprašal nas je, česa se učimo in če tovariši- ca že kaj sprašujejo. Nato je vpra- šal, če je tov. Foltin huda. TovariS sekretar nam je povedal, kako je še on hodil v šolo. Povedal je, da je bil v tistih časih najvišji organ na šoli ,,leska". Imeli so tudi staro klop, ki je stala v prvi vrsti. Kdor ni dal miru, je moral leči na mizo, tako da je videl svoje noge. Ta- krat je njihova učiteljica zahtevala popoln mir. On ni poslušal in je klepetal. Ona je to opazila in zato je moral v prvo klop. Tov. pred; sednik nas je vprašal, kaj pomeni PH. Povedali smo, daje to pionir- ska hranilnica. Zanimalo ga je ka- ko deluje. Povedali smo, da je odprta v ponedeljek in četrtek, Obresti so namenjene SŠD, z njim kupimo žoge. Rekel je, da smo to pametno izkoristili. Cez nekaj časa je v sobo prišel neki tovariš,- Vprašal nas je, če bomo kaj zapeli- Ko smo se pogovorili, nam je dal predsednik zastavico. Zahvalili smo se in jih vprašali če smemo še kdaj priti. Mislim, da nam je bil ta obisk koristen. Se .večkratbomo šli v to stavbo. , Petra Faganel, 7/b. OŠ Olga Megli!^ fEDNIK - 15.oktober 1981 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 SNL:TRIGLAV-PTUJ 0:2(0:1) Nepričakovana zmaga v gosteh iCraiij, stadion Stanko Mlakar, jledalcev 150, sodnik DjordjcviC Ljubljana); Strelca: 0:1 (30). giieršič, 0:2 (81. 11-m) Ceh; pfUJ: Simonič, Letoma. 2gcč, ^(alek, Vogritiec, RadoliC, Skok. gineršič, Korošec, Ceh, Ogrizek (Žitnik). rgogometaSi Ptuja so tokrat pre- j^netiTi in v Kranju osvojili dve to- Kot navajajo poročila s sreča- nja, bi lahko zmagali Se z večjim iz- idom. V prihodnjem kolu se bodo v ptuju pomerili z enajsterico Pri- p,orja iz Ajdovščine, ki je na lestvi- (j na sedmem mestu z osmimi to- jlcami, Ptuj pa je trinajsti s petimi joČkami. Lestvica je naslednja: I. Šmartno 14. 2. Maribor 13. 3. Slo- van 12, 4. Železničar 10, 5. Mura 9 6. Izola 9, 7. Primorje 8. 8. Ru- dar 7, 9. lUrija 6, 10. Triglav 6, 11. fjafta 5, 12. Koper 5, 13. Ptuj 5 in 14. Stol 3 točke. Prejšnji teden je bil v Ptuju pogovor predstavnikov NK Drava s predstavniki vseh klubov iz ptujske občine. Beseda' je bila o nadaljni poti članske selekcije Ptuj. Dogo- vorili so se za vodenje moštva na srečanje v Kranju, selekcioniranju igralcev in sestavi novega vodstva. Vodstvo selekcije niso dorekli, to bo znano v tem tednu. Igralci iz Ki- dričevega in člani vodstva so prene- liali z delom v selekciji. Menijo, da pod tako nemogočimi pogoji in ne- enotnosti tako med igraJci kot v vodstvu ni mogoče skupno delati. Želeli so najboljše, pomagali so v kriznih trenutkih (tekmi z Nafto in Slovanom), ko bi Ptuj lahko izpa- del iz lige (zaradi nenastopanja na dveh zaporednih srečanjih), vendar so naleteli na odpor. Z delom v selekciji pa je prenehal tudi trener Pšajd. Korenine zadnjih dogodkov so globoke, vlečejo se leta in leta. 06ino pa nogometni delavci trdnih temeljev niso znali postaviti. t k. REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA-MOŠKI Velika Nedelja-Aero Celje 21:17 (12:8) Igrišče Velike Nedelje, gledalcev 150. Sodnika: Albreht in Stros iz Maribora. Velika Nedelja: Lah A., Zorli D., Bezjak M. 7, Rajh, Sabo 7^ Rajšp; Aero-Celje: Lesjak, Filip- čič 1, Seško S. 3, Bala 1, Blazinšek, Seško M., Cigoj 3, Dobršek 6. Mahnič 3, Ramšak. V deževnem vremenu so se gostje v začetku boljše znašli in vodili do 15. minute. Takrat so domači igral- ci zaigrali boljše v obrambi in z za- porednimi protinapadi povedli s petimi goh razlike. Vodstvo doma- čih bi lahko bilo še izdatnejše, če bi igralci bolj zbrano zaključevali na- pade. V drugem delu tekme so gost- je uspeli zmanjšati razliko na en sam gol, vendar je domačim uspelo povečati razliko in zmagati. Vsekakor je zanimivo, da so do- mači večino zadetkov dosegli iz protinapadov oziroma z roba vra- tarjevega prostora kljub težavnim pogojem za igro. V domačem moštvu so se razen vratarja Baklana posebej odlikova- li Zorko, Bezjak M. in Sabo, pri gostih pa Dobršek in Mahnič. MLADINSKA REPUBLIŠKA LIGA-VZHOD: Velika Nedelja-Aero Celje 14:11 (6:6) Igrišče Velike Nedelje, gledalcev 50. Sodnika: Bazič in Pertoci iz M. Sobote. Velika Nedelja: Zoreč, Zorli P. 5, Skok 1, Marinič 1, Jur- kovič 4, Korpar 1, Sladnjak, Maj- cen, Cvetko 2, Prejac. Aero-Celje: Kapitler, Grčar, Kvartič, Robida 2, Fridav 2, Markovič 1, Stanič 4, Ca- lasan, Kovačič, Kavka, Regner. Mladi rokometaši iz Velike Nedelje so uspeli premagati reno- mirane goste iz Celja in s tem dosegli svojo peto zaporedno zma- go. vt DRUGA REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA ZA ZENSKl-VZHOCr Velika Nedelja-Lisca 10:13 (7:7) Igrišče Velike Nedelje, gledalcev 100. Sodnika: Albreht in Stros iz Maribora. V. Nedelja: Majcen, Miklašič Z. L Lukman. Zidarič 3, Miklašič S. Radanovič M. 8, Vnuk 1, Radanovič P, 2. Lisca: Flisek, Gole, Berkopec 3. Flisek A., Plazar M. 3, Plazar E. 1, Zeleznik. Popovič 3, Ješelnik, Žveglič 3. Domače igralke so nepričakovano izgubile in s tem zapravile naslov jesenskega prvaka. V težkih vremenskih razmerah so domače igralke dobro začele in vodile že s 6:2, vendar so fizično močnejše gostje v nadaljevanju izenačile in na koncu zasluženo zmagale. Na občinskem prvenstvu v kro- su, ki so ga prejšnji petek v Ptuj- skih toplicah ob pomoči ZTKO, TOZD Ptujske toplice in JLA iz- vedli člani Atletskega kluba Ptuj, je nastopilo 297 tekmovalk in tekmo- valcev, združenih v 79 tričlanskih ekipah. Generalka je pokazala, da smo v Ptuju dobro pripravljeni na nedeljski zaključek tekmovanj v krosu na ravni republike — kros Dela. Izpostaviti velja zelo uspešne nastope šol izven Ptuja. REZULTATI Mlajši pionirji (1969): 1. Roman Volgemut (Destrnik), 2. Marjan Zemljak (Videm), 3. Roman Mat- jašič (Olga Meglic) — ekipno: 1. Videm, 2. Tone Žnidarič, 3. Cirku- lane itd. Nastopilo je 30 posameznikov in 9 ekip. Mlajše pionirke {1%9): 1. Lidija Kokol (Juršinci), 2. Marjeta Vido- vič (Leskovec), 3. Kristina Halode- ja (Videm) — ekipno: 1. Franc Osojnik, 2. Videm, 3. Leskovec. Nastopilo je 38 posameznic v 12 ekipah. Mlajši pionirji (1968): 1. Roman Žmavc (Olga Meglic), 2. Vojko Bedrač (Videm), Srečko Holc (Jur- šinci) — ekipno: 1. Videm, 2. Franc Osojnik, 3. Olga Meglic. Sodelova- lo je 32 tekmovalcev in 10 ekip. Mlajše pionirke (1968): 1. Brigita Kolnik (Juršinci), 2. 2Ulenka Smi- goc (Leskovec), 3. Vida Fras (De- strnik) — ekipno: 1. Leskovec, 2. Kidričevo, 3. Destrnik. Nastopilo je 30 posameznic v 9 ekipah. Starejši pionirji (1967): 1. Odon Planinšek (Franc Osojnik), 2. Ma- tjaž DamiS (Tone Žnidarič), 3. Stanko Zupanič (Gorišnica) — ekipno: 1. Franc Osojnik. 2. Tone Žnidarič, 3. NK Drava. 38 posame- znikov in 12 ekip. Starejše pionirke (1%7): 1. Mari- ca Pernek (Leskovec), 2. Anica Rižnar (Juiiinci), 3. Danica Ha- merSak ^ranc Osojnik) — ekipno: 1. Leskovec, 2. Juršinci, 3. Cirkulane. 30 posameznic v 10 eki- pah. Starejši pionirji (1966): 1. Andrej Mesaric (TOZD Kovinar- ska), 2. Branko KrošI (Kovinar- ska), 3. Dragan Pešič (TOZD Gi- □mazija) — dcipno: 1. Kovinarska, 2. Gimnazija, 3. Ekonomska. 12 posameznikov in tri ekipe. Starejše pionirke (1966): 1. Fran- cka Sloidnjak (Kovinarska), 2. Ire- na Jus (Ekonomska), 3. Ivanka Bezjak (Ekonomska) — ekipno: 1. Ekonomska. 2. Ginmazija. 3. De- strnik. 12 posameznic in 3 ekipe. Mlajši mladinci (1964. 1%5): 1. Marjan KrošI. 2. Ivan Stebih, 3. Igor Weingartner (vsi Kovinar- ska) — ekipno: 1. Kovinarska. 2. Največ udeležencev je bilo v mlajših kategorijah Gimnazija, 3. Ekonomska. Tri eki- pe in 18 posameznikov. Mlajše mladinke (1%5): 1. Marija Hameršak (atletski klub), 2. Jelka Sirec (Gimnazija), 3. Dorka Sajber (Gimnazija) — ekipno: 1. Gimnazi- ja, 2. Ekonomska. Nastopilo je 14 posameznic in dve ekipi. Starejši mladinci (1962,1963): 1. Priznai^a za najboljše Mirko Vindiš (atletski klub), 2. Slavko Forstnarič (Gimnazija), 3. Miran Senčar (Gimnazija) — ekip- no: 1. Gimnazija, 2. Ekonomska. Sodelovalo je 9 posameznikov v dveh ekipah. Starejše mladinke (1963, 1964): I. Majda Belšak (atletski klub), 2. Vsi so se borili do zadnjih metrov Marija Šešerko (Ekonomska), 3. Darinka Mlakar (Ekonomska) — ekipno: 1. Ekonomska, 2. Gimna- zija. 7 posameznic in 2 ekipi. Člani: 1. Franc Zupanič, 2. Alojz Lebar, 3. Jože Goričan, 4. Stanko Fajt. Članice: 1. Marija Vindiš, 2. Ma- rija Tili. Veteranke: 1. Marija Podgoršek, 2. Marija Jurčič, 3. Štefka Zupane, 4. Breda Hlupič, 5. Ida Lepej. Pripadniki JLA: 1. Ljubiša Da- vidovič, 2. Redjo Haljkič, 3. Os- man Mekanovič, 4. Sead Kadič, 5. Stane Vehar. Nastopilo je 16 tekmovalcev. Takšne so torej uvrstitve na ob- činskem prvenstvu. Najboljši bodo v nedeljo kot člani občinske repre- zentance nastopili na krosu Dela, vsaka ekipa pa bo štela po tri tekmovalke ali tekmovalce. Tekmovanje je pokazalo, da kot gosdtelji zaključnega tekmovanja v republiki nismo brez možnosti tudi na tekmovalni stezi. Gotovo bodo naše tekmovalke in tekmovalci po- segli tudi po najvišjih mestih, domača proga in publika pa bodo še dodatna spodbuda. Organizacija krosa je tekla skoraj natančno po programu, vključena pa je bila tudi elektronska obdelava podatkov (MIP), kar bo v nedeljo bistveno prispevalo k hitremu sporočanju vrstnega reda, zaključni bilten pa bo izšel nekaj minut po zaključku zadnje discipline. Organizatorjem tekmovalkam in tekmovalcem želimo veliko uspeha, športne sreče in — lepo vreme! Tekst in foto: 1. kotar Judo klub in/IPOL korak do državnega prvaka Načrtnost v bistriškem športu, izgradnja in strjevanje perspektivnega športa, se že vrsto let bogato obrestuje, kar še posebno velja za vla- ganja v judo klub IMPOL iz Slovenske Bistrice. I^i se upravičeno uvršča med najuspešnejše jugoslovanske ekipe v borilnih športih. Že nekaj se ta klub po doseženih rezultatih uvršča v Sam vrh zvezne judo lige. Ni slučajno, da so si Pridobili tudi naslov vedno drugega moštva v (Iržavi. Kar nekajkrat jih je zapustila športna Sreča prav pred zadnjim korakom, ki vodi na •^jvišjo stopnico ekipnega državnega prvenstva ^ Judu. Doslej jim je ta korak uspel samo enkrat, ^to pa so zadovoljni ob spoznanju, da so skoraj tradicionalno vsaj enkrat v posameznem kolu Premagali zmagovalno ekipo, ali z njimi iztržiti poraz. Letošnjo sezono, kot vse kaže pa sose judisti JK IMPOL iz Slovenske Bistrice odločili pre- kiniti tradicijo večno drugega moštva v državi in ponovno stopiti na najvišjo stopnico. Da je tak- šen sklep imel tudi praktično ozadje in močno prepričanje v resničnost njihovih želja, je poka- zalo že prvo kolo državnega prvenstva, ko so brez težav odpravili dva največja konkurenta v Novem Sadu. To je bil tudi vzrok, da so drugo kolo tako judoisti kot tudi domače občinstvo, ki je dobro organizirano in enotno v podpori svojih ljubljencev v Slovenski Bistrici, v nedeljo 4. oktobra, pričakali z velikim zanimanjem. Domači JK IMPOL je gostil še dva močna nasprotnika Ivo Reya iz Celja in Slavena iz Ru- me. Že prve borbe med ekipama Impola in Ivo Reva so pokazale, da je domača ekipa dobro pripravljena in da gladke zmage v Novem Sadu niso bile rezultat slučajnosti. Zmaga z 11:3 je to trditev samo še utrdila. Z enakim rezultatom pa so domači odpravili tudi goste iz Rume SR Srbija. To pa je bilo tudi zagotovilo, da ostajajo najresnejši favoriti za državni ekipni naslov. Seveda pa bo potrebno počakati še do 5. decem- bra, ko bo na sporedu še zadnje kolo zvezne judo lige. Ce so tekmovalci bistriškega J K IMPOL dali od sebe največ pa tega ne bi mogli trditi za or- ganizatorja, ki je ,,pozabil", da se na takšnih srečanjih zbere veliko gledalcev, pa za njih ni zagotovil urejenega prostora ob blazinah, saj so ,,zamudniki" s srečanja odhajali z ,,nategnje- nimi" vratovi. Viktor Horvat SRL-ČLANICE:BURJA-DRAVA22:14(13:9: Premočan nasprotnik Škofiie, Igrišče Burje, sodnika Rakovec (Golnik) in Udir (Besni- ! ca); BURJA: Gomzi, Slabe 5, N. Sporčič 3, Eržen 1, Pomelnikov 3, Ačko, Riiavec 2. Heric. Letig 8, Siškovič. M Sporčič; DRAVA: Farič,. Metka vičar 1, Rimele. Kelenc 3. Marija Vičar 4, Fihpaja, Lepej 3, Doki 1, Kmetec 2, Skaza. Sitsenfrai; Sedemmetrovke: Burja 5 (4), Drava 4 (2) 1 Izključitve: Burja 2. Drava 6 minut. i Vodilna Burja je" bila premočan nasprotnik za mlade igralke RK Drava in je zmagala popolnoma zasluženo. Srečanje je bilo zelo kvalitetno in borbeno. Ptujčanke so se borile ves čas srečanja, vendar niso ekipa, ki bi lahko presenetila Burjo na njenem igrišču, saj so] igralke iz Škofij fizično močnejše in zlasti višje, v svojih vrstah pa imajo' odlično igralko in strelko, članice mlade reprezentance Jugoslavije: Alenko Letig. V prihodnjem kolu se bodo Ptujčanke na domačem igrišču pome- rile z Branikom iz Maribora. Srečanje bo v soboto s pričetkom ob 15.; uri. Zelo zgodaj, vendar drugače ne gre, saj je kasneje vidljivost zelo ■ slaba. V ekipi Branika nastopajo fizično zelo močne igralke.ki že vrsto ' let igrajo skupaj, zato se boao igralke Drave za uspen morale izredno; potruditi. V ponedeljek je bil v Ljubljani opravljen žreb parov v četrtfinalu i pokala Mladosti v naši republiki. Članice Drave so dobile močnega ; nasprotnika — v Novem mestu se bodo pomerile z domačimi drugoli- '. gašicami. Srečanje bo v torek 20. oktobra zvečer v dvorani Marof. ' 1. kotar I DELEGACIJA PTUJA V FRANKFURTU Od 9. do 11. oktobra je bila delegacija ptujske občine na obisku • Rri slovenskem kulturno prosvetnem društvu Sava v Frankfurtu. ; lartin Berden, Dragica Voda in Mitja Mrgole, ki so sestavljali delega- \ cijo, so se z delavci na začasnem delu v tujini, ki so združeni v klubu ^ Sava, pogovarjali o dosedanjem sodelovanju in o načrtih za nadaljnje ; delo. Ugotovin so. da so s sodelovanjem zadovoljni, v prihodnje pa ga • želijo poglobiti. Tako bi naj ena od ptujskih osnovnih sol sodelovala z učenci slovenskega dopolnilnega pouka, mladinci iz kluba Sava pa se želijo udeležiti Zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice ali pa sodelovati v eni od ptujskih brigad na drugih akcijah v domovini. ; Ptujska delegacija se je udeležila tudi Vinske trgatve, — ki je ^ tradicionalna prireditev kluba Sava. Na njej je sodeloval tudi ansam- bel Toneta Kmetca, kije zabaval polno dvorano gostov z lepo domačo : pesmijo, N. D.j Polajžerju mojstrski naslov ^ z usoešnim nastopom na mednarodnem šahovskem turnirju naj Madžarskem je mladi ptujski šahist Danilo Polajžer izpolnil zadnji * fX)gqi in postal mojster FIDE. Ta naslov ima v Sloveniji le 23 šahistov,; v zadnjem* času pa je to uspelo le Polajžerju. Ob uspešnem nastopu vi drugi zvezni šahovski ligi je to novi veliki uspeh ptujskega saha. 1 Čestitamo! , Lk.! Komisija za delovna razmerja EMONA KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ TOZD KMETIJSTVO ..PTUJSKO POLJE" DORNAVA objavlja dela oziroma naloge 1. TEHNOLOŠKA DELA V HMELJARSTVU Pogoj: ing. agronom — poljedelsko živinorejske smeri in najnnanj 2 leti delovnih izkušenj ali poljedelsko živinorejski tehnik in najmanj 5 let delovnih izkušenj 2. KUHANJE MAUC Pogoj: KV kuharica in najmanj eno leto delovnih izkušenj. Za dela pod 1. in 2. se zahteva poskusno delo. Vloge za objavljena dela oziroma naloge poslati v roku 15 dni po ob- javi na naslov: Emona Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Kmetijstvo ,,Ptujsko polje" Dornava, 62271 Moškanjci. 10 - ZA RAZVEDRILO 15. oktober 1981 — TEDNIK fEDNIK - 15.oktober 198i: OGLASI IN OBJAVE —11 v TGA velika gasilska vaja V okviru priprav na teden požarne varnosti, ki bo potekal letos od 19. do 25. oktobra pod geslom »varnost pred požarom naSa vsakdanja skrb«, so v TGA Kidričevo v ponedeljek 5. oktobra pripravili veliko gasilsko praktično reševalno vajo. V vaji je sodelovalo kar 12 gasilskih društev in sicer industrijska GD iz Impola. Ruš, Agisa. Železniških delavnic Ptuj.TVI MajšperkinTGA Kidričevo, ter prostovoljna gasilska društva iz Ptuja, Hajdine, Gerečje vasi, Apač, Majšperka in Lovrenca. Pozno popoldne je sirena naznanila »požar«, ki bi naj izbruhnil zahodno od elektrolize B, ter se hitro širil in zajel skladišče lesa in del etaže anora -»3a-l Delo šolske svetovalne službe Temeljna svrha delovanja šol- ske svetovalne službe je v stro- kovno zasnovani pomoči učen- cem, staršem m učiteljem pri reševanju problemov m premago- vanju težav ter za uspešnejše opravljanje vzgojno izobraževal- nih nalog. A) — Vzgojno svetovanje t. j. odkrivanje in pomoč učencem z učnimi težavami, socialnimi kon- flikti, čustvenimi stiskami ter od- kloni m posebnostmi v razvoju. Največkrat iščejo pomoč šolske svetovalne službe učenci z učni- mi težavami. Te pa so neredko samo opozorilo, daje mladostnik v stiski. Poglobljeni kontakti z njimi razkrijejo vzroke neuspeš- nosti. Velikokrat so to medseboj- ni konflikti z odraslimi (starši, učitelji), pa nezadovoljstvo s sa- sim seboj, omajano zaupanje v sicer dobre sposobnosti in še kaj. S hkratno obravnavo mlado- stnika m staršev (ti včasih še bolj trpijo zaradi otrokovih stisk kot mladostnik sam) smo težave odpravili ali vsaj omilili, do take mere, da se je učenec lahko zadovoljivo vključil v šolsko delo. Precej vzpodbude m pomoči ŠSS potrebujejo tudi naši prvo- šolci, ki pod težo novega okolja m povečanih šolskih zahtev, včasih klonejo. Da bi se bolj uspešno vključili v novo šolo jim pripravili tečaj o metodah in tehnikah uspešnega učenja. B) Poklicno svetovanje, ki zajema informativni m svetovalno delo z novinci m učenci vseh letnikov. Bolj intenzivnojevtretjih in četrtih letnikih — naj omenimo nekaj dejavnosti s tega področja dela: informativni dan za učence osnovne šole, visokošolski in- form. dan za učence šestih letnikov, predavanje o visokošol- skem študiju za četrte letnike, individualno svetovanje za učen- ce, ki se sami ne morejo odločiti za nadaljnji študij ter seznanjanje »Programska usmerjenost in vzgojnoizobraže- vaina praksa izobraževanja za delo mora izhajati iz dela, dosežkov znanosti in tehnologije, zahtev pokli- ca oziroma delovnih procesov, nalog in opravil, Iz samoupravne prakse in usposobljenosti delavcev za samoizobraževanje ter iz predhodnih znanj in delo- vnih izkušenj. Izhajajoč iz tega moramo posvetiti ustrezno pozornost oblikam in metodam dela, ki zagotavljajo ustrezno vlogo in odgovornost udeležencev v vzgoj- noizobraževainem procesu ter uveljavljanju splošne- ga, humanističnega in družbenoekonomskega zna- nja, ki je potrebno za vsestranski razvoj proizvajalca in samoupravijaica ter širše uveljaviti proizvodno tehnična znanja s politehnično usmeritvijo, proizvod- no delo jn druge oblike delovne prakse. To je treba še bolj organizirati in razvijati neposredno v organizaci- jah združenega deta.« učencev z vsemi aktualnimi infor- macijami, ki Jim lahko olajšajo študijsko odločitev m jih informi- rajo o času m načinu vpisa. Približno četrtma vseh učencev imatežavez izbiro študijainjimje pomoč ŠSS ali drugih ustanov, kamor jih tudi napotim (skupnost za zaposlovanje) zelo dobrodo- šla. C) Naloge, ki jih oblikujejo potrebe šote vključujejo krajše analitično-študijske naloge, ki lahko prispevajo k izboljšanju vzgojno izobraževalnega dela ter neposredna pomoč razrednikom m učiteljem pn delu z razredno skupnostjo m s starši. Sodelavci šolske svetovalne službe sodelu- jejo tudi s pedagoškim inštitutom v Ljubljani pn raziskavi o usmerja- nju učencev v usmerjenem izo- braževanju. M. Čabrian, dipl. psiholog Po usklajenem republiškem akcijskem načrtu priprav za uved- bo usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1981/82 so aktiv- nosti za vpis v 1. letnik usmerje- nega izobraževanja potekale v treh fazah. Čas za prijave osmo- šolcev v vzgojnoizobraževalni program želene usmeritve je bil do 10. aprila. V CSUI se je prijavilo več kandidatov, kot je bilo razpisanih mest, samo v kovinarski m zdravstveni usmeri- tvi. Presežek prijav v kovinarski usmeritvi je bil 103, v zdravstveni pa 40 kandidatov. Do sredine junija smo nekaj kandidatovpreusmerili predvsem v kmetijsko m metalurško usmeri- tev, obenem pa smo se v Podrav- ski regiji dogovorili, da bomo v Ruju povečali število vpisnih mest v kovinarski usmeritvi za 3 oddelke. V zaključnem obdobju vpisnih aktivnosti od 15. junija do 10. julija smo lahko sprejeli vse kandidate, ki so se prijavili ali preusmerili, v vse usmeritve razen zdravstvenega varstva. Kandidati za zdravstveno varstvo (ostalo jih je še 60) so opravljali preizkus znanja. Na podlagi splošnega učnega uspeha v 8. razredu Pri pouku fizike v CSUI Foto: /. Ciani osnovne šole, na podlagi uspeha v 6., 7. m 8. razredu pn predme- tih: slovenski jezik, biologija m matematikater napodlagi rezulta- tov preizkusa znanja smo sprejeli 33 kandidatov za izobraževanje v dislociranem oddelku zdravstve- ne usmeritve pn nas. Za 14 kandidatov smo se dogovorili z matično šolo v Mariboru, tako da obiskujejo pouk v Mariboru. Samo 13 kandidatov je bilo odklonjenih v zdravstveni usmeri- tvi, ki so se VSI nato vpisali v druge usmeritve v CSUI. Koordinacijski odbor za us- merjanje vpisa, ki gaje imenovala OK SZDL. je usmerjal vse aktiv- nosti v zvezi z vpisom. V CSUI pa je bila izvoljena vpisna komisija kot izvršilni organ sveta šole, ki jo sestavljajo delegati uporabnikov, delegati učencev m delegati delavcev. Vpisna komisija je svoje delo začrtala tako, da so odklonjeni učenci v zdravstveni usmeritvi bili še v junijskem roku sprejeti v druge vzgojnoizobraževalne pro- grame, Preostala prosta mesta so bila objavljena pn ponovnem razpisu v mesecu juliju. Do 1, septembra smo dobili še nekaj prijav, tako da smo šolsko leto 1981/82 začeli s 763 učenci v prvih letnikih. V kovinarski, metalurški m kmetijski usmeritvi je 396 učen- cev, v ekonomski 186 m v druž- boslovni ter usmeritvi zdravstve- nega varstva 181 učencev. Približno tako je predvideval tudi razpis. V letošnjem šolskem letu smo pritegnili več učencev v usmeritve za proizvodne poklice. Ob oblikovanju mreže šol v SR Sloveniji smo si prizadevali, da bi dobili v Ruju čimbeč usmeritev, v katerih bi se učenci izobraževali za poklice, ki jih združeno delo potrebuje. Nosilec aktivnosti je bilaOKZKS, tvorno stavaktivno- stih sodelovala OK SZDL m izvršni svet SO. Če se ne bi vsi tako prizadevno vključili v razpra- vo o mreži šol, bi bilo usmeritev v Ruju manj. Več možnosti za izobraževanje je predvsem za agroživilstvo, kovinarstvo m metalurgijo. Sicer pa prizadevanja za izobraževanje tehničnih kadrov segajo že nekaj let nazaj. Gimnazijski kolektiv je v svojih razvojnih načrtih planiral izobraževanje strojnih m metalur- ških tehnikov, ko je bilo pred 6 leti po prvih predlogih, kakšno bo usmerjeno izobraževanje, jasno, da splošne izobraževalne srednje šole v prihodnje ne bo. M. Puklavec TEDiyiK — ae«rteK, IS. oktobra 1981 Členitev potreb cadaljnje gradnje in utemeljitev predloga časovne prednosti Tabela 1 prikazuje nadaljnjo fazno izgradnjo celote srednje- šolskega prostora Nadaljnja gradnja v dveh fazah zaokrožuje celotni program iz- gradnje srednješolskega prostora. Gradnja sama bo dejansko tekla, kot bodo dotekala sredstva. Pn tem so upoštevane zahteve vzgojno- izobraževalnih programov, ki smo jih s šol. letom 1981/82 (začetek usmerjenega izobraževanja) začeli izvajati v CSUl, število oddelkov oz. učencev po 1. uradnem razpisu (marec 1981) za šol. leto 1981/82 v eni generaciji (največ 4 leta izobraževanja) ter dokončni dogovor o velikosti zakloniščnega prostora ter njegovi razporeditvi po fazah gradnje. V zakloniščih mora biti prostora za dve tretjini najmočnejše izmene. V idejno-programskih zasnovah, ki jih je pripravila Projekta Ruj (april, julij 1981) je načrtovano le zaklonišče za 200 oseb v III. fazi. Pri izdelavi dokončne dokumentacije bo upoštevana razporeditev zakloniščnega prostora za po 200 oseb v vsaki fazi in se bo iskala rešitev v dvojni namembnosti prostora. Ne glede na to pa moramo računati s povečanjem cene m^. Trenutno lahko damo samo laično oceno na osnovi normativov Izobraževalne skupnosti Slovenije (Ur. I. SRS štev.; 12., 21., IV. 1981), ki priznava dodatnega 0,5 m^ neto površine na učenca v prvi izmeni oz. 0,6 v domu m ne več kot 27.500 din na m^ (naložbe za leto 1981). Predvideno število učencev oz. oddelkov ene generacije (od 1 .do 4, leta) srednjega usmerjenega izobraževanja po številu razpisnih mest za šole v CSUl je 2400 oz. 80 oddelkov. Dodatnih 90 mest (3 oddelki) v šol. I. 1981/82 (kovinarsko-predelovalna industrija) ne štejemo kot Pogled na oder m avditorij (dvorano), kjer so cesto razne masovne prireditve m proslave, ki si jih lahko ogleda tudi čez tisoč obiskovalcev. Ta prostor v SCUl ptujskim občanom v marsičem nadomešča dvo- rano za kulturne prireditve Foto: I. Ciani stalen vpis v naslednjih letih, zato v prostorskih potrebah niso upo- števana. II. A FAZA Projekt specializiranih učilnic in delavnic za izvajanje praktičnega pouka s tehnologijo obdelave za kovinarski, metalurški in kmetijski vzgojnoizobraževalni program temelji na predpisanem številu ur praktičnega pouka in tehnologije in znaša tedensko okrog 500. Predvideno število prostorovjetako povprečno zasedeno 1,30 %, kar pomeni pouk od 7. do 16. ure; za eno izmeno štejemo 7 pedagoških ur. Praviloma se mora praktični pouk izvajati v vzgojnoizobraževalni or^ ganizaciji, TOZD kovinarska, metalurška in kmetijska šola pa planira polovico izvajanja praktičnega pouka v OZD, in sicer za 3. letnik — vzdrževalec vozil in strojev, monter in upravljalec energetskih naprav ter v celoti za profil metalurga. Enako velja za 4. letnike. II. B FAZA Z izgradnjo velike telovadnice s pomožnimi prostori bi do neke mere rešili vprašanje pouka telesne vzgoje. Hkrati bi lahko imele pouk 4 skupine. Normativ je 15—20 učencev v skupini. Računamo z na- jvečjim številom, kar pomeni 60 ur tedensko na telovadni prostor, ali 1,70 % zasedenosti posameznih prostorov, časovno pa pouk od 7. do 17. ure. Z dograditvijo v III. fazi (6 telovadnih prostorov) je zasedenost prostora 1,15 %ali pouk od 7 — 15.30. Jesenski in spomladanski čas nam seveda omogočata koriščenje zunanjih prostorov, moramo pa tudi računati s tem, da bo TKS Ruj želela vsaj del svojega programa realizirati na tem prostoru. Mi. FAZA Predstavlja dograditev zaprtih prostorov za pouk telesne vzgoje in dokončno rešitev prehrane oskrbovancev doma in učencev srednjih šol. Celotni program gradnje srednješolskega prostora v Ruju izhaja iz obveznosti do sprejetih sklepov o preusmerjanju mladih v proiz- vodne poklice in iz temeljnih določb zakona o usmerjenem izobraže- vanju. Izobraževanje se naj — med drugim — uresničuje kot vzgoja in izobraževanje tako, da se prepletata izobraževanje in delo v nenehen proces, da mladim privzgojimo odnos do dela kot temeljne vrednote, da povezujemo teorijo in prakso, izobražujmo za delo in omogočamo skladen telesni razvoj. Še enkrat predstavljamo vzgojnoizobraževalne programe, ki jih izvajamo v SCUl in predvideno število oddelkov 1. letnika: štev. oddelkov: — agroživilstvo 3 — kovinarsko predelovalna industrija 7 — metalurgija 3 — poslovno-finančna dejavnost 6 — upravno-administrativna smer 3 — družboslovno-jezikovna smer 2 — zdravstveno varstvo 1 M. Hlupič TEDNIK. - Ca-cnat«., 15. «>l«.Xok>ra -»'»»'» nadaljnja fazna gradnja celote shednješolskega prostora »Prizadevanja za celovit in povezan sistem vzgoje in izobraževanja moramo graditi na zahtevi, da se mladi po pridobitvi usposobitve za prvi poklic oziro- ma strokovnega znanja za določenega dela, naloge in opravila v delovnem procesu na temelju pridoblje- nega, znanja vključujejo v delo ter se ponovno vračajo v izobraževalni proces iz dela oziroma vključujejo vanj ob delu z ustrezno pomočjo in dogovorom z organizacijo združenega dela. K njihovemu uspe- šnemu vključevanju v izobraževalni proces pa mora prispevati bolj prožna organizacija izobraževanja.« »Izhodišče za uveljavitev družbenih ciljev pre- osnove vzgoje in izobraževanja je samoupravno družbeno planiranje izobraževalnih potreb in intere- sov v temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih oblikah združevanja dela in sredstev kot se- stavine družbenoekonomskega razvoja. To mora postati temelj za razvijanje samoupravnih družbe- noekonomskih odnosov, za vključevanje izobraže- vanja med dejavnike ustvarjanja, pridobivanja in de- litve dohodka ter za samoupravno sporazumevanje o izobraževalnih programih in o vrednotenju teh pro- gramov v procesu svobodne menjave dela neposre- dno in prek samoupravnih interesnih skupnosti in v njih.« TEDNIK — eetr«eK, 15. oK«obrci 1981 "V7 . ia. stran MILENA ZAKELŠEK, KS Stoperce, 4. c ESŠ: »Od referenduma pričakujem predvsem boljše pogoje za pouk telesne vzgoje, ki sedaj poteka na bazenu ali pa v starih šolah. Velik problem je tudi oddaljenost od šole, zato smo vezani izključno na avtobus. Prav bi bilo, da bi bile avtobusne zveze ugodnejše, kajti učenci se zelo težko vključujemo v popoldanske interesne dejav- nosti. Upam, da boste glasovali ZA m s tem izboljšali pogoje usposabljanja mladih.« MAJDA ZUPANIČ, KS Mar- kovci, 4. b UAŠ: »Mislim, da je graditev delavnic za učence, telovadnic s športno dvorano in prostorov za prehrano učencev zelo potrebna. Z zgradi- tvijo telovadnice ob šoli bi prihra- nili tudi veliko časa za učenje, ki ga zdaj zapravljamo s potjo. Igrišča bodo lahko služila tudi drugimtelesnovzgojnimorganiza- cijam in društvom za razna tek- movanja. Tudi prostor za toplo malico nam je nujno potreben. Mislim in upam, da bodo ljudje spoznali naš položaj, ga razumeli m na referendumu temu ustrezno odločili.« JOŽICA SAKELŠEK, KS Podlehnik, 4. letnik UAŠ: »Že od začetka je v CSUl največji problem pouk telesne vzgoje. Zaradi tega, ker ni telo- vadnice moramo hoditi 10—15 minut do igrišča in to je velika izguba časa tako za dijake kot za profesorje. Problem je prostor- ska stiska, ki bi jo lahko z novim referendumom rešili. Zato mora- mo naprezati vse sile, da referen- dum uspe m s tem bi bilo naših težav vsaj do neke mere konec« JOŽE PETEK, KS Polenšak, 4/c ESŠ: »Med šolanjem se srečujem tudi s problemi, ki so predvsem prostorski. Telesna vzgoja je do sedaj potekala v različnih prosto- rih, ki nam ne nudijo tistih sred- stev, da bi ta ura pouka potekala v pogojih, ob katerih bi bili zadovolj- ni. Drugi problem nastopa glede prehrane in toplega obroka. Upam, da bo te težave odpravil prav ta referendum, za katerega potekajo priprave.« SILVA PETROVIČ— KS KI- DRIČEVO: »Sem IZ 4. letnika UAŠ in vem za težave, ki nam jih povzroča pouk telesne vzgoje. Veliko časa porabimo za hojo do stadiona Drave in nazaj v šolo, kar pa je velik napor tako za nas dijake kot za profesorje telesne vzgoje. Velika rešitev bi bila izgradnja nove telovadnice, ki smo je dijaki v CSUl zelo potrebni. Zato nam preostane le upanje, da bo referendum uspel.« ALJOŠA PERNAT, KS Olga Meglic, 1. g. kovinarske: »Želimo, da referendum uspe. Sedaj delamo v nemogočih raz- merah. Z aktivno telovadbo bomo dosegli boljšo počutje v šoli. Z novimi delavnicami bomo boljše uporabljeni za delo v proizvodnji. Z izgradnjo teh prepotrebnih objektov bi dosegli večje uspehe, pri učenju in v proizvodnji.« IVAN KMETEC, KS Lesko- vec, Kov. šola 3/a: »Iz naše KS je veliko učencev, ki obiskujejo CSUl Ruj. Vsi se vozijo več kot 14 km daleč. Mislim, da prostori, ki so nam najbolj potrebni so zelo velikega pomena. Mislim, da je zavest vsakega občana, da se bo na referendumu odločil ZA in s tem nam mladim pomagal. Na kovi- narski šoli Veljko Vlahovič Ruj manjkajo prostori za nemoteno delo pri praktičnem pouku. Za telesno vzgojo v zimskem in letnem času nimamo prostora. Preostaja nam upanje, da bo referendum uspel.« NEVENKA KORPIČ, KS Franc Osojnik: »Že tretje leto obiskujem CSUl — gimnazijo. V teh letih sem ugotovila, da smo dijaki našega centra za marsikaj prikrajšani. Pri tem mislim predvsem na ure telesne vzgoje, ki potekajo v TEDNIK eetrtoK, 15. otctobra 1981 zatohlih in velikokrat pretesnih telovadnicah. Težavo imamo tudi s prehrano, ki pa se zadnje čase že veliko izboljšuje. Pri dijakih iz naše KS opažam, da se pritožuje- jo predvsem nad nemogočimi razmerami v Kovinarski in Meta- lurški šoli. Zato si le-ti želijo nove boljše urejene delavnice. Z iz- gradnjo druge faze CSUI bi lahko odpravili te težave«. IRENA LESJAK, KS Gorišnl- ca, 4. let. ESŠ: »Pomanjkanje že od sošolcev omenjenih objektov predstavlja vsem dijakom, posebno pa še vozačem velik problem. V našem razredu je večina vozačev in smo vezani na odhod vlaka ali avtobu- sa, zato smo prikrajšani za inte- resne dejavnosti. Zgraditev po- trebnih objektov bo te težave v mnogočem odpravila. Menim, da bo ta referendum uspel, da nam bodo z glasom ZA samoprispe- vek občani omogočiti boljše pogoje dela in učenja.« INGRID STERMŠEK, KS Turnišče, 2. let. kmet. šole: »Problemov, s katerimi se srečuiemo na našem CSUI ne bi ponavljala, saj vemo, prostori in zopet prostori — za telovadbo, za učilnice, za kmetijske stroje, za organizirano prehrano v šoli in za zaklonišče. Prav zato je zelo potrebno zgraditi načrtovano, če pa hočemo, morajo občani glaso- vati za samoprispevek, ker brez tega ne bo boljših pogojev šola- nja.« MARIJA LAJH, KS Juršinci, 4. let. ESŠ: »Mislim, da je predlog za samoprispevek oz. referendum upravičen. Z izgradnjo telovadni- ce in prostorov za prehrano bi rešili težave, ki nas pestijo, saj imamo telovadnico precej odda- ljeno od šole. Petica pa nas tudi povsem ne zadovolji, ker so tam predvsem na voljo le hladni obroki, med odmori je velik naval in mnogo jih ostane brez malice. Želim, da bi ta referendum uspel, saj bi odpravil vse probleme in težave, ki trajajo že precej časa.« SLAVICA ČEH, KS Trnovska vas, 2. let. kmet. šole: »Mislim, da je v CSUI veliko nerešenih problemov. Glavna problema pa sta glede telovadni- ce in prehrane. Vsakič, ko imamo telesno vzgojo, ne vemo kam bi se obrnili, saj imamo včasih pri kovinarski šoli, drugič zopet v starem dijaškem domu. Poleg tega nimamo toplih obrokov, kar je zelo slabo. V zadnjem času so glede tega izboljšave. Kmetijci pa imamo še en problem. Pri prak- tičnem pouku rabimo stroje, vendar nimamo prostorov. Želim, da bi referendum uspel in da bi s tem odpravili težave, ki nas tarejo." MILENA PROSENJAK, KS Budina-Brstje, 4. let. ESŠ: »Meni osebno se zdi velik problem hoja iz šole k telovadbi. S tem zamudimo najmanj 20 minut pouka. Tudi način prehrane je na nek način že rešen, vendar ne v celoti, kajti med odmori je prevelik naval v petici. Sedaj so uvedli tudi toplo prehrano v dijaškem domu, vendar so pre- kratki odmori za hojo do doma, da se naješ, prideš nazaj in se pripraviš za uro. Vse te probleme pa bi rešili z izgradnjo objektov, ki bodo v bližini šote. Mislim, da bo referendum uspel, saj se bodo sredstva vložila v pravo smer. ANDREJA CEP, KS Majš- perk, 4. C ESŠ »Od referenduma pričakujem, boljše pogoje za telesno kulturo, saj potekata sedaj v treh telovad- nicah, na staionu m bazenu. Težave imam tudi z avtobusnimi zvezami, in sicer pn vrnitvi iz šole domov. Z avtobusom se peljem namreč do Majšperka, kjer mo- ram čakati pol ure da prestopim na drugi avtobus, smer Sestrže. Upam, da se bodo prometne zveze izboljšale, saj je to želja vseh dijakov, ki obiskujemo šola- nje v Ptuju. Sicer pa imamo na splošno zelo slabe prometne zveze s Rujem.« ROZALIJA KURI, KS Destr- niki4/c ESŠ: »Zelja vseh učencev centra je, da bi se končno uredil problem prostorov za pouk telesne vzgoje. Sedaj poteka telesna vzgoja v treh oz. štirih objektih, ki so od šole precej oddaljeni m nam to vzame čas, da včasih celo zamu- dimo pouk telesne vzgoje, ali druge ure, ko se vračamo. Mi- slim, da bi morali občanom po KS te probleme dodobra predo- čiti, kajti le tako bo referendum za izgradnjo 2. faze centra uspel.« RENATA LUKMAN, KS Du- šan Kveder, 4/b UAŠ: »Mislim, da je referendum za ZO. stran TEDIMIK — eetrtek, 15. oktobra 19S1 gradnjo (delavnic, telovadnice, zunanjih igrišč, prostora za pre- hrano) neobhodno potreben. Težave nastanejo v tem, da nimamo ustreznih prostorov za telesno vzgojo, zato moramo v odmoru peš na štadion, pozimi pa v telovadnico stare ekonom- ske šole. Upam, da bodo ljudje razumeli ta problem m bodo glasovali ZA.« JOŽICA FRANK, KS Lo- vrenc, 4/c ped. gimn.: "\z naše KS se veliko učencev vozi že zelo zgodaj v šolo, tako da zjutraj nimajo preveč urejene prehrane. Tudi v šoli m veliko možnosti, da bi si jo lahko kupili, predvsem m možnosti za nakup toplega obroka malice. Ta mal ica, ki jo dobivamo v šoli je precej draga m je zato ne morejo kupiti vsi. Tudi telovadnice nimamo urejene v šoli, zato da hodimo precej daleč k telovadbi m tudi to res precej moti. Zato naj bi na referendumu v veliki večini glaso- vali ZA". BREDA ZELENKO, KS »He- roja Lacka« Rogoznica, 4. let. ESŠ: "Čeprav je naš center, velik pa vendar so nam razen učilnic in kabinetov potrebni tudi prostori za telesno vzgojo. Z gradnjo nove telovadnice bi bili problemi reše- ni, dijaki pa zadovoljni. Sedaj ko je pred nami referendum za drugo fazo izgradnje srednješol- skega centra, bi rada povdarila, da mora biti referendum pravtako uspešen kot prvi! Danes smo v ptujski občini ponosni na sred- nješolski center. Morda bomo ponosni tudi na ostale objekte, ki bi jih zgradili z referendumom. Želim, da bi generacije za nami imele to česar mi še nimamo.« SUZANA ŠEGULA, KS TO- NE ŽNIDARIČ, 3/f pedago- ške gimnazije: "Na novi šoli me zelo moti pomanjkanje kuhinje, saj vsi dob- ro vemo, da je učencu neobhod- no potrebna prehrana, v času bivanjavšoli. Pravtako bi omenila telovadnico, ki je že dolgo obljub- ljena, pa je še vedno ni. Tudi okolica šole, bi bila lahko lepše urejena. Popestrili bi jo lahko z nasadi dreves, saj bi šola mnogo lepše delovala na ljudi. Hkrati nas tudi vse skrbi varnost v naši šoli v primeru naravnih nesreč in po- dobno.« MARIJA BOMBEK, KS SPUHLJA, 4. letnik ekonom- ske srednje šole: "Na referendumu se bodo morali naši delovni ljudje m občani odločati o samoprispevku za dograditev našega centra. Čutimo veliko potrebo po telo- vadnici m kuhinji, še zlasti po toplem obroku Želja nas vseh je, da bi imele generacije za nami boljše pogoje za šolske m izven- šolske dejavnosti, kot jih imamo sedaj mi. O lem bom poskušala čimbolj pravilno informirati našo KS, da se bodo krajani odločali ZA samoprispevek m za boljšo prihodnost celotne družbe. CVETKA VERONEK, KS Haj- dina, 4. c ESŠ: "Pn samem pouku se na naši šoli srečujemo s številnimi pro- blemi, ki so jih navajali moji sošolci, zato jih ne bi ponavljala. Že lep čas imamo organiziran kabinetni pouk, v posameznih učilnicah razpolagamo z vsemi potrebnimi rekviziti. Za izobraže- vanje v proizvodnih poklicih pa še vedno nimamo primernih učilnic, ki zahtevajo specialno opremo. Upamo, da bo referendum uspel m da se bodo dijaki, ki pridejo za nami lahko uspešneje vključevali v učni proces." VLASTA ZUPANIČ, KS Bra- tov Reš, ESŠ: "Razvoj CSUl spremljam od vsega začetka m tudi vem kakšni problemi ga tarejo: telovadnice, delavnice, prehrana, zaklonišče (td. Predvsem naj poudarim veliko oddaljenost delavnic v katerih poteka praktični pouk za poklice v kovinarski stroki. Prepričana sem, da se vsi strinjate, da je treba današnje stanje spremeniti in da se bodo občani na referen- dumu izrekli ZA samoprispevek.« NEVENKA ŠEŠEK, KS Za- vrč, 4. b UAŠ: »Mislim, da je referendum za zgraditev telovadnic, delavnic za učence v proizvodnih poklicih in drugih objektov nujno potreben. Dijaki SI od vsega tega najbolj želimo telovadnice, saj se pouk telesne vzgoje odvija v zelo slabih pogojih. Dijaki, ki se vozimo 25 in še več km v šolo pa si želimo tudi kuhinje in jedilnice. Zato sem, dragi občani prepričana, da bo- ste glasovali za m s tem omogoči- li svojim otrokom boljše pogoje učenja,« MILICA VODUŠEK, KS Že- tale, 4. c ESŠ: »Mislim, da je referendum za samoprispevek za gradnjo novih objektov nujno potreben. Mi dijaki od tega pričakujemo predv- sem boljše možnosti za telesno kulturo m prehrano. Sedaj so veliki problemi, posebej še za dijake iz naše KS. Zaradi slabih avtobusnih zvez moramo včasih predmet telesne vzgoje kar opu- stiti. Za prehrano pa je še večji problem, jemo takrat, ko prioemo domov. Upam, da boste občani TEDNIK — četrtek, 15. oktobra 198T "21. stran ptujske občine pomislili tudi na nas in na referendumu glasovali ZA. S tem nam boste omogočili boljše pogoje za izobrazbo.« TADEJ STROJNIK, KS BO- RIS ZIHERL, 4/b gimnazija: »Želimo SI, da bo referendum uspel, kajti vsi vemo s kakšnimi težavami se danes srečuje dijak SŠC. Gre predvsem za problem prehrane m telesne vzgoje. Sicer imamo na šoli okrepčevalnico m v bližnjem dijaškem domu možnost toplega obroka, vendar je vse to preveč razdrobljeno in omejeno na manjše število ljudi. Podobne probleme imamo tudi s poukom telesne vzgoje, ki poteka na štirih različnih mestih, ki'so od šole precej oddaljeni. Upam, da bo referendum za izgradnjo II. faze CSUI uspel. MIRO RIBIČ, KS »Jože Po- trč« 4. let. gimnazije: »Vsi vemo, s kakšnimi težavami se srečujemo srednješolci glede prehrane in pouka telesne vzgoje. Čeprav imamo v šoli okrepčeval- nico, tane morezadovoljiti potreb po urejeni prehrani. Pouk telesne vzgoje imamo na štirih različnih mestih, ki so od šole precej oddaljeni. Zelo si želim, da bi referendum za izgradnjo II. faze Centra srednjega usmerjenega izobraževanja, uspel.« MARIJA PLUT, KS Grajena, 1/c kmet. šola: »Želela bi da bi s prispevkom zgradili novotelovadnico. Počutili bi se udobnejše kot sedaj. Ker nimamo telovadnice moramo ho- diti k Kovinarski šoli. Primanjkuje nam časa, da bi se v miru najedli. Mislim, da bomo vsi k temu pripomogli, da bo uspel referen- dum in da se bomo v šoli počutili bolj udobno, kot sedaj. Zavedati se moramo, da še za nami pridejo mnogi dijaki.« JANA HVALEČ, KS Videm pri Ptuju, 4/a UAŠ: »Kakšno je počutje na srednje- šolskem centru nam je verjetno že vsem več ali manj znano. Nimamo telovadnic, ne kuhinje, kovinarji nimajo delavnic. In kaj to pomeni? Imamo le polovične možnosti za dobro učenje. Sedaj ko je pred nami referendum za drugo fazo izgradnje srednješol- skega centra, bi rada povdarila, da mora biti referendum tako uspešen kot je bil prvi. Danes smo v ptujski občini lahko ponos- ni na srednješolski center. Morda bomo lahko ponosni, še na ostale objekte, ki bi [ih naj zgradili z refe- rendumom. Čeprav letos zaklju- čujem šolanje,želim da bi genera- cije, ki bodo prišle za nami, imele to česar mi nimamo BINCA PLAVEČ, KS Ivan Spolenjak, ped. gimn.: »Mislim, da je referendum nujno potreben. Čeprav imamo novo šolo, nam manjka še telo- vadnica, potrebovali pa bi tudi kuhinjo, saj kosila vozijo še iz starega doma učencev. Urediti si moramo tudi okolico, saj je zdaj še popolnoma zapuščena. Upam, da bo referendum uspel, saj je to nujno potrebno.« MARINKA FAJFAR, KS CIR- KULANE, 4. letnik gimnazi- je: . »Ze tretje leto obiskujem CSUI. V šolo se vozim z avtobu- som, kar mi vzame veliko časa. Z novo šolo smo vsi zadovoljni, vendar še vedno ne morem reči, da je brez napak. Največji pro- blem je telovadnica, saj moramo vedno pešačiti na stadion m tako zamudimo marsikatero minuto pouka. Težave so tudi z malico. Vsak odmor je velika gneča v »petici" m velikokrat se zgodi, da ostanemo s praznim trebuhom. Upam, da bo bližajoči se referen- dum uspel ter omogočil izgradnjo objektov, ki bodo prinesli boljše pogoje za naše izobraževanje." ANDREJ LOVREC, KS VITO- MARCI, 4. letnik ekonom- ske srednje šole: »Srečujemo se z nenehnimi problemi pn telesni vzgoji. Tu nastajajo problemi s telovadnimi prostori, ki jih naš srednješolski center nujno potrebuje. Lansko leto smo imeli telesno vzgojo, na stadionu, smo se morali vsako- krat preobleči na tribuni. Tudi obleko m denar smo pustili na tribuni, zato se je večkrat dogaja- lo, da je kateremu zmanjkal denar. Da pa bi šli v slačilnice pa nam hišnik tega m dovolil. Zato je že skrajni čas, da se na tem področju nekaj uredi m spremeni na bolje.« ■22. stran TEDfVfK — astr-tek, 15. oktobra 1981 OdloČil sem se za proizvodni poklic v življenju je veli ko poti in ob koncu osmega razreda se vsak znajde na razpotju, ko se mora odločiti za pravo pot. Tudi sam sem prišel na raz- potje, ko sem se moral odločiti za poklic, ki me najbolj zanima. Opazil sem, da me zanima skrivnostni svet tehnike z vsemi njenimi zanimivostmi. Tehnika in njen razvoj se nikoli ne ustavita in ostaneta za vsakega mladega nadebu- dneža vedno zanimiva. Prav v tem je velika privlačnost po- klica, ki sem si ga izbral — strojnega tehnika. Drugaželja, ki meje vodilapri izbiri poklica, je bila ostati čim bližje domu in staršem. To je postalo ure- sničljivo takrat, ko so v Ptuju zgradili nov srednješolski center, ki je mnogim učencem rešil problem v zvezi s prevo- zom in bivanjem. Osnovna šolami je pri izbiri poklica zelo pomagala s številnimi ek- skurzijami v delovne organi- zacije, kjer sem spoznal po- samezne poklice. Verjetno se za ta poklic ne bi nikoli odločil, če ne bi videl proizvodnega procesa v tovarni. Delo v pi- sarni, med skladovnicami pa- piriase mi ježeod nekdaj zdelo zelo dolgočasno in nezanimi- vo, mnogo bolj me je veselilo delo v proizvodnji. Spoznal sem, da je mesto strojnega tehnika med stroji in ne v pisarni med načrti. Veliko mi je pri odločitvi za ta poklic pomagat tudi oče, ki sam dela v proizvodnji in moj bodoči poklic dobro pozna. Tako mi je lahko ustrezno svetoval istočasno pa opozoril na pri- jetne in neprijetne strani po- klica. Šele ko sem spoznal delo in vlogo strojnega tehni- ka v proizvodnji, sem se do- končno odločil za ta poklic. Bojan Lampret 1. d kovinarska usmeritev »Skladno s preobrazbo in razvojem usme> rjenega izobraževanja je potrebno oblikovati tUdI merila za ocenjevanje uspešnosti dela štu- dentov na vseh stopnjah izobraževanja. Po- sebno pozornost pa moramo posvetiti idejnemu in strokovnemu usposabljanju pedagoških de- lavcev in posodobitvi programov v pedagoški smert šolanja. Naša pozornost mora biti posve- čena tudi domski vzgoji in usposabljanju kadrov »Doseči moramo popolno programsko po- vezanost in usklajenost med srednjim ter viso- kim šolstvom in sicer z dograjevanjem in us- klajevanjem vzgojnoizobraževalnih programov vseh stopenj usmerjenega izobraževanja, kar mora prispevati k učinkovitosti študija tn tudi k skrajševanju šolanja. Za uspešno uresničitev te naloge se morajo zavzeti za akcijo ter se nepo- sredno, s konkretnim delovanjem vključiti vanjo predvsem komunisti v visokem šolstvu.« »Zagotoviti moramo skladnost izobraže- valnih interesov, nagnjenj in sposobnosti posa- meznikov z interesi in potrebami združenega deta in družbenega razvoja kot sestavnega deta skrbi celotnega združenega dela za razvoj de- lovnih in ustvarjalnih sposobnosti delovnega človeka in celotne družbe.« Železni konjički čakajo na svoje »pncianjače" Foto: I. Ciani TEDNIK — eetrtek, 15. oktobra 19B1 '2:3. «Xt»«\ mladi po pouku? To je vprašanje, ki ga mnogi zastavljamo raznim dijakom učencem, skratka vsem, ki se ukvarjajo z učenjem, ki obiskujejo šolo. Rada bi povedala kaj več o prostovoljnih dejavnostih na CSUl. V CSUl se steka večina mladih iz ptujske občine. In kakšne zanimivosti lahko najdemo v prostovoljnih dejavnostih? Verjetneje najbolj zanimivi novinarski krožek, saj v njem delujejo mladi iz vseh TOZD obstajajo še: marksistični, kjer se pogovarjajo o politiki v svetu in doma, o raznih dogodkih, ki se dogajajo v svetu, skratka o stvareh, ki jih marksisti predlagajo. Kaj pa mladi ekonomist? Veliko mladih je vključenih v to interesno dejavnost. Pogovor pa navadno steče o gospodarstvu, gospodarski politiki, o problemih v gospodarstvu, športu .. . Skratka povsod, kjer lahko omenimo besedo gospodarstvo. Zadali so si pester program. Že v začetku oktobra so se podali v Ljubljano na sejem računalnikov in "Petica« v srednješolskem centru Foto: I. Ciani računalniške opreme. Pripravljajo oglasni deske in podobna. In mladi pravnik? Pogovor steče velikokrat o mladih, zaposlovanje, štipendi- ranje. Pri Rdečem križu se mladi naučijo spretnosti. Kako je potrebno pomagati ponesrečencu, kako zavarovati okolje, rešiti življenje člo- veka, ki se utaplja, ali pa ga je prizadela kakšna druga nesreča. Če mladi radi fotografirajo, pa se lahko vključijo v foto krožek. Tudi recitacijski in literarni sta že začela delovati in veliko je takšnih, ki so interesenti za literaturo, njene zanimivosti itd. Zelo aktivno dela tudi planinski krožek. Saj vsako leto organizirajo dva izleta. Aktivno dela šolsko športno društvo, kemijski krožek, biološki, obrambni, zelo veliko mladih je vključenih v računalniški krožek, likovna sekcija, šahovski, šolska hranilnica, krožki raznih jezikov, matematični in ra- čunalniški krožek, plesna sekcija. Naštela sem le delček tega, za kar se lahko odločijo mladi. Vsak lahko najde svojo skupino. Škoda je le v tem, da vsi krožki delujejo ob isti uri. Na GUŠ ob sredah 3. učna ura, na gimnaziji pa ob četrtkih 7. učna ura. J. Hvaleč Moji vtisi v novi šoli S čudnimi občutki se spravljam od doma v šolo. Minila sta že dva tedna, ko se je zame začelo novo življenje. S vstopom v novo šolo sem vstopila tudi v novo obdobje mojega življenja. Smešno, še pred mesecem dni sem se počutila brezskrbno, veselo; moj smeh je bilo slišati povsod. Sedaj je vse drugače. Ko gledam dijake tretjih m četrtih letnikov, kako ponosno stopajo po šoli, se počutim kot nebogljen ptiček, ki se je izgubil med množico. No, ko jih tako gledam, se v meni prebudi želja, da bi tudi jaz bila takšna. Da bi tudi jaz tako samozavestno stopala po šoli. Sklenem, da se bom učila, učila m samo učila. »Nič več ne bo brezdelja, Romana!« si rečem. Ta šola bo odločala o mojem nadaljnem življenju. Da. zmogla bom! Sicer pa sploh m slaba, ta šola. Učitelji so prijazni, no, res niso vsi tako popustljivi kot so bili v osnovni šoli. Ampak bo šlo. Tudi sošolke in sošolce imam prima. Vsaj še za sedaj. Upam, da bodo čez vse leto takšni. Ni tako hudo, kot so mi govorile prijateljice, »Boš videla kakšne stare boste dobili, koli bodo kar kapali. Pa snov je takšna, da bož znorela.« Tako se me »tolažili« moji znanci. Pa sploh nr tako. Mislim, daje to usmerjeno izobraževanje prima. Nadaljuje se snov osnovne šole. Ni težko! Sedaj še ne. Učitelji tudi niso takšne »prikazni« kot so govorili. Sedaj sicer že sprašujejo, toda ocene se mi zdijo čisto normalne. Saj tudi oni ocenjujejo od ena do pet. Torej nič nenava- dnega, kajne? In v kateri šoli lahko učenci poslušajo glasbo? Nikjer! To lahko samo srednješolci! Malo se že lahko pohvalim, da hodim v srednjo šolo. Ponosna sem na to, zato se bom učila, da bom lahko čez štiri leta tudi jaz hodila tako ponosno, kot hodijo sedaj naši sošolci. 2^. M*rtin Utrinki iz šolskega življenja Šolsko življenje, radost ali odtujenost? Nova šola — do- bitek ali izguba? — Ne eno in ne drugo. Nova šola — novo življenje. Več ljudi, gmota. Prijateljstvo, povezanost, to ali kaj drugo? Stara gimnazija — prijateljstvo, poznanstvo, skupnost — celota. Spomini. Nekoč in danes. Razvoj. Mala celota se razvije in postane delček neke večje zgradbe. Kako zdaj? Molk, posluh. Spoznanje. Le še borba sredi oceana. Ne vem. Združitev — celota. Številčnost. Boj se nekaj novega — večjega. Problemi — gotovo jih ne manjka. Ti so in bodo. Življenje. Šola — telovadnica. Kilometer do telovadnice, telovadba, odhod v šolo. Hitenje. Razburjenost. Sproževanje-ocena. Spomini. Večrat plesi-združevanje, spoznavanje. Poznali smo drug drugega. Danes. Hitenje. Hitimo drug mimo drugega. Bežen pogled ali pa še to ne. Minejo štiri leta. Poznanstvo — svoj razred ali pa še kaj. Saj ni res ... paje Nova, lepa šola. Skozi okno brez stekla piha hladen veter. V copatih ki so obvezni, nam zmrzujejo prsti, zavija nam po praznih želodcih. Med praznimi, pustimi stenami strmimo na- prej, kjer bi morala biti tabla. Ko smo pa le-te dobili, so se delili ukori, ker ni bilo gobe v razredu. Da bi polepšali razrede in hodnike, smo pridno nosili v šolo lončnice s cvetočimi rožami. Takšni so bili prvi dnevi v naši novi lepi šoli. Danes pa je vse drugače. V našem centru za srednje usmerjeno izobraževanje imamo vse pogoje za vzgojnoizobra- ževalni proces. V oknih ne manjkajo šipe, vendar so te umazane, da se težko vidi skoznje. Nič več nismo lačni, saj v Petici dobimo vse; od makovk za 4 dinarje pa do toplih sendvičev za 30 dinarjev. Tudi v copatah nas ne zebe več, saj so danes obvezni čevlji v razredu. Namesto vrtalnih strojev, ki so vrtali okrog nas, imamo danes zvonec, ki glasno oznanja konec ure. Tudi z gobami danes nimamo težav, saj nekateri učitelji prinašajo gobo s seboj k uri. V demonstracijskih učilnicah so bile včasih neugodne vremenske razmere saj so iz klimatskih naprav pihali močni zračni tokovi, ki so nas hladili. Da smo zadevo uredili, je bila žrtvovana ena ura biologije, ko smo z nepropustnim kartonom in selotejpom preprečili nadaljnje prodiranje hladnih zračnih tokov. Z našimi lončnicami so danes naredili pregrado pred požarnimi stopnicami, kajti samo tam si se lahko izgubil pred gnečo. Včasih so nam obljubljali teraso, ki pa je danes uporabna samo za pristajanje papirnatih aviončkov, kajti pod našo težo bi lahko terasa popustila. Prvi vtisi v naši šoli Počitnice so se bližale h koncu. Ob velikem kupu zvezkov in torbi, sem lahko spoznala, da se bo začelo zares in da to ne bo več šola, ki smo je bili navajeni. Tam nas bodo poučevali profesorji, ki ne vedo za naše slabosti, ki ne vedo, kje je naša »Ahilova peta«. Že takoj v začetku sem si prisegla, dane bom zanemarjalašolskih obveznosti indasebom učila, saj bom znanje rabila skozi vse življenje. Priznam, da me je bilo strah, ko je prišel prvi dan pouka in sem morala na avtobus, ki me je pripeljal v Ptuj. Počasi in zadržano smo šli proti centru, kot da bi se hoteli navžiti še zadnjih svobodnih trenutkov. Šli smo proti zgradbi, ki nas je vabila in hkrati odbijala. S svojo temačno zunanjostjo je na nas vplivala še bolj vzvišeno in nedosegljivo. Vsi stari sošolci in prijatelji smo se zbrali v avli, kjer smo se zbrali in vihravo pogovarjali o morju, o počitnicah, o glasbi. Naše srečanje je bilo veselo, v sebi pa smo začutili prvi prikriti strah. Strah ob srečanju z novo šolo, z novimi učitelji. S kazalcem na un, ki je neusmiljeno hitel, je naraščal tudi strah. Nekaj minut pred začetkom pouka je naš krohot utihnil in slišati je bilo le še polglasno šepetanje. Zmrazilo meje, ko je zapel zvonec. Zvonec, ki nasje stistim znanim brr . . . uključil v skupnost dijakov, nas »zelencev« in pa že izkušenih in utrjenih »korenin«, v skupnost, kjer bomo prebili vsa ta leta, skoraj ves svoj čas, kjer bomo nabirali znanje, pa tudi neumnosti. Ko sem stekla po stopnicah in iskala številko naše učilnice, mi je v ušesih še vedno brnel glas zvonca. Podoben je bil tistemu, ki sem ga poslušala skpzi vseh osem let, vendar drugačen, saj nam bo odmerjal ure, v katerih bomo spoznali stvari, ki nas bodo spremljale skozi vse življenje. Med zadnjimi sem prišla v razred. Vesela sem, saj vidim med sošolkami nekaj prijateljic. Tiho sedimo v razredu ter se nasmihamo in ne vemo, kako bi začele pogovor. Še sedaj se od srca nasmejem, ko se spomnim tega, saj smo sedaj v razredu kot ena. Beseda je dala besedo in že je stekel pogovor. Pogovarjali smo se, kot da bi bile že dolgo skupaj. Že z nasmehom in z nekaj toplimi besedami, ki nam jih je ob prihodu povedala naša razredničarka, je bil naš strah premagan in temna slutnja, ki so nam jo natvezili starejši dijaki, le da nas bi prestrašili. Že po treh urah smo lahko odšli domov. Naloge še ni bilo in lahko smo se brezskrbno potepali in prvi obisk šole se nam je zdel kot lepa dogodivščina, kot izlet. Šola, ki je strah in trepet vseh dijakov, nam je postala blizu, kjer smo kot gusarji odkrivali nova ozemlja. V posebno zadovoljstvo pa nam je balkon, na katerem v odmorih radi posedamo in nam rabi tudi za prve ljubezenske sestanke. Že čez nekaj dni pa je naše veselje izginilo. Napisana je bila redovalnica in v njej so se zablestele tudi enke. Profesorji so začeli spraševati, vedno je bilo učenja, naloge vse zahtevnejše. Šele sedaj smo začutili, daje do našega cilja še dolga in težka pot, zelo se bomo morali potruditi, da ga bomo dosegle. Skovali smo nova prijateljstva tako, da je na naši šoli res lepo. Obiskovali bomo različne interesne dejavnosti, v katerih se bomo sprostili in si ob njih izpopolnjevali znanje. Še bolj se bomo učili, še bolj vestno izpolnjevali naloge in se potrudili, da bodo naše ocene čim boljše. Sonja Gajšek, 1. c EŠ TEDNIK — četrtek, 15. oktobra 1981 Življenje in delo na naši šoli Spomnim se, s kakšnim priča- kovanjem sem 1. septembra 1979 šla v novo šolo — v sred- nješolski center. Moj prvi vtis je bil, daje center srednješolskega izobraževanja v primerjavi s staro ekonomsko šolo zelo velik. To se je pokazalo predvsem v prvih dneh, kajti prijateljic iz drugih razredov skoraj nisem več videla. Kmalu smo vedeli eden za dru- gega, predvsem z izmenjavo urnikov, pa tudi na šolski urnik, ki je v sobi z dnevniki, sem si upala pogledati. Takšen je bil moj prvi vtis, zraven da se mi je zdel center znotraj sodobno opremljen in učilnice svetle, zunaj pa nekoliko žalostne barve. Nato smo začeli z učenjem. Kar pa zadeva dela oz. učenje, mislim, da je na naši šoli tako kot na drugih šolah. Nekateri se pridno učijo, drugi malo manj. Seveda so se pogoji za delo zelo spremenili, kajti skoraj vsak pred- met ima svojo učilnico, ki je po možnosti primerno opremljena (kjer se pač da). Na naši šoli pa se ukvarjamo še z drugimi dejavnostmi. Skoraj vsak učenec je vključen v kakšno interesno dejavnost, odvisno od tega, kar ga pač zanima. Tako se lahko izpopolnjujemo v znanju tujih jezikov, soočamo z gospo- darskimi problemi m poglabljamo znanje tudi na drugih področjih. Tudi za tiste, ki imajo radi šport ali pa kaj drugega je poskrbljeno. N. pr. deluje plesna sekcija, scenska sekcija, novinarski krožek m še vrsta krožkov, odvisno kaj koga pač zanima. Imamo pa tudi lastno knjižnico m prostor, ki je name- njen učenju. Posebno pa je dobro to, da smo na naši šoli redno informiram, kajti v šolskem študiju pripravijo za vsak dan novice in jih posredujejo preko zvočnika v razrede. Člani novinar- skega krožka pripravijo tudi radij- ske oddaje. Da je šola res najsodobnejše urejena priča tudi to, da posluša- mo med glavnjmi odmori moder- no glasbo. Čeprav je na šoli mnogo storjenega za čimboljše usposabljanje, pa se soočamo tudi s problemi. Pn gradnji centra je namreč zmanjkalo denarja za telovadnico, tako da moramo k pouku telesne vzgoje hoditi v stare šole. Problem pa je tudi, da je včasih velika gneča na hodni- kih, kajti približno 2000 učencev se mora za vsako uro prestaviti v drugo učilnico. Sicer pa je na naši šoli tako kot na vsaki. Sreču- jemo se s problemi, ki se dajo rešiti, pa tudi s takšnimi, ki so težjerešljivi.Opažamoodtujenost med učenci in celo med predava- telji. To pa niti m tako čudno. Kajti med odmorom je časa le za malico, klepet sošolci, za kaj drugega pa že ne več. Milena Zakelšek, 4. c EŠ ■naravoslovni aan v lanskem šolskem letu smo imeli tritedenske zimske počitni- ce, zato smo dodatni teden nadomestili s prostimi sobotami. V eni izmed sobot smo se odloči- li, da bomo organizirali naravo- slovni dan. Dijaki četrtih letnikov, ki so bili naši vodiči in so nam pomagali pri delu, so se na naravoslovni dan prej dobro pripravili. Razdelili so se po oddelkih, vsak oddelek pa še na tri skupine. Vsaka skupina je nato odšla v svojo smer. Na poti smo uporabljali priročne zemljevide poti in sproti vnašali objekte, ki smo jih srečavali —- mostove,ceste,travnike,polja . . . Ko smo prišli na predvideni cilj, smo nadaljevali z geografskimi nalogami, ki smo jih že začeli na poti. To so bile predvsem meritve temperature zraka m ugotavljanje vrste oblakov in smeri sveta. Meritve smo ponovile čez tri ure in primerjal i rezultate. Izmerili smo še pH faktor zemlje m vode. Pri fizikalnih nalogah smo s pomočjo matematičnega nihala iz vrvice in kosa opeke izmerili nihajni čas, merili pasmotudi višino objektov. Naloge iz biologije so bile najbolj zanimive. Nabrali smo vzorce vodnih rastlin in živali ter lišajev in mahov, uredili pa smo tudi herbarij in opazovali korenine različnih rastlin. Delo smo nada- ljevali v laboratoriju pri učnih urah biologije. Pod mikroskopom smo si ogledali vzorce vodnih živali, ki smo jih prej omamili. Pouk v naravi nam je bil všeč, saj smo bili ob delu tudi na sve- žem zraku m soncu. Pa tudi delo je bilo bolj zanimivo, saj je bilo pradvsem praktično m ne teore- tično, kot smo ga navajeni v šoli. Valja Alekcič, 2/a Delo smo nadaljevali v laboratoriju pri učnih urah biologije Foto: I. Cia.ii učencev Dom! Dijaški dom! Dva tako podobna izraza, pakljub temu je med njima velika razlika. Katera? Razmislite! V dijaških domovih preživljamo svojo mladost predvsem učenci, ki iz različnih razlogov v času šolanja ne moremo živeti doma v krogu svojih domačih. Naj pogost ej ša vzroka sta vel i ka oddaljenost stal nega bival i šča od kraja šolanja m slabe prometne zveze. V domu učencev Ruj pa zraven nas, srednješolcev, živijo še otroci, ki obiskujejo osnovno šolo s prilagojenim programom. Ti otroci so nas s svojim smehom, otroško razigranostjo in z jokom spremljali že v starem dijaškem domu, ki je bil vse do junija 1980. leta v Prešernovi ulici 29. t V starem dijaškem domu smo se srečevali s številnimi problemi. Najbolj neprijetno nam je bilo v zimskem času, ker nismo imeli pravega ogrevanja m nas je velikokrat zeblo. V zelo slabem stanju so bile sanitarije m s tem tudi higienske razmere. Nezadovoljni smo bili s telovadnico. To je bil majhen prostor, ki nam ni nudil tistega, kar bi moral. Športnih pripomočkov nismo imeli. V spalnici nas je spalo po pet, šest, deset in še več srednješolk. To je bilo zelo neprijetno. Pogoji za učenje so bili zelo slabi. Vsi smo že težko pričakovali nov dijaški dom, ki nam je bil resnično potreben. Nov dijaški dom stoji v Rabelčji vasi blizu centra CSUl, Življenje v njem je veliko lažje, kot pa v starem domu. V spalnicah so trije srednješolci. V spalnicah večinoma preživljamo svoj prosti čas, ker na žalost nimamo nobenega športnega objekta, kjer bi prosti čas lahko koristneje preživeli. To nam deloma omogoča zbranost pri učenju, saj dobro vemo, da se učimo lažje, če se včasih tudi malo razgibamo. Šport pa vpliva na naš telesni razvoj. Ste se mogoče že vprašali, kdaj, zakaj je toliko nenormalnih drž pri dijakih? Še ne? Eden od vzrokov je vsekakor premajhna športna aktivnost. Toda, kako se naj ukvarjamo s športom, če nimamo ne igrišča, ne telovadnice in nam povrhu vsega še primanjkuje športnih pripomočkov. S tem problemom se srečujemo mladi, ki bivamo v dijaškem domu Ruj. Sami tega problema ne moremo rešiti. Upamo pa, da ga bomo s pomočjo občanov uspešno rešili. Sedaj že potekajo začetna dela pri gradnji igrišča blizu dijaškega doma m dela pri ureditvi okolice. Gojenci dijaškega doma so se odločili, da bomo pn tem delu pomagali kolikor je vnaših močeh. Izvedli bomo več akcij čiščenja okolja. Kljub temu, da se nam še vedno ni uresničila želja, da bi imeli športne objekte, pa smo z novim dijaškim domom pridobili zelo veliko. Izginili so problemi s slabim ogrevanjem prostorov. Povsod so razvr- ščeni radiatorji, ki so za nas pomembni, še posebno v zimskih mesecih. Sanitarije so urejene, čez njih se ne moremo pritoževati. Pogoji za učenje so se z vsemi temi pridobitvami vidno izboljšali. V dijaškem domu imamo svoje dolžnosti in pravice, ki smo jih sprejeli po samoupravni poti. Organizirano imamo tudi domsko sku- pnost in mladinsko organizacijo. Preko njiju rešujemo probleme, ki se pojavijo med letom. Organiziranih imamo veliko krožkov, v katere smo se vključili srednješolci prostovoljno. Ti krožki so pomembni, ker v njih smiselno izkoristimo nekaj prostega časa in spoznavamo sami sebe. Pri teh krožkih pa pogrešamo predvsem več športnih dejavnosti, ki Jih ne moremo izvajati, ker nimamo prostora. Življenje v dijaškem domu je zanimivo, saj si tu skupaj s svojimi vrstniki, s katerimi sklepaš prijateljske vezi. Vsak ima svoja stališča, svoje želje, navade, vendar v nekaterih stvareh pa smo enotni. Velika želja nas vseh je, da bi nam zgradili vsaj igrišče in telovadnico, kjer bi se lahko po večurnem sedenju v šoli, vsaj malo sprostili in razgibali svoje telo. Breda Voršič, 4. letnik gimnazije Življenje in delo na šoli Naše šolsko življenje seje zelo spremenilo, odkar smo se preselili v nove šolske prostore. V delo in življenje na naši šoli smo se hitro in dobro vživeli, saj so se tudi materialni pogoji za učenje zelo izboljšali. Življenje v naši »hiši učenosti« pa ni tako enolično in vsakdanje kot to marsido misli. Učenci se namreč prostovoljno vključujemo v različne izvenšolske dejavnosti, ki so organizirane v krožkih, klubih, društvih, sekcijah in drugih organizacijah, se vključujemo zlasti zato, da uresničujemo svoje intere.se na družbenopolitičnem, kulturnem in družbenem področju. Na naši šoli deluje več dejavnosti. Med njimi je največ interesa za marksistični, dramski, novinarski krožek, mladi pravnik, mladi ekono- mist, krožek OZN in številni drugi. Vsi učenci pa sestavljamo mla- dinsko organizacijo in skupnost učencev. Večina problemov, težav in želja mladih se rešuje predvsem v mladinski organizaciji in skupnosti učencev. Učenci sami skrbimo tudi za red in disciplino na šoli,kar pa nam vedno ne uspeva v takšni meri kot si želimo. Velikokrat se zavedamo svojih pravic, pozabljamo pa na naše dolžnosti. Red in disciplina na šoli nista ravno naši odliki, vendar se vsi trudimo, da bi se poboljšali tudi v tem oziru. Za razvedrilo poskrbimo z različnimi kulturnimi in športnimi pri- reditvami, ki jih organiziramo sami, ali pa s pomočjo učiteljev. ^ Na začetku vsakega šolskega leta učenc' izdelamo program dela m skrbimo za izvajanje sprejetih nalog. Ena izmed najvažnejših nalog pa je ta, da bomo vsem delovnim ljudem in občanom, staršem in učiteljem dokazali, kaj vse znamo in zmoremo. Vsi ti so namreč pripomogli k temu, da lahko razvijamo svoje sposobnosti in pripo- moremo k hitrejšemu razvoju naše družbe. Danica Hrenko, 4. a EŠ Tednik Utrinki iz četrtošoisicih Iclopi še vedno drži rek, da je življenje največja šola. Šola, o kateri pišemo, nam pomaga, da se bomo v življenju znašli, da bomo lažje spoznavali družbene in naravne zakone ... NN Marsikaj smo doživeli. Velikokrat smo se po nepotrebnem »živ- cirali pred cufanjem«. 1^1^ Sanjam o nekem življenju, o dogodkih, ki bi jih rad doživel. Ves sem razdvojen, sam ne vem, kaj bi rad. Vedno težim po nečem; ko tako razglabljam, ure tečejo. NN Precej masivna, moderna zgradba že navzven daje vtis strogosti. Notranji videz je čisto drugačen — veliko svetlih prostorov in kabi- netov; nekateri so najmodernejše opremljeni, Imamo šolski studio z interno televizijo. Damjan Sedaj, ko hodimo v center že tretje leto, smo se že vsemu privadili m SI ne moremo predstavljati, kako bi bilo, če bi še vedno bili v stari gimnaziji. Majda Ura na hodniku kaže enajst minut čez sedem. Zamudniki hitijo v razred. Učitelji z dnevniki v rokah zapuščajo zbornice. V razredih potihne govorjenje in hihitanje; začel se je nov šolski dan. Prvo uro je na urniku zgodovina. Profesor je v razred prinesel liste. Kontrolna naloga. V razredu zavlada tišina. Nekaten zaskrbljeno listajo po knjigi, drugi sami pri sebi ponavljajo snov. Učitelj razdeli liste. Naslednjih petnajst minut se vsi tiho potijo nad listi. Nekateri stegujejo vratove, da bi videli, kaj piše sosed. Kaj se je dogajalo 1914. leta na fronti??? Leonida Pogovarjamo se. Ni res, da vsi samo poslušamo, drugi pa govorijo. Vendar je več takih profesorjev, s katerimi se da tudi po- govarjati. Gledamo. Gledamo ves čas; največ gledamo. Ves čas gledamo. Diapozitive. Gledamo televizijo . . . Poslušamo poročila ob tričetrt na devet. V obeh petnajstminutnih odmorih je glasba. Če ti glasba ni všeč, se zatečeš v medioteko. ___ Irena Če imamo srečo do 7,10 najdem svojo učilnico. Kadar je po urniku kakšna »huda ura«, vidiš maturante na svojih položajih, s knjigo v roki in z zaskrbljenimi obrazi. Če te je zelo strah, preklinjaš celo Beatle, ki tulijo iz zvočnika in te spominjajo na sobotni disco. ___ Metka Kakšno je življenje v centru? Ob takšnem številu je prav gotovo pestro. Za obveščanje skrbijo člani novinarskega krožka z obvestili po radiu in z urejanjem oglasne deske. Ob pomembnih datumih pripra- vljajo radijske oddaje. Za popestritev učnih snovi imamo šolsko tele- vizijo. Marija Življenje in delo v šoli poteka organizirano. Delujejo razni krožki. Vsak razred ima predstavnike za šport, mladino, kulturo in druge šolske dejavnosti in le-ti hodijo na sestanke, pozneje pa poročajo v razredih, tako smo vsi učenci obveščeni o tem kaj se dogaja v šoli. ___ Jožica Že res, imamo svojo okrepčevalnico, ampak ob pogledu na cene ostane marsikateri praznega želodca. Vsi ne morejo plačati dvajset dinarjev za malico, potem pa še za avtobus in nenazadnje še za kaj, kar je potrebno plačati v razredu. Večkrat se tudi zgodi, da sploh ne prideš do blagajne in tako ostaneš kljub denarju brez malice. Zdi se mi, da je bila v načrtu jedilnica in skrajni čas je, da začnemo razmišljati tudi o tem! Dragica Mislim, da imamo v Ruju eno najlepših šol v Sloveniji. Mislim, da je vzdušje v šoli najbolj veselo med odmori. Nekateri se zberejo na balkonu, drugi pred šolo. Kdor med obema glavnima odmoroma nima prave družbe, lahko uživa ob glasbi, ki je kar dobro izbrana. Le za tistega, ki bi si mogoče rad še kaj prebral, ni pravega prostora. Lani so še bili boksi v medioteki, a so jih sedaj spremenili v dva razreda, ker je primanjkovalo prostora. V avli imamo večkrat različne razstave, ki si jih zelo radi ogledamo. Tako je bila pred kratkim pripravljena zelo uspela razstava učencev šole Ljudevita Pivka iz zavoda Marjana Borštnarja iz Dornave. Tako smo se seznanili z delom teh učencev, o katerih prej ničesar nismo vedeli. Jožica Ko smo bili še v stari šoli nismo imeli pogojev za praktične vaje. Začeli so graditi novo šolo, ki naj bi bila sedaj moderna! Obljubili so nam kemijske, fizikalne m biološke kabinete, toda do sedaj tega še nismo dobili. Bonca V šoli je poskrbljeno tudi za naše »želodčke«. Petica je lepo urejena m vsakdo najde v njej kaj zase, če le ima dovolj cvenka v žepu. _ _ _ Makedonka Malica na naši šoli sploh ni malica, ampak neka »suha južina«! Cene pa so previsoke. Zato bi bil že čas, da bi začeli razmišljati o takšni okrepčevalnici, v kateri si bi lahko kupili toplo malico, m to po nam dostopnih cenah! Marjan Telovadba je zmeraj naša »najdaljša ura«. Preden priderno ria stadion ali v staro telovadnico m spet nazaj mine precej časa. Če pa zamudimo, se tov. učitelji zmeraj jezijo. Marjan Zazvonilo je. Čakamo. Ali bo profesor sedel ali ne? To je namreč zelo pomembno. Če sede, sledi spraševanje, oz. preverjanje znanja. Odložil je pripomočke, vzel v roke kredo in . . . v razredu seje začutilo življenje. Potem pa rišemo, pišemo . . . Snežana Ob tem, da vse učilnice še niso opremljene, je največji problem telovadnica. Telovadbo imamo v telovadnicah osnovnih šol, v športni dvorani »Mladika«, na štadionu m v Ptujskih toplicah. Zaradi tega smo vsakokrat prikrajšani najmanj za pol ure telovadbe. Tanja Najraje imam likovni krožek. Opremili smo šolo. Deloma v raznih tehniških in tako odkrivamo nov.-^ področja in nove možnosti. Letos bomo delali skice rok, glave m slikali krajine, tihožitja m delali ab- straktne slike. Sodeluiemo tudi z novinarskim krožkom pn urejanju stenskih časopisov in obvestil. fsj n Rokometna tekmovanja so znana po veliki borbi med gimnazijo m . ekonomsko šolo. Lani smo jih uspeli premagati. Tudi natekmovanju ob dnevu mladosti smo zmagali. V športu me najbolj navdušuje tovarištvo. ___ _ Andrej V šoli sa zmeraj nekaj dogaja. Res je najbolj neprijetna zadeva, da stojiš pred tablo m »igraš nemi film«. Leonida Ko zazvoni tolikokrat komaj pričakovani zvonec in tovariš Mišo zavrti glasbo našega časa, nas preplavi val radosti. Čutiš, kot da bi te glasba peljala po temačnih hodnikih v naslednjo učilnico. Imamo res veliko, a cilj vsakega je, imeti še več. Zakaj bi ne bilo našim naslednikom še boljše?« Marija Vrata se na stežaj odprejo in priključiš se masi, ki se pomika po hodniku. Nekdo ti stopi na nogo, drugi te sune, tretji pa ti kriči na uho, kako je bil vprašan zgodovino. Ko ti končno uspe priti do razreda, ugotoviš, da bi bilo pametno spraviti kaj v želodec. Greš v Petico m tam s praznim trebuhom optimistično čakaš v vrsti. Iris Včasih so tudi takšni dnevi, ko je v šoli prijetno, se sprostiš m te v šolo žene želja po znanju. Vlasta Letos smo bil: na maturantski ekskurziji v Makedoniii. Vsi smo bili presenečeni nad lepotami pokrajine. NN, Tisti, ki so zalj^ubljeni se stiskajo ob ograjah, ki jih gospodar šole pridno popravlja. Se en grižljaj, še en dim, še en poljubček, pa bo zvonilo in spet bomo šli v razrede ... NN vzfloja Ko so naši starši glasovali pred leti na referendumu za izgradnjo srednješolskega centra, sem senajbolj veselila sodobne telovadnice, ki so JO nam obljubljali. Čeprav sem letos že maturantka še vedno telovadim v stan telovadnici bivše gimnazije. Telovadbo imamo enkrat tedensko po dve uri. Takrat je razred poln velikih torb, vrečk in cekarjev, v katerih prenašamo vse možne > adidas« artikle. Ko pride čas, da se odpravimo k telovadbi, se nas vali cela truma skozi mesto. Otovorjeni smo kot mule in dirkamo po Prešernovi ulici, da se vse kar trese. Sledijo seveda zapleti, kako priti do telovadnice; skozi stari dijaški dom ali osnovno šolo. Končno se nas usmili dežurni učenec in lahko gremo skozi osnovno šolo. ^ Sedaj se začne telovadba. Za segrevanje imamo že preoblače- ije, ko se nas 30 deklet gnete v ozki slačilnici. Končno smo vse nared m prava telovadba se lahko prične, 10 krogov segrevanja, nato razgibalne vaje, nato ritmika s kolebnico. In takrat vidiš »nežna dekleta«, kako skušajo izvajati lepe m elegantne gibe, pa se vsa poskušanja prelevijo v dobro komedijo. Tako se ura končna m spet se nas cela truma zakadi v slačilnico. Voda seveda ne teče. Kakšen užitek je, obleči se, ko si tako prijetno prepoten. Dogodki si nato sledijo v obratnem vrstnem redu, vključen je še postanek v pekarni. Potem se ta truma prijetno dišečih deklet zakadi čez pokopališče proti šoli m tam se ponavadi srečamo z naslednjim oddelkom telovadbe želine mladine. Izmenjamo nekaj kratkih infor- macij o razpoloženju v telovadnici m tako končno prispemo do šole. Seveda zamudimo nekaj minut naslednje ure. Vse naslednje ure pa potem razmišljamo, kako se bomo doma tuširali. Lea 1 jj^^j^ ^ijjg^^^ jjjui ^^1^^ ^^^^^ a na m centru Kot vsi mladi, ki zakliučiio OŠ, sem se tudi jaz odločila, da bom šolanje nadaljevala v srednji šoli. Vpisala sem se v ekonomsko šolo v Ruju. Prvo leto smo imeli pouk še v stari šoli, drugo pa že v novem velikem srednješolskem centru. Prve dni je bilo v centru še vse v velikem neredu, toda pozneje se je stanje izboljšalo. Tako je danes že v celoti končan. V centru srednjega usmerjenega izobraževanja nas je okoli 2000 dijakov, raz- deljeni smo naTOZD-e, Vsi imamo to skupno lastnost, da se hočemo izobraževati, s čimer bomo pozneje koristili sebi in domovini, in bomo pripravljeni prevzeti naloge naših prednikov ter jih tudi uspešno opravljali. Življenje v centru je izredno razgibano, k čemur pripomoreta šolski radio, šolska knjižnica, v kateri si lahko vsak brezplačno izposodi knjige, imamo tudi našo »petico«, katera je med odmori kljub visokim cenam nabito polna. Imamo televizijo, organizirani so krožki, tako, da lahko vsak najde svoje zadovoljstvo. Delo torej poteka normalno, vendar nastane včasih velika mate- rialna škoda, za katero smo ponavadi krivi vsi dijaki, vSaj smo včasih preveč živahni. Še posebno nas veseli to, da je med odmori glasba, katera nas reši vsakdanjih skrbi v šoli. Šola . . . Beseda, ki pomeni veliko. Vsak mladi človek, bi se naj zavedal, da šola ni neko nujno zlo, temveč smer, ki nas vodi v življenje. V njej pridobivamo sicer splošno znanje, ki pa ne zadostuje za delo, ki zahteva dosti več praktičnega znanja kot teorije, Nina Špoljar, 4. a EŠ Utrinki iz mojega življenja na naši šoli S skupini učencev, mojih sošolcev, si ogledujem stavbo, neure- jeno in napol zgrajeno. Ne morem si predstavljati, da bo to nekoč moderna zgradba, ki bo sprejela čez dva tisoč učencev. Toda moji dvomi so se hitro razpihnili. Že dve leti obiskujem to šolo, skupaj z učenci iz drugih šol. Močno pogrešam staro šolo, njeno pristnost, ta je združevala učence, ki so se prvič srečali. Bila je bolj domača in prijazna kot nova. Takrat sem poznala veliko več učencev kot sedaj. Zdi se mi, da nas je ta šola odtujila med seboj, da se je vrnila med nas s svojimi hladnimi in temačnimi hodniki, učilnicami brez oken, širokimi stopnišči. Ko sem pa prvič zagledala dograjeno sem pomislila, da vstopam v hišo žalosti, strahu. Njena zunanjost me ni spominjala na stavbo, v kateri živi nekaj tisoč mladih ljudi, živahnih in razposajenih. Človek se vsega privadi. Tako sem tudi jaz časoma gledal nanjo hladno, brez razmišljanja. Danes imam še vedno iste občutke, vendar se včasih porajajo tudi novi. Ko pogledam na množico, ki stoji na terasi in veselo kramlja, na prostor pred šolo, pomislim, da nas ta šola vendarle združuje. Toda to se zgodi le včasih. Premalo je zabave, stvari, ki si jih mladi želijo. Življenje v šoli je preveč monotono, enolično. S strahom prihajaš v šolo, z olajšanjem odhajaš. Vsak dan je enak naslednjemu. Kljub modernim napravam, barvnim televizorjem in drugimi pri- pomočki pri učenju, dijaki še vedno pogrešamo telovadnico. Razgi- bavanja imamo sicer dovolj že do stadiona ali pa do telovadnice v stari gimnaziji. Po tem napornem dnevu si učenci želimo tudi kako okrep- čilo. Zato poskrbi naša Petica, ki pa je skoraj dražja kot hotel. Vsi ti problemi so dokaz, da življenje v naši šoli še ni takšno, kot bi si ga želeli. Toda upajmo na boljše čase. Vse za zdravo telo ŠŠD je organizirala v ponedeljek športni dan. Da bi bil vsak čimbolj aktiven, smo imeli množičen kros. Bi! je lep jesenski dan, kot nalašč za tek v naravi. Vsak letnik je tekel posebej — ločeno učenke in učenci. Ob progi so stali profesorji in nas usmerjali. Večina je vzela kros le kot rekreacijo, nekaj pa se jih je zagrizeno borilo za prva mesta. Le ti so na startu občutili tudi nekaj nervoze, mogoče celo strahu. Ker pa proga ni bila predolga, so bili vsi kar hitro na cilju. Prvih osem vsakega letnika seje pomerilo še v štafetnem teku. Kasneje je bila še tekma v malem nogometu med učenci in učitelji. Spremljala jo je seveda precej smeha in vzpodbudnih klicev navijačev. Tekma se je končala 8:3 v korist mlajše ekipe. Tanja Naš dom Odkar sem se vpisal v šolo, nisem več pri mamici in očku. Našo hišo mi je nadomestil dijaški dom, moje starše vzgojitelji, sosedove otroke pa moji sošolci. Prej sem bival v starem diiaškem domu. Zgradba je bila stara z velikimi spalnicami in učilnicami. Spalnice in učilnice so bile zelo hladne, hodniki pazelo mračni. Jedilnicaje bila v kleti in tako neprijetna. Kljub temu smo se dobro učili in veliko, veliko igrali. Vedeli smo, da se gradi novi dom, zato smo se veselili novega šolskega leta. Sedaj stanujem v novem dijaškem domu. Dom je zelo lep. Ima štiri nadstropja, lepo jedilnico, velike in svetle učilnice. V spalnicah spimo po trije učenci. Vedno imamo toplo vodo. Pozimi se grejemo ob centralni kurjavi. Vse imamo! Toda otroci se tudi radi igramo. KJE PA SE NAJ IGRAMO IN TELOVADIMO? Učenci si zelo želimo nove telovadnice in velikih igralnih površin. Branko Turk — Dom učencev Ptuj 8. r. OŠ. dr. Ljudevita Pivka Kako poteka en dan pouka ^ ini^JI p (I H^^, JfTI^II Iz sladkega sna me prebudi budilka. Kaj že, vsa zaspana zago- drniam. Čez nekaj minut že stečem na postajo. Ah toliko, dami m ušel. Vsa upehana pridrvim v prepolno garderobo v bolnišnici. Komaj se prerinem do svoje omare in po dolgem času se mi uspe preobleči. »Slavica pohiti! Le dve minuti je do 6.« Ja že hitim, zavpijem. Pred dvigalom je kot ponavadi, spet gneča, zato grem po stopnicah do drugega nadstropja. Ko odprem vrata sobe, mali bolniki še vedno spijo. »Dobro jutro zaspanci«. Šest je že. Počasi odpirajo in mencajo zaspane očke m se pretegujejo. Vidiš Sonja vsak dan je bolje. Danes imaš samo malo zvišano temperaturo, potolažim punčko, ko ji izvlečem termometer. Zdaj pa VSI za mizo, da malo popraviva vaše posteljice. Čez čas pa dodam: danes se boste kopali, otroci. Radi čofotate povodi kaj. Eni se smejijo in škropijo, drugi jokajo. No, tudi to jeza nami. Ko pozajtrkujejo in použijejo še zdravila, se zasliši enakomerno dr- dlanje vozička. Injekcije, prestrašeno ugotovi starejši deček. Kmalu po tem, ko mi vsi zagotove, da so že velikrin jih tega m strah, stopi v sobo sestra z vozičkom. Otroci prestrašeno zrejo v instrumente na njem in čakajo kdo je danes na vrsti. Zdaj, ko so umiti, preoblečeni in siti, se lahko igrajo. Ko se po nekaj minutah vrnem v sobo, že pridno igrajo domino, le eden leži na postelji in se ne zanima za okolico. Previdno se mu približam. Kaj pa je s tabo? Zakaj se ne igraš z ostalimi. Ker nič ne odgovori, nadaljujem: Te kaj boli. Je kaj narobe. Nič nočeš povedati! Deček gleda z velikimi rjavimi očkami in molči. No povej mi kako ti je ime. Saj si že velik fant kajne. Krešimir, komaj slišno zašepeta. Kako. A tako. Pozorno pogledam dečka in šele zdaj razumem, zakaj se ne druži z ostalimi otroki. Nihče te ne razume kaj, rečem. Le gleda me in ne odgovori. Vsedem se zraven njega in mu začnem pripovedovati to in ono, koliko pač znam srbohrvaščine. Deček nekaj časa samo molči, nato pa vse pozorneje posluš=\ in tako se začneva pogovarjati. Pove mi katera punčka (igrača) je največja in katera najlepša, kakšno ima on doma.. . Slavica, pridi 9 je že, naju zmoti sošolkin glas. Kaj že, se začudim in vstanem. No, adijo Sebastjan. Kad češ opet doč, me radovedno vpraša. Jutri. Kad češ opet doč, nestrpono ponovi. Sutra, se na- smehnem in odhitim spet v polno garderobo. Ali si se kaj učila, se začnemo vpraševati, kot ponavadi, kajti čaka nas pouk. Ko pridemo v učilnico že zazvoni. Joj držite pesti, da ne bo vpraševanja. Ali imamo danes kaj v učilnici 141. Ne danes ne, ampak jutri. V taj učilnici smo imeli predmet nega bolnika, zato ima učilnica tudi posebno opremo. V njej imamo dve postelji in dve omari. V eni shranjujemo instrumente, v drugi pa imamo perilo m posteljnino. Nekaj predmetov nas učijo tudi zdravniki m dve medicinski sestri. No, slednjič je tudi pouka konec ... Vsi bolj ali manj zadovoljni in seveda tudi lačni pohitimo domov. Informiranje na CSUI je že od samega začetka zelo dobro or- ganizirano. Kerjenacentru veliko dijakov, se nabere tudi ogromno informacij, ki jih je treba posre- dovati čim širšemu krogu ljudi, čim hitreie m na najboljši način. S tem se ukvarja novinarski krožek. V okviru krožka delujejo tri sekcije. Sekcija za glasilo iz- daja Informator, ki je lansko leto dobil priznanje za najboljše srednješolsko glasilo. Sekcija za radio pripravljajo radijske oddaje ob pomembnejših obletnicah, praznikih m dogodkih. Sekcija za oglasno desko pa skrbi za izde- lavo plakatov, ki obveščajo dijake: predvsem o akcijah m prireditvah. V letošnjem šolskem letu je novinarski krožek prvi začel z delom. Člani smo se sestali že štirikrat, za delo pa smo pridobili nekaj novih dijakov iz prvih letni- kov. Na prvem sestanku smo po- novno formirali sekcije in sprejeli program dela. Načrtujemo, da bomo vsak mesec pripravili dve radijski oddaji in uredili oglasno desko. Vsaka dva meseca pa bomo izdali Informator—skupaj 5 številk. Prva bo izšla že v prvi polovici oktobra. Vsebovala bo predvsem informacije o MDA, o krožkih in usmerjenem izobraže- vanju. Potrudili se bomo, da bodo. glasila še pestrejša in bolj zani- miva, tako da se bomo lahko spet udeležili natečaja za najboljše srednješolsko glasilo. Junija bo več dela, kot v prejšnjem mese- cih, saj bomo pregledali delo, ki smo ga opravili in izvolili novo vodstvo. Člani pripravljamo javno tribu- no, s katero bi seznanili dijake z delom novinarskega krožka in z novinarstvom nasploh. Izvedli smo že anketo o branosti revije Mladina, rezultate pa bomo ob- javili v prvi številki Informatorja. Tudi sekciji za radio m oglasno desko sta začeli z delom. Radij- ska oddaja o kajenju je pripra- vljena, že prej pa bomo predvajali oddajo o usmerjenem izobraže- vanju. Plakati, ki prepričujejo o škodljivosti kajenja in propagira- jo Mladino, prav tako že »krožijo« šolsko avlo. Žal, vse prevečkrat ostajajo le pn kroženju. Podobna usoda ponavadi doleti glasila in radijske oddaje. Informator ponavadi preberejo posamezniki, ki si ga tudi odnesejo, oddaje pa so po- navadi med poukom, tako da so jih prisiljeni poslušati (oddaje med odmori se niso obnesle). Vendar v novem šolskem letu nismo tako črnogledi. Čeprav nas pn novinarskem krožku ni ravno preveč, pričakujemo,da se bo zanimanje za naše delo pove- čalo, mi pa bomo z novimi idejami čim bolj popestrili mnogokrat suhoparne informacije. Valja Aleksič Avdiovizuelni studio CSUI, v njem pripravljajo in oddajajo tudi šolske radijske oddaje Foto: I. Ciani Prostovoljne dejavnosti četrtek — ura prostovoljnih dejavnosti. Počasi grem proti razredu m premišljujem o minulem dnevu. Debelo pa pogledam, ko pridem pred razred. Zunaj stoji množica dijakov. Začudim se. Kaj neki pomeni to. Vse mi paje jasno, ko se nekako le prerinem v notranjost. Vse okrog mene mrgoli, pred menoj je vse polno novih obrazov. Ko končno najdem nekaj prostora, prisluhnem pogovoru dveh pred menoj. Na veliko in široko debatirata o množici, ki čaka na začetek ure. Lezakaj sejihjetolikoodločilozatakrožek. Kmalu se pa debata razširi na drugo področje. Dekleti pred menoj tarnata, da bi želeli hoditi na marksistični krožek, druga pa na recitacijski. Smešno se mi zdi. Zakaj pa potem hodita. Iz premišljevanja me je predramil glas tov. mentorice. Tudi ona je presenečena. Pogled ji drsi po prenapolnjenih klopeh. V razredu se stiska 80 dijakinj, tako da se glas tov. mentorice komaj še sliši. Razlaga nam program, ki nas čaka v tem letu. Zdi. se nam strašno zanimivo in sploh se ne čudim, da je toliko dijakov, ki želijo obiskovati ta krožek. Ker nasje res preveč, se kmalu porazdelimo v tri skupine. Vpišemo se in za danes je končano. Dogovorimo se še da naslednjič prinesemo zraven pletilke in volno, saj brez tega pri ročnodelskem krožku res ne gre. Hitro se vpišem na list in že drvim iz razreda v drugo nadstropje. Upam, da mi bo uspelo najti člane marksističnega krožka. Po tretjem odpiranju vrat končno zagledam prave ob- raze. Opravičim se, da prej nisem mogla priti. Takoj se začne pogovor, ki pa ni več pravi pogovor, temveč kričanje, vpitje en čez drugega. Res se ne strinjamo z urnikom. Mislimo, da je potrebnih več ur prostovoljnih dejavnosti, saj se tudi ob teh urah učenci izobražujemo, dopolnjujemo znanje in hkrati razvedrimo. Občinska konferenca SZDL Ptuj Program priprav na referendum za podaljšanje občinskega samoprispevka za izgradnjo šolskega prostora v občini iHuj v planskih dokumentih za srednjeročno obdobje 1981 —1985 smo zapisali, zlasti v družbenem planu občine Ruj v petem poglavju: »Na osnovi programa investicij na področju izobra- ževanja bodo izvedene aktivnosti za zagotovitev virov financiranja iz sredstev samoprispevka občanov in pri- spevka na osnovi dohodka TOZD od 1. januarja 1982 do konca srednjeročnega obdobja.« Smo pred iztekom sedanjega združevanja sredstev, zato je potrebno zastaviti konkretne naloge in podrobneje sprejeti načrt priprav na referendum. Naloge: 1. Center srednjega usmerjenega izobraževanja Ruj kot in- vestitor nadaljnjih faz izgradnje srednješolskega prostora mora pripraviti programsko zasnovo, Izobraževalna skupnost občine Ruj pa potrebe, zapisane v srednjeročnem planu za osnovno šolstvo posebej specificirati. ROK: 30. SEPTEMBER 1981 2. Občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij, skup- ščina občine Ruj in izobraževalna skupnost morajo razpravljati o razmerah v šolstvu, tokrat predvsem z vidika materialnih in pro- storskih pogojev, zapisanih v srednjeročnih planskih dokumentih. Nosilci te naloge so: Komite OKZKS, predsedstvo OK SZDL, predsedstvo občinskega sveta ZSS, predsedstvo OK ZSMS, predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV, predsedstvo OK ZRVS, predsedstvo skupščine občine Ruj, izvršni svet SO Ruj in izvršni odbor izobraževalne skupnosti Ruj. Vsak od nosilcev pripravi konkretni program aktivnosti za svoje delo in delo osnovnih organizacij oziroma delegacij. ROK: 10. OKTOBER 1981. 3. Sklic ravnateljev in predsednikov svetov oz. delovnih sku- pnosti osnovnih m srednjih šol za pripravo osnovnošolske in srednješolske mladine na referendum m razgovore s starši. Nosilec: Izvršni odbor izobraževalne skupnosti Ruj in odbor za pripravo referenduma. ROK: 15. OKTOBER 1981. 4. Sklic predsednikov skupščin krajevnih skupnosti in pred- sednikov svetov skupščin KS ter predsednikov odborov za izvedbo referenduma pri krajevnih konferencah SZDL (funkcijo predsedni- ka odbora prevzame predsednik KK SZDL). Nosilec: Izvršni svet skupščine občine Ruj m predsedstvo OK SZDL Ruj. ROK: 20. OKTOBER 1981 5. Sklic direktorjevorganizacij združenega dela, predsednikov delavskih svetov in osnovnih organizacij zveze sindikatov. Nosilec: Izvršni svet SO Ruj in predsedstvo občinskega sveta ZSS Ruj. ROK:20. OKTOBER 1981. 6. Sklic doslej navedenih nosilcev aktivnosti in ocena trenut- nega razpoloženja in odmeva na dosedanje aktivnosti. NOSILEC: Odbor za izvedbo referenduma. ROK: 21. OKTOBER 1981. 7. Imenovanje »trojk« — aktivistov, ki morajo biti zadolženi za posamezne krajevne skupnosti, kjer morajo spremljati priprave in biti v pomoč neposrednim organizatorjem politične aktivnosti m pn sami izvedbi referenduma. NOSILEC: predsedstvo občinske konference SZDL Ruj ROK: 21. OKTOBER 1 981, ROK ZA SKLIC IN OPREDELI- TEV NALOG JE 25. OKTOBER 1 981. 8. Množični sestanki članov družbenopolitičnih organizacij ,(ZKS, SZDL, ZSMS, ZZB NOV, ZRVS) v krajevnih skupnostih, v OZD pa ZKS m ZSS, s ciljem: obveščanje m prepričevanje delo- vnih ljudi in občanov ptujske občine o nujnosti pozitivnega izida referenduma in opozorila na posledice, če referendum ne bi uspel. Sestanki naj bodo organiziram po vaseh oziroma zaselkih, hišnih svetih (v KS), v OZD pa po sindikalnih oziroma informativnih skupi- nah. Nosilci: Vodstva družbenopolitičnih organizacij, samoupravni organi v KS m OZD ter vodje delegacij za zbore občinske skupšči- ne in skupščine izobraževalne skupnosti občine Ruj. ROK: 5. NOVEMBER 1981. 10. sestanek z vodji »trojk« m s predsedniki odborov za izved- bo občinskega referenduma v krajevnih skupnostih. Namen se- stanka: Oceniti vzdušje in pripravljenost občanov za pozitiven izid referenduma. Nosilec: Odbor za izvedbo refe'-enduma ROK: 10. NOVEMBER 1981. 11. Naloge srednjega usmerjenega izobraževanja — poveza- ne z osnovnim šolstvom v občim Ptuj in priprave na referendum za izgradnjo šolskega prostora. Sprejem sklepa o razpisu referendu- ma. NOSILCI: Predsedstvo skupščine občine Ruj m delegacije za zbore občinske skuščine. ROK: ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE PTUJ , V NOVEMBRU 1981. j 1 2. Ocena družbenopolitičnih razmer in izpeljanih priprav na ' referendum za podaljšanje samoprispevka za gradnjo šolskega prostora v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela z vodstvi DPO v KS m OZD. Nosilci: Vsi imenovani pod 2. točko, vsak za svojo strukturo I oz. področje. ROK: 15. NOVEMBER 1981. 13. Seja občinske konference SZDL Ruj — ocena prve faze reforme srednjega šolstva m stanje priprav na referendum ter sprejem odločitve o pristopu. Nosilec: Svet za vzgojo in izobraževanje m predsedstvo občinske konference SZDL Ruj. ROK: 20. NOVEMBER 1981. 14. Intenzivno družbenopolitično delo vseh vodstvev DOP in samoupravnih organov v krajevnih skupnostih m organizacijah?*' združenegadela, zlasti na področju informiranja, agitacijein propa- gande. ROK: 6. DECEMBER 1981. 15. Izvedba referenduma za podaljšanje samoprispevka za sofinanciranjenačrtovanegaprogramaizgradnješolskegaprostora v občim Ruj. ROK: 6. DECEMBER 1981. 16. Ocena izida referenduma. ROK: 14. DECEMBER 1981. ODBOR ZA IZVEDBO REFERENDUMA ZA ŠOLSKI PROSTOR Tako je Izgledal prostor, kjer stoji center srednjega usmerjenega izobraževanja v Ruju spomladi 1977 (zgoraj) in tako dve leti kasneje (slika spodaj) Foto: I. Ciani