*t. 122. V Gorici, v torek.<|ne 24 oktobra. 1911, khaja Jrikrat na tolei. in sicer ? tttefc, četrtek in soboto ob 4, uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: .„.vs© let© . . 15 K, _ /» »s ¦ • 5 >» Posamične številke stanejo 10 vin. V Oorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. „S0(!Aa ima naslednje izredne * priloge: pb novčnrfetu „Kažipot po Goriške* is fira^anskem" m dvakrat \ ietu »Vozni red že> leinic, panika in poštnih itez". Ha naroČila bro doposlane naročate« ie ne oiiramo. ¦??? -.H.:**.»«s •¦»i4"BB-*i» »Vie tt narod, svobodo in napredek!« Dt, K Lavrič. Tedaj XLI Crt-iialitTo i i nahaja v Gosposki ulici $t. 7 " Oorici v I. nadstr. na dlSlt. Upravnifttvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na lev« v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjam« vsako odgovornost Odgovorni urednik ux izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telilo« it. M. — „Gor. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. Pabčie) tiaka ia saL t Gorici. Shodi radi revizije ljudskega štetja bodo jutri v sredo zvečer ob 8. uri pri Gorjancu na Kornu; pri Bitežniku na Cingrafu; pri Hvalicu na Stolnem trgu; pri Molarju na Senenskcm trgu. Pridite na shode-v obilnem številu! Tam se pove. kaj se je doseglo dosedaj z revizijo ljudskega štetja in kaj treba še storiti, da bo uspeh za nas Slovence kolikor mogoče ugoden. Uradne ure na glavarstvu so, kakor že naznanjeno dopoldne od 9.—12; popoId»7j od 4.-7. zvečer. Tako je dana prilika vsem, da lahko •rreda pogledat v pole na glavarstvo! Po-žurite se! Agitirajte od moža do moža! Vsak naj gre pogledat, kako je upisan njegov občevalni jezik. Nihče ne more z gotovostjo trditi, da je upisan za Slovenca. ;reba pogledati v pole. Lahi so sleparili n<- vse načine ter vse polno notnri&nih Sio.cneev upisal: za Lahe. Zato: na glavarstvo, Slovenci, pogledat, če je kdo izmed Vas upisan za Laha! Sveta narodna dolžnost Vas kliče. Se i je čas! Zato na glavarstvo! Podvizajte! J Delavci! j Razne delavce so zapisali za Lahe, ; dasi so Slovenci in so upisali slovenščino za svoj občevalni jezik. V tem oziru ima- j jo marsikaj na vesti laški delodajalci in ; lastniki hiš. petem pa tudi revizorji in dru- j gi skriti magistratovi elementi, ki so pre- ; pisovali pole ter iabricirali iz Slovencev Lahe. ! Slovenski delavci! Obilo Vas je upi- | sanih za Lahe; dosti je že popravljenih ter • so upisani zopet za Slovence, ali gotovo se jih še dobi, ki so upisani za Lahe! Se je čas! Pojdite na glavarstvo pogledat, kako je upisan Vaš občevalni jezik! Če ste '-pisani za Lahe, se to takoj popravi! Vaša sveta dolžnost je, da se zglasite, da boste vsi zapisani za Slovence! Naprej — dokler je še čas! Služkinje! Dobro so se držale one,'ki so bile klicane. Dobila pa se je bila vendar jed-na, ki se je tako bala svoje laške gospodinje, da je rekla na glavarstvu, da je Lati inja! Sodruge so jej rekle opravičeno: Izdajiea! — Nič se bati nikogar! Katera le more, naj skoči pogledat na glavarstvo, kako je vpisana, ali za Slovenko ",: za La-iiinjo. Če je upisana za Lahi. j pove, da je Slovenka, pa hitro popp .=, kar so zagrešili laški gospodarji ali pa tuagistra-tovei! |j Le nič se bati! Kar korajžno na glavarstvo pogledat, kako ste upisane! Čas je zadnji!! Slovenci, rojeni v Gorici, oni, katerih rod že od nekdaj biva tod, naj se potrudijo vsi, ki se doslej še niso, da pogledajo nemudoma, kako so upisani. Te smatrajo na magistratu že za pristne Lahe. zato so jih upisavali kar vprek za Lahe. Toda za Lahe ne smejo veljati v Oorici rojeni Slovenci, marveč za Slovence! Torej, pozor! Na glavarstvo! Kdor je dobil vabilo, pa se ni odzval, bodisi da ni mogel ali ni hotel, naj se odzove danes ali jutri! Vsakega Slovenca sveta dolžnost je poskrbeti, da je upisan pri ljudskem štetju za Slovenca!" Oni, ki so spremenili stanovanje ali službo od časa ljudskega štetja, naj gredo na glavarstvo pogledat, kako so upisani, ker se je temu ali onemu prav lahko pripetilo, da je upisan za Laha, dasi se je sam prijavil za Slovenca! Morda pa tudi dobi na glavarstvu povabilo, katero se mu ni moglo dostaviti prav radi pretnembe stanovanja ali službe! Pozor! AH je moja naznanilnica na glavarstvu? Tako se lahko vpraša vsakdo, ker nihče ne ve, ali je njegova naznanilnica na glavarstvu ali ne. Morda je, morda je ni! Lahi so uganjali razne reči s slovenskimi polarni. Če je naznanilnica izinaknjena, ni mogel biti dotičnik povabljen, ker ni nikjer štet! Torej vsi, ki še niso šli, pojdite pogledat, če je Vaša naznanilnica na glavarstvu! Koliko nas bo? Na glavarstvu morajo pridno popravljati občevalni jezik. Slovencev je izkazal magistrat 0653.....- število pa sedaj pri reviziji raste in raste. Upamo, da nas bo 10.000! — Seveda še vedno ne bo izkazano pravo število Slovencev v (iorici! Da na* bo več in več ~ vsi na glavarstvo, da se Slovence, ki so upisani za Lahe, popravi zopet v Slovence! Rotimo Vas, mestni Slovenci in Slovenke, storite svojo sveto narodno dolžnost! v naCrtu novega občinskega reda. »Samouprava« je priobčila ta-le članek: Čitatelje smo že seznanili z načrtom novega občinskega reda (giej 2.—3. številko »Samouprave« tekočega leta). Ta načrt je bil svoj Čas odposlan c. kr. vladi, ki je nasvetovaia nekatere izpremembe zlasti tistih določil, ki se tičejo občinskih tajnikov. O tem poglavju smo se namenili danes izpregovoriti nekoliko besedi. Ne da se oporekati, da je deželni odbor tista oblast, ki ima najjasnejši pogled v ustroj občinske uprave, kajti vsakdanji stiki z občinami v najrazličnejših vprašanjih javne uprave so mu omogočili, da je do jedra spoznal vrline in pomanjkljivosti, ki jih ima .ustroj občinske samouprave. In baš to spoznanje ga je privedlo do zaključka, da je treba stari občinski red, B šteje danes skoro pol stoletja svojega življenja, preustrojiti tako, da bo odgovarjal novodobnim razmeram in zahtevam javne uprave. Tak modern občinski red smo objavili v zgoraj omenjenih številkah »Samouprave«. Kakor že rečeno, so zadela določila o občinskih tajnikih pri osrednjih činiteljili na (pomisleke, vsled česar se je deželni odbor odločil odstraniti vse ovire, ki so stale na poti novemu občinskemu redu. Šlo se mu je pač zato, da se mora priti do izboljšanja občinskega poslovanja, pa naj ši bo že po eni ali drugi poti. Že opetovano smo naglašali, da je preneseno in lastno področje občin najrazličnejše in časih zelo komplicirano. Naj si so zapričele samoupravne ali državne oblasti katerokoli upravno akcijo, vsaka je še končala pri občini. Pri občini, ki se od nje zahtevajo, raznovrstne informacije, se začenja nabirati tvarina, ki je potrebna za življenje vseh javnih oblasti. Tisočera so vprašanja, ki je v njih treba sodelovanja občin v prenesenem delokrogu: vzemimo letošnje ljudsko štetje, vzemimo vsako-* letno kmetijsko statistiko, vojaške stvari, sodnijske stvari itd. Kolikeri so pa posli, ki jih mora občina opravljati v lastnem področju? Preveč bi se zamudili, ako bi jih hoteli naštevati. Ako omenimo najpo-glavitnejše in najvažnejše si zamore r>uk lajik vstvariti sliko, kako obsežno in cesto kako težavno je poslovanje občine v lastnem področju: upravljanje premoženja in na občinsko zvezo se nanašajočih zadev; skrb za varnost oseb in lastnine; skrb za vzdrževanje občinskih cest, poti, mostov; poljska policija; policija radi živeža in nadzorstvo nad trženjem itd.; zdravstvena policija; nravstvena policija; preskrbovanje revežev: stavbna policija radi ognja, izvrševanj stavbnega reda in izdajanje policijskih stavbnih dovolil; spravni poskusi med spornimi strankami itd. • ¦ * Ampak, kdo naj opravlja vsa ta nešte-vilna opravila vestno, skrbno in natan- Maksim Gorki. FOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) še ni bilo preteklo pol leta po smrti njegove soproge, ko se je že zopet poročil s hčerjo nekega kupčijskega znanca, melokanskega*) kozaka v Uralu. Oče neveste mu je dal svojo hčer, ne gledč na to, da je bil Ignat znan tudi v Uralu kot »razposajenec«, in v jeseni se je vrnil ignat s svojo ženo. mlado Kozačko, domov. Klicali so jo Natalja. Visoka, vitka, s štrokoodprtirni modrim' očmi in dolgo, temnoplavkasto kito, je bila dostojen par za kra-sotca — Ignata. On je bi! ves srečen, ponašal se s svojo ženo in jo ljubil s strastno ljubeznijo zdravega moža. A kmalu jo je začel zamišljeno in s pozornostjo opazovati. Redkokedaj se. je prikazal smehljaj na ovalnem, strogo pravilnem licu njegove žene, — vedno je razmišljala o nečem, kar je ležalo iz vestno izven življenja, in v njenih sinjih očeh, ki so bile vedno hladne in mirne, se je svetilo včasih nekaj mračnega, plahega. Kedar ni imela opraviti z gospodinjstvom, se je vsedala v največji izbi hiše k oknu in presedela tam po dve, po tri ure, molče in ne da bi se ganila. Njeno lice je bilo obrnjeno na ulico, toda pogled njenih očij je bil tako brezbrižen do vsega, kar je živelo in se gibalo tam za oknom in ob istem času tako napeto globok, kakor bi gledala v dno svoje duše. Tudi njena hoja Je bila čudna; — Natalja k je gibala v prostornih sobah Ignatove hiše počasi in-previdno, kakor bi nekaj nevid-* Neka verska sekta. nega tesnilo svobodo njenih stopinj. Hiša je bila opravljena s težkim, kmetsko-bahatim razkošjem, vse v njej je sijalo in kričale bogastvo lastnika, toda Kozačka je hodila mimo- dragega pohištva in nakopičene srebrnine tako nekako od strani in plaho, kakor bi se bala, da jo vse te stvari zgrabijo in zadavijo. Šumno življenje velikega trgovskega mesta pač ni zanimalo te molčeče ženske in kedar se je vozila z možem na izprehod -t- je vpirala oči v kočijažev hrbet. Ako jo je mož vzel s seboj na poset, je šla in se vedla tam ravno tako čudno kakor doma; ako so prišli gostje k nji sami, jih je gostila z, vnemo, ne da bi kazala tudi le malo zanimanje k temu, s čemur so govorili, in ne da bi videla ©nega njih raje nego drugega. Le modri in dovtipni kum Majakin je vzbudil zdajpazdaj na njenem licu smehljaj, nejasen ko*, senca. Oovoril je o nji: »To je drvo, ne ženska! A življenje se ne da ugasiti prav tako, kakor grmada, in vsi gorimo v njem; tudi ta molokanka se še vname, le počakaj in daj ji časa. Tedaj bomo videli, v kakšnih barvah se še razcveti.« »Ej, ti poganka!« je rekal Ignat svoji ženi v šali. »O čem razmišljaš? Ali tuguješ za svojo kozaško vasjo? Živi veselejše!« Molčala je in mu gledala mrino v obraz. »Prepogosto hodiš v cerkev ... počakala bi. Saj bo še dovolj časa, da moliš za svoje grehe ... in poprej jih moraš še storiti. Veš, če ne grešiš, se ne pokoriš, m če se ne pokoriš, ne rešiš svoje duše ... Torej le greši, dokler si mlada. Ali se peljeva na izprehod?« »Ne ljubi se mi ...« On se je vsedel k nji, objemal jo, hladno in skopo v povračanju njegove ljubezni, in zagledavši se v njene, oči, ji je govoril; . • »Natalja! Povej, zakaj si tako nevesela? Ali ti je dolgčas pri meni, a?« . . " »Ne«, je kratko odgovori." * .. »Kaj ti je torej? — Hočeš-.i nov nazaj?« »Ne, ne ... to je le tako ...« »Na 'kaj misliš?« • »Saj ne mislim ...« »Kaj pa je potem?« »Tako ...« Nekoč se mu je posrečilo, dobiti od xije daljši,odgovor; "»Nekaj plahega je v mojem srcu. Tudi v očeh. In vedno se mi zdi, da to ni pravo ...« . Pokazala je z roko okrog sebe, na stene, na pohištvo, na vse. Ignat ni razmišljal o njenih besedah in smejč se je odgovoril: »To se .motiš! Tu je vse pravo in pristno ,... same drage in trpežne reči. A če hočeš, jih vse sežgem, razprodam in podarim ter naba; m novin! No, aH žeiiš?« , »Zakaj?« je dejala ona mirno. Čudno se mu je dozdevalo nazadnje, kako da ona, tako mlada in zdrava, živi, — kakor bi spala, ne da bi se ji zahotelo česarkoli, ne da bi šla drugam, kakor v cerkev, in se izogiblje vseh ljudij. In tolažil jo je: »Le počakal, sina mi porodiš, in vse drugo življenje se začne za tebe. Zato si žalostna, ker imaš premalo skrbi; on pa ti jih bode že napravljai. Saj boš rodila sina, a?« »Kakor je Bogu drago ...« je-odgovorila in povesila glavo. v; . Potem ga je njeno razpoloženje začelo dražiti. v* . •• (Dalj« prih.) 29 "črn? Župani so po večini kmečkih občin preobloženi s svojimi domačimi deli, da bi mogli sami zmagovati vse, kar se od njih zahteva. Veliko odgovornost jim nalaga že njih domače gospodarstvo, in ni mogoče zahtevati, da bi se posvetili izključno javnim opravilom. Isto velja tudi za podžupane. Kdo naj torej vodi v občinskem uradu posle? Evo, to so. bila razmotrivanja, ki so dovedla deželni odbor do tega, da je sklenil z zakonom ustanoviti mesta občinskih - tajnikov, ki b i naj bili desna roka vsakokratnega župana in ki bijnaj ftitro> natančno in vestno "izvrševali- naročila starešinstva, županstva in predstojnih oblasti. S prvotnimi določili o občinskih tajnikih, ki jih je deželni odbor sestavil, se ni strinjala c. kr. vlada, zato je sestavil nova. Oglejmo si jih! Poglavje o občinskih tajnikih v pre-ustrojenem načrtu novega-občinskega reda predpisuje' najprej, da mora starešinstvo odkazati županstvu za opravljanje poslov lastnega in prenesenega področja potrebi primerno osebe in potrebne uradne prostore. V vsaki županiji se zato morata usta-naoviti mesti tajnika in blagajnika. < * Mnogo občin pa je 'premajhnih in pre-siromašnah, da bi zmogle tako nastale tro-ške. Zato pa modro previdevajo tastvar-na določila, da se morejo dve ali več sosednih občin združiti, da sprejmejo skupnega tajnika. Nekatere občine v naši dežejj so tako velike in njih opravila so temu dosledno tako mnogobrojna, da bi jih sam tajnik ne mogel zmagovati. Tudi za ta slučaj je poskrbljeno tako, da zamore občinski zastop, ako se izkaže potreba, ustanoviti mesta še drugih uradnikov in služabnikov. Praksa je pokazala, kako škodljivo je za občinsko upravo in, po njej, za javno upravno življenje sploh, ako se tajniki v vsaki dobi menjavajo. Zato določa novi načrt, da mora biti mesto tajnika stalno. Starešinstvo mora sestaviti organičen pravilnik, v kateren mora določiti število in značaj Ufadniškin in služabniških mest, ki se naj ustanove, dalje pogoje in način imenovanja,"službene pravilnike in disciplinarne predpise; žalje mora tudi določiti posebne kvalifikacije (sposobnosti}, ki se zahtevajo za oddajo posameznih mest ¦ in končno plače in morebitne pokojnine in preskrbnine uradnikov in služabnikov. V organičnem pravilniku se mora navesti, kateri občinski uslužbenci pripadajo uradniški in kateri služabniški vrsti. (Konec prih.) - Dama katera skrbi za zdrav* kožo in hoče iz ebiti M peg ter ohraniti neZno im mehko kožo ter belo polt, se umiva le s lilji^tin mlečnim f milom (znamk« konjiček) tvrdke Bergmana & drag Tescben m Hftt Komad po 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, mirodilnicah in prodajalnah parfumov. Iz osreOBlei semett. Gospod urednik! Ker sem čul, da je lanski dopis o razmerah na goriškem »vseučilišču« tako blagodejno učinkoval na razne, posebno" črrie čitatelje, sem se odločil podati javnosti danes par' vrstic prav kremenrte resnice, katere naj bi služile v poduk našim vernim deželaribm, ki mislijo, da je njihov sin že v blaženem zavetju, če nosi črno haljo in vživa vzgojo semeniških vzgojiteljev. •Morda ta dopis tudi ne, bo škodoval rdečeobrobljenim talarjem ki poznajo razmere le toliko, kolikor jih jim naslikajo vzgojitelji s svojimi namazanimi jeziki. Gotovo.je, da si bodo;nekateri belili glave, od kod prihaja ta rožn';. /enec in da se bodo bogoslovci malce Če ne.na zunaj vsaj v srcu smejali, Češ, prav je tako, da se izve, kar je nam še misliti prepovedano. — Kar smo lani navedli o potujčevanju semenišča, odgovarja seveda čisti resnici, saj se globoko užaljeni gospod »šumašter* ni mogel in znal drugače zagovarjati kot s tem, da je stopil junaški pred svoje gojence in na ves glas zatulil: »V3e je bilo zlagano od prve do zadnje besede, jaz sem nedolžen«! Kmalu na to je napravil polet do' Tržiča, kjer je imel pontifikalno mašo. Vzel je s seboj 7 bogoslovcev in med njimi Ple-ta. Na železnici je ostalih šest.zalovil v tretji razred, Plef pa se je peljal v prvem. , Msgr. Castelliz je poslal letos ljubega protežiranca Pleta v škof. zavod za predstojnika — vzgojitelja — za prefekta. In-rtlligenti sat! ,Naš preljubi oče iBorgia' pa^ ki nosi sicer oč;ia, ne vidi nič, ne sliši nič, kot bil,bi mrtva stvar! Glavno pa, kar nam teži srce, je novi. duhovski vzgoji čisto tuji veter, ki je jel pihati v naši »teologični fakulteti« ne toliko po krivdi Castelliza (ker. jej preome-jen) kolikor po importiranem jezuitu Zecčhiniju. Ta človek je romal že po celi Evropi in povsod so se' ga kmalu naveličali, najbrže že racli tega, ker tako deviško izgleda. ' '*J\" , V Gorici je študiral do četrte: gimnazije, ali ker mu učenje ¦ni - teknilo, je cmoknil. Kam sedaj? K jezuitom se je odločil in sicer kar v »Blaženo«, saj tam je kmalu dosti. Res'— ko je tam ne^aj let preživel, so se ga naveličali in marš ž njim v Galicijo — taim se ga niso mogli privaditi, in hajdi ž njim med Francoze! Francoska bi morda še do danes ne pometla kot je z menihi, če bi tega duhovitega moža ne bilo tja. Po tej priliki je naš vandrovec poskušal še na Portugalskem, kjer so mu pa tla postala še prej nego drugje vroča in zato je bil prestavljen v Zader, glavno mesto Dalmacije. Ju meni nič tebi nič je nadaljeval bruhanje svoje fanatične zagrizenosti tako, da je z drugimi patruži vred moral pobrati šila in kopita ter poskusiti zadnjo srečo na domači zemlji ¦ v »laški« Gorici. '; V tem romarskem vitezu je videl naš Borgia edino nado in edino rešitev osrednjega semenišča. Res, ni se zmotil. Četrto leto je, kar ta jezuitski vir-tuoz okužuje semeniški zrak in navdihuje bogoslovce z onim duhom, ki je njega prenašal z enega konca Evrope na drugega! Takoj ob nastopu svoje službe kot spiritual je zatrjeval, da on hoče semeniš-če radikalno reformirati in sicer v notranji ojjiikr^amreč,^ da bo vzgajal bodoče namestnike božje v onem duhu«,ki ga cerkev dandanes potrebuje, ergo: »restaurare omnia in Xo jesuitico«. Slovenci; tako se mu je zdelo, govorijo preglasno svojo, diabolično govorico, zato je takoj začel rohneti, da naj se razne narodnosti ne »izzivajo«, ampak če je mogoče, naj Slovenci občujejo z Italijani etc. Predlanskem je pa slišal, da imajo Slovenci tludi vsako nedeljo slovenski krščanski nauk in v i postu slovenski križev pot. To mu je pa bilo že preveč, da bi »Goriški« Bog moral še ta grdi slov. jezik poslušati." Hitro je nakačil rektorja in res z roko v rdci sta jo mahnila k Borgiji, ki ju je seveda milostno uslišal. Isto se je zgodilo lani, ko se je šlo za odpravo slov. križevega potai Jezuit je pisal celo v Rim, naj vendar dovolijo latinski križev pot in naj latinskega še z odpustki zabelijo, da bo on imel zasjombo, češ, do sedaj ste molili Boga brez odpustkov aH odslej* bo drugače. m glejte — srednjeveško čudo se je zgodilo! Iz Rima so naložili latinskemu križevemu potu. to- j lfko odpustkov, da je le čudežno čudo, če se žice pri brzojavu niso potrgale prevelike teže. Jezuit je namreč sam povedal Slovencem in Hrvatom, ko so šli protesti- » rat, da je _odpustke dobil po bfztfjavu. ko je videl, kako so Slovenci uža)je?ii radi • krivice, je zabrehal: »Slovenščine v cerkvi I sploh, ni treba!« I Pa pride še. Novi zdravnik v Komnu. Iz Komna. Dne 28. septembra t. 1. je bila sklicana starešinska seja v Komnu z dnevnim redom: 1. Sklepanje o občinskem j zdravniku; 2. Sklepanje o občinskem biku; 3. Razno. I Radi popolne neudeležbe klerikalne večine, (naravno, da se klerikalci niso vdeležili seje po »Befehlu« dekanovem,) ni se vršila ta seja. Takoj po odhodu naprednih starešin je razposlal naš ¦' župan, dekanov pohlevni sluga na županskem stolu, že pripravljena vabila z fetim dnevnim redom, istimi slovniškimi napakami, a z dostuvkom, da sklicuje sejo na podlagi § 41 obč. f. na dan l. oktobra t. 1. i. oktobra se je zbralo obč. starešinstvo, mislim da, polnoštevilno k seji. Kmalu po otvoritvi seje, pripelje naš najvišji občinski poglavar, dekan Valentinčlč, nekega človeka v sobo k seji, ga predstavi: zdravnik dr. Fulnecky! in TAKORE-KOČ VKA2E, da se ga sprejme za obč. zdravnika. — Čujte! mesto obč. zdravnika bi ne bilo smelo biti še razpisano, kajti, |klepi starešinstvene seje, v kateri se je sklepalo o razpisu mesta zdravnika, niso še pfavo-iinočni, ker je proti istim vložen utok^ki ni'' še konečno rešen. A naše županstvo se ne briga za utoke, pravomoenost sklepov in druge take »malenkosti«, ne! dekan ko-mandira svojim kimoveetn v starešinstvu od župana doli do pismoučenega Ščurka, ki zna v seji polagoma »buštabirat« od žene napisani in dekana narekovani, njemu popolnoma nerazumljivi predlog. Dekan toraj pride k občinski seji, ter'* kakor kak režiser v marionetnem gledišču, vkaže svojim marionetam, da naj sprejmejo od njega protežiranega zdravnika v obč. službo. Županstvo ni imelo ni najmanjih informacij o tem zdravniku. Niti prvi podžupan, kakor slovesno zatrjuje, ni:vedel ničesar o nameravanem nameščenju tega zdravnika, in vsi drugi klerikalni starešine prisegajo, da ni^o vedeli, da je bil ta zdravnik že v Komnu,'predno se je sklepalo o njega nameščenju. i Vsak gospodar hoče imeti zanesljivih informacij, predno sprejme vslužbenea pod svoj krov. Mislim, da bi moralo tudi županstvo poizvedovati predno nastavi zdravnika, kakšnih sposobnosti, kakšnega značaja je oni, ki se ponuja v službo. Brez poizvedovanj ste sprejeli človeka, mu poverili odgovorno mesto obč. zdravnika, ki ima sicer zdravniški diplom, a mu manjka svojstev, ki morajo dičiti vsakega zdravnika, ako hoče vspešno vršiti svoj človekoljubni poklic Vi, klerikalni starešini, ste dokazali zopet, da ne smete misliti s svojo glavo, nego da se morate slepo pokoravati dekanovemu terorizmu. Dekan pa, ta vredni božji namestnik, nam je zopet pokazal, da se vestno drži načela: »vrag naj vzame vse — ako nima Veljati moja!« Imeli smo vzornega zdravnika tU v Komnu, a farovška in klerikalna nestrpnost nam ga je prepodila — zato pa je dekan in po njegovem vkazu klerikalno starešinstvo nastavilo občinskega zdravnika, ki se je sicer obvezal zdraviti ljudi na katoliški podlagi, a ki je tak, da se mora slehern človek ki mu ni še vgaSnila slednja iskra milosrdja, zgražati nad njegovim vedenjem nasproti bolnikom in početjem na »katoliški podlagi«. Dovolite, da navedem nekaj slučajev v oznak tega moža. Sedanji komenski zdravnik je zdravil par mesecev tudi v Bovcu. Od tana je — pobegnil — zakaj? to vedo Bovčanl in on! Kmalu po njegovem nameščenju v Komnu so ga klicali stariši k svoji hčeri. Obolela je za zapljučnico. Zdravil jo je, ali vmrla je tretji dan svoje bolezni. Bolniki, oboleli za zapljučhico, navadno ne vmrjejo mnogo pred krizo ki se pojavi šele 8. dan. A v našem slučaju so govorili ljudje, da bi bil kriv način zdravljenja smrti mladenke. Seveda se je potem ljudstvo splošno zgražalo nad zdravnikom in nad onimi, ki so zakrivili njegov prihod v Komen. — A dobila se je podla duša, koji ni bil niti spomin pokojnice svet in žalost starišev dovolj velika — v svoji peklenski zlobi, po načelu: »namen posvečuje svredstvo« je pisaia na sodnijo aninimno pismo v katerem oskrunja spomin pokojnice s skrajno zlobno insinuacijo, da je pokojnica pila nek strup v odplavljenje sadu prepovedane ljubezni ter da je na posledicah tega — vmrla. Načrt in namen .je prozoren! Da odvrnejo javno mnenje' in da bi vtihnile ljudske govorice, so poslali sodnfjl anonimno pismo s podpisom »občina«. Razume se, da niso nogi i stariši mirno prenesti tega peklenskega obrekovanja pokojnice ter so zahtevali zopetnd izkopanje pokojničrtega trupla v svrho konstatacije, da je anonimna ovadba samo najpodlejše obrekovanje in kruta žalitev starišev pokojnice jn njenega spomina! Niti smrt ni jim sveta! Vsak POSTEN človek klone pred veli- čanstvom smrti, a propalice, ki ne pomnijo tega, kako naj jih imenujemo? — Sledi naj tu druga slika izza bivanja zdravnika Fuhieckega tu v Komnu. K zdravniku pride revnejši mož iz Skrbine. Zdravnik ga preišče ter mu napravi dva praška, ki/mu jih računa 1 krono in 40 vinarjev. Mož ga prosi z ozirorn, ker je reven, naj mu .popusti na ceni. Zdravnik — vsmiljen Samaritan, pa pograbi praška, zabrusi ju možu v obraz ter ga odžene iz sobe. Se li strinja tako ravnanje z vzvišenem zdravniškim poklicem?? Tretji prizor! Hčerko tukajšnjega gostilničarja je bolel silno zob. Gre k zdravniku in ga prosi, na jej izdere zob. Zdravnik jo vpraša, kako se zove in ko zve, da je hčerka naprednega starešine, ga pograbi taka nervoznost. togota ali kaj, In kakor pravi, prekolne njo, stariše njene in sorodnike ter jo izžene iz sobe. Mož je vendar »zdravnik na katoliški podlagi« aH ga moramo mi razupiti brezverci opozarjati na »dela krščanskega vsmiljenja?« ; četrti prizor. Dne 19. t, m. je zagorela na malem otroku obleka. Otrok se je silno opekel. Mati pograbi otroka ter teče ž njim k zdravniku. Zdravnik pregledu opekline, ter napravi zdravilo. Ni hotel pa izročiti nesrečni materi zdravila, dokler hi mu ta ne dala denarja za zdravilo. V naglici, ni mislila mati na denar, ko je šla od doma. Krutnežu-zdravniku ni se smilil otrok in mati — NAJPREJ DENAR, PO« TEM ZDRAVILO! — Prošnje nesrečne matere, ter njeno zagotovilo, da mu pošlje takoj; ko se vrne domov potrebne novce, so našle gluha ušesa. S trpečim, po celem životu opečenim otrokom morala se je BREZ ZDRAVILA vrniti domov. Popolnoma upravičeno se je zgražala nad ravnanjem zdravnikovim, in da je dala duška svojim čustvom napram zdrav-nrku v rezkih izrazih —: je pač naravno. Tudi ona — sarna klerikalka, izrazila se je, da vse svete podobe v zdravnikovi ambulančni sobi, ne smejo ga rešiti peklenskega brezdna — ako je Bog pravičen!! (Gospod dekani to so že dvomi v božjo pravičnost!) Danes, 21„ t m. ko to pišem, zvoni za opeklinami vmrlemu otroku! • Peti prizor. Prosili so zdravnika naj pride, k nekemu tukajšnjemu trgovcu. Zdravnik pa prav arogantno odgovori da ne gre, ker je namenjen iti v Nabrežino! Vprašamo: kaj naj išče komenski občinski zdravnik v Nabrežini?? Tu je njegova služba! Ako se ne zaveda on dolžnosti zdravnika, kličemo mu v spomin DOLŽNOSTI SLUŽBE ki jo je sprejel. Vsekakor pa želimo, da se zanima za tega človeka in njegovo obnašanje rudi •zdravniška zbornica, a naše najsrčnejše želje so: da tak zdravnik nas čim preje zapusti, a bilo to na način kakor v Bovcu ali na drugi način. Občin:; ii. Družba sv. Cirila in Metoda. Za Narodno šolo na Blanči je daroval g. prof. dr. Fr. Kos 10 K. Hvala! Domače vesti. Dr, Josip Vošnjak, slovenski politik iti pisatelj, je umrl v soboto zveier na svojem posestvu pri Slov. Bistrici. Pokoj nik je bil goreč rodoljub, organizator in| agitator, mož delaven na političnem in go< spodarskem polju. Rojen je bil leta 1834. v, Soštanjti, letav1858. je promoviral doktorjem medicine na dunajskem vseučilišči;, bil potem v Ljubljani, kjer je začel marljivo delovati v prospeh slovenskega n roda. Vršile so se velifee' politične pre membe, absolutistični sistem je padel, sle dil je oktoberski diplom, februarska ustava 1861. Za narodno probujo Slovencev so leta okoli 70 najznamenitejša. Takra! je bil jeden najpridnejšrh narodnih de-| lavcev pokojni dr. Jos. Vošnjak. Povsodi je bil poleg, pri ustanovitvi »Slovenske| Matice«, pri »Slovenskem Narodu« pisal je obilo. Bil je tudi imeniten taborski govornik. Udeležil se je tudi tabora v Šempasu. Bil je Štajerski deželi' poslanec, potem se je preselil na Kranj' sko, kjer je bil deželni pbslanec in odbornik. Bil je tudi štajerski državni slanec. Deloval je tudi na literarnem polju. Njegov romati »^obratimi« je znanj Sodeloval je prav zadnje čase tudi A »Vedi«. S svojim nesebičnim delom si 'm pridobil trajnih zaslug za slovenski- narod. Čast njegovemu spominu! Imenovanja, — Namestništvo v Trstu je imenovalo za inženirja stavbinskega pristava Dorninka Buiča na Voloskem, za definitivnega stavbinskega pristava H. He;uzeja v' Trstu; stavbinski praktikant Artur Marcuzzi v Tolminu je imenovan za :"PW:»staiV.prjstava/*"' - '"'&} ?-wV^- Koliko časabo^Vratala^viziia? — Najbrže bo trajala le še par dni, mogoče bo v četrtek zadnji dan! Zato poživljamo vse, da se požurijo; kdor, še ni šer pogledat na glavarstvp, kaJcoje yj)isati, naj stori to nemudoma! Laške sleparije pri ljudskem štetju. — Ponaredili so med drugimi tudi' polo in podpis g. profesorja dr. Kosa. Če se niso ozirali niti na ugledne Slovence, si lahko mislimo, kako brezobzirno so postopali s polarni drugih Slovencev. — Slov. stavbeni podjetnik Žnidarčič je upisan s svojo družino za Nemca. On seveda je izpolnil vpisovalno polo po slovensko ter upisstl sebedn svojo družino za Slovence. ^Sedaj kar nakrat je bila na glavarstvo pola in v * njej nemški 2nidarčič. Tako so kradli Slovence, kakor so le mogli. — Vdova Pisk ni bila dobila nobene pole in ni nič podpisala. Na glavarstvu pa je videla polo, v kateri je upisana za Italijanko. — Dela* vec Fr. Medvešček je bil upisan s celo družino z italijanskim občevamim jezikom, istotako vpokojeni nadučitelj Cicero; mestni učitelj na Ajševici Vittori je upisan z družino za Italijana, dasi je v redu izpopolnil vpisovalno polo s slovenskim obče-valnim jezikom. Sodni uradnik Ž. je stanoval pri laški družini; upisan je bil seveda za Laha. — Vpokojenec Fr. Vrtovec je bil upisan za Laha in za laško njegova družina, —- Takih slučajev je vse polno. Vse to kaže, da so sleparili pri ljudskem štetju v Gerici nekateri hišni gospodarji, revizorji in drugi magistratovi uslužbenci. Pole so prepisovali, falzificirali podpise — originalne pole so šle v peč, kakor pred 10 leti !~ in požrli so bili i, kaj tisoč Slovencev. Toda prebaviti jih niso mogli. Zopet so tu v strah in grozo Lahov! Navdušenje vlada »»cd našim ljudstvom v Gorici. — Revizija je vzbudila to navdušenje. Naši ljudje v mestu so biii navajeni na samo zaničevanje, katerega so bili deležni svoje čase prav povsodi, tudi na glavarstvu. Vedno je obveljalo povsodi. kar je hotel Lah. No, sedaj vendar enkrat tudi »šklaf« nekaj velja. Sedaj bodo šteti tudi Slovenci! Veselje polje po srcu našega ljudstva in veselje je govoriti z ljudmi, ki so bili kar po vrsti upisani za Lahe; kako so zadovoljni, da so prepisani za Slovence ter da vendar enkrat veljajo za Slovence! Vsa čast vsem. ki so se takoj zganili, da so upisani za Slovence. Ponosnih glav hodijo okoli mestni Slovenci, ki lahko vskliknejo s pesnikom: Tu mi smo gospodarji pa Bog in naši carji! Zavedna slovenska uslužbenca. — Trgovec Lah v Gosposki ulici je zapisal svojega vrtnarja in kuharico pri ljudskem Štetju za Italijane. Sedaj pa sta bila oba klicana ter zahtevala odločno, naj se popravi pola, kar se je tudi rgodilo. Goriška služinčad, vzgledu! se in samozavestno nastopaj! Znanih je še mnogo slučajev, ki jasno kažejo, kako krvoločne so se pokazali razni italijanski gospodarji proti svojim slovenskim služabnikom. Deželne podpore in »Gorica«, — V pravo zagato smo spravili »Gorico« s tistimi slovitimi deželnimi podporami. To kaže njeno prazno besedičenje. Sedaj se lovi za hoteli in zadrugami,, sedaj zopet pravi, da ima pripravljen izkaz izplačanih jn neizplačanih podpor pa da ga noče priobčiti ; nato pa pozivlje nas, naj ga mi priobčimo. No, mi ga ne morenno priobčiti, ker ga nimamo in ker ga ne moremo dobit«. Dobijo pa ga lahko klerikalci od deželnega odbora. Če ga res že imajo, nai ga izročijo nam; ga hitro priobčimo, če ga oni nočejo! Pa mi damo vrlim poslancem S. L. S. čast in pohvalo. — Torej le sem z izkazom! Joj, kako so nedolžni? — »Gorica« je vsa začudena, kako je mogla »Soča« reči, da so bili klerikalci v zvezi z laškimi liberalci proti imenovanju g. Rebeka za okr. glavarja v Gorici. Vsa začudena je pa prosi za božjo voljo, naj povemo, kje so intrigirali in kaj so zagrešili? Ti grdi hinavci! Sedaj tajijo, ker jim tako kaže in ker mislijo, da smejo svojim bravcem utajiti, kar hočejo. Kar srno pisali, je vse re- snica. Povemo lahko tudi, kako se je je-den njihovih kaporionov opravičeval,' 'da oni ni nič intrigaj proti-g; Ru ampak.prosti v en je je izšlo od tu in tu'. Poznamo klerikalce, kako znajo obračati plašč po vetru! .Žalostna mu majka! — Pišejo nam iz mesta: Anton Štrukelj,, doma iz Ozeljana, bivajoč sedaj s-svojo družino via Ronco •4i~Uiy.ini, jej&javil na revizijskem uradu, da je pristen Slovenec, ampak, da mu žena ne dopusti, da bi zapisal celo družino za Slovence!.Nato ga je vprašal revizor, kakšen jezik hoče zapisati za družino, na- kar je. on odgovoril: italijanski. Evvlva! '.\ »Obrambno« delo »Straže«. — Povedali smo že, da »Slov. Staža« podpira ta-ke-le umazane in lažnive časopise, kakor-šen je n. pr. goriški »Novi Čas«, ki ubije v vsaki številki enega učitelja, povzdigovale ob jednem v deveta nebesa najne-vrednejSega nunca. »Straža« pa tudi daje denar »čukariji«. Noben Čuk še ni plačal svojega kroja, vse plača organizacija z denarjem »Straže«! — Če lovijo klerikalni akademiki srednješolske dijake na lkrokf plačujejo dopjone z denarjem »Straže«; tako na najprostaškejši način lovijo srednješolce v klerikalne kremplje.------Tako je »obrambno« delo »Straže«. In v take namene naj bi sedaj prispevali Mohorjani, med katerimi so tudi naprednjaki?! Niti vinarja za umazane klerikalne liste in niti vinarja za čukurijo in za kroke klerikalnih študentov! Uravnava Vrtojbice. —- O uravnavi Vrtojbice. je,razpravljal dež. zbor leta 1904. Po pregledovanjih na licu mesta od strani okr. glavarstva in dež. odbora je končno poljedelsko ministerstvo naročilo gozdarsko-tehničnemu oddelku beljaške-mu, naj izdela in predloži splošen podroben načrt o uravnavi Vrtojbice. To se je zgodilo. Načrt je izkazoval 60.000 K potrebščine. K temu znesku je vlada sklenila prispevati v smislu § 7. zakona z dne 4. januarja 1909. drž. zak. Št. 4. s 40%, dočim bi morale plačati dežela 30'/< in občine 307' ; te poslednje bi morale skrbeti tudi za vzdrževanje naprave. Dežel, zastop je sklenil prispevati k izvršitvi pričujoče naprave z zneskom 18.000 K, ki se izplača v treh letnih obrokih po 6000 K. Zajedno pa je pozval c. kr. vlado, naj zviša svoj prispevek vsaj na 50%, da s tem olajša zasebnim interesentom breme (30%), ki bi presegalo njih moči. Občina goriška je obljubila prispevati z 20% k izvršitvi tistega uela hudournika, ki teče skozi mesto, to pa s pogojem, da se odstrani mlinski jarek pri Šempetru. Občina Vrtojba je sklenila dati 15% v de.iarju, ostalo pa v delu; občina Šempeter pa je sklenila »sprejeti regulacijo Vrtojbice, kar zadene kat.-občino Šempeter«. Zadnji dve občini sta prosili, da bi se izvršilo delo v režiji občin. Vse tri občine so se zavezale, da bodo pravilno vzdrževale izvršeno regulacijo. Vse to je naznanil -deželni odbor c. kr. namestništvu, ki je nato sporočilo, da nikakor ne more ugoditi želji občin Vrtojba in Šempeter glede izvršitve naprave v. režiji občin, ker mora izvesti regulacijo goz-darsko-tehnični oddelek beljaški. Pri tem bi seveda mogli pomagati domači delavci, ki bi se jim mogla poveriti tudi posamezna dela na pogodbo. Kar se tiče pogoja, ki ga je stavila občina goriška, je c. kr. ministerstvo odgovorilo, da se da mlinski jarek pri Šempetru odstraniti, ne da bi bilo treba znatno premeniti načrt. To vprašanje seijo obravnavalo za Časa, ko se bodo izdelovali podrobni načrti. Končno je ministerstvo sporočilo, da bo urediti vprašanje o državnem prispevku z deželnim zakonom. Občinam je deželni odbor priporočil, naj izpremene svoje sklepe v gorenjem smislu. ¦Po »Samoupravi«. Kanalska podružnica Jugoslovanskih železničarjev bo imela 5. novembra t I. izredni občni zbor, kateri bode v Kanalu v gostilni pri gosp. Mihi Zega popoldan ob 4. uri. Hruška cvet«. -— Na vrtu za vik) trgovca g. J os. Dekle ve za gradom cvete j hruška. Lep cvet nam je prinesel g, De-: kleva v naše uredništvo. — Pred kratkim l smo videli velik cvetčrešnje izpod Čavna. Izpred sodnije. — 41 letni Jos. Čopič iz Lokavca je obsojen na 48 ur zapora, ker je pretepel svojega očeta. — 16 letni Andrej Bavdaž iz Baske doline je obso-jh na 8 dni zaporaf ker je uganjal z neko deklico nedovoljene reči. — Mlekarica Cint C. iz Krmina je bila obsojena, v Kr-minu .na. 14 dni zapora in v globo 100 >K, ker j« prodajala pokvarjeno mleko, Pri okrožni sodmji v Gorici so jej prisodili samo globo 60 K. Sveža narodnih društev. Renče"""— ' Tamb. in pev. društvo »Svoboda« se srčno zahvaljuje članom v Serajevem, ki so na predlog g. Mih. Mozetiča nabrali za društvo K 21'20, posebno Še gg. Arčon Antonu, Francu Romanu in Avgustu, MartinČič Antonu in Mozetič Rili. za rzdraženi sod v "znesku K 6. — Živeli darovalci! treba sedaj postaviti slobodo, enakost in bratstvo. Da se >to doseže^ tre^a taliti sledeče: 1, ;MaindŽeV'lž*tiaŽiior;Kiiaisko'".že-j 260 let, se ima pregnati; 2. celo Kitajsko' treba' zj edin iti. pod novo vlado, a dežele, ki se nahajajo pod tujo vlado^ (Mandžurijo itd.) treba dobiti nazaj; 3. ima se proglasiti republiko s široko demokratično ustavo in predsednikom na čelu;. 4. vsakdo ostaja lastnik svojega zemljišča, ali- mora dokazati to svojo.pravo in vpisati v zemljiške knjige; ¦ rrgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Monopol na užigalice. — Osnutek za vpeljavo monopola na užigalice je v finančnem ministerstvu že izdelani, vendar njegova definitivna vsebina, kakor tudi dan.izpeljave še nista določena. Državna režija, kakor, čujemp;" ni nameravana; vendar je to pereče vprašanje že zdaj &elo komplicirano. Začetek monopoliziranja bo z Novim*|etom 1912, ko se bo prepovedala vporaba belega fosforja. S tem se namerava zadati mnogoterim tovarnam za užigalice hud udarec. Veliko vprašanje pa je, če bo parlament v kratkem času, ki mu je na razpolago, rešil monopolno predlogo. Pri vsem je pa tudi vpoštevati, da bo omenjena prepoved glede fosfora stopila na; Ogrskem v veljavo še le 1913. in bo treba misliti naši državni polovici, kako preprečiti uvoz iz Ogrske. Zatorej ni izključeno, da se bo tudi pri nas odložila omenjena prepoved do I. 1913. Uvoz vžigalic v Egipt je znašal 1. 1910 samo 74.323 L. E., medtem ko je še I. 1909. dosegel 82.323. L. E. Pri tem nazadovanju so največ udeležene avstrijske in italijanske tovarne. Uvoz avstrijskih vžigalic je znašal v pretečenem letu 15.884 L, E., leta 1909. pa 20.958 L. E.; oni italijanskih vžigalic 13.413 (15.005) L. E. Na^ sprotno pa se je zviša! uvoz iz Švedije in je znašal 37.376 (proti 33.936) L. E. Iz te države uvoz še vedno narašča. Politični pregled. , Poslanska zbornica skonča menda danes prvo čitanje predloge o laški pravni fakulteti. Proračunska debata, pri kateri se, odloči vprašanje bodoče parlamentarne večine, utegne trajati do sobote. Turčija išče zaveznikov. Govori se, da hoče zveze z Avstrijo-in Nemčijo ter da so bili v Carigradu že neki tostvarni pogovori. Turški listi pa sedaj propagirajo misel aliiranja Turčije z Angleško. Revolucija na Kitajskem. — Iz New-Jorka brzojavljajo, da je glasom vesti v Waschingtonu položaj na Kitajskem zelo kritičen. -- Vlada, je iz azijsko-vztočnili vod odposlala v reko Jangtse tri druge la-di|e(, tako da je sedaj na omenjeni reki zbrana ameriška eskadra obstoječa iz 12 ladij. Narodno skupščino v Pekingu je v imenu regenta otvoril princ Shi-To. Pre-stolni govor, ki ne omenja ustaje, izraža željo, da bi se uvedlo ustavno vladanje. Prestol dinastije Mandžu se maja. Ta 'dinastija, ni domačega ampak tujega rodu. Tatari so. Do leta 1644 je vladala domača dinastija Mingov, dočim so Mandži vladali ka-kpr,vazalni knezi v neki pokrajini. Notranje nemire pa so Mandži porabili v to, da so^ vrgli dinastijo Mingov hi posedli sebe nlr prestol nebeških sinov. Zato so Kitajci vedno sovražili dinastijo Mahdžu, ki so se mogli vzdržati skoro tri stoletja le vsled prirojenega fatalizma. Kljubli temu pa je prišlo do opetovanihj usta. Ljudje, ki podajo razmere v Kitaju, pravijo, da je sedanja ustaja mnogo nevarnejša, nego prejšnje. Cilj ustašev je vreči dinastijo Mandžu in proglasiti kitajsko republiko. Resnost položaja se najbolje razvidi iz tega, da tudi vojaki, ki jih vlada pošilja proti ustašem, štbliajo zaporedoma v tabor ustašev. V proglasu revolucionarjev na'kitajski narod je rečeno, da je, kitajska civilizacija stara 4000 let, da je kitajski .narod bil večkrat napaden od barbarskih plemen in je vedno vspešno odbil te naflade. Zadnij barbari, ki so prodrli v Kino, so bili MandŽuri. Pod nijhovim gospod-.stvprn je Kitaj nesrečen, a na mesto tega Vojna M Mio i Italijo. Italijani so zasedli Demo. »Ag. Štefani« poroča iz Tripolisa, da je došla tjakaj brezžična brzojavka, ki naznanja, da so Italijani zasedli Derno. Domačini proti Italijanom. , »Agencija Štefani« javlja iz. Bengha-. sije: Turške čete, ki so se dne 19. in 20. t. m. upirale* so se umaknile v. neredu v notranjost dežele. Beduini nadlegujejo neprenehoma po noči naše prednje straže, ne da bi napravili veliko sodo. Vojni ujetniki na potu v Italijo. »Agencija Štefani« javlja te Tripolisa pod 22. t. m.: Položaj je neprenehoma ugoden. -- Včeraj je 500 turških državljanov na krovu nekega nemškega parnika odpotovalo v domovino. (Parnik »Nevva« je s 400 vojnimi ujetniki in v domovino potujočimi Tufki' na krovu odplula iz tukajšnje luke. Razna poročila. Pri Bengasiju so doživeli Italijani baje tert poraz. Padlo je v boju baje 800 Italijanov in 885 Turkov in Arabcev. V Bengasiju so Turki pred zavzetjem od strani italijanske armade poklali baje vse Italijane. —- Boji in napadi za Tripolisom se ponavljajo. Aeroplani so konštatirali, da gre turška konjenica proti v ;Trlpplisu, — Turki dobivajo pomoč in vojaštvo skozi Egipt. Razne Vesti. Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu bo imelo svoj IV. redni občni zbor dne 28. X. 1911 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih z običajnim vzporedom. Slovanski gostje dobrodošli! Akad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu naznanja, da se bo vršil I. redni občni zbor društva v soboto, dne.28. t. m. v gostilni »Zur griinen Steiermark« (na voglu Radetzky-Wieland-Gasse) točno ob osmih , zyečer.\ Slovanski gostje dobrodošli. Sijajen izgled češkega rodoljublja. — Umrl je na Češkem odvetnik dr. Herman Janovskv, ki. še je nekdaj intenzivno udeleževal javnega življenja in je bi! svoje-debno tudi drzavnozborski poslanec. 'Pokojnik je.bikunet češki patrijot in je to osvedočil tudi v svoji oporoki, zapustivši šve svoje imetje, ki znaša en milijon in pol krofe.češki šolski družbi in kolegiju Hlavke (dijakom v prid). Požar v Carigradu. — V Carigradu je divjal zopet požar. Zgorelo je 119 poslopji. • ¦ .7j<\ Oropana pošta. — Pri Elbasanu so roparji nap?ili pošto ter pobrali ž nje denarja v zr.esku 30.000 funtov. 'Potem so izginili. Tako poročajo iz Soluna. Zrakoplovska nesreča. — Iz Prage poročajo, da je avijatkinja Logler napravila javen polet med krajema '^Cladno in Kročeblan. Vspela se je do 500 m visoko. Hotela je napraviti krog ter se spustiti potem na zemljo, pa je padla z višine 10 m. Dobila je neznatne poškodbe,/ zrakoplov-je razbit. Kolera v Istri. — Pri 42 letnem kmetu Mihaelu Kocjančiču v Taru m kpnštatirali •kolero; istotako pri 4 letni Valeriji Ber-nobič. Oba sta izolirana. Revolucija v inseratu. — Monarhisti, ki so se' bojevali na Portugalskem prati republiki, so iskali vojake na nenavaden način. V Londonu je bilo citati v »General-anzeigerju« tak-le mserat: »I58ejff.se prostovoljci za Portugal. Ponudbe ;pod »180 Corps« poslovna postaja londonskega dejieralainzeigerja!« Če so jih kaj dobili, sporočimo. '.; ' • • (Daljo na četrti »tranl.) : Amerlčanska mornarica. — Dnč 31. oktobra t-1. bo pred NewSorkom mobilizirana največja in najmočnejša mornarica, kar so jo kedaj imele Združene* države. Kontreadmiral Osterhaus bo poveljeval na ta dan 102 ladjam. Ob jednem bo mobilizirana v Los-Angelotu »Pacific-flota«. Državni mornariški tajnik Mayr je izjavil, da je odredil mobilizacijo v namen, da se skaže njena pripravljenost ter odkrijejo morebitni njeni nedostatki. Pretep med 2000 osebami. — Prebivate' krajev Speochia in Miggiano so si hudi sosedje, ki se vedno pričkajo med seboj. V zadnjem času. pa so se razmere med njimi še poostrile, tako da je prišlo do krvavega spopada. Pri železniški postaji, ki je skupfta obema krajema, se je zbralo z jedne i»n druge strani okoli 2000 oseb, oboroženih z noži, palicami in revolverji. Vpili so z jedne in druge strani ter se potem spopadli. Obilo oseb je več ali manj ranjenih. Bila se je cela bitka, ki je trajala dobre pol ure. Posegli so končno .vmes karabinjeri. En karabinjer je težko ranjen. Spreten uradnik se išče za večje tovarniško padjetje: KrittiaD, 22—28 let star, ne-oženjen, popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika Obča in trgovska izobrazba. Ponudbe pod: A. B. nn upravo tega iista. Dvonadstropna hiša se sprejme v trajno delo. Vpraša se v strugami z motornim obratom J os. Oberstar v Sodražici, Kranjsko. Odda se radi bolezni in družinskih razmer takoj v najem pod ugodnimi pogoj i lit* v godnem kraju na Kranjskim. Kje, po iz ve se pri upnivnisHvu. se proda v sredini mesta Idrije, na prometnem kraju. V njej se nahaja že nad 30 let gostilna. — Hiša je jako pripravna za trgovino ali vinsko kupčijo na debelo, ker ima prostorno klet. Cena 25.000 K. , :.t .^Naslov pove naše u|.ravništvo.. Nanut & Bregant aotorizouana staubena tordka $. (gorici ulica Adelaide Ristori štev7. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne I načrte, proračune in koiavdacije po i |Af | I I - napravljena iz izbranih gozdnih šokov kojim je pridjafta UV 91 flll O PIP velika množina sladkorja. S soda vodo, mineralne vodo, ali vVRIUUOI Itt studenčnico se lahko napravi izborno osvežujočo pijačo. — v _ * . . Postavno zavarovano. — Zdravniško priporočeno Drezi&iKObola L»*- Edini izdelovatelj • IHOrllZ L0ID, BriJnn-tfaSSaUlItZ. ""$*L] Pozor rodoljubi! Zahtevajte povsod naše igralne karte 0 primerka" in „Slava" Na prodaj so v Gorici: v trjjoviiit Guspardis ti a Travniku št. 24-, v tobakaini Sardagna, Gosposka ulica, v Solkanu: toliakarna Auttrej Učen, v Kojslcem : trgovina Karo I Lei ardič, v Tolminu: A. «J. Vrtovcc. najnižjih cenah. Ivan Maroni - Gorica ulica Ariosto Mattioii goriška tovarna mosaičnih plošč, izdelanih po beneškem sistemu in iz navadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela ' pri stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne ko- ' palue banje. — Cevi iz cementa v raznih širjavah.. Sprejme se kakoršnokoli delo. I Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem on'm. ki so si nakopali kako žclodfno bolezen s prc',tiijf>s,jr>m alt s prw»bl >?,c-njem želodca, z zaužitjpm slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali z nezmernim življenjem kakor: želodčni kata-, krče v želodcu, bolečine v žsloclcu. tež«o p-ebavn tli ?asliženje, se priporoma tem potom dobro domače sredstvo, tVgur blagodejni vpliv se je preiskusil ?.e več let. Ia to je gW~ Hubert Ullrjch-ovo zeliščno vitio. -*WS ' To zeliSfno vin6 je izdelano iz izvrstr ,1. zdravilnih ?.e\\W, in h vina ter oj;i«vi in oživt prebavne organe človek«. Zeliščno vi«o odstrani nerodnosti pri prebuvljunju in pospe-Snje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se ndnSijo želodčne bolezni že v kal«. Zatorej se ne sme obo. tavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: g'.avobolj, kolcnnje, žjjanjo, napihujenost. bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par poztfkih tetfu vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje. *rca. slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah. v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in čreves s tem. da pospešuje .stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje hrui, clfihncif so p0 nava(" P^edice Rlabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega jlOUtOl stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka. so nervozno oslahljene in o/lovoljene. trpijo na glavobolu, so brez sna, hirajo in trpijo Zeliščno vino daje oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino > »vzdigne tek, pospeši prebavo in hrano, oživlja prememb« snovi, pospeši tvoritev krvi. pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnogu priznavanja in zahvale spričujejo. to. Zeliščno vino se dobi v steklfiiičab po 3 in 4 K v leknrnah sledečih krajev :( orica, Kormin, Gradišče, Koronas, Ajel, Campoloogn, Ronke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Palma. Cervinjuri, O^ej, Fiomičel, Gradež, Sežane, Vipava, Postojna, Trst, Milje kd., kakor tudi v vseh drugih manjših in večjih krajih Goriško Gradiščansko v lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro Ogrske. -----—: Svari se pred ponarejanjem! ^ ^^ t Zahtevajte izrecno sn*-- Hubert @UFicb*otfo ~a0.<>. Črno aniž. razne nstlinske korenine itd. T sredstvo ; njpjiove sestavine so : vino .......'-• MO.O. sok jerebike »:>0.*i >tuvine se zmešajo. mal:ito' ~~ Ro,erTni *aklad: 92.847-44 - Vrednost hii: ^AAKmQ<.r