/W . J QOZDNO gOSFODARSTVO SLOVENJ QR AD EC b M(oc4| T(U> OBVESTILA LETO V. — ST. 1 — MAREC 1972 CENA 1 DINAR PROIZVODNO FINANČNI PLAN ZA LETO 1972 Proizvodno finančni plan za leto 1972 je zbir vseh proizvodno finančnih planov posameznih ekonomskih enot. Ti plani so izdelani po vrstah dejavnosti in sektorjih lastništva. Za osnovo je vzeta dokumentacija, ki so jo izdelale posamezne enote s sodelovanjem operativnega in planskega sektorja na upravi podjetja. Podrobnejša obrazložitev pri gospodarskih obratih obsega: — izkoriščanje gozdov, — odkup lesa, — nego in varstvo gozdov obeh sektorjev lastništva in drevesnico Radlje. Razen tega pa še ekonomsko enoto gradbeništva, strojnega obrata in obračunske enote taksacije in projektive, ki je v sklopu uprave. Izkoriščanje gozdov Posek in prodaja gozdnih sortimentov nista planirana v isti višini. Predvideva se znižanje prehodnih zalog lesa. Realizacija oziroma prodaja lesa je za leto 1972 manjša od dejanske realizacije v letu 1971 za 8091 m3 lesa. Pri planiranju nam je služila kot osnova tehnična nor- ma, preračunana na postavke po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Konjska dnina je planirana v višini 240,00 dinarjev, traktorska dnina pa je v poprečju planirana 390,00 dinarjev. Kamionski prevozi so planirani za m3/km iglavcev 1,40 dinarjev in za m3/km listavcev 1,70 dinarja. Izdelava gozdnih sortimentov v državnem sektorju je planirana po fazah dela. To so stroški poseka in izdelave lesa, stroški spravila in premikov do kamionske ceste, kamionski prevozi lesa in stroški odpreme lesa. Amortizacija od gozdov znaša v poprečju za podjetje 39,53 din po m3 in je za 3,07-krat višja od minimalne, ki znaša 12,87 din po m3 ali 1 % od vrednosti gozdov. Ostvarjena amortizacija od gozdov za leto 1972 je razdeljena za dotacijo inštitutu 2,21 %, za stroške taksacije 8,38 °/o, za stroške obnove, nege in varstva gozdov 51,05 odst. in za investicije in stroške projektive 38,36 %>. Pri izdelavi gozdnih sortimentov je vključena tudi proizvodnja rezanih tramov, in to na GO Črna, Radlje in Dravograd. Predvidevamo (Nadaljevanje na 2. strani) Posek v državnem sektorju znaša Odkup v zasebnem sektorju znaša Znižanje zalog v državnem sektorju je 92.184 m3 97.243 m3 9.400 m3 Skupna realizacija za celotno podjetje je 198.827 m3 Čestitamo ob dnevu žena GG SLOVENJ GRADEC (Nadaljevanje s 1. strani) 7710 m3 razreza lesne mase, od tega 66,50 % tramov, 23,50 °/o krajnikov in obrez-lin in 10 °/o žagovine oziroma odpadkov. Ta predelava izkazuje dober finančni rezultat, ker se za rezane trame dosegajo dobre prodajne cene. Odkup lesa Odkupne cene gozdnih sor-timentov od zasebnega sektorja so, kakor v prejšnjih letih, tudi letos formirane po prodajnih cenah. Od prodajne cene se odbije: — biološka amortizacija, in to 15 % za iglavce, 10 % za tehnični les listavcev in 5 % za drva ali 47,95 din po m3, če vzamemo poprečje celotnega podjetja; — 50,00 din za stroške odpreme, splošne stroške obrata in uprave. Neto odkupna cena z odbitkom biološke amortizacije in stroškov odpreme in upravljanja pa znaša 230,38 din po m3. Ostvarjena biološka amortizacija nedržavnega sektorja je razdeljena: za prispevek inštitutu, za stroške tak-sacije, obnove, nege in varstva gozdov, projektive, za investicijsko vzdrževanje cest :in za investicije. Plan predvideva tudi odkup rezanega lesa od zasebnega sektorja. Odkupna cena je formirana prav tako kot pri gozdnih sortimentih, to je, da se odbije biološka amortizacija, stroški odpreme in splošni stroški obrata in uprave. Pri tem je upoštevati, da je osnova za izračun gornjih odbitkov 65 %> izkoriščanja oblo Vine. Nega in varstvo gozdov Plan za nego in varstvo gozdov je izdelan po posameznih vrstah vlaganj, in to: v obnovo, nego in varstvo gozdov ter ločeno po sektorjih lastništva. Stroški te dejavnosti se krijejo iz biološke amortizacije in iz amortizacije od vrednosti gozdov SLP. Bruto dnina, katera zajema proizvodne osebne dohodke, splošne stroške obrata in uprave, je vkalkulira-na v višini 210,00 din. K dnini se pribije še samo proizvodni material, kar skupno daje vrednost realizacije za to dejavnost. V materialnih stroških so zajete sadike ter ostali material. Sadike so vkalkulirane po prodajnih cenah drevesnice Mengeš. Pri tej dejavnosti ne predvidevamo dobička. Drevesnica V celotnem dohodku GO Radlje je zajeta tudi realizacija gozdne drevesnice Muta. V realizaciji je zajeta oddaja sadik gozdarskim obratom in prodaja drugim. Prodajne cene sadik so iste, kot jih ima drevesnica Mengeš. Taksacija in projektiva Taksacija lin projektiva se vodita kot obračunski enoti v okviru uprave podjetja. Enoti nista obremenjeni z upravno režijo, prav tako ne predvidevata nobenega finančnega rezultata. Stroški so nekoliko višji od prejšnjega leta, delno zaradi povišanih materialnih stroškov in uslug, v glavnem pa zaradi povišanih osebnih dohodkov. Stroški se krijejo iz amortizacije obeh sektorjev lastništva. Gradbeništvo Gradbeništvo predvideva v letošnjem letu manjšo vrednostno realizacijo, kakor je bila dejansko dosežena v preteklem letu. V tem letu je manj razpoložljivih sredstev za investicije. Zaradi drugačne strukture stroškov od stroškov gozdarskih obratov je ta enota obreme- Gozd nastaja — Foto: Broman njena s fiksnim zneskom upravne režije. Gradbeni faktor je izračunan na podlagi predvidene realizacije, znižane za investicijsko vzdrževanje, samoprispevke za gradnjo cest v zasebnem sektorju in turizem. Strojni obrat Za strojni obrat je sestavljen plan po posameznih vozilih in strojih. Posebej so planirani tudi stroški mehanične delavnice, ki ni obremenjena ne z obratovno ne z upravno režijo. Enota je obremenjena s fiksnim zneskom upravnih stroškov. Obratovna režija Režijski stroški obrata so planirani po nosilcih stroškov, kateri so ločeni na dodatne direktne stroške in na splošne stroške obrata. Dodatni direktni stroški zajemajo stroške proizvodnih delavcev, stroške motornih žag in odpreme. Dodatni direktni stroški so razdeljeni: 1. stroški proizvodnih delavcev so razdeljeni na direktne osebne dohodke vseh panog, obremenjena pa niso drva; 2. stroški motornih žag so razdeljeni na osebne dohodke poseka in izdelave tehničnega lesa iglavcev in li- stavcev obeh sektorjev lastništva; 3. stroški odpreme so razdeljeni na realizirane m3 tehničnega lesa iglavcev in listavcev obeh sektorjev lastništva. Splošni stroški obrata s tehnično amortizacijo pa so razdeljeni: 1. nega in varstvo gozdov po dninah obeh sektorjev lastništva, 2. drevesnica je obremenjena s fiksnim zneskom, 3. odkup lesa po m3, 4. ostanek splošnih stroškov obrata pa na SLP, in to na proizvodne stroške brez amortizacije, samo na tehnični les iglavcev in listavcev. Stroški upravne režije zajemajo stroške ožje uprave in splošne stroške podjetja, kateri se samo obračunavajo preko uprave, in to so: stroški izobraževanja, reklame, obvestilo, zagonski stroški tovarne, obresti od kreditov, bančne usluge, stroški lesnega skladišča v izgradnji itd. Na skupne stroške upravne režije odpade na stroške ožje uprave 53 °/o in na splošne stroške podjetja 47 °/o. Z upravnimi stroški ni obremenjena taksacija in projektiva. S fiksnim zneskom upravnih in splošnih stroškov podjetja je obremenjen gradbeni' in strojni (Nadaljevanje na 3. strani) K ZAKLJUČNEMU RAČUNU Leto 1971 prištevamo po doseženih uspehih med najuspešnejša, posebej še, če upoštevamo težave, s katerimi se je borilo celotno naše gospodarstvo. Te so zlasti: 1. Dvakratna devalvacija dinarja in revalvacij a nekaterih tujih valut. Kot nepomembnemu izvozniku nam devalvacija kakor tudi re-valvaCija ne moreta prinesti kakih finančnih efektov, razen tistega dela, ki nam ga priznavajo direktni izvozniki, ki se oskrbujejo z našo surovino. Nasprotno temu pa je dejstvo, da moramo skoraj vso opremo uvažati, ker za gozdarstvo naša industrija praktično ne proizvaja. Res je, da smo zaradi pomanjkanja deviz in vse večje kurz-ne razlike večkrat prisiljeni nabavljati domačo opremo (kamioni, traktorji), toda to so le prehodne rešitve, ker takšna mehanizacija ni konstruirana za gozdarske potrebe in se tudi ne more rentabilno uveljavljati. Večino opreme smo še naprej prisiljeni nabavljati na konverti- bilnem področju, kar pa je zaradi prej navedenih vzrokov vedno dražje. Isto je z rezervnimi deli. Zaradi togih predpisov je še za lastne devize proces zelo dolgotrajen. Zavedamo se, da se naš devizni sistem ne more čez noč idealno rešiti, toda nekatere stvari povzročajo že precejšnje težave. 2. Vse leto je veljala zamrznitev cen, marsikje samo na papirju, proti koncu leta 1. Začela se je realizacija objekta tovarne ivernih plošč. Hala je bila do konca leta pod streho in vsa ostala dela so tekla po predvidenem programu. Kot je znano, to tovarno sofinansira-mo z istim deležem kot lesno industrijsko podjetje. Nedvomno bo to dejstvo po- pa je prišla ponovna zamrz-znitev. Če bi tak ukrep lahko veljal za vse dejavnosti, bi bil po zadnjem divjanju cen lahko samo pozitiven. Toda vemo, da tak ukrep lahko velja samo za nekatere panoge, za večino pa ne. Pri popuščanju nastajajo vedno posledice, ki jih mora nekdo nositi. V gozdarstvu ni bil možen niti sporazum s potrošniki. Kljub zamrznitvi cen smo lahko občutili, da se je ves reprodukcijski material občutno podražil, še posebno, če upoštevamo uvoz. memben mejnik v zgodovini našega podjetja. S to potezo prehajamo v sfero predelave lesa in na zahtevo po delitvi dohodka iz predelave. Prve rezultate pričakujemo v letu 1973. 2. Dokončali smo v glavnem vse objekte, ki so bili predvideni v prvi fazi naše- Če upoštevamo samo ti dve navedeni dejstvi, potem je dosežen uspeh v lanskem letu toliko pomembnejši. Izven redne gozdarske dejavnosti, ki je v poročilih izčrpno navedena, smo se v poročilnem letu lotili dveh pomembnejših dejavnosti, in sicer: (Nadaljevanje z 2. strani) obrat. Ostanek upravnih stroškov pa je razdeljen na gozdarske obrate po ključu: poprečni letni etat v SLP (iz 10-let. etata) in 50 %> poprečnega letnega etata v privatnem sektorju. Razdelitev upravnih in splošnih stroškov podjetja na gozdarske obrate: — Slovenj Gradec 16,00 %> — Mislinja 13,33 °/o — Ravne 12,80 %> — Črna 23,17 % — Radlje 27,35 %> — Dravograd 7,35 °/o Razdelitev na dejavnosti pri posameznih gozdarskih obratih: 1. gojitvena dela v enakem znesku za vse gozdarske obrate po dninah, 2. drevesnica je obremenjena s fiksnim zneskom upravnih stroškov, 3. odkup po realiziranih m8, znižanih za 50 %>, 4. državni sektor po realiziranih m* 1 2 3 4 na tehnični les iglavcev in listavcev. V nadaljevanju bomo obravnavali delitev celotnega dohodka. Šef. plan. analit. sektorja Adolf Veržun Res je, da smo danes boljše opremljeni, bolj zaščiteni, uporabljamo sodobnejša orodja, delo pa je ostalo težko ZA ZDAJ PREDLOG: Raziskava o beneficiranem delovnem stažu gozdnega delavca je pri kraju. Objavljena še ni, bilo pa bi prav, če bi jo natisnili. V njej je veliko podatkov, ki so takega pomena, da bi morali priti v roke širšemu krogu bralcev. Tudi predlog za beneficira-nje še ni izoblikovan in po zakonitih predpisih poslan, bo pa lahko takoj, ko bo delo natisnjeno. Osnovni zakon o pokojninskem zavarovanju pravi, da se beneficiranje lahko predlaga na tistih delovnih mestih, na katerih je opravljanje dela posebno težko in škodljivo za zdravje in teh škodljivosti ni mogoče odpraviti. Raziskava je pokazala, da se gozdni delavci pri delu težje poškodujejo kot večina drugih, da tudi pogosteje bolehajo, kadar pa so bolni, so težji bolniki. Mnogi morajo predčasno zapustiti svoje delo, bodisi da predhodno gredo v pokoj ali pa jih oceni invalidska komisija. ga angažiranja na področju turizma. Naše nadaljnje angažiranje v tej smeri je stvar dokončno osvojenega koncepta v letu 1972. Nedvomno lahko štejemo minulo leto za vsestransko uspešno, kljub težavam, ki so se pojavljale. Na to moramo biti pripravljeni tudi za naprej. Predvsem moramo upoštevati vse napore, ki jih vrši celotna jugoslovanska skupnost v cilju konsolidacije in stabilizacije vsega življenja. Nedvomno bo moral svoj delež prispevati tudi naš kolektiv. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo učvrstili vsestransko sodelovanje tudi s kmeti-gozdnimi posestniki, Naša skrb za te velja tudi v prihodnje. Pošteni, odkriti odnosi bodo tisti, ki bodo vedno dali rezultate. Upamo, da ne bo novi republiški zakon o gozdovih bistveno spremenil odnosov, posebno, če bo naš cilj še naprej skupni napredek celotnega območja. Inž. Janez Gornjec Kar smo slutili, o čemer smo govorili, smo zdaj dokazali. Moram pa takoj pristaviti, da je nesrečam prepogosto kriva osebna napaka in da so delavci pri nekaterih varstvenih predpisih nemarni. Ne glede na to pa je sekaško delo trd kruh. Veliko je sicer gozdnih cest, ki so bile nedavno zgrajene in delovišča približana domu; da ni treba otepati v lesu skuhane polente. Pa vendar otroci gozdnih delavcev še vedno kilometre pešačijo v šolo in še vedno je treba v večja središča po večji nakup, v urad ali k zdravniku. Motorna žaga je izpodrinila sekiro in žago na poteg. Olajšala je delo in ga hkrati na novo otežila: prinesla je hujši tek in nove, dotlej neznane gozdarske bolezni: bolezen »belih prstov« in poklicno nagluš-nost. Tehnika našega gozdnega delavca je na evropski ravni. (Nadaljevanje na 4. strani) BEN1FICIRATI DELOVNO DOBO GOZDNEMU DELAVCU SPOZNAVAJMO SE GOZDARSKI OBRAT RAVNE NA KOROŠKEM Splošni podatki Gozdarski obrat Ravne na Koroškem obstaja že od leta 1945. V tem času je bilo več reorganizacij, ki so po svoje vplivale na obseg, formiranje in delovanje obrata. Do leta 1963 je pod gozdarski obrat spadalo področje SLP Dravograd in se tega leta, po pripojitvi gozdov v privatni lastnini, področje Dravograda formiralo v svoj gozdarski obrat. Tukajšnjemu gozdarskemu obratu pa se je pripojilo področje Mežice, katero je spadalo pod gozdarski obrat Črna in Rudnike Mežica. Tako formiran gozdarski obrat obsega v površini 2.737,73 ha družbenih gozdov in 5.732,10 ha zasebnih gozdov, kar znaša skupaj 8.469,83 ha gozdov. Struktura po obratovalnih razredih Družbeni gozdovi 1. Enodobni gozdovi 2.201,86 ha 2. Prebiralni gozdovi 137,16 ha 3. Varovalni gozdovi_____________________398,75 ha = 2.737,73 ha Gozdovi v državljanski lastnini: 1. Enodobni gozdovi 551,21 ha 2. Prebiralni gozdovi 5.118,97 ha 3. Varovalni gozdovi______________________62,92 ha = 5.733,10 ha Gozdni fondi — zaloga lesa: SLP iglavci 485.565 m3 listavci 126.081 m3 skupaj 616.646 m3 NS iglavci 1132.995 m3 listavci 113.708 m3 skupaj 1246.703 m3 Prirastek^— bruto letni:________________________ SLP iglavci 10.125 m3 listavci 1.228 m3 skupaj 11.353 m3 NS iglavci 25.993 m3 listavci 2.364 m3 skupaj 28.357 m3 Lesna zaloga po ha:__________________________ SLP 223 m3 NS________218 nP_______________________________________________ Prirastek po ha:_______________________________________________ SLP 4,3 m3 NS________4,9 m3_______________________________________________ Predvidena letna sečnja — bruto: SLP iglavci 8.074 m3 listavci 1.988 m3 skupaj 10.062 m3 NS iglavci 17.623 m3 listavci 1.390 m3 skupaj 19.013 m3 Od navedenega odpade na blagovno proizvodnjo neto 20,437 m3 igl. in 2.058 m3 listavcev. Na neblagovno proizvodnjo pa neto 1.400 m3 iglavcev in 1.000 m3 listavcev. Skupna neto proizvodnja znaša 21.837 m3 iglavcev in 3.058 m3 listavcev. Obseg gojitvenih del SLP 1.200 dnin poprečno letno NS 1.300 dnin poprečno letno Gozdarski obrat izvršuje vsa dela v SLP sektorju in ca. 10 do 15 % sečnje ter izdelave, 70 °/o odpreme in 100 % gojitvenih del v nedržavnem sektorju. Število gozdnih posestnikov je na gozdarskem obratu 742. Od tega je 612 kmetov-lastni-kov gozdov. Poprečna površina na gozdnega posestnika znaša 7,7 ha gozdov s poprečno sečnjo 25 m3 letno. Da lahko obvladamo opisani obrat, ki je poleg navedenega (Nadaljevanje s 3. strani) Kljub vsej tehniki pa je delo ostalo težko. Ko smo merili 44 delavcev pri sečnji, ročnem spravilu, pripravi drv in mak-ljanju, bodisi v gozdovih na Jezerskem ali v Hruševju pri Postojni, bodisi na Pohorju, Uršlji gori ali Krakovskem gozdu, smo ugotovili, da težavnost dela prekoračuje dovoljene fiziološke meje. Tako delo vodi do utrujenosti in prezgodnjega izčrpanja. Seveda bi — teoretično — lahko še to in ono storili, preden bi rekli: za zdaj je edini izhod beneficirani delovni staž. Gozdne delavce bi bolje šolali, premeščali med letom s težjih na lažja dela (ne da bi jih prikrajšali pri plači) ali z novimi tehnikami zmanjšali obremenitve in škodljivosti. V raziskavi smo o vseh teh možnostih pisali in razložili, zakaj so večidel za zdaj še neuresničljive. Tako ostaja beneficirana delovna doba utemeljen in uresničljiv izhod. Na koncu moram seveda povedati, da taka prednost ni zastonj. Izračuni so pokazali, da bi se morala skupna masa sredstev za osebne dohodke jugoslovanskega gozdarstva povečati za 1—4 ®/o, skladi pa zmanjšati za 12—36 °/o. Tudi zato naj bi bila sedanja rešitev zares le sedanja. Janko Sušnik še površinsko zelo raztresen in terensko zahteven, je področje obrata razdeljeno na 7 revirjev. Revirji obsegajo od 1000 do 1800 ha ter so formirani glede na obseg dela in konfiguracijo terena. Revtrji so zasedeni z gozdarskimi tehniki, in to od leta 1960. Revirnim vodjem, ki imajo pretežni del gozdov SLP sektorja in je delo obsežnejše, pomagajo delovodje. Ti so štirje. Naloga teh je, da sodelujejo pri konkretni proizvodnji, t. j. pri izkoriščanju ter gojenju gozdov. Poleg omenjene terenske službe je na obratu poleg šefa obrata še referent za gojenje ter referent za izkoriščanje gozdov. Pisarniški delavci so trije knjigovodje, administrator in skladiščnik materiala, ki je obenem tudi šofer. V špedicij ski službi so zaposleni vodja odpreme, skladiščnik lesa in dva merilca lesa. Struktura delovne sile gozdni delavci — sečnja in izdelava ter spravilo lesa — 20 delavcev, delavci na gojenju gozdov — 5 delavcev, nakladalci vagonov in kamionov — 10 delavcev, cestarji — 9 delavcev. Na izkoriščanju gozdov so zaposleni delavci z opravljenimi tečaji za kvalifikacijo. Poprečna starost je 31 let in so visoko produktivni. Efekte, predvidene po pravilniku o normah, presegajo za ca. 20 do 25 %. Prav tako imamo dobro delovno silo na špediciji. Tu je poprečna starost 28 let. Efekti niso najboljši, kar je kriva organizacija dela na zastarelem skladišču. Gojitvena dela SLP sekt. opravljamo v glavnem s sekači, v NS sektorju pa z za to formirano gojitveno skupino. Pri gojitvenih delih neposredno sodelujejo delovodje, zato je delo tudi kvalitetnejše. Ceste vzdržujemo z gredarji in cestarji. V prihodnje nameravamo ta dela opravljati v glavnem z mehanizacijo. Investicijsko dejavnost nam v pretežni meri opravlja gradbeni obrat GG Slovenj Gradec. Finančno poslovanje Glede na stanje gozdov so tudi skladi temu primerno skromni. Gozdovi v družbeni lastnini predstavljajo le eno tretjino gozdov, s katerimi upravljamo. Struktura sečenj je izredno slaba in zaradi močne udeležbe listavcev slabo donosna. Poleg tega imamo ca. 25 % gozdov v plinskem področju, kjer je kvaliteta proizvodov prav tako slabša in vezana z nadstreški. Zato gozdarski obrat ne more formirati sredstev za biološka vlaganja v takšni višini, kot bi želeli. Gojitvena dela so obširna in zasežejo skoraj vsa sredstva, ki jih formiramo pod biološko amortizacijo. Za novogradnjo gozdnih cest nam ostane le malo sredstev. Prav tako smo v neugodnem položaju s sredstvi stanovanjskega fonda. Glede na dejansko stanje se mora obrat boriti za sleherni dinar, če hočemo vsaj delno kriti potrebe, ki niso male. Z izgradnjo cestnega omrežja smo na poprečju GG (18 m na ha)), ker bi pač brez cest (Nadaljevanje na 3. strani) Najbrž že letos Generalna konfederacija mednarodne organizacije dela je na 64. zasedanju v Ženevi sklenila, da bo uvedla nekatere novosti glede plačanega letnega dopusta. Letni dopust nikakor ne bi smel biti manjši kot tri delovne tedne v enem letu, s tem da se prazniki, ki jih zajame čas letnega dopusta, ne bi računali v dopust. Delavec, ki ima za eno leto krajši delovni staž, kot je potreben za ves dopust, ima pravico na dolžino dopusta, ki je v sorazmerju z njegovim delovnim stažem. Do zdaj je bil pri nas najkrajši letni dopust dva tedna, najdaljši pa mesec dni (odvisno od delovnega staža). Upravičenci do minimalnega letnega dopusta v Jugoslaviji so v skladu s to konvencijo »prikrajšani« za teden dni dopusta. Ta pomembni dokument mednarodne organizacije dela bodo pozdravili vsi delovni ljudje. Svet Zveze sindikatov Jugoslavije je s tem pismeno seznanil pristojne državne organe, da bi tudi naša država ratificirala ta mednarodni dokument in da bi ob spremembah delovne zakonodaje vključili nove norme o letnem dopustu v naše pozitivno pravo. Vse kaže, da bo to vprašanje rešeno že letos. Torej, že leta 1972 utegne biti minimalni letni dopust 21 namesto 14 dni. Ljubljanski dnevnik (Nadaljevanje s 4. strani) močno presegali proizvodne stroške. Zelo pa zaostajamo z izgradnjo stanovanj. Kar se tiče privatnega sektorja, je slika nekoliko ugodnejša. S pospešenim tempom smo v zadnjih letih dosegli zadovoljive uspehe z gradnjo cest. Na ha kmečkih gozdov imamo prek 20 m gozdnih cest. Vse ceste še niso dokončno urejene. Gradimo jih z udeležbo samoprispevka, in sicer mora vsak kmet prispevati enoletno sečnjo lesa. Takšna metoda je v praksi že od leta 1964. Sedaj le še 24 kmetov od 612 nima kamionske ceste do svojega poslopja. Poleg tega smo prek zadruge in s pomočjo Kreditne banke Celje kreditirali več kot 30 kmetij, da so si naj moderne j e uredili hleve (na izplakovanje). To so bila sredstva čistega dohodka privatnega sektorja. PREDVIDEVANJA 1. Osnovna bodoča naloga obrata je preobrazba v organizaciji dela. Predvideni napredki v efektu in v zboljšanju pogojev dela so odvisni predvsem od organizacije dela. Male skupine bo treba združiti v večje, izgubljeni delovni čas pa zamenjati z efektnim. 2. Zniževati proizvodne stroške in stroške režije nam mora biti osnovni cilj. 3. Proizvajati najvrednejše sortimente, kolikor je v naših močeh. 4. Osvojiti program dela, ki ga predvideva desetletni gospodarski načrt. 5. Prioriteta v stanovanjski izgradnji in splošnih pogojev življenja ljudi. 6. V privatnem sektorju čimprej zaključiti in dokončati izgradnjo gozdno kam. cest. Nato v skupnem investiranju s SO Ravne rekonstruirati občinske ceste in jih končno tudi asfaltirati. 7. Pomagati pri razvijanju kmečkega turizma in se vključevati v turistično dejavnost. Kot obrat gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec želimo čim tesnejše sodelovanje z vsemi strokovnimi in splošnimi službami podjetja in s tem absolutno podporo v perspektivnem razvoju. Jože Logar na4to*« — Foto: Broman Sestanek štipendistov 13. 12. 1971 smo imeli štipendisti GG Slovenj Gradec svoj »tradicionalni« sestanek v prijetni gostilnici Pri Katrci. 2e nekaj minut pred dvanajsto smo se namestili okoli dolge mize, ki naj bi sicer bila viteško okrogla. Kmalu zatem, ko so po prisrčnem stisku rok sedli za mizo tudi tovarišica Sekirnikova, tov. Dolinšek in tov. Modic, smo se že spustili v prijeten klepet. Pogovor je stekel, za aperitivom, ki ga je servirala prikupna gostinka, pa so sploh izginile barikade, ki so se hotele postaviti med nas na začetku. Besede so se vlile kakor ploha. Kako je na fakulteti, kako s študijem, izpiti... pa je bilo vse kmalu za nami, saj so roki mimo, frekventacijska potrdila pa so že pred tedni priromala na upravo. Pogovor se je zasukal in smo hočeš nočeš že vsi v mislih romali po naših koroških gozdovih (le kdo ne bi), Pohorju in Partizanskem domu z vlečnico, celo Blaža Mavrela smo poiskali v njegovi samoti in se ustavili ob njegovi pesniški zbirki ter himni Koroški mošt. Besed kar ni hotelo biti konec, toda ob bogatem kosilu, ki smo ga pridno zalivali s črnino, so se le nekoliko ustavile. Toda kaj ko je kmalu vino spet razvezalo jezike in slapovi besed so se spet veselo zlivali čez omizje. Se toliko stvari se je bilo treba pomeniti: o pripravniški dobi, praksi, diplomah, specializacijah, o možnostih zaposlitve, o glasilu GG, o ... Seveda, tudi o štipendij ah. Pa ni bilo hude krvi. Zakaj tudi naj bi bila? Še in še bi se menili. Toda čas je zbežal. Še stisk dlani, pozdrav, nekaj ohrabrujočih besed in seveda veliko sreče. Te ni nikoli dovolj. Nehote sem se spomnil, da je bil prvi sestanek štipendistov (prisostvovali so mu tudi tov. Sekirnikova in tov. Zorman) kar na fakultetnem stopnišču. In ob tem še besede lastnice lokala: »Vi ste edini, ki se takole zberete vsako leto.« Naj se torej ob koncu zahvalim celotnemu kolektivu GG Slovenj Gradec, da nam je omogočil to prijetno srečanje. Hvala! MA Sklepi samoupravnih organov Na skupni seji delavskega sveta in sveta kmetov lastnikov datka za delovna mesta iz gozdov dne 21. januarja 1972 so bili sprejeti naslednji pomemb- uprave, taksacije in projekti- nejši sklepi: ve. 1. Osnutek statuta o spremembah in dopolnitvah statuta podjetja z dne 10. maja in 27. julija 1971 je soglasno sprejet in potrjen, kot je bil predložen. 2. Oba sveta podpirata dosedanje prizadevanje sveta kmetov lastnikov gozdov pri gozdarskem obratu Ravne in tudi gozdarske operativne službe za ugotovitev in povrnitev škode, ki nastaja v gozdovih zaradi strupenih plinov v okolici Raven na Koroškem. 3. Tudi za druge prizadete gozdne posestnike je potrebno takoj sprožiti odškodninski postopek, da zahtevek za povrnitev škode ne bi zastaral. 4. Operativna gozdarska služba mora strokovno ugotoviti zmanjšanje prirastka in lesne zaloge in na osnovi tega po potrebi ponovno izračunati nastale škode za gozdne posestnike na celotnem prizadetem plinskem območju. 5. Sveta dajeta podporo prizadevanjem in upravičeni zahtevi lastnikov gozdov za povrnitev prej omenjene škode in prosita, da skupščina občine Ravne na Koroškem zastavi vso svojo avtoriteto za čim hitrejšo rešitev problema. 6. Prav tako sveta podpirata prizadevanje železarne Ravne, ki želi v bližnji prihodnosti odpraviti in preprečiti uhajanje strupenih plinov v ozračje. 7. Glede na to, da gozdnogospodarski načrti v delu, kjer obravnavajo smernice bodočega gospodarjenja, upoštevajo dane možnosti in s tem zagotavljajo trajnost gospodarjenja, upoštevajo dane možnosti in s tem zagotavljajo trajnost gospodarjenja ob maksimalnih donosih in vlaganjih, se delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov strinjata s predloženim gozdnogospodarskim načrtom enote družbenih gozdov Ravne, zasebnih gozdov enote Ravne, z veljavnostjo obeh od 1. januarja 1969 do 31. decembra 1978, in gozdnogospodarskim načrtom družbenih gozdov Mežica z veljavnostjo od 1. januarja 1970 do 31. decembra 1979 ter jih predlagata republiški komisiji za odobravanje načrtov SRS, da jih potrdi. 8. Nabaviti je treba teptalec snega znamke prinoth, tip 15 t, iz deviznih amortizacijskih sredstev oz. delo iz inkasa v devizah na samih žičnicah v znesku 300.000 din. 9. Delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov sprejmeta in potrdita pravilnik o obratovanju smučarskih vlečnic: Rahtelov vrh I in II, Mala Kopa I in II in Črna. 10. Janezu SKERLOVNIKU, gozdarskemu tehniku, na delovnem mestu pripravnika II, se odobri študij na VTVŠ v Ljubljani, s tem da prejema redni mesečni dohodek gozdarskega tehnika — pripravnika II in da se mu odobri plačilo vpisnine in šolnine, kot je to sklenila komisija za izobraževanje, štipendiranje in šolo za gozdne delavce dne 28. decembra 1971. Z imenovanim je sklenjena pogodba, ki jo sveta potrdita. Delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov podjetja sta na skupni seji dne 18. februarja 1972 sprejela naslednja pomembna sklepa: 1. Soglasno je bil potrjen zaključni račun za leto 1971. 2. Delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov podjetja soglasno sprejmeta in potrdita proizvodno-finančni plan za leto 1972. Svet kmetov lastnikov gozdov pa sprejme na tej seji sklep, da gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec vstopi v članstvo Zadružne zveze SR Slovenije. Za predstavnika v ustanovni občni zbor je izvoljen Ivan Čas, kmet iz Turiške vasi. Delavski svet je na seji dne 5. februarja 1972 sprejel naslednje pomembnejše sklepe: 1. Delavski svet gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec sprejme in potrdi ves popis gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec za leto 1971 za pravilno opravljen. 2. Delavski svet soglasno sprejme in potrdi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, kot ga je predložila komisija za sestavo, spremembo in dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, s tem da stopi v veljavo s 1. marcem 1972. Razlika v osebnem dohodku od sedanjega do novega pravilnika se regulira z variabilnim delom osebnih dohodkov (25 %). 3. Komisija za sestavo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov mora dodatno izdelati predlog zaradi terenskega do- 4. Razvojni center podjetja je dolžan do 1. junija 1972 izdelati analitično oceno delovnih mest podjetja s tem, da predhodno izdela program analitičnega ocenjevanja delovnih mest z zunanjim sodelavcem. Delavski svet pooblasti razvojni center podjetja, da k sodelovanju pritegne zunanje sodelavce po svoji presoji. 5. Delavski svet imenuje komisijo, ki je zadolžena za izvedbo revalorizacije osnovnih sredstev, v naslednjem sestavu: 1. Angelca VRBNJAK, predsednica; 2. Tinka CAJNKO, članica; 3. Martin POTOČNIK, član; 4. Franc VRBNJAK, član; 5. Vlado MARZEL, član. 6. Delavski svet ustanovi naslednje občasne komisije: a) komisijo za sestavo pravilnika o koriščenju sredstev skupne porabe, ki jo sestavljajo naslednji delavci: 1. Metod SEKIRNIK, dipl. inž. gozd., GO Mislinja, predsednik; 2. Tinka CAJNKO, vodja fin. knjigovodstva, uprava, članica; 3. Jože ZORMAN, šef sploš. sektorja, uprava, član; 4. Jurij ŠUMEČNIK, socialni delavec, uprava, član; 5. Dušan DRETNIK, dipl. inž. gozd., predsednik komisije za rekreacijo, član; 6. Maks SU-ŠEK, GO Radlje, član; 7. Jože SUŠEK, GO Dravograd, član; 8. Avgust SVEČKO, GO Ravne, član; 9. Karel DRETNIK, GO Črna, član; 10. Ivan KRENKER, strojni obrat, član; 11. Boris ROKAVEC, gradbeni obrat, član; 12. Vida DULER-VRHNJAK, dipl. inž. gozd., GO Slov. Gradec, članica. b) komisijo za sestavo pravilnika o računovodstvu, v katero so imenovani naslednji delavci podjetja: 1. Angela VRBNJAK, šef računovodstva, uprava, predsednica; 2. Jože ZORMAN, šef splošnega sektorja, uprava, član; 3. Jožica ŠAVC, vodja obrat, knjig., uprava, članica; Gradnja tovarne ivernih plošč Otiški vrh v polnem razmahu 4. Peter PLANINŠEC, dipl. inž. gozd., GO Slov. Gradec, član; 5. Tilčka VERDNIK, GO Rad lje, članica; 6. Jože LOGAR, GO Ravne, član; 7. Hubert DOLINŠEK, dipl. inž. gozd., uprava, član. 7. Zaradi izredno visokih investicijskih obveznosti v letu 1972 podjetje ne formira dodatnega rezervnega sklada po zaključnem računu za leto 1971, ampak nadomestijo posamezni obrati samo porabljeni rezervni sklad med letom 1971 za razhodovanje osnovnih sredstev v višini 57.037,36 din. 8. Delavski svet podjetja soglaša s sklepom obratnega delavskega sveta strojnega obrata o odprodaji 9 izrabljenih kamionov znamke TAM 4500 in TAM 5000. Vozila so stara od 6 do 10 let. Za nadaljnjo uporabo so Temelji glavne stiskalnice v tovarni ivernih plošč potrebna večja vzdrževalna dela, za katere obrat smatra, da niso ekonomsko upravičena. 9. Delavski svet podjetja soglaša s sklepom obratnega delavskega sveta strojnega obrata in odobri nabavo 6 kamionov znamke TAM 5500 D GOZDAR z montiranimi dvigali znamke HIAB 193 z enoosno prikolico in ročice sistema laxa. Nabavna vrednost vozil je ca. 1,548.000 din. Sredstva v celoti zagotovi strojni obrat iz lastne amortizacije in odprodaje vozil. Svet kmetov lastnikov gozdov podjetja je na seji dne 27. decembra 1971 sklepal o naslednjem: 1. Zniža se obrestna mera na vložena sredstva pri koroški hranilnici in posojilnici od sedanje 7 na 6 %. 2. Naziv koroške hranilnice in posojilnice se spremeni in dopolni tako, da se odslej glasi: »Koroška hranilnica in posojilnica pri kmetijski zadrugi Slovenj Gradec oz. skrajšano Hranilnica KZ Slovenj Gradec«. 3. Komercialni sektor podjetja naj si v trenutni situaciji zamrznitve prodajnih cen prizadeva doseči ugodnejše poprečje prodajnih cen gozdnih proizvodov predvsem z ugod- (Nadaljevanje na 7. strani) OSREDNJI ODBOR SINDIKATA GOZDNEGA GOSPODARSTVA SLOVENJ GRADEC PREDLOG PROGRAMA DELA Osnovni cilj: Koordinacija dela osnovnih organizacij vseh obratov gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec in enotno nastopanje odbora do samoupravnih teles podjetja in sindikalnih organov občine. Prvenstvena naloga bi bila usklajevanje stališč sindikata posameznih osnovnih organizacij in posredovanje teh na merodajna mesta. Odbor bi se predvsem angažiral pri sledečih problemih: 1. Pri sprejemanju sklepov, pravilnikov in drugih samoupravnih aktov podjetja je stremeti za tem, da bodo koristi in želje članov sindikata zastopane, upoštevane in da bodo akti tudi upoštevani. 2. Osrednji odbor naj doseže pri samoupravnih organih, da ima predstavnik osrednjega odbora pravico sodelovanja pri razpravah in sklepanjih. Ta pravica naj bi se uzakonila v statutu podjetja. 3. Osrednji odbor naj bi se predvsem angažiral na vseh področjih, ki zadevajo socialna vprašanja. Gre tu za vprašanja odpustov delavcev, življenjskega standarda, pravičnega nagrajevanja po delu, stanovanjske politike, kadrovske službe, zaposlovanja invalidov in podobno. 4. Pri vrednotenju delovnih mest (analitični oceni) se bo potrebno angažirati in zavzemati, da bo metoda pravična, sodobna in znanstvena. Za upoštevanje interesov sindikata je potrebno sodelovanje enega člana osrednjega odbora. 5. Glede bonificiran j a delovnega staža naj osrednji odbor vpliva in sodeluje pri pripravi elaborata in zakona. 6. Osrednji odbor naj se zavzema za podelitev priznanj in odlikovanj za člane kolektiva. 7. Zavzeti se moramo za uveljavljanje XXI., XXII. in XXIII. ustavnega amandmaja pri našem podjetju. 8. Angažirati se moramo pri vprašanjih rekreacije naših članov. Gre predvsem za probleme dopustov, počitniških domov in trošenja denarnih sredstev za rekreacijo. 9. Osrednji odbor naj bi bil organizator vseh športnih iger med obrati. 10. Osrednji odbor naj bi ML obveščen o vseh spremembah in dopolnitvah samoupravnih aktov. inž. Branko Slavič (Nadaljevanje s 6. strani) nejšimi prevzemnimi pogoji pri hlodovini na eni strani in boljšo strukturo prodanih proizvodov na drugi strani. 4. Svet kmetov lastnikov gozdov daje vso podporo komercialnemu sektorju pri uveljavljanju prodajnih cen fco kamionska cesta, določenih za oddajno mesto, namesto fco naj bližja železniška postaja ali naj bližji železniški obrat. 5. Ker je cena zamrznjena in se z višjimi prodajnimi cenami ne da povečati dohodka zasebnega sektorja, predlagajo kmetje, naj lesna industrija pri prevzemu pristaja na manjša odstopanja v kakovostnem pogledu. Poleg tega pa dopušča tudi zasebnemu sektorju v celoti možnost dobave hlodovine v lubju v trenutnem ali tem zimskem razdobju. Pri dobavi v lubju pa poleg tega tudi pristanek lesne industrije, da za dobavo v lubju ne odbija stroškov za naknadno beljenje, kar je bil primer v preteklem letu. Kmetje predlagajo, da se z lesno industrijo dogovori, da le-ta teh stroškov ne odbija zaradi zamrznjenih cen. Zaradi tega je sprejet sklep, da se komerciala poveže z lesno industrijo in to seznani o načinu prevzema hlodovine in možnosti dobave v lubju brez odbijanja stroškov za naknadno beljenje. 6. Svet kmetov lastnikov gozdov soglaša s povišanjem obrestne mere na hranilne vloge v koroški hranilnici in posojilnici pri kmetijski zadrugi Slovenj Gradec od 1. januarja 1972 dalje, ki znašajo: — na navadne vloge 7,5 %, — na vezane vloge nad 13 mesecev 9,0 %, — na vezane vloge nad 24 mesecev 10 %. Komisija za sistemizacijo delovnih mest in kadrovanje je po sklepu seje z dne 21. januarja 1972 dala v obravnavo osnutek spremembe in dopolnitve akta o sistemizaciji delovnih mest za centralno skladišče lesa Otiški vrh. G. J. NAŠ ROK DEVETDESETLETNIM Letos praznuje 90-letnico življenja najstarejši upokojenec našega obrata ROK BREZNIK ali kot mu po domače rečejo »LEKŠUNOV ROK« iz Razborce. Rodil se je 14. 8. 1882 v Mali Mislinji v Leškunovi bajti skromni holcarski družini. Ljubezen in vztrajnost do dela v gozdu je podedoval po očetu, kateremu je že s štirinajstim letom pomagal. Tudi služil je štiri leta, a zatem se je za res dolgo dobo zaposlil kot gozdni delavec in ogljar pri raznih lastnikih gozdov v Razborci. Najprej je delal in služil grofu Thurnu v Sopolškem in drugod po Razborskih gozdovih. 1903. leta je bil poklican k vojakom ter tri leta služil kot pionir v kadru Avstro-ogrske na slovenskem in avstrijskem Štajerskem. Ko se je vrnil, se je takoj zopet zaposlil na istem področju in drvaril ter ogljaril skupaj z Italijani pri grofu vse do leta 1913. Tega leta je tudi prvič delal pri urejevanju gozdov na Pohorju vse do začetka prve svetovne vojne. Strahotna leta svetovne vojne mu niso prizanesla in že v začetku so ga vpoklicali. Kot »Oberpionir« se je štiri leta pehal po vzhodnem bojišču na Poljskem in Galiciji ter doživel veliko hudega. Sreča ga ni zapustila in se je cel in zdrav 1918. leta vrnil v pohorske gozdove. Zopet je prijel za delo v gozdu in delal po Razborci in Jamovici v Lužniko-vih gozdovih do 1946. leta. Med drugo svetovno vojno se je že 1941. leta srečal s partizani in jim ves čas okupacije vneto in iskreno pomagal. Ko je 1946. leta Lužnikove gozdove prevzela gozdna uprava v Mislinji, je nadaljeval delo pri njej vse do upokojitve. Zaradi ljubezni do gozda in gozdnega dela ter velikih izkušenj je bil zadnja leta povišan za pomožnega logarja in kot tak je nastopil zaslužen pokoj 1950. leta. Predstavniki sindikata GO Mislinja smo ga konec januarja obiskali pri Zakršniku, kjer živi sedaj od skromne pokojnine na posestvu svojega zeta in hčerke. Presenetil nas je s svojo čilostjo in bistrino duha, ki ga kljub visoki starosti nista zapustili. Res je naš Rok še vedno prava grča, ki s svojo skromnostjo in vedrostjo vliva vsem občudovanje in spoštovanje. Na njegovem obrazu prečitaš vse trpljenje, ki ga je imel v življenju, in vso lepoto in ljubezen, ki jo je gojil do gozdnega dela. Oči ima še vedno vedre in igrive kot otrok. Res je ležal, ko smo prišli k njemu, a se je takoj opogumil z izgovorom: »Če me kugla ni, me tudi gripa ne bo.« Take pohorske grče so danes redke. Še vedno misli na- um Ngp prej, kaj mora še opraviti, a najraje se ubada s pletenjem košev. Prav prijetno smo pokramljali z njim in domačimi, ga skromno obdarili in se mu zahvalili za ves njegov dolgoletni trud. Čestitali smo mu in spili kozarček za visoki življenjski jubilej in mu zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let in obljubili, da se bomo še videvali. inž. Jože Filej Stalni aktiv ZK Na skupnem sestanku vseh članov zveze komunistov Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, ki je bil v ponedeljek, dne 31. januarja 1972, smo med drugim razpravljali tudi o učinkovitejši organiziranosti komunistov v podjetju. Nakazana je bila potreba po ustanovitvi stalnega aktiva ZK za celotno Gozdno gospodarstvo. Prevladovalo je prepričanje, da je obstajala določena vrzel pri delu komunistov, zlasti pri razpravah o proizvodni sferi celotnega podjetja. Jasno je, da bi morali o samoupravnih aktih, kandidacijskem postopku, delovnih in življenjskih pogojih delavcev, delitvi dohodka in osebnega dohodka, razširjeni reprodukciji, socialno-stanovanjski politiki in drugem, razpravljati in zavzemati stališča vsi komunisti. Če upoštevamo, da naša delovna organizacija obsega štiri občine in da so komunisti organizirani v okviru občinskih mej, je bilo delo komunistov v sami delovni organizaciji neenotno in tudi neučinkovito. Po krajši razpravi so bili vsi prisotni enotnega mnenja, da je ustanovitev stalnega aktiva ZK GG Slovenj Gradec nujno potrebna in bil zavzet sklep : Ustanovi se »Stalni aktiv ZK GG Slovenj Gradec«. Za člane sekretariata stalnega aktiva ZK GG Slovenj Gradec pa so bili izvoljeni: ^ 1. Franc Blatnik, GO Mislinja, član, 2. Ivan Slatinek, GO Slovenj Gradec, član, 3. Alojz Skerlovnik, GO Ravne, član, 4. Andrej Jero-mel, GO Črna, član, 5. Jože Gostenčnik, GO Dravograd, član, 6. Jože Verdnik, GO Radlje, član, 7. Maks Nabernik, strojni in gradb. obrat, član, 8. Jožica Save, uprava, član, 9. Maks Vončina, uprava, sekretar. Sekretariat je dolžan pripraviti čimbolj objektiven program dela, ter se bo moral zavzemati za doslednejše izvajanje istega. Razprava je nakazala še številne probleme organizacijske in strokovne narave, kakor tudi kadrovske politike in delovnih razmerij pri Gozdnem gospodarstvu. Ker pa so to zahtevne stvari, bodo morale priti posebej na dnevni red. Vsled neugodne strukture članstva ZK v odnosu na fizične delavce, je bilo osvojeno stališče, da se na novo ustanovljeni aktiv ZK GG Slovenj Gradec, organizacija ZK GG v občini Slovenj Gradec, aktivi po obratih ter posamezni člani aktivno zavzemajo za spremembo sestave članstva ZK tako, da bi se vključevali v večjem številu delavci iz neposredne proizvodnje. inž. Maks Vončina STATISTIKA V GG SLOVENJ GRADEC Koliko smo stari? — uprava —- GO Slovenj Gradec — GO Mislinja — GO Črna — GO Ravne — GO Radlje — GO Dravograd — strojni obrat — gradbeni obrat 37.5 let 38.4 let 40.6 let 37.5 let 35.0 let 37.7 let 40.0 let 34.6 let 35.0 let Poprečna starost je 36,9 let. Stanje, kot je prikazano, je vzeto s kritičnim datumom 31. 12. 1971. Poprečna starost je za eno leto nižja, kot je bila s kritičnim datumom 31. 12. 1970. Upokojitve v letu 1971 Enota Redne Sta- rostne Pred- časne Invalid- ske Skupaj 1 2 3 4 5 6 Uprava — — 1 — 1 GO Slov. Gradec — — — 1 1 GO Mislinja — — — 1 1 GO Črna 2 — 2 4 GO Ravne — 1 — 1 GO Radlje 1 1 1 3 GO Dravograd — — — 1 1 Gradbeni obrat — — —- — Strojni obrat — — — — Skupaj — 3 3 6 12 V lastnem upravljanju pa imamo še naslednja stanovanja: Obrat Stavb Stanovanj 1 2 3 Radlje 6 7 Črna 11 22 Mislinja 4 8 Dravograd 1 1 Ravne 3 6 Slovenj Gradec — — 25 44 Izostanki od dela Od dela izostajamo, kadar smo bolni. Vzroki bolezni so različni. Med nje lahko prištevamo nesreče na delu in izven dela, razne bolezni, med njimi tudi take, ki bi se dale preprečiti, to so razni prehladi. Od dela izostajamo dalje v času letnega dopusta, izostajamo tudi neupravičeno. Skratka izostankov od dela je veliko. V razpredelnici so prikazani le izostanki od dela zaradi bolezni in nesreč izven dela. Koliko imamo stanovanj? V območna občinska stanovanjska podjetja imamo s 1. januarjem 1972 vložena stanovanja: Stanovanjsko podjetje Število stanovanj 1 2 Ravne 85 Radlje 26 Slovenj Gradec 130 Dravograd 16 Skupaj 257 PRIDOBLJENA DRUŽBENA STANOVANJA OD 1961 DO 1971 st. stanov. 70 60 50 L 40 r 30 h Pri nas pa ne poznamo rasizma. — Foto: Broman Tabela I Dopust Enota Zap. št. Štev. prim. Dnevi do 30 dni Dnevi nad 30 dni Skupaj dni Dni na zap. Odstopanje + ali — 1 2 3 4 5 6 7 8 Uprava 75 25 173 45 218 2,9 — 5,8 GO Slovenj Gradec 81 60 503 146 649 8,0 — 0,7 GO Mislinja 94 73 463 82 545 5,7 — 3,0 GO Črna 169 236 1746 863 2609 15,4 + 6,7 GO Ravne 66 59 492 185 676 10,2 + 1,5 GO Radlje 175 176 1136 362 1497 8,5 — 0,2 GO Dravograd 41 57 283 142 425 10,3 + 1,6 Strojni obrat 63 46 283 — 283 4,4 — 4,3 Gradbeni obrat 57 37 249 44 293 5,1 — 3,6 Skupaj 821 769 5327 1869 7196 8,7 Francelj pride k šefu in ga prosi za tri dni dopusta. — Zakaj ga pa potrebujete? — Ena izmed mojih znank se bo poročila in želi, da bi ji šel za ženina. Popravilo Rešetkasta vrata, ki ločijo nebesa od pekla, so se sesula. Lucifer telefonira v nebesa. — Popraviti jih boste morali na svoje stroške. To je rekel naš advokat. Cez nekaj dni telefonira eden izmed nadangelov v pekel: — Prav, plačali jih bomo. Pri nas nismo mogli najti niti enega advokata. Konec januarja 1972 je televizijska snemalna ekipa iz Ljubljane pod vodstvom Draga Kocjančiča pripravljala oddajo o bodočnosti razvoja višinskih obmejnih kmetij na Koroškem. V Topli so obiskali Končnika in Florina, v Koprivni pa Jekla in Janška. Svoje misli o kmetijstvu, gozdarstvu in kmečkem turizmu bodo obiskani povedali v daljši zaokroženi oddaji, ki bo na televizijskem sporedu enkrat v mesecu marcu. Na sliki je televizijska ekipa pri Janšku v Koprivni, kjer so se za naša »Obvestila« slikali z vsemi Janškovimi. Foto: Andrej Šartel KADROVSKE VESTI V mesecih decembru 1971 in januarju 1972 so bile v naši delovni organizaciji naslednje kadrovske spremembe: SPREJEMI V upravi: Alojz JANDL, absolvent gozdarske fakultete, pripravnik z visoko izobrazbo; v gozdarskem obratu Radlje: Franc URH, nekvalificirani gozdni delavec; v gozdarskem obratu Dravograd: Franc TRAVER, kvalificirani gozdni delavec. ODŠLI Uprava: Vinko CAJNKO, komercialist, redno upokojen; gozdarski obrat Črna: Stanko KOS, kvalificirani gozdni delavec, v JLA; Franc LESJAK, kvalificirani gozdni delavec, sporazumno; gozdarski obrat Ravne: Erna TASIČ, nekvalificirana kuharica delovne skupine, sporazumno; gozdarski obrat Radlje: Rado KLEMENC, kvalificirani gozdni delavec, v JLA, Gašpar SEKOLOVNIK, kvalificirani gozdni delavec, upokojen; Erna SKUTERNIK, nekvalificirana delavka v drevesnici, po pogodbi. Struktura zaposlenih 31. decembra 1971 Izobrazba Kategorija zaposlenega dejanska po delovnih mestih osebja moški ženske skupaj moški ženske skupaj 1. visoka šola 22 3 25 33 4 37 2. višja šola 3. srednja (nepop. sred., 3 2 5 1 2 3 osnovna šola) 72 61 133 63 60 123 4. visokokvalificirani 1 — 1 13 — 13 5. kvalificirani 435 11 446 416 4 420 6. polkvalificirani 84 3 87 124 9 133 7. nekvalificirani 93 15 118 60 16 76 Skupaj 710 95 805 710 95 805 Prosim vas, da mi odgovorite v Obvestilih na moje vprašanje: Upokojen sem bil leta 1945 kot logar. Naše današnje pokojnine ne dosegajo poprečnih pokojnin gozdnih delavcev. To pa iz enostavnega razloga, ker smo imeli visoke potne pavšale, obleke, čevlje in deputate v obliki drv. Vse to pa seveda ni šlo v pokojninsko osnovo. Ali se vam ne zdi, da bi gozdno gospodarstvo nam upokojencem, ki smo bili zaradi takšnega načina prizadeti, lahko pomagalo, če ne drugače, s kurivom? Oto Simon Menimo, da imate prav, da bi morali našim upokojencem posvečati več skrbi. Vaše vprašanje bomo dali v obravnavo pristojnim samoupravnim organom. Uredniški odbor no šolanje? Sprašujemo tudi, zakaj nimamo vsi enake urne postavke. Razlika je na uro 30 para. To je pri obratih črna, Slovenj Gradec in Radlje. Vsi smo enako hodili v šolo, zato pričakujemo, da bomo imeli enako urno postavko. Zakaj so nam v šoli toliko obljubljali, sedaj pa se obljube ne izpolnjujejo? Drugi naši vrstniki hodijo na delo v tovarne s 5—6 razredi osnovne šole, zaslužijo do 1900 din na mesec, mi pa imamo popolno osemletko in šolo za gozdne delavce ter še delo pod mnogo težjimi pogoji, saj smo večkrat mokri do pasu. Ne dobimo pa niti tega, kar je bilo obljubljeno. Upravičeno pričakujemo odgovor v našem časopisu in upamo, da bo pravičen. Prizadeti delavci vseh obratov Na postavljeni vprašanji dajeva naslednji odgovor: 1. V 8. členu pravilnika o delitvi osebnega dohodka, ki ga je potrdil delavski svet in velja od 1. marca 1972 dalje, je določen dodatek za strokovno izobrazbo pod točko 4 za delavce, ki so končali šolo za gozdne delavce v Radljah, v mesečnem znesku 45 din. 2. V pravilniku o delitvi osebnega dohodka je določena enotna urna postavka za vse gozdne delavce. Razlike v urni postavki pri obračunu osebnega dohodka, ki so po vaših navedbah nastale pri delavcih s končano gozdarsko šolo na gozdarskem obratu Črna, Radlje in Slovenj Gradec, lahko raziščemo le v primeru, da nam navedete konkretne obračune in imena, na katera se obračuni nanašajo. Angelca Vrbnjak in Marija Sekirnik, dipl. inž. gozd. Opozarjamo, da v bodoče ne bomo odgovarjali na vprašanja, če pisec ni podpisan. Treba je biti toliko pošten in imeti toliko »korajže«, da vprašanja postavljaš taka, kot so, in javno. Uredništvo Nesreča — Tovariš direktor, ali bi mi lahko zvišali plačo. Včeraj sem se oženil. — Dragi moj, za nezgode zunaj službe pa res ne morete zahtevati odškodnine. Stanje zaposlenih 31. I. 1972: — uprava 66 — sekcija za urejanje 9 — GO Slovenj Gradec 80 — GO Mislinja 97 — GO Ravne 66 — GO Črna 166 — GO Radlje 166 — GO Dravograd 41 — gradbeni obrat 48 — strojni obrat 62 Skupaj_____________________801 V letu 1971 je bilo zaposlenih poprečno 821 delavcev, v letu 1970 pa 851, torej poprečno 30 delavcev manj v letu 1971. G. J. ---------- • ----------- Bivši učenci sprašujejo. Prej učenci, sedaj delavci, sprašujemo: Zakaj nam podjetje ne izplačuje denarja, ki so nam ga že v šoli obljubljali, in sicer dodatek za dvelet- Za bolj varno vožnjo Jure se hvali: — Danes sem tudi jaz nekaj prispeval, da bo vožnja po našem mestu varnejša. ? ? ? ? — Prodal sem svoj avtomobil. INFORMATOR ■ 9 V SLOVO HELENI PRAPER — ŠUMAHOVI LENCI Helena Praper Menda je res, da stebri popustijo nenadno. Nihče ni pričakoval, da bo ta nasmejana, dobrohotna, na videz zdravja polna ženska, katera je s svojim vedrim, iskrenim značajem tolažila druge in nam dajala življenjskega zagona, sama predčasno izgorela. Vemo, da ji je bilo marsikdaj težko, vendar tega ni kazala svetu. Med vojno ji tudi ni bilo prizaneseno. Vse gorje je samozavestno prenašala. Pa še po vojni se je morala spoprije- mati z dostikrat nepotrebnimi težavami. Kot je velika Sumaho-va domačija, tako je bilo široko njeno srce do sočloveka. Skoraj četrt stoletja smo skupaj delali in vendar nismo iz njenih ust slišali v vsej dobi nobene ostrejše besede, čeprav odnosi tudi niso bili vedno le v Su-mahovo dobro. Hotela in razumela je razvoj in je sama z vsemi močmi sodelovala. Poleg utrujajočega dela na kmetiji je vedno našla čas za ljudi, ki so prišli kakorkoli mimo, da jih je postregla z dobrinami in vzpodbudno besedo. Naš koroški kot je za veliko človeško srce revnejši. Ko se bomo po službenih potih ali kako drugače vračali po Podpeških rebreh, ne bomo pozabili dobre Šumaho-ve Lenče, skušali se ji bomo še bolj približati in jo posnemati. Kolektiv gozdarskega obrata Črna — gozdno gospodarstvo Slov. Gradec izreka globoko sožalje možu, otrokom, vnukom in vsem sorodnikom. Karel Dretnik MILER FRANC-BISTRNIK LASTNIK GOZDOV IZ PODPECE Franc Miler-Bistrnik Dolga so bila zadnja leta za vseskozi vzdržljivega in naprednega kmeta, pokojnega Bi-sternika iz Podpece, ko je bil priklenjen na bolniško posteljo. Sicer veliko družino je s svojo skrbno življenjsko družico kljub težavnemu gruntu in brez tuje pomoči preživel in izšolal za življenje. Pa še za mimoidoče znance ali neznance so bila vrata vedno gostoljubno odprta. Bil je prijeten sobesednik. Kolikokrat smo ga šli vprašat za nasvet ali pa za kronološke podatke iz gozdarstva ali kmetijstva. S ponosom je pripovedoval, da je bil ustanovni član gozdarsko kmetijske panoge v Črni na Koroškem. Ko že ni mogel več sam hoditi na seje in opravljati poslovnih poslov na gozdarskem obratu Črna, se je še bolj posvetil čebelarstvu. Kadar koli smo se srečali, je stekla beseda o »mukah«, seveda z grenkim prizvokom negodovanja zaradi škodljivega delovanja plinov iz topilnice Žerjav. Te besede naj bodo slovo, zahvala za skupno nesebično sodelovanje pri gozdarskem obratu črna. Družini in vsem sorodnikom izreka ob izgubi iskreno sožalje gozdno gospodarstvo Slov. Gradec — gozdarski obrat Črna na Koroškem. Karl Dretnik Dominika Kočnik Izgorela je v delu in brigah za svoje in svojo domačijo. Dne 9. janu- arja 1972 se je v 66. letu življenja poslovila od nas Končnikova mati — Dominika Kočnik. Na Končnikovo v Toplo je prišla z dvanajstimi leti iz Črne in se z mladimi žilavimi koreninami vrasla na Končnikovem gruntu ter vztrajno prenašala vse tegobe in radosti kmečke gospodinje. Vzravnano je preživela težke čase obeh svetovnih vojn. Mreža njenih urnih in pridnih korakov od hleva do njiv, od njiv do doma in od doma nazaj se je vedno bolj gostila. Zdaj je nehala tkati, sled njenega dela pa jo bo še dolgo oživljala in nam jo v spominu ohranjala tako, kot je bila. Andrej Šertel Komaj dvanajstletna Ivica Virtič, hči našega sodelavca iz Žerjava, je po dolgotrajni, za danes še neozdravljivi bolezni 12. januarja 1972 legla v svoj mnogo prezgodnji grob. Ostala je praznina doma za mizo, v šolski klopi, v krogu nasmejanih otrok pri igri. Ni več drobnih prstov, ki bi listali po njeni šolski knjigi, in ne modrih oči, ki bi občudovale lepi svet naokrog. Izredno žrtvovanje staršev in trud zdravnikov tokrat ni bil poplačan z uspehom. — Iskreno sožalje! Andrej Šertel Mati Medalja za hrabrost na prsih TVOJIH ni pripeta. Ni priznanja za garanje dolga leta, ni pohvale za skrb prekomerno, ne nagrade za ljubezen neizmerno. Kaj vse za otroke ne bi žrtvovala, vsa se rada zanje bi razdala. A tako malokdaj se vse TI to povrne, največkrat na poti posuto TI je trnje. Ko malček prvič izgovoril je MAMA, od sreče takrat si jokala. Ko otroka svoj ga v šolsko klop si posadila, solza kar sama je z oči kanila. Ko v svet je šel, vsak dan si se jokala, tako zelo za srečo si njegovo trepetala. In ko strt in razočaran se domov je vrnil, bolečino svojo TI zaupal, zopet si TI trpela, a vse, prav vse si razumela. KO VENEC SIVIH LAS OBDAL BO MATERIN OBRAZ, VTISNIMO SI GA V SPOMIN, V TA VENEC VPLETEN JE TUDI PRAMEN LAS, KI OSIVEL JE ZARADI NAS. V. Gerl športne vesti Na letošnjih medobratnih športnih igrah GG Slovenj Gradec sodelujejo delavci z vseh obratov razen GO Slovenj Gradec, ki je udeležbo odpovedal. GO Slovenj Gradec je bil na dosedanjih tekmovanjih eden izmed tistih obratov, ki se je udeležil vsakega tekmovanja, pa čeprav ima zaposlene poprečno starejše delavce. Pozdraviti velja sodelovanje GO Dravograd, saj so delavci tega obrata letos samo na treh tekmovanjih osvojili že 14 točk, lani pa so jih ob koncu tekmovanja zbrali le 6. Tudi delavci GO Radlje letos tekmujejo; v kegljanju so bili celo prvi. Šah Sankaško tekmovanje v Črni na Koroškem — Foto: A. Šertel Organizator tekmovanja v šahu je bil strojni obrat. V salonu hotela Pohorje v Slovenj Gradcu se nas je zbralo 29 tekmovalcev. Lani je ekipa gradbenega obrata osvojila drugo mesto, ker je igrala le s tremi tekmovalci, letos pa je premočno zmagala, saj je od 24 možnih točk dosegla kar 22 ali 92 %. V zmagovalni ekipi so igrali: Boris Rokovec, Maks Nabernik, Vlado Marzel, Maks Toplar in Ivan Perko. Tudi med posamezniki sta bila najboljša predstavnika gradbenega obrata: Boris Rokovec, ki je igral na prvi šahovnici, in Vlado Marzel, ki je igral na tretji, oba sta dobila vse partije. Vrstni red: točk 1. gradbeni obrat 22 2. uprava 13 3. GO Črna 12,5 4. GO Dravograd 11,5 5. GO Mislinja 11,5 6. GO Ravne 7,5 7. strojni obrat 6 Sodelovali so vsi obrati ra- zen GO Radlje, ekipa GO Ravne pa je tekmovala le z dvema igralcema. Igrali smo po sistemu vsaka ekipa z vsako s 15 minutami časa za razmišljanje na igralca za partijo. Tekmovanje je vzorno vodil predstavnik šahovskega kluba Slovenj Gradec Jože Šmon. Sankanje Tekmovanje v sankanju je organiziral GO Črna, ki je s postavo Peter Obretan, Franc Krajnc in Ernest Srebre tudi zmagal. Rezultatov posameznikov in časov nisem mogel dobiti, kljub večkratnim prošnjam in zagotovilom, da mi jih bodo pravočasno poslali. Zato lahko podam le vrstni red ekip: 1. GO Črna, 2. GO Mislinja, 3. strojni obrat, 4. GO Radlje, 5. GO Ravne, 6. GO Dravograd in 7. uprava. V prihodnje naj vsak organizator posameznih iger pošlje odboru za izvedbo medobratnih iger tudi čase ekip in čase vsakega posameznika. Kegljanje Kegljanje je bilo v Slovenj Gradcu na novem štiristeznem avtomatskem kegljišču. Sodelovalo je sedem obratov z osmimi ekipami. GO Ravne je tekmoval z dvema ekipama, kegljači gradbenega obrata pa se tekmovanja niso udeležili. Zmagala je ekipa GO Radlje v sestavi: Zdravko Viler, Ivan Hafner, Franc Jelenko, Tone Jeznik, Maks Hedl in Miha Repnik. Rezultati: kegljev 1. GO Radlje 336 2. GO Črna 324 3. uprava 320 4. GO Ravne I. 317 5. GO Mislinja 293 6. strojni obrat 272 7. GO Dravograd 269 8. GO Ravne II. 244 Najboljši posamezniki: 1. Ivan Knez, kegljev GO Ravne 86 2. Ivan Hafner, GO Radlje 81 3. Zdravko Vilar, GO Radlje 80 Lani je bil najboljši GO Mislinja, tudi letos je veljal za favorita, vendar je pristal šele na petem mestu. GO Radlje je zmagal že drugič, GO Črna je bil predlani zadnji, lani je dosegel četrto mesto in letos že drugo. Skupaj je kegljalo 40 tekmovalcev. Vrstni red po tekmovanjih v šahu, sankanju in kegljanju: točk L GO Črna 37 2. GO Mislinja 24 3. uprava 24 4. GO Radlje 23 5. GO Ravne 18 6. strojni obrat 16 7. gradbeni obrat 15 8. GO Dravograd 14 Delavci GO Črna so že dvakrat zapored osvojili prehodni pokal, tudi letos so na najboljši poti, da v skupnem tekmovanju zmagajo in si tako pridobijo pokal v trajno last. Že po treh disciplinah vodijo za 13 točk, po smučanju, kjer bodo sigurno dosegli prvo mesto, pa bo razlika še večja. Druge ekipe so letos močno izenačene, saj je le 10 točk razlike med drugo in zadnjo ekipo. Preostane^ nam še tekmovanje v smučanju, plavanju, streljanju, odbojki in streljanju na glinaste golobe. TEKMOVANJE V SMUČANJU IN SANKANJU GO RAVNE NA KOROŠKEM Tudi letos smo se zbrali delavci GO Ravne pri Ošvenu pod Uršljo goro in se pomerili v smučanju in sankanju. Med delavci GO Ravne je za to vsakoletno tekmovanje izredno zanimanje, mnogo jih je že prej treniralo na tekmovalni progi. Rezultati Pionirji naših delavcev čas 1. Bojan Čerenjak 3,19 2. Dušan Merkač 3,54 3. Mladen Pisnik 4,34 Pionirke: 1. Bojana Grubelnik 3,58 Smučanje Člani: 1. Ludvik Kotnik 1,56 2. Jakob Čekon 2,07 3. Lojze Skerlovnik 2,13 4. Andrej Merkač 2,35 5. Franc Kovše 2,43 Sankanje Moški: 1. Jože Konečnik 2,16 2. Jože Zabukovec 2,21 3. Franc Kovše 2,29 4. Viktor Fortin 2,49 5. Slavko Skarlovnik 3,10 Ženske: 1. Štefka Krivonog 2,25 2. Štefka Čerenjak 2,44 3. Marija Kotnik 3,55 Zmagovalci so prejeli ličen pokal, prvi trije pa diplome. Skupno je tekmovalo 26 tekmovalcev. Ludvik Kotnik Tak je pet- do šeststoletni velikan zdaj pozimi, ko je njegova krošnja, ki pokriva 200 kvadratnih metrov površine, brez listja. Najevska lipa oziroma lipovec je eno od redkih naj starejših dreves na Slovenskem. Raste na Ludranskem vrhu nad Črno na nadmorski višini 1038 m. Obseg meri nekaj nad 11 m, telesnina celotnega drevesa z vejami pa znaša okrog 43 kubikov. Je izredno zanimiv naravni spomenik in si ga velja ogledati, saj raste prav ob kamionski cesti. Andrej Šertel Foto: A. Šertel Predsednik centralnega delavskega sveta tov. Ivan Lekše je 2. februarja 1972 med slovesnostjo v Črni na Koroškem spustil v pogon novo smučarsko vlečnico. Nova vlečnica je dolga nad 800 metrov in prepelje na vrh v eni uri 650 smučarjev. To je že tretja vlečnica po vrsti, ki jo je po svojem programu zgradilo gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec na svojem območju. Odkar je v Črni nova vlečnica, so smučišča zelo dobro obiskana. Vzporedno s tem pa se v Črni takoj pojavlja vprašanje parkirnega prostora in prenočitvenih ter gostinskih uslug. Če se bo gozdno gospodarstvo odločilo razširiti področje svojega dela tudi na splošni turizem, bodo omenjeni in njim podobni problemi v vseh naših krajih zahtevali mnogo zavzetosti. Andrej Šertel ZAMUDNIKI Razjarjeni šef delavki, ki je zamudila službo: »Morali bi vendar biti tu ob šestih.« »Zakaj,« je vprašala, »kaj pa se je zgodilo?« »Že spet ste 20 minut prepozni. Kaj ne veste, kdaj začnemo pri nas delati?« »Ne, kadar pridem, so že vsi pri delu.« Obveščamo bralce, da iz tehničnih razlogov nismo mogli objaviti članka: Finančni rezultati v letu 1971, ki ga je prispevala A. Vrbnjakova, računovodja podjetja. Slika na 1. strani — foto: A. Šertel OBVESTILA izdaja delavski svet delovne skupnosti gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Naklada 1400 izvodov. Komisija za urejanje internega časopisa: Jože Zorman, Jože Logar, Andrej Šertel, dipl. inž. gozd., Ludvik Kotnik, dipl. inž. gozd. Predsednik komisije in odgovorni urednik Jurij Šumečnik. Tehnični urednik Bruno Žnideršič. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk in klišeji: časopisno podjetje Mariborski tisk, 62000 Maribor, 1972.