Št. 28 (1874) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 11. julija 1985 Cena: 50 din 13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom zasluge za narod s srebrnimi žarki Še vedno ni dokončne odločitve ^Prance Popit v IMV pMOVo MEŠTO — 8. julija je ranče Popit, predsednik predsedstva ^ovenije na lastno željo obiskal IMV. ani začasnega kolegijskega poslovodnega organa, predstavniki druž-. enoPolitičnih organizacij tovarne in ovomeške občine se je zadržal v govoru d nadaljnji usodi IMV. Kljub temu da so predstavniki IMV V^ehno v stikih s Francozi in so ti v 'S'vu že pristali na zahteve IMV, še J. lo ni nič dokončnega glede nad-^JOjega sodelovanja z Renaultom, nik' Je.deial Marjan Anžur, predsed-začasnega kolegijskega poslovod-avf3 0r®ana' b° <3° odločitve o omobilskem programu zagotovo do kaS ° V nekaJ dneh, trenutno pa poleni- nja° 0 tem še meddržavniška pogaja-re ^1 2a'H13.!0 hude preglavice z hdn av*-ianjem redne proizvodnje, ni v p.°i.Pa.vzlrajaj0 nastališču, da bosta ' Prihod: nje prikoličarski in avtomo- ai zan redSCdnik P°pit ie pokazal veliko nek'^n^e Za sanacU0 IMV, dal je tudi :>*! bod^ Stn'*1 P°I>ud in smernic, ki jih k« s ° 'IMV proučili. Te dni pa bodo po n* pop8" u. na Izvršnem svetu SRS in » ovorih z bančniki zares prišli do sta-S snr 'n ^rad'v’ "h katerih bo potrebno 1,1 usodne odločitve za nadaljnjo ti ^docnost IMV. ^ nad 'l Pr°-gram l°^ena- K*0 največje 3jj pa j!Jnje škode za IMV in vso družbo Drišl egne priti, če ne bo tovarna takoj '( kolik* VS^ do milijonov dinarjev, J invest°r ^e Potret>nih za dokončanje n' Novem'Je V nOVO tovarno prikolic v ji . , roestu, da bi letos jeseni lahko ( | .aProizvodnja. Vloženih je že nad 1 nn'111 IJardo dinarjev, tudi uvožena I, ^etna ie že večinoma v tovarni, ti l lle'tai dneh so napovedali v IMV s ovno konferenco, na kateri bodo a' odgovore na vsa doslej še ne- Družba bo pomagala, a ne le z denarjem Dušan Šinigoj in Milan Kneževič v Kočevju KOČEVJE — V torek, 2. julija, sta kočevsko občino obiskala predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj in predsednik komiteja za kmetijstvo Milan Kneževič. Razvogor z občinskim vodstvom in predstavniki Kmetijskega gospodarstva iz sozda ZKGP je bil posvečen predvsem reševanju težav, v katerih se je znašlo kočevsko kmetijstvo. Kočevsko kmetijstvo je v enakih težavah, kakor so druge družbene kmetijske organizacije v Sloveniji. Ta ugotovitev velja zlasti za živinorejo. Vzrokov za tako stanje je veliko. Izgube, ki so do prvega polletja narasle ie na 200 milijonov dinarjev, presegajo moči kočevskega kmetijstva pa tudi družbenopolitične skupnosti, kise tudi sicer srečuje z velikimi težavami v gospodarstvu. Zato v občini Kočevje pričakujejo pomoč od republike. Kakor pa je dejal Šinigoj, izvršni svet nima denarja, ki bi ga delil za pokrivanje izgub. Kočevski kmetijci bodo morali najprej poiskati notranje rezerve. Dobri poslovni rezultati v preteklosti so vsekakor dokaz, da je kmetijstvo sposobno uspešno poslovati. Seveda brez pomoči ne bo šlo. Prav v ta namen bodo sprejeti nekateri kratkoročni ukrepi, s katerimi naj bi začasno omilili zagaten položaj družbene živinoreje. Kasneje pa naj bi sprejeli tudi dolgoročne ukrepe. Slej ko prej pa velja sklep, da kočevsko kmetijstvo na račun izgub ne bi smelo zmanjševati reje živine in molže mleka. Do določene meje pa bi lahko omejilo poljedelsko proizvodnjo. DOBOVA — S sprevodom kmetijske mehanizacije so vaške skupnosti obiskovalcem nedeljskega zborovanja ob 40-letnici osvoboditve in vrnitve izgnancev ponazorile napredek kmetijstva v povojnem obdobju. Za ta napredek, za novo šolo, za asfalt na cestah, za telefonsko omrežje in za druge sadove složnega dela ob uresničevanju srednjeročnega programa je krajanom prisrčno čestital govornik in njihov rojak Franc Šetinc: Predsednik RK SZDL Franc Šetinc ob 40-letnici osvoboditve in vrnitvi izgnancev v Dobovi: »Pobude kolektivov duši birokracija in administracija.« večajmo produktivnost vse družbe, ne samo posameznih tovarn in delavcev! Že nekajkrat sem dejal, da je med nami preveč malodušja. Politične razmere so se res poslabšale, toda to ima tudi svojo drugo stran. Več je streznitve, kažejo se znamenja boljšega gospodarjenja. V prihodnjih 15 letih moramo odpraviti problem zadolžitve, uvesti nov stil življenja in gospodarjenja ter z novim vzponom proizvodnih sil, produktivnosti in tehnologije začeti dohitevali razvite industrijske države.« Prazničnega srečanja krajanov do-bovske krajevne skupnosti in drugih občanov iz brežiške občine seje udeležilo nekaj tisoč ljudi. Ob govorniškem odru se je zbralo in zaigralo pet pihalnih godb: domača iz Loč, Novolesova iz Straže pa iz Rozge na Hrvaškem, iz Šmihela pri Pliberku in sosednih Kapel. J. TEPPEY »Po pravici ste dobili lani priznanje kot ena najboljših krajevnih skupnosti v Jugoslaviji,« je dejal. »Imate smisel za solidarnost, kako složni ste, pa je pokazal referendum za samoprispevek.« Franc Šetinc je čestital tudi gasilski godbi iz Loč za njeno 65-letnico in pohvalil dobovske delovne kolektive, ki imajo vselej posluh za sodelovanje s KS. V nadaljevanju je povedal še tole: »Bolj mora dozoreti spoznanje, da ni ' tako čudodelnega sistema, ki bi ob slabem delu lahko zadovoljeval čedalje večjo porabo. Dosti govorimo tudi o delovanju enotnega jugoslovanskega tržišča, toda pri tem se obnašamo. Franc Šetinc: »Med nami je preveč malodušja!« kot da je to odvisno od naših želja in parol. Prebiti moramo zaprtost, zlasti pa razbiti monopole, četudi se skrivajo pod plaščem samoupravnih sporazumov. Zmanjšati moramo pritisk • Ko je govoril o političnih in gospodarskih razmerah doma in po svetu, je omenil, da bi naše tovarne lahko veliko več izvozile, čebisedržalerokov in če bi ponudile več kvalitetnih izdelkov. Pobude delovnih kolektivov po njegovem mnenju duši prevelika birokracija in administracija. Za življenje in razvoj nesposobne delovne organizacije ne bi smele več podaljševati svoje agonije na škodo uspešnih in vsa družba bi morala biti bolj usmerjena k ustvarjanju dohodka kot k njegovi delitvi. na državo, da bi z delitvijo in predpisi nadomestila tisto, kar lahko ustvarimo s produktivnejšim delom. Po- INLESV SLOVENIJALES RIBNICA -— Kakor je znano, so delavci Inlesa na nedavnem referendumu izglasovali sklep, da se vključijo v SOZD Slovenijales. Pretekli teden pa je bil v Ljubljani slovesen podpis samoupravnega sporazuma, ki so se ga udeležili tudi Roman Albreht, Rudi Kopivnik in Janez Bohorič. S tem je postal Inles 24. član velike družine delovnih organizacij, vključenih v ta SOZD. f!»Čišč( :ena vprašanja. R. BACER Režijci o zmanjšanju režije S seje medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko — V regiji 17 odstotkov zaposlenih dela v režiji, v združenem delu pa njihovo število še narašča vah>V>ncu te4na bo prevlado-*ePo in toplo vreme. NOVO MESTO — Veliko je že bilo razprav o tem, kako zmanjšati režijo, da bi bila bremena združenega dela manjša. Vendar pa je bilo od vseh teh razprav zelo malo haska. Birokracija se bohoti, pravega zdravila zoper njo pa kot da ni. Tudi na seji medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko minuli ponedeljek ga niso našli. Kakor je namreč ugotovil eden od udeležencev seje, je bila razpra- 40 Let v ■ — ——— ha predv »^OBODI — V Ganglovem razstavišču v metliškem gradu so "a 40 |ct r Praz naših krajih in ljudeh. Biti bi moralo res hudo, da bi ga odpovedal!« J kmetijstvo Iz tisočev nastali milijoni TOK Agrarie Brežice je v 20 letih obstoja nekajkrat pomnožila odkup in izpeljala _______nad 200 usmeritvenih programov na zasebnih kmetijah r ZA ŽETEV JE V BrEZICAH VSE NARED s JEŽICE — V TOK Kooperacija -° zvedeli, da je za žetev ječmena in Pšenice vse pripravljeno. Stroji čaka-■ Pn oskrbi z gorivom pa tudi ne bo ezav. Kmete še najbolj moti to, da je Y?zr|i 'zvršni svet letos prepozno dol-^ 1 cene. Prepričani so, da je 37 di-rjev z dodatnima dvema dinarjema 'tnulacije za kilogram pšenice pretila o. fo ocjvra£a. predvsem Pr'd' ^ n'S° s*c*en'*' P°g°db za oddajo r' elka. Zdaj se bodo ozirali po dru-f kupcih, sicer bi pa pridelek zagotovo ponudili TOK, kot so to že e ali. Plan žetve za brežiško občino je napravljen in kombajnov je dovolj, nanje je tudi cena in servisi so nared, a, 0 Popravijo, če se bodo stroji . Var>Ii- Od vremena je torej zdaj odv‘sno, kako bo potekala BREŽICE — Temeljna organizacija kooperantov pri brežiški Agrarii deluje dvajset let. Njeni začetki segajo v leto 1965, ko je bil 1. julija ustanovljen obrat za kooperacijo. Takrat ni bilo ne združene organizacije in ne strokovne službe za pospeševanje zasebnega kmetijstva. kreditiranja, smo izpeljali 200 usmeritvenih programov v živinoreji, sadjarstvu ih poljedelstvu. Na novo smo vpeljali sadjarsko proizvodnjo in v kooperaciji pridelamo že po 1200 ton sadja vrhunske kakovosti, da ga celo izvažamo. Lepe uspehe smo doselgi tudi v. poljedelstvu, saj letos računamo, da bomo dokupili že 800 ton pšenice, čeprav je pred nekaj leti kmetje sploh niso pridelovali za prodajo.« Verstovšek je med drugim omenil, da je med pogodbenimi proizvajalci »Pogodbe za oddajo mleka in živine, to je bilo vse, kar smo imeli,« je povedal direktor TOK Jože Verstovšek. »Prevladovale so težnje, naj bi gospodarjenje z zemljo prešlo v družbeni sektor,« je dodal. »V praksi pa so te stvari stekle drugače. Dosegli smo ogromen napredek, ki ga lahko potrdimo s številkami. Pred dvajsetimi leti smo zbrali komaj 600 tisoč litrov mleka, lani smo ga odkupili 5,2 milijona litrov. V kooperaciji spitamo zdaj po 600 goved in vzredimo do 1500 prašičev. Število kooperantov se je pomnožilo od 250 na 1000. Po letu 1970, ko smo izpopolnili sistem intervencij in Pesa čisti kri Pomen v prehrani CENE KOMBAJNIRANJA ŽITA NOVO MESTO — Kmetijska zadruga Krka bo na svojem območju zaračunavala naslednje cene kombajniranja ztta (predlog). Delovna ura °mbajna širine nad 3,8 m bo stala za kooperante 7.600, za ^kooperante pa 9.500 din, *lr|ne 3 do 3,8 m 5.800 oz. •200 din, širine od 2 do 3 m •300 oz. 5.400 din in širine P°d 2 m 3.600 oz. 4.500 din. ena kombajniranja žita na nepogodbenih površinah je za ct4rtino večja. O • * v v o e j m/s ca N°y° MESTO — Na mu?1 •*e b'*o pripeljanih 267 PSskov, 87 starih 7 do 10 ednov in igo starih 10 do 12 dn 8°nn Mlajši so veljali 6.000 d.« iv din, starejši pa 8.OO0 S «-000 din. Prodali i so samo T> Ul Prašičev. seip ,CE ~ V soboto so na starih ?r'Peljal' 320 prašičev, jih .on ^ mesece. Prodali so J 180 po 400 din. V rdeči pesi je 88% vode, 1.5% surovih beljakovin, 0,1% surovih masti 8 do 10% ogljikovih hidratov, 0,7 do 1,6 pepela. V 100 g sveže rdeče pese je 16 mg kalcija, 335 mg kalija, 33 mg fosforja in 0,7 mg železa, 10 mg vitamina C, 0,04 mg vitamina B,,0,11 mg vitamina Bp 0,02 mg provitamina A. V soku rdeče pese so različni pigmenti, to so betanini, med njimi je ant-ocian, ki vsebuje dušik in za katerega so ugoto' 'i, da preprečuje razvoj tumoijev; pomembne so tudi aminske kisline, kot as-paragin, betain in glutamin. Sok rdeče pese je zelo zdravilen, ker oskrbuje kri in celice s kisikom, kar normalizira dihanje celic in zadržuje divjo rast rakavih celic. Tej lastnosti rdeče pese pripisujejo tudi učinek pri zdravljenju levkemije. Ugotovili so nadalje, da je sok rdeče pese biološko zdravilo zoper rentgenske žarke in posledice radioaktivnega sevanja. S sokom rdeče pese zdravimo tudi tumorje, obnavljamo in čistimo kri in znižujemo visoko telesno temperaturo. Zato ga priporočajo pri vseh aktunih vročinskih boleznih: pri začetni gripi, pljučnici, tuberkulozi. Sok rdeče pese pomaga uravnavati prenizek krvni pritisk, aminske kisline pa ugodno vplivajo na delovanje možganov in živcev. V raziskavah, narejenih v Egiptu, so ugotovili, da sok rdeče pese uničuje več mikrobov, predvsem salmonelo, ki povzroča črevesne težave. Razkuževalne lastnosti pripisujejo barvilu betaninu. Sok rdeče pese ugodno deluje na povečano izločanje seča, sečnine in kuhinjske ter drugih soli, ki povzročajo kamne v mehurju. Zato ga svetujejo tudi pri obolenjih želodca, črevesja, jeter, žolča, ledvic, mehurja in sečevoda. Ker rdeča pesa uničuje mikrobe, uporabljajo sok pri zdravljenju ran, da se hitreje zacelijo. Sok pripravimo tako, da svežo peso naribamo in stisnemo, še več pa ga dobimo, če peso stiskamo v centrifugi. Dr. MIHAELA ČERNE Kmetijski inštitut Slovenije Kmetijski nasveti Ob setvi lepotice polj je VSePHV;,Jnih *et'b n‘s0 samo kmetje obračali hrbta ajdi, na cedilu jo dija °'j Puščala tudi stroka. Zagrebška Poljoprivrednaenciklope-nePoma Pr'mer, jo je preprosto kar izpustila, kot da gre za povsem da, ie ®Hjbno kulturo. Toda zadnje čase je spet več slišati o njej: aj-Škoda HCa se vrača, ker jo je iz več razlogov še vredno sejati. j ’ oa je bilo v žlahtniteljskem pogledu zamujenih toliko let. valne • ° nerazyeselji vo dejstvo, da ima Slovenija najmanj obdelo-vsakrsZern*Jev na prebivalca v vsej Evropi, zato mora izkoristiti treh m ° n?°^nost za dvojno žetev. Ajda zraste in dozori v manj kot PozorneSeC'*' 'n delud' ne daJe zanesljivega pridelka, je vredna večje zap|ev,?stl' Kot strniščni dosevek prepreči poletno kvarjenje tal in Jenost. Že to je dosti vredno; če pridelek sploh zanemarimo, dotpgv ,tud' donos je mogoče precej povečati, pa čeprav le šnj^ „ sort’ ne dovolj selekcioniranih. Uspeh se začne___ 20 cm P° žetvi ozimin. Plug naj gre takoj za žanjcem, 10 do na osnovi že s takoj- pl L ‘ »I U/.1II11II. ElUg lldj gl C IdNUJ /.d L<\ 1IJ UU III, IU uu tijujg ° °o°ko. Obnese sepredsetvenik in kolutasti valjar. Pri gnoje-in kali'1- uP°števati potrebe rastline, ajda potrebuje dosti fosforja Ja, medtem ko jo pretiravanje z dušikom sili le v jalovo rast. 20. j„|j- 'naje ,udi pravilna setev. Priporočljivo jo je sejati nekako do Zelo nJ,a’ 1 do 6 cm globoko, srednje gosto. Glede gostote setve je ajda je 04 jaancna- Skrajnosti ne mara, najprimernejša medvrstna razdalja ? senena cm’ *tar dapribližno 450 rastlin na hektar. Zadošča 80 kg ti ZaPlev iSarna usPešno duši plevel, ki zraste za njo, ne mara pa poprej k°taničriene njive' ^a Je težava še večja, pripomore dejstvo, da ajda pleveie ° n!ma ničesar skupnega z žiti, spada med dresni, torej a*aklor’ n' mo8°če obvarovati z običajnimi herbicidi. Z toda e°m’ Vdanim takoj ob setvi, se sicer da uspešno posredovati, Posebnn°Stavneje 'n ceneje je dosledno upoštevati agrotehnične ti, toda0*1' kulturne rastline. Ajda jih resda ima skoraj do muhavos-Cena n..Z.arad‘ teh svojih muh je potem toliko bolj dragocena. Visoka tfgu je plačilo za to Inž. M. L. občini izredno močna. Pri Agrarii usmerjajo ves odkup preko hranilnih knjižic in tudi osebne dohodke zaposlenih delavcev nakazujejo na knjižice. Hranilnih vlog imajo kmetje za 100 milijonov dinarjev. Temeljna organizacija kooperantov se je v zadnjih nekaj letih kadrovsko precej okrepila. Od 38 zaposlenih jih ima 24 srednjo, visoko ali višjo šolo kmetijske smeri. Tok je samo prva tri leta posloval z izgubo in kolektiv se nadeja, da se ta ne bo več povrnila. Z dobro pospeševalno in selekcijsko službo namerava gospodarjenje še izboljšati in premagati težave zaradi neusklajenih cen. J. TEPPE-Y PIONIRJI ZADRUŽNIKI NE POČIVAJO DRAGATUŠ — Pionirji zadružniki z dragatuške osnovne šole kljub počitnicam pridno delajo. Vsaka razredna skupnost goji namreč svojo kulturo, pridelke pa dajejo šolski kuhinji, zato so cene kosil in malic znatno manjše. Presežek pridelkov prodajo in samo lani so za zelje in rdečo peso iztržili tliko, da je vsaka razredna skupnost od 5. razFeda naprej dobila za regresiranje končnega izleta po 5.000 dinarjev. Jože Verstovšek 400 takih, ki so včlanjeni kot združeni kmetje. Preko TOK je vključenih v pokojninsko zavarovanje 160 kmetov, kar pomeni, da se postopoma izboljšuje njihova socialna varnost. V brežiški občini so izredno gosto razpredene skupnosti kmetov. Trenutno je 43 mlekarskih, 12 sadjarskih, blizu 80 strojnih in ena živinorejska skupnost. Preko teh skupnosti sodelujejo s TOK vsi kmetovalci. Zasebnikom ogromno pomeni hranilno-kreditna dejavnost, ki je v brežiški ČRNOMELJ: OBVEZA 430 TON PŠENICE ČRNOMELJ — V črnomaljski kmetijski zadrugi upajo, da bodo začeli žeti pšenico, če bo seveda vreme primerno, okrog 15. julija. Po vseh zadružnih enotah so organizirali odkupna mesta, kombaj-nisti, kijih bo okrog 10. pa so si že razdelili področja, kjer bodo želi. Z Žitom so se dogovorili za odkupne pogoje, obveza črnomeljske občine pa je letos 430 ton zrnja. Upehana pšenična akcija Šele tik pred žetvijo znana cena pšenice Kot da smo se vsi sprijaznili s tem, da bomo živeli iz rok v usta. Niti kmetijci se niso pretirano razburjali ob tem, da so šele tik pred žetvijo zvedeli za odkupne cen e pšenice. Ob nepredvidljivi rasti cen in stalnem rušenju cenovnih razmerij pač odpovedo vse kalkulacije, začne se ugibanje in s tem konča načrtovanje. Dolgoletna zahteva, naj bi za odkupno ceno vedeli že pred setvijo, je očitno postala nedosegljiva želja. Kakorkoli: letošnji odkupni pogoji za pšenico so končno le znani. Osnovna cena pšenice znaša 37 dinarjev za kilogram, v Sloveniji pa ji dodajajo še 2 dinarja premije in 5 dinarjev iz sklada za intervencije v proizvodhnji hrane. Ali je to za pridelovalca sprejemljiva cena. je težko reči. Dejstvo je, da je 68 odst. višja kot lani, res pa je, da so se industrijski izdelki in gnojila precej bolj podražili. Kmetovalec dobi sorazmerno vse manj za svoje pridelke in cenovne škarje mu močno strižejo dohodek. Tega ne trdimo na pamet: pred petimi leti je, naprimer, dobil za lit er mleka še 2,82 kg gnojila KAN, zdaj pa več kot po! manj. Podobno je pri mesu pa tudi pri pridelkih ni dosti bolje. Nekateri industrijski monopolisti so tako navili cene, da bo močno zavrta nujna modernizacija kmetijstva. zaradi česar nas bo čez čas še bolela glava. Povrnimo se k odkupni ceni pšenice. Pridelovalcem oz. organizatorjem odkupa bodo tudi letos priznali stroške privoza v prevzemni center: do 15 km oddaljenosti 0,65 dinarjev po kilogramu bruto teže, do 30 km 1 dinar in 1,30dinarja za prevoz nad 30 km. Polovico stroškov za dosuševanje bodo morali tudi letos nositi pridelovalci, prav tako bo spet mogoče uveljavili menjavo pšenice s koruzo, obračunano v vrednostnem razmerju 1:1,1. Še naprej bo mogoče dobiti regres za semensko pšenico v znesku 20 dinarjev za kilogram. Resnici na ljubo je treba reči, da je pšenica deležna dokaj velikih ugodnosti, ki pa ob uničujoči inflaciji (in divjanju cene koruze) žal izgubijo precej svoje spodbujevalne moči. Letošnja povprečna žetev to dokazuje. M. LEGAN EH HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja-Tit Doberšek Natančni predpisi o stekleničenju Nadaljujemo z objavo nekaterih predpisov o stekleničenju vina, namenjenega prometu. Že navedeni pravilnik o načinu vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina (Ur. 1. SRS št. 16/78) v 11. členu obvezuje proizvajalce, ki pridelujejo g^zdje za predelavo v vino in ki grozdje predelujejo v vino in so vpisani v register, da morajo vsako leto do 30. novembra prijaviti ves pridelek grozdja, mošta ali vina po sortah in poreklu (prijava letnega pridelka). Prijavo upravnemu organu je treba vložiti na obrazcu R 3 pri pristojnem obSnskem upravnem organu (kmetijskemu referentu), kjer prijavitelj dobi še dodatna pojasnila. Glede označevanja vina v steklenicah pravilnik o kakovosti vina (Ur. 1. SFRJ št. 17/81) v 55. čl. določa: Vino, ki se daje v promet v originalnem pakiranju, mora imeti na etiketi ali steklenici deklaracijo v enem izmed jezikov narodov Jugoslavije. Deklaracija mora vsebovati: 1.) vrsto vina (na primer: namizno vino z geografskim poreklom ipd.); 2.) ime vina; 3.) neto količino vina v litrih; 4.) vsebnost alkohola v vol. %; 5.) vsebnost sladkorja, izraženo kot: suho, polsladko, sladko; 6.) firmo, oziroma ime in sedež proizvajalca oziroma polnilca vina; 7.) datum polnjenja za namizna vina. Poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena mora deklaracija za namizno vino z geografskim poreklom, za kakovostno in vrhunsko vino z geografskim poreklom vsebovati še: 1.) ime vinogradniškega območja (geografsko poreklo vina); 2.) letnico trgatve grozdja; 3.) oz- načbo serije in štev. steklenic (ta zahteva je ukinjena); 4.) označbo kontrolirano poreklo« in ime organa ter številko odločbe, s katero je dovoljeno dati v promet vino z določenim imenom in imenom vinogradniškega območja republike, po katerem se določa geografsko poreklo. Deklaracija lahko vsebuje še naslednje: 1.) zaščitni znak; 2.) ime sorte grozdja, iz katere je vino pridelano;' 3.) barvo vina; 4.) firmo, oziroma ime in sedež pridelovalca grozdja; 5.) podatek o odlikovanju vina; 6.) »lastna trgatev«; 7.) »staro vino«; 8.) »pozna trgatev«; itd. Po 59. čl. tega pravilnikasesme vino označevati z imenom sorte grozdja: 1.) če ima karakteristične, organoleptične in kemične lastnosti sorte in ustrezne lastnosti, ki so značilne za ekološke pogoje in sorto določenega vinogradniškega območja republike oziroma avtonomne pokrajine, 2.) če je proizvedeno izključno iz ene sorte ali iz najmanj 85% grozdja te sorte. V 61. čl. pravilnik določa, da se podatek o odlikovanju oziroma priznanju sme označiti nadeklara-ciji le za tiste količine vina, ki so bile predmet odlikovanja oziroma priznanja. Označba »lastna trgatev« sme biti na deklaraciji le, če je vino stoodstotno proizvedeno iz grozdja lastnega pridelka. Označba »pozna trgatev« sme biti na deklaraciji le, če je bilo za proizvodnjo vina uporabljeno grozdje, natrgano najmanj 10 dni po polni zrelosti. O težavah, ki izhajajo iz vseh napisanih in drugih predpisov, ter • težavah z nabavami tehničnih sredstev za stekleničenje vina več prihodnjič. T. D. 1 S I S I s I s I s i I s I s I s I s I s I s I s I N i N I S I s I s i s I s * I s I s I s I s I s «» v i s I v I k \ s I k I s I k J SPOSOJENO TRNJE Mi smo kulturni. Niti na krivce na pokažemo s prstom. (Iz Politike ekspres) V bazi se je nabralo precej kisline. (Iz Ježa) K S ♦ *• * ' «| VEZANJE PRAZNIH TRT — Med vinogradniškimi legami, kjer sta zimska in.spomladanska pozeba naredili največ škode, so Berčiče pri Metliki. Tam imajo vinograd tudi Štrekljevi iz Vranovičev, ki so tedni vezali prazne trte. (Foto: A. Bertelj) Velika škoda v vinogradih Pozeba uničila povprečno polovico pridelka METLIKA — Po grobi oceni je zimska pozeba naredila v vinogradih v metliški občini za več kot 130 milijonov dinarjev škode. Dokončno bodo škodo lahko ocenili po dogovoru v Mariboru, kjer se bodo.slovenski vinogradniki dogovorili za enotne kriterije pri določevanju škode. Škodo, ki jo je povzročila zimska pozeba, so v metliški občini ugotavljali na 338 hektarjih vinogradov, ostalih 100 ha, kolikor jih manjka do vseh vinogradniških površin v tej belokranjski občini, so v glavnem manjše vikendarske parcele. Škoda na teh 338 ha rodnih vinogradov, v glavnem v organiziranem sektorju, znaša povprečno 50 odst., giblje pa se med 30 in 100 odst. Na 7,5 ha vinogradov v neorganiziranem sektorju na območjih, kjer je pozeba naredila največ škode, se pravi na Veselici in v Bočki, pa je kar 90- do 100-odstotna. Modrost o vinu Zbral Bojan Ajdič Ob desetino narodnega dohodka Škoda v kmetijstvu in na cestah sevniške občine znaša 413,3 milijonov SEVNICA — Nadloge, ki prizadevajo kmetijstvo sevniške občine, se zadnja leta kar vrstijo. Veliko škodo je letos povzročila zimska pozeba v sadovnjakih in vinogradih, v začetku maja je nasade prizadela še spomladanska pozeba. Nad krajevnima skupnostima Sevnica in Zabukovje sta se 14. maja in 6. junija razbesnili še hudi neurji s točo. Sanacija in obnova umčenih dreves bo stala 60 milijonov dinarjev. V zasebni proizvodnji znaša skupnaško-da v kmetijstvu 298.5 milijona di- narjev, v družbenem kmetijstvu (najhuje so prizadeti nasadi na Čanju) pa nad 102,3 milijona dinarjev. Vsa škoda v kmetijstvu je ocenjena po lanskih cenah ob popisu škode po toči in neurju in znaša po obeh. pozebah nad 400,8 milijona dinarjev. Pri oceni v sadjarstvu ni ocenjen izpad pridelka za naslednji dve leti. Škoda zaradi letošnje toče na območju krajevne skupnosti Zabukovje je všteta v škodo v kmetijstvu. K vsemu temu je treba še dodati, da znaša škoda na komunalnih objektih, predvsem krajevnih kategoriziranih cestah na območju sevniške krajevne skupnosti, 12.5 milijonov dinarjev. Posebno hudi sta bili zimski zmrzali januarja in februarja letos. Vinograde in nasade jabolk je nato prizadela še spomladanska pozeba. V družbeni organizirani in neorganizirani proizvodnji je bilo poškodovanih 535 hek- tarov vinogradov z 1.968.000 trsi, kar znaša 197.395.000 din. V kmečkih sadovnjakih ocenjujejo izpad pridelka na 20 do 80 odst. v vrednosti 82,7 milijona dinarjev, v intenzivnih nasadih pa 18,3 milijona dinarjev. V družbeni proizvodnji je bilo poškodovanih 113 hektarov nasadov, kjer je popolnoma uničenih dreves 8.919, poškodovanih pa 6.335. To pomeni izpad pridelka 1.059 ton jabolk. Pri 48.907 drevesih pa je bil poškodovan rodni les. Ta škoda znaša nekaj nad 42,3 milijona dinarjev. Skupna škoda v sevniški občim znaša torej nad 413,3 milijona dinarjev ali skoraj desetino celotnega narodnega dohodka občine. A.ŽELEZNIK • Kako pesniško je piti vino in kako prozaično je popito vino plačevati! • Vino ne pravi: »Hodil«, ampak zahteva: »Sedi!« • Ena slabost vina je tudi ta, da človek začne zamenjavati misli z besedami. (S. Johnson) • Nič ga ni moglo premakniti iz ravnotežja, zakaj bil je tako vinjen, da je kar obležat. • Če človek pije malo, je dober kot ovca: če popije malo več, postane hraber kot lev; če prekorači mero, je okruten kot tiger; če pa mu pijača postane strast, je podoben svinji, ki se valja po blatu, nazadnje napravi iz sebe še opico. (Židovski pregovor) • Dobra volja mošnje kolje. • Ker vino nima duše, mu ne prepuščaj svojega telesa! • Vino in ženske store, da modri odpadejo. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN P* 4 Mladi so še brez priložnosti? Občinski komite ZKS Novo mesto razpravljal o mladih — Reševanje nekaterih osnovnih problemov se preveč odlaga — Zakaj naj bo ZSMS taka kot drugi? NOVO MESTO — Občinski komite ZKS Novo mesto je svojo zadnjo sejo v večjem delu posvetil tematiki »ZK in mladi«. Gradivo, ki ga je pripravila posebna delovna skupina, je še enkrat opozorilo na večino problemov, ki jih ima mlad človek ta trenutek v naši družbi, na probleme, ki so značilni za mlade, vendar pa se ne razlikujejo od splošnih družbenih problemov. Gre za družbenoekonomski in socialni položaj, vzgojo in izobraževanje, štipendiranje, zaposlovanje, stanovanjsko problematiko, otroško varstvo — za vse zadeve, v katere so že po naravi stvari bistveno bolj kot kdo drug »zapleteni« mladi. Vsa področja brez izjeme pa odražajo stanje v družbi, gospodarsko krizo, tako da mladim sedanjost in prihodnost nista videti prav rožnati. Poleg tega se razreševanje problemov preveč odlaga za neko ne povsem določeno prihodnost. Mestu razprave primerno in verjetno zasledujoč cilj celovitosti obravnave je bil govor tudi o družbenopolitičnem organiziranju in delovanju mladih. Tako kot o temeljnih življenjskih problemih je bilo tudi o tem precej razprave. Naj omenimo eno od mnenj, da se mora mladina k«r nasilno vključi- ti (v organizacije, organe, akcije), sicer se zadeve ne bodo premaknile, kot odgovor na ugotovitve iz gradiva za praktično vsa področja in ravni organiziranosti, »da je dejanska učinkovitost premajhna, ker mladi sami pogosto nimajo dovolj volje, zaradi objektivnih razlogov ali nerazumevanja starejših generacij«. Slišati pa je bilo tudi mnenje, da je ključni problem v tem, da hočemo imeti ZSMS, ki bo kopija drugih družbenopolitičnih organizacij — da se bo dobivala na sestankih in nekaj govorila. Mladim očitno ni do tega, kar pa še ne pomeni, da niso politično zavedni, ustvarjalni, inventivni. Dokaz so že različni klubi, ki se pojavljajo in delujejo. ZK bi morala to sprejeti. Prav tako ni v redu, da kar tako, že vnaprej obsodi vsa gibanja, ki se pojavljajo med mladino. Te trende bi bilo treba pravilno usmeriti, izkoristiti njihovo revolucionarnost in ustvarjalno energijo, ne pa jih onemogočiti. Dela voljnim mladim, ki jih je vendar več, kot je morda videti, pa je treba dati priložnost — in to ne le zaradi strukture — pri sedanjem kadrovanju. Z. LINDIČ-DRAGAŠ V ospredju stara trojica Na skupščini krajevnih skupnosti Novo mesto predvsem o postaji, pokopališču in mostu — Nika Galeša izvolili za novega predsednika ŽUŽEMBERK PRAZNUJE ŽUŽEMBERK — Tamkajšnja KS ima 13. julija svoj praznik. Žužembe- rčani ga bodo proslavili v nedeljo, 14. julija. S praznovanjem bodo pričeli ob , 9. uri, ko se bo začela seja skupščine KS Žužemberk, ob 10. uri bo otvoritev lekarne v Žužemberku in ogled lovske razstave, ob 11. uri pa bo osrednja proslava na žužemberškem trgu. Po proslavi bo tovariško srečanje, ki ga pripravlja lovsko društvo Plešivica Žužemberk. Vabljeni! NOVO MESTO — Skupščina skupnosti 11 krajevnih skupnosti za območje Novega mesta je 28. junija ugotovila, da za redno delo in financiranje programov iz združenega dela ne priteka denar, kot je z dogovorom predvideno. V bodoče naj bi obveljal bolj obvezujoč način financiranja. Menili so, da ni opravičila za neplačevanje 0,5-odstotnega dogovorjenega prispevka s strani delovnih organizacij in delovnih skupnosti skupnih služb, še niso v izgubi. To pa se vse pogosteje dogaja, zato predlagajo za novo srednjeročno obdobje plačevanje prispevkov po sporazumu, ki je bolj obvezujoč. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE NOVO MESTO — Tokrat je bila tržnica zopet bolj založena. Največja je bila ponudba breskev, stale pa so 150 do 180 din kilogram. Ponujali so tudi banane po 380 dinarjev, višnje po 220 din, hruške po 200 din kilogram in borovnice po 300 din liter. Na voljo je bila tudi čebula po 120 din in domača solata po 200 din kilogram. Domača jajčka pa so tudi ta teden stala 22 din. PLAKETE ŠOLSKIM ŠPORTNIM DRUŠTVOM NOVO MESTO — Na zaključni prireditvi prejšnji teden so v športni dvorani podelili za uspešnost dela v šolskem letu naslednja priznanja: zlato plaketo so prejela ŠŠD Baza 20 Dolenjske Toplice. Grm. Katja Rupc-na, Mirna peč in Gimnazija: srebrno plaketo DESŠ Novo mesto. SSD M. Šober Nataša, XII. SNOUB. J. Mole Šmarjeta; bronasto plaketo pa so prejela naslednja ŠŠD: Otočec. Škocjan. SŠTZU Novo mesto. Nagrajeni _ so bili tudi trije zunanji sodelavci šol: Jože Filolt. Siavoljub Popadič in Adi Štor. Delo je, delavcev ni Ena večjih težav pri sanaciji metliškega Pio-nirjevega tozda je pomanjkanje delavcev METLIKA — Ko so v začetku marca delegati vseh občinskih zborov na predlog izvršnega sveta sprejeli sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v metliškem tozdu Pionirja zaradi znanih težav, v katere je zabredel ta kolektiv, so zadolžili izvršni svet, da vsake, tri mesece poroča zborom občinske skupščine, kako poteka izvajanje sprejetih ukrepov. Tako so delegati prvo poročilo dobili na junijski seji, zadnji pred poletnimi dopusti. Metliški izvršni svet, ki ga inž. Ivan Štokič, začasni »-prisilni« direktor metliškega Pionirjevega tozda, vsak mesec sproti obvešča o stanju in izvajanju ukrepov, o čemer redno razpravljajo tudi na sejah izvršnega sveta, meni, da zastavljene ukrepe v tozdu izvajajo in da so rezultati že vidni. Še vedno pa je seveda kopica problemov, saj se nakopičene težave in nepravilnosti ne dajo odpraviti čez noč. Tako so uspešno obnovili nekatere slabe pogodbe, najtežje pa je dobiti dovolj novih delavcev za vse tri programe, se pravi za krovsko-kleparska, slikopleskar-ska in fasaderska ter kamnoseška dela. Da bi celotna temeljna organizacija Zaključna dela poslovala rentabilno, bi morala zaposlovati okoli 120 proizvodnih delavcev in ustvariti najmanj 260 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Tako naj bi po načrtih v programu krovsko-kleparskih del, kjer je sedaj zaposlenih 28 delavcev, že letos delalo 45 ljudi, v bližnji prihodnosti pa celo 70; pri slikopleskarjih in fasaderjih naj bi še število zaposlenih povečalo od sedanjih 18 na 35 v letošnjem letu in na 60 do konca srednjeročnega obdobja. Vendar se delavci ne javljajo na razpise, prav tako pa niso mogli zaustaviti odhajanja delavcev, kar je zelo zaskrbljujoč pojav. Kljub temu so v tozdu izboljšali organizacijo dela, povečali produktivnost, izboljšali delovno disciplino, zmanjšali zaloge, uvedli nagrajevanje po delu, delavci pa so sproti in popolno seznanjeni z. vsemi ukrepi, ki jih sprejemajo v temeljni organizaciji. Vodstvo tozda čaka še veliko težkega dela, v prvi vrsti si prizadevajo povečati število in okrepiti tako proizvodne delavce kot vodstveni kader, do konca leta pa bi na vsak način radi število zaposlenih podvojili. A. B. nekaj let zaprt, sp pooblastili svet skupščine, da bo do jeseni poiskal možnost za gradnjo, ki pomeni trajno rešitev, sicer bo potrebno dotrajano leseno konstrukcijo le nadomestiti z istim materialom. Tokrat je skupščina volila tudi novo vodstvo. Predsednik je postal Niko Galeša, podpredsednik Marjan Pavlin, predsednik sveta pa Niko Bricelj. R. B. BRIGADIRJI NA AKCIJAH Največ razprav je bilo o treh, za mesto najbolj perečih zadevah: avtobusni postaji in ureditvi prometa, o pokopališču in gradnji novega mosta ter mostu v Ragov log. Skupščina je povsem podprla zamisel o začasni rešityi z avtobusno postajo pri 1MV, poudarila pa, da so odgovorni dolžni poskrbeti za urejen prevoz v mesto s postajališči. Delegati so dobili informacijo o poteku priprav za gradnjo novega mostu čez Krko, ki je v mestnem referendumskem programu. Pionir v Kattejevem drevoredu že gradi nadomestno stavbo za poslopje naproti občinske skupščine, ki jo bodo ob gradnji mostu in ustreznih cest porušili. S tem se je gradnja pravzaprav že začela, končana pa naj bi bila v novem srednjeročnem obdobju. NOVO MESTO — Pred dnevi je odšla na mladinsko delovno akcijo Neretva ’85 mladinska delovna brigada Katja Rupena iz Novega mesta. 40 brigadirjev, med katerimi je večina srednješolcev, bo en mesec urejalo okolico hidroelektrarn na Neretvi. To nedeljo pa odide na zvezno mladinsko delovno akcijo Goričko še 30 novomeških brigadirjev v pionirski brigadi Janeza Mraka. Urejali bodo cesto. Poleg tega je 10 brigadirjev iz. Novega mesta letos že delalo v Bohinju, občinska konferenca ZSMS pa se trudi sestaviti še eno brigado, ki naj bi se prav tako udeležila akcije na Goričkem. Priznanja borcem Slovesnost v galeriji ob 4. juliju, dnevu borca NOVO MESTO — Dan pred 4. julijem, dnevom borca, je občinski odbor ZZB NOV Novo mesto v prostorih Dolenjske galerije pripravil krajšo slovesnost v počastitev dneva borca in 40-letnice osvoboditve. Na njej so podelili tudi letošnja priznanja borcem ju-gilantom ter pohvale in nagrade za aktivno delo pri ohranjanju in razvijanju izročila NOB in revolucije. Zbranim je govoril in j‘im čestital za praznik Niko Rihar, predsednik OK SZDL Novo mesto, pevski zbor KUD Dušana Jereba pa je zapel nekaj borbenih pesmi. Letos so podelili 32 priznanj jubilantom. 6 pohval za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB ter 13 knjig, s katerimi so se zahvalili za delo dolgoletnim predsednikom krajevnih organizacij ZZB NOV. Priznanja so dobili: Marija Ambrož, Vinko Avsec, Janez Banovec, Avgust Bradač, Zdravka Čiča, Nedeljko Djaip, Janoš Doboši, Jože Franko, Ignac Grandlič, Alojz Golob, Slavka Gabrič, Tone Henigman, Polde Hrastar, Mirko Knafelc. Franc Kotnik. Albin Luzar, Janez Lavrič, Pavla Mirtič, Erna Primožič, Tone Povše, Martina Petrič, Lojzka Plaveč, Lado Stibrič, Franc Stergar, Anica Sitar, Tone Strniša. Rudi Simonič, Franc Škof. Marica Trelc. Ivan Turk. Rezka Virant, Franc Zagorc. Pohvale so dobili: Jože Škufca, OK ZRVS Novo mesto, pevski zbor Dušan Jereb, osnovni šoli Žužemberk in Škocjan ter osnovna organizacija ZSMS Orehovica. Knjigo so prejeli za dolgoletno delo naslednji borci: Vinko Avsec, Jože Eržen; Alojz. Fink, Jože Gazvoda, Franc Gričar, Jože Golob, Franc Kralj. Franc Lenart, Tone Strniša, Marica Terlec, Jože Zagorc, Ignac Vučko, Rade Ka-linovič. Za skoraj 20-letno delo v predsedstvu občinskega odbora ZZB NOV pa so Jožetu Plavcu podarili sliko Božidarja Jakca. Niti za kruh ni Ob ugotovitvi Pekarije Podraži/ve. ki so od I. julija uveljavljene pri komunalnih storitvah in stanarinah, bodo prizadele mnoge družine. Resda osebni dohodki v poprečju naglo naraSčajo. dejstvo pa je tudi, da imajo v novomeški občini v več gospodarskih in negospodarskih delovnih organizacij še več deset posameznikov. ki po podatkih za prvo trimesečje letos niso dobili niti 22.000 din na mesec. Med temi je. denimo, tudi 27 zaposlenih v združenih novomeških osnovnih šolah, take so imeli v zdravstvu in v Metropolu. pri Pionirju je bilo kar 476 delavcev s tako nizkimi prejemki. v IMV pa jih je bilo čez 1000. Zaposlenih s prejemki pod25.000 din je r novomeški občini več tisoč. Kljub vsem podpisovanjem panožnih sporazumov in načelom, naj bi za približno enako delo delavci dobivali enako plačilo, so v praksi še velike razlike. Ko so v novomeški Pekariji primerjali njihov zaslužek snažilke 22.00 din z zaslužkom na enakem delovnem mestu v ljubljanski Kolinski, so ugotovili, da je to delo v Ljubljani plačano s 34.800 din, v tovarni Rog celo z 39 tisočaki. Kajpada so razlike tudi na domačem terenu, ampak uradni podatki o njih ne govore, bržkone zato, da ne bi povzročali hude krvi. Razlike v prejemkih vsekakor morajo biti in so še premajhne glede na odgovornost in zahtevnost posameznih opravil, vendar pa bi mora! delavec, ki pošteno opravlja svoje delo. dobivati vsaj toliko, da bi kri! uradno priznane minimalne stroške z preživljanje. Zamisliti bi se morali ob ugotovitvi, ki prihaja tudi iz novomeške Pekarije, da nekaj dni pred izplačilnimi dnevi spečejo mnogo manj kruha, ker se opazno zmanjša povpraševanje po njem. RiA BAČER SPOSOJENO TRNJE V notranje organe ne spadajo možgani. (Iz Književne reči) Gabrje je praznovalo Počastili spomin 49 vaščanov, padlih v NOB GABRJE — Krajevna skupnost Gabrje je v nedeljo 7. julija, proslavila Letos krajevne skupnosti dogovorjena sredstva za most še obračajo po lastni presoji, v prihodnjih letih pa bodo denar začele združevati do planiranega zneska, navedenega v referendumskem programu. Sklep skupščine je, naj ostane neizpremenjen predlog o gradnji novega pokopališča, ker smatrajo, da bi bila vsaka druga rešitev začasna, razen tega ne bi bilo možno opravičiti že vloženih 350 milijonov dinarjev v gradnjo pokopališča na Marofu. Kar pa zadeva gradnjo mostu v Ragov log, ki je zaradi dotrajanosti svoj praznik. Popoldne tega dne so udeleženci proslave najprej pri spomeniku sredi vasi počastili spomin na 49 domačinov, padlih za svobodo, nakar so vsi odšli v kulturni dom, kjer seje proslava nadaljevala. Slavnostni govornik je bil France Cvenkel, nekdanji gabrski učitelj in eden izmed prvih organizatorjev OF v Gabrju in okolici. PRISRČEN SPREJEM AMERIŠKIH TURISTOV — Prejšnji teden je podpredsednik znane ameriške potovalne agencije Kollander iz Clevelanda, Ton.v Petkovšek, pripeljal v Šmarješke Toplice prvo skupino 65 ameriških turistov, ki so nekakšna predhodnica večjega obiska (letos blizu 250) turistov z druge strani oceana, ki ga napovedujejo v naslednjih letih. Goste iz Amerike so v Šmarjeških Toplicah pričakali po stari slovanski navadi, s soljo in kruhom, za boljše razpoloženje pa je poskrbela novomeška folklorna skupina Kres. Čeprav so bili turisti precej utrujeni od dolge poti, so se vseeno zavrteli s prikupnimi plesalkami novomeške folklorne skupine. (Foto: Slavko Dokl) Na proslavi je sodelovala tudi šolska mladina, zlasti pa gabrski mešani pevski zbor DU Azaleja, ki ga vodi prizadevna učiteljica Ivanka Boltes. Zbor, ki si je nadel ime po pontski azaleji, se je tokrat predstavil s šopkom slovenskih narodnih in ponarodelih ter s svojimi ubranimi glasovi navdušil udeležence proslave. V okviru proslave je KO ZB NOV podelila posebna priznanja »za aktivno delo v NOB in pri povojni izgradnje naše samoupravne socialistične skupnosti«. Prejeli so jih: France Cvenkel, dr.. Miloš Šetina, Jože Rakoše, Rado Božič. Marija Jakše, Jože Matko in Marija Božič. Krajevna skupnost Gabrje pa je s svojimi priznanji nagradila Leopolda Rajka, Martina Rajka, Franca Luzarja st., KO Rdečega križa Gabrje. Gasilsko društvo Gabrje in ZSMS Gabrje. -en- Za žetev je vse pripravljeno V metliški občini bodo poželi okoli 1.500 ton pšenice, obveza do skupne slovenske kašče pa za to občino znaša 445 ton — Zagotovljenih 18 kombajnov METLIKA — V metliški občini je v glavnem vse pripravljeno za začetek žetve pšenice. Računajo, da bo glavna žetev sredi meseca, opravljena pa naj bi bila v desetih dneh. Slovenija naj bi letos odkupila doma 85.000 ton me-rkantilne pšenice, poraba pa znaša okoli 250.000 ton. V metliški občini so se obvezali, da bodo v skupno slovensko kaščo prispevali 445 ton pšenice, vse pa jo bodo v tej belokranjski občini pridelali okoli 1.500 ton. Tudi letos so vse možnosti, da bodo občine, kjer je zaradi razdrobljenosti nico bodo v metliškem Logu in v Podzemlju, odkup pa bo na teh mestih v času žetve potekal cel dan, od 8. do 20. ure. v metliški občini svojo obvezo izpolnili, saj imajo pogodbe sklenjene s 420 pridelovalci za 386 ton pšenice, na poljih Kmetijske zadruge pa jo bodo pridelali 75 ton. Za žetev je zagotovljenih 18 kombajnov. Po predlogu naj bi ura žetve s kombajnom delovne širine od 2,60 do 3,10 m z vezanjem stala 9.000 dinarjev, brez vezanja 7.200 din, s kombajnom delovne širine do 2,60 m pa z vezanjem 7.500 in brez 6.000 dinarjev. Te cene so za večje kombajne za 60 odst., za manjše pa za 45 odst. višje od lanskih. V višinskih predelih parcel, težjega dostopa, obračanja itd. strošek kombajniranja do 40 odst. večji kot v ravninskem predelu, naj bi kombajnsko delo regresirali, in sicer 1 dinar zakilogram pšenice, seveda pa le tiste, ki jo bodo kmetje oddali. Po še ne dokončnih predlogih naj bi odkupna cena za kilogram pšenice prvega kakovostnega razreda znašala s premijo in regresom 44 din, v metliški občini pa bo velika večina pšenice 2. kakovostnega razreda, za katero bodo plačevali dinar manj kot za prvovrstno. Odkupna mesta za pše- Pridelovalci bodo tudi letos lahko zamenjali pšenico za koruzo, in sicer kilogram pšenice za kilogram koruze, ^vrednostno pa bodo za kilogram pšenice dobili 1,1 kg koruze. Tisti, ki bodo izpolnili pogodbene obveznosti o oddaji pšenice, bodo dobili tudi regres za nakup semenske pšenice, in sicer 20 din za kilogram. V občini si tudi letos močno prizadevajo, da bi po žetvi vsastrnišča kmetje takoj preorali in zasejali s krm' nimi dosevki ali z ajdo. V zadrugi bodo pripravili vsa potrebna strokov na navodila in zagotovili semena. A. B Novomeška kronika 's- AVTOMOBIL1ZEM — Bralci so nam sporočili da v minuli številki omenjeni avto, ki sam govori, kaj je* njim narobe, ni edini primerek K avtomobilske pasme v Novem mestu Imajo ga v še eni gospodarski org8 nizaciji. Potem ko so sc šofer in potna v tem drugem podjetju zlagoma na'8 dili na njegovo francosko žlobud-ranje, jim je renault postregel z nov0 nevšečnostjo. Ko je vanj sedel vodil®: ni hotel vžgati. S šoferjem je taM zabrnel, 7 glavo podjetja pa ni dal ® \ sebe niti najmanjšega glasu. Vsi so » mislili, daje kapitalistični izdelek ST noč zamenjal politično prepričanjel# j da noče več voziti vodilnih sloje'1' j Potem pa se je nekdo spomnil, da 1®’ [ avto vgrajen tudi senzor za alkohol® hlape: če je koncentracija prevelik8* noče vžgati. Napravo so menda hjlr° onesposobili, sicer bi moralo podjefJ* J v stečaj. Kdo pa je že slišal za kul^jfi: ki bi bila sklenjena brez požirka 8,1 | dveh? ZNAMKE — V našem mestu n*-I kateri razmišljajo, kako krivično je,® občina ne sme izdajati svojih zia®* Kako prav bi posavju prišli dinarji® I dodatne znamke za BAKOP! POVPRAŠEVANJE — Na novomeški tržnici je bila merica borovi® ob sedmih zjutraj 600 din, čez dve J® ' pa samo še 300. Ce bi zakon ponudi* j in povpraševanja veljal tudi izv? branjevskih krogov, se IMV prodaj* 1 katrc ne bi zmanjšala za 70 odstotkov Je nekaj sto kilogramov pločevine l** vredno milijon dinarjev! \ tka vrti več Pol Me ka> je i; Ijui ko dre bo« Ro S’ Ena gospa je slišala, da so Fran8-ozi za razliko od Dolenjcev ® ravnost odlično seznanjeni z dog*" janjem v IMV. V času od 27. junija do 2. julijajo novomeški porodnišnici rodile: Vid Krštinc iz Prapreč — Andreja, Magd Mirtič z. Dvora — Tjašo, Bernar lvec iz Gribelj — Petro. Roman* Metelko iz Čadraž — Janeza, MatJ1-ka Pirnar iz.Stolovnika — Miha, A” Dolinšek iz Šentruperta — Matja®-Marica Kočevar iz Reštova — ^rlSna-na, Anica Mihelič iz Sodevcev — D nijela, Marica Kapš iz Rožanca «« Branko, Andreja Kramar iz Kr^kef‘ — Natalijo. Mira Ažnoh iz ZabrodJ — Janka, Ivanka Špringar iz Dolenj ;a Kareteljevega — Sabino. MaO_ Šuštaršič iz Dolenjskih Toplic ^ Gregorja, Zuhra Mušič iz Črnomlja Aldijano, Rozalija Pisanec iz DO”* ga — Maksimilijane, Majda Per d r> vaškega broda — Boštjana, Sua Grubar iz. Gorenjega Vrhpolja " ^ srnino, Stanka Gusič iz Stojavnu* ollIMlU, Llltllinu VJ U.IIV as. J I a •* dečka, Bojana Pekolj 7. Račjega seia^ deklico, Majda Kapler iz amaij'---:£ dečka in Vilma Strajnar iz Dol® 8 Stare vasi — dečka. IZ NOVEGA M ESTA: Irena Vojjj.* Ceste herojev 64 — Denisa, Luca M ■ j ešič iz Vrhovčeve 1 — Milana 'n3~^ \ da Turk iz Ulice stare pravde 2» Mojco. Čestitamo! VLOMIL V BANKO NOVO MESTO — V po nedelji' v julija, je še neznani storilec vlom^, ekspozituro Ljubljanske banke raži. Odnesel ni nič, zaradi vlom8 P . za 5.000 din škode. Za vlom' poizvedujejo. ilce® [Sprehod po Metliki DOLGO JE ŽE, odkar je /gr® na goste v hotelu »Bela krajina« ^ pna obloga, vendar so Prost°jc|u-vedno zaprti. Tudi kuhinja ne y lačne obiskovalce preusmerjajo n j£ karji v gostišče Na dragah. P'J.a^je mogoče dobiti na hotelski teras1, ste dovolj zvedavi, boste videli. n£r reže v zavesah soboslikarje iz Kumlja, kako se trudijo, da bi bili P.r. jpi’ ri kmalu nared. Med najbolj prl A « J.A, Dlatmil/ rtdlzilttnll r l/l je Andrej Plevnik, nekdanji JV /-»tlVJIVJ * ivrilini -- "j; C Abadonov, ki je poskušal tudi 5'j jp kariero, a dlje kot do Vesele J*s Slovenske popevke ni prišel. jp NA V1NOMERU —Tone Forn ^ Toff je pogruntal, da je to slo'' ^ ime za alkotest — se vsako sob° ^{li; dogaja. Nedavno tega so se tam g£li, li delavci Kometa, nato delavo |£ to soboto, 13. julija, pa bo pod * p lipo Razkošje v stelji, veleves® »u jo pripravljajo tamburaši in tol* gp društva »Ivan Navratil«. Za Plcs -|c|! igrali Fantje z vseh vetrov, srečelova bo tudi »šunkolov-- j bo zapisal najnatančnejšo odda J ,g »šunke« od tal, si jo bo lahko o^[0yi> domov. Prav zaradi vsega tega g ne bo manjkalo obiskovalcev. p METLIŠKI ČOLNARJI St « PRIPRAVLJAJO na vsakoietn U,p od Osilnice do Metlike. Ločeno ^ odšli na pot dve skupini: starejs’ jii spremlja kombi z vso Potrel0, i8 nepotrebno taborniško opren 'jj-mlajša, ki ima za ta »podvig« ^0 nujnejšo navlako. Za veslanj porabili pet do sedem dni DOLENJSKI LIST St. 28 (1874) 11. črnomaljski drobir vRTičkar.ii — Črnomaljski vrti-arJ|. ki so si omislili nekoliko večje v "vc na njivah izven Črnomlja, so že _dl"at-opazili, da njihove pridelke o ^njih pobirajo neznani pobiralci, kaz S°’ Prav niso imeli trdnih do-jcj/'?v’ da Urc za Rome, končno pa se e, j. da posegajo po tuji lastnini kr> jl’. jjihjc -revščina- pripeljalata- ko • dru^k^’ da PrMejo P° sadove dela bodo - 1° S traktorJcm! Sedaj se ne p mogli več skrivati za krinko Komov, u 'NŠPKK10RJI — Na črnomaljski Pmvi za družbene prihodke so zopet davčnega inšpektorja, ki si je poi-• sjužbo v sosednji občini. Zamc-v 'nšpektorjev, ki so bile nekdaj so se sedaj v Črnomlju že kar Kako odvadili, saj je slednji vzdržal CJ službi 6 let. Na »davčni upravi« ob '*°’ novc8a nc ho težko dobiti, n„TfniR’ Pa si gotovo želijo, da bi ga " čim pozneje... D,KLETJE — Čeprav je bilo doslej sio i Mitdno, Pa Črnomaljci up-da k Sc *x> kor|čno le toliko ogrelo. Kol . lahko odšli na kopanje na mi R°- Seveda podnevi, kaj pa zvečer? 'Mi se bodo že nekako znašli, težje vli-i " 10 st()r'ti starejšim, če za preži-, nJe dopustniških dni v domačem no ,ne ho nikakršnega namiga. Očit-:ln Prcveč zakoreninjena delo, , lsra je prav gotovo najle-sč. in pstična točka tega dela Dolenj-zdaleč"11* ludi največ ležišč. Vendar še Slede n.0' lako izkoriščena, kakor bi je, j., “možnosti lahko bila. Resnica Rnvačia • scda,1Ja upravljalea Andrej na '|-r. In Marjan Prelovšek v dom in de), n' Sori vložila veliko denarja zaživel- c' Pa h' ta turistična točka raškt samo ... tičnega društva, pa ne "hčinsidi8'1, amPak tudi ribniškega, 'Ki gori slruktur. Tako pa dom na Kakšno i^^no obravnavajo kot ne-ll)kaino zadevo. Cm obne iz Kočevja e°f'v-skP|S!^NOSI OVIRA? — V sivi. C ,sl‘*ani sc očitno boje, da Vrste še L ' e'j težavah dobili v svoje Direčsp,w' ,na lafna usta. Ko so naivni k o da kamjo priti v njihov Dušeče tudi delavke, ki so eda'j:n Za8nali pravi vik in krik. "hraz, vn 'ega niso rekli odkrito in v J*Pr#yi|eVt!.? *<*> jim le, da. žal. niso na i., nega preizkusa. Seveda Ptklalu! ' ni,čin tudi nataliteta še l ^USJ-l|SPEHA - Mnogi •terdobrn „ , !n! zavidajo Opremi, ""'jo tini. ‘, ljjcdelavci tam preje-eitnu n-, °hre osebne dohodke, 'ega d,č ,Vcni Kolektivu niso vsega o^VtHlni,, . 1 sal"o z dobro pr-‘*n,Pak tudi z varčevanjem. 'Ipnjo t,,!.,1,1- Inia.i° namreč samo eno zu-’ega nnk"° hnijo. Sevala jezara- ^Dj« ei,SM- PU ,Udipri Jjgbanjske iveri Nar.!,^^'1 POSTAJAJO bali-ptžje. h, i Morje drago, vsako leto Plegu. s, n>' nekateri nc morejo brez d"nia , i-J, ;,l‘> morsko vzdušje kar Jnikom a |> ni s!ane vode in sen-Kulis.i v ° (e znana in obrabljena "fnjei zači-i! ,0m fasu P;l Sl> s' Tre-!"di z bali,,., P' "norsko vzdušje čarati , lihišče j|,‘ "jem. Zdaj imajo namreč dobi vtjs , P.ri vsaki gostilni in človek Diorju. ’ °r dn je v resnici kje na MaRavšnja likovna OPRE- viio ,i.. hin trebanjski jeziki pra- l '• da ie lit oehanjski jeziki pra-'•hirko ?i,‘. vna "Prema za pesniško /a diiiiaSnie V'10 /a Po1 fisto prava n'rxif- Sliu IW- ko ,ako primanjkuje Lcklama !c.,,i,lv. .............. ;!rane ali j.„, c8etarijanski način pre-t- akor vegetarijanski jedilni «S| lil IZ NtvŠIH OBČIN IZ NtsŠIH OBČIN El Zagnano v naslednje obdobje V Beltu bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju močno povečali proizvodnjo ČRNOMELJ — Osnovna usmeritev tukajšnjega Belta v naslednjem srednjeročnem obdobju je izboljšanje kvalitete izdelkov, povečanje konvertibilnega izvoza in klirinški izvoz, ki naj bi ostal vsaj na takšni ravni, kot je sedaj. Seveda bodo ob tem kar petino proizvodnje namenili za Tam, saj so tudi sami člani poslovne skupnosti Tama. S surovinami se bodo oskrbovali predvsem na domačem tržišču, zlasti v Sloveniji, Bosni in Srbiji. V tozdu Livarna, kjer bodo letos izdelali okrog 18.500 ton izdelov, bo letna rast proizvodnje v naslednjih petih letih znašala 4,4 odst., tako da bodo leta 1990 proizvedli 23.000 ton sive litine. V letih 1987-I988 pa bodo začeli proizvodnjo modularne litine, to je litine posebne kvalitete, tako da bo letna proizvodnja te litineleta I990 okrog 3.000 ton. V tozdu Mehanska obdelava pa se bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju usmerili poleg obdelave ulitkov sive litine v proizvodnjo strojev in opreme za program gozdarstva, rudarstva ter specialna vozila. Tako se bo proizvodnja v Mehanski obdelavi v primerjavi z letošnjim letom skoraj podvojila, veliko na račun investicijskih vlaganj. Ta bodo do konca naslednjega srednjeročnega obdobja znašala 2,5 milijarde dinarjev. Medtem ko načrtujejo v letošnjem letu izvoz na konvertibilni trg v višini ČRNOMALJCI DOBILI NOVO CISTERNO ČRNOMELJ — V soboto, 13. julija, bodo ob 17. uri črnomaljski gasilci pred svojim domom prevzeli gasilsko cisterno, za katero je denar prispevala samoupravna interesna skupnost za požarno varnost. Gasilci bodo pripravili tudi povorko in prikaz dela z. novo cisterno, sledilo, pa bo tovariško srečanje. Zavist ovira inovatorje V črnomaljski občini množična inventivna dejavnost najbolje razvita v Iskri, Beltu, Gorenju ČRNOMELJ — Da bi ugotovili, kakšna je množična inveiftivna dejavnost in organizirana razvojno-raziskovalna dejavnost v črnomaljski občini, sta raziskovalna skupnost in izvršni svet pripravila poseben vprašalnik. Večje delovne organizacije v občini so odgovorile tudi na anketo, ki jo je pripravila medobčinska gospodarska zbornica Novo mesto. Vprašalnik je vrnilo približno dve tretjini delovnih organizacij, žal mnoge dokaj malomarno. Nekateri (tudi vodilni) delavci so anketo očitno vzeli zgolj kot formalno zbiranje podatkov. Kljub temu da se nekatere večje delovne organizacije, kot so Rudnik, Integral, Kovinar, niso odzvale na anketo, je moč na osnovi zbranih podatkov o'ceniti razvoj Ustvarjalne dejavnosti v občini. V delovnih organizacijah posvečajo vse večjo skrb organiziranosti množične inventivne dejavnosti, saj ima ustrezne akte, komisije ali strokovne službe s tega področji! večina delovnih organizacij. Vendar podatki kažejo, da v skoraj polovici primerov določil ne uresničujejo, bodisi zato, ker ne ustrezajo ali pa ni inventivne dejavnosti. Bolje jih uresničujejo tam, kjer imajo ustrezno komisijo, najbolje pa v semiški Iskri, kjer je profesionalno zaposlen referent za množično inventivno dejavnost. Z razpisi so pospeševali množično inovacijsko dejavnost (MID) le y Iskri, Gorenju in GG Črnomelj, medtem ko so razmere na področju MID in razvojnega raziskovalnega dela, po podatkih iz anketesodeč, analizirali le v GG, Novoteksu in Iskri. Zanimivo je, da je nekaj organizacij prijavilo inovatorje za priznanje občinske raziskovalne skupnosti, v svojih delovnih okoljih pa jih niso nagradili. Na področju-MID sicer prednjačijo Iskra, Belt in v zadnjem času Gorenje, sicer pa je povsod kvaliteta predlogov . in vrednost prihrankov vedno večja. Razprave v družbenopolitičnih organizacijah delovnih organizacij kažejo, da razvoj množične inventivne dejavnosti marsikje ovirajo zavist in podcenjevanje inovatorjev, prepočasno uresničevanje predlogov in slabo sestavljeni pravilniki, ki urejajo nagrajevanje inovatorjev in dopuščajo preveč subjektivnih ocen. B. M. 1,7 milijona dolarjev, bo leta 1990 znašal že okrog 4 milijone dolarjev. Pri izvozu na konvertibilni trg bodo prevladovali obdelani ulitki, razširili pa ga bodo tudi s prodajo strojev in opreme v dežele v razvoju. A tudi pri prodaji na klirinški trg, ki naj bi ostala na sedanji ravni (9 milijonov dolarjev letno), bodo začeli poleg odlitkov izvažati tudi opremo. Uvoz se bo v začetku naslednjega obdobja povečal zaradi nakupa nove opreme, proti koncu pa se bo bistveno • Zaradi večjega obsega proizvodnje se bo predvsem v tozdu Mehanska obdelava močno povečalo zaposlovanje: predvidena letna stopnja naj bi bila kar 6,8 odst. V Livarni bo stopnja zaposlovanja znatno manjša: le 1,8 odst., v obeh tozdih pa bo največje povpraševanje po strojnikih in elektronikih. Kvalifikacijska struktura se je v Beltu bistveno izboljšala v prid kvalificiranemu kadru že letos, s tem pa bodo v delovni organizaciji nadaljevali do konca naslednjega srednjeročnega obdobja. zmanjšal zaradi pričakovanih tehnoloških sprememb, zaradi spremenjene tehnologije bodo namreč potrebovali manj uvoženih surovin. M.BEZEK PRAZNIK V ŠALKI VASI ŠALK A VAS — 4. Julija je krajevna skupnost Rudnik — Salka vas pripravila praznovanje svojega krajevnega praznika in 60-letnico industrijskega gasilskega društva Rudnik-Itas. Dopoldne je bilo tekmovanje področnih gasilskih društev za memorial Matevža Haceta, potem pa je bila parada gasilskih enot in razvitje prapora ter otvoritev novih prostorov za gasilce. V kulturnem programu so sodelovali Delavska godba Kočevje, nonet in folklorna skupina Rog. Obsežni načrti ribniških borcev NOB Z letne skupščine RIBNICA — Dejavnost ribniških borcev se kaže v mnogih oblikah tudi v letu, ko praznujemo 40-letnico zmage nad fašizmom. Ugotovitev izhaja iz sklepov, sprejetih na skupščini občinskega odbora ZZB NOV, ki je bila nedavno v Ribnici. V ZZB NOV občine Ribnica deluje precej komisij in odborov. Komisija za zgodovinsko in spomeniško varstvo je na temelju akcijskega programa sklenila samoupravni sporazum o obveznostih za postavljanje, vzdrževanje in obnovo spominskih obeležij in grobov. Občinska organizacija ZZB NOV je imenovala tudi odbor za izdajanje partizanske kronike oziroma zbornika o poteku narodnoosvobodilne borbe v Ribniški dolini. Borci tesno sodelujejo tudi z mladino, taborniki, lovci, šolami, pripravljajo predavanja in prenašajo izkušnje iz NOB na mlajše rodove. Ribniški borci nameravajo postaviti tudi spomenik padlim borcem, talcem in internirancem. Spomenik bo stal v Ribnici, načrtujejo pa tudi ureditev spominskega parka, kjer bodo posadili 88 dreves v spomin na tovariša Tita. V ribniški občini je vrsta spominskih obeležij in krajev, znanih iz NOB. Jelenov žleb, Makoše, Travna gora, Ogenjca in drugi kraji iz leta v leto privlačijo obiskovalce in turiste. Te kraje je obiskalo že prek 2000 ljudi. Ribniški borci pa tesno sodelujejo z ljubljanskim kliničnim centrom. Posebno plodne stike s to našo medicinsko ustanovo ima domicilni odbor Ogenjce. Kar je borcev še pri močeh in zdravju, so vsi vključeni v splošni ljudsko odpor in družbeno samozaščito. Tu je njihovo delovanje vse hvale vredno. Za borce, ki so potrebni pomoči, zdravljenja, pa skrbi komisija za socialno zdravstvena vprašanja. Vsekakor borci nimajo samo kratkoročnih načrtov, saj so na skupščini sprejeli obsežen program in zaključke. M. GLAVONJIČ Skrbneje gospodariti z lesom V kočevski in ribniški občini so sprejeli osnutek samoupravnega sporazuma o povezovanju lesne industrije in gozdarstva KOČEVJE — V kočevski in ribniški občini so že več kot deset let govorili o nujnosti povezovanja med gozdarji in lesno industrijo. Vendar do tega povezovanja ni prišlo. Akcijska konferenca ZK, ki je bila posvečana tem vprašanjem, je končno obrodila uspeh in osnutek samoupravnega sporazuma o organiziranju poslovne skupnosti gozdarstva in lesarstva je že v javni razpravi. trajala do konca avgusta. Sicer pa je zamišljena kot dolgoročna,« je dejal Preložnik. J. SIMČIČ Nikolaj Miklavčič: Pri nas imajo gozdni delavci vse udobje. Dom po dogovoru Kočevski gozdarski delavci imajo dobre razmere za življenje in delo KOČEVJE — »Če kje, potem se pri nas držimo družbenega dogovora o življenjskem standardu delavcev. Pri nas imajo vse udobje in hrano za majhen denar. A tudi pri nas je jako, kakor povsod, kjer je veliko-ljudi na kupu. Tudi mi imamo nezadovoljneže, vendar so v manjšini,« je dejal Nikolaj Tkalčič, vodja enote Gozdarski domovi v GG Kočevje. »Ko smo pred leti začeli seliti delavce iz gozdarskih koč v nov dom hotelskega tipa v Marofu pri Kočevju, smo imeli težave. Zdaj pa je večina naših sekačev, traktoristov, strojnikov in drugih več kot zadovoljna. V našem domu s 112 ležišči in 80 ležišči v Glažuti jim nudimo vse mogoče udobje. Imajo lepe sobe, kopalnice, dnevno sobo s televizijskim sprejemnikom, zanje imamo naročene časopise, v domu pa imamo tudi restavracijo. Za vse to plačajo na dan komaj nekaj čez 400 dinarjev, kar pri današnjih cenah res ni dosti. Čeprav s tem plačajo samo direktne stroške in ne režijskih delavcev, od kuharic do sobaric, so nekateri mednji-mi tudi nezadovoljni. Vendar so nezadovoljni tisti, ki zaslužijb manj. Osebni dohodki pa se seVe-da ravnajo po delovnih rezultatih. Pri nas niso tako redki delavci, ki zaslužijo tudi po 100 tisočakov na mesec, so pa tudi taki, ki jih z gr služijo na mesec le po 30 tisoč, 1 ,n prav ti so najglasnejši,« je dejal Miklavčič. Dodati pa je treba, dajeokolica gozdarskega doma na Marofu zelo lepo urejena. Gozdarji Sef'-še posebej ponosni na lesene sklilp-ture, ki sojih odkupili od domačina, kiparja Staneta Jarma. : T /Ji s. 'HO* Končno kabel Živo v KS Trebnje TREBNJE — Čeprav so v krajevni skupnosti Trebnje trenutno odvisni samo od denarja, ki priteka iz virov samoprispevka, so dela iz programa vendarle v polnem zamahu. V teku so dela na cesti Trebnje — Dobrnič, ki poteka čez Grmado. Cesto, ki bo skrajšala razdaljo med Trebnjim in Dobrničem za 8 kilometrov, bodo temeljito obnovili in razširili, kdaj kasneje pa jo bodo nemara tudi asfaltirali. Asfaltno prevleko bosta dobili cesti v Dol. Medvedjem selu in Studencu. Obnavljali pa bodo tudi cesto proti Rcpčam. ki bo kasneje prešla v upravljanje Cestnega podjetja iz Novega mesta. Dela bodo veljala 2 milijona dinarjev; polovico bo prispevala krajevna skupnost, ostalo pa cestna skupnost. V krajevni skupnosti je tudi vse pripravljeno za začetek napeljevanja telefonskega omrežja. Vendar bo potrebno počakati na to. kaj bo rekla pošta, ki ima s tem času še veliko dela v trebanjski občini. Prav gotovo pa bodo krajani veseli novice, da so nabavili domala ves kabel, ki bo potreben za telefonsko omrežje. Veljal pa je Se enkrat več. ali: veljal bo toliko, kot je bilo predvideno za celotno telefonsko napeljavo. T ako bo napeljava in instalacija 200 novih telefonskih priključkov, ki so namenjeni severnemu predelu Trebnjega, veljala kar 35 milijonov dinarjev ali še enkrat več. kakor je predvideval predračun. • Direktor GG Kočevje Slavko Preložnik je povedal, da doslej na sporazum še ni bilo bistvenih pripomb. To pomeni, da je sporazum sprejemljiv za vse. Do njega je tako in tako moralo priti, saj je bodoča usoda gozdov odvisna od nas vseh. pa seveda tem bolj od gozdarjev in lesarjev. »Poslovna skupnost bo imela najpomembnejše naloge na področju planiranja. Vedeti moramo namreč, koliko in kakšne surovine imamo na niti lovci. Skratka, dogovoriti se bomo morali, koliko bomo sekali, kakšen le bo to, kolikšen bo stalež divjadi in podobno. Čeprav obsegajo naši • V Plansko poslovno skupnost gozdarstva in lesarstva se bodo povezali GG Kočevje, Inles, Lok, Štolama Dobropolje, Oprema in Hoja, tozd Žaga Rob. Vanjo bo vključenih okoli 4 tisoč delavcev, polovico lesa, ki ga posekajo na Kočevskem, pa bodo porabila domača podjetja. gozdovi 70.000 hektarov, je vendarle opaziti posledice naraščanja industrije. Na nadmorski višini 500 do 700 metrov pa so gozdovi ogroženi zaradi ozona. Prav zato se tudi pri nas vključujemo v mednarodno analizo o stanju gozdov. Na vsake dva kilometra bomo pregledali drevje. Akcija bo SPOMENIK TREM AKTIVISTOM — Na Vagovki na Travni gori je bila na dan borca 4. julija slovesnost, na kateri so odkrili spomenik trem aktivistom, ki so padli na tistem mestu: Ivanu Dolminu, in Mirku Kovačiču iz Ribnice ter Jožetu Kovačiču iz Sodražice. Na slovesnosti, kije bila hkrati posvečena 40. obletnici osvoboditve, je govoril predsednik ribniške občinske skupščine Stanko Rus. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole iz Sodražice in tamburaši. Spominsko obeležje bodo oskrbovali delavci Inlesovega tozda iz Sodražice. (Foto: Milan Glavonjič) Slavko Preložnik razpolago in kako bomo z njo gospodarili,« poudarja Slavko Preložnik. »Resda se je gozdnatost našega področja povečala in znaša zdaj že okoli 70 odst., kljub temu pa trdim, da so gozdovi že ogroženi. Bresta v naših gozdovih ni v eč. prav tako ne javorja, izginila je jelka, ogrožene so tudi mladice smreke, ker jih pač poje jelenjad, ki jo hočejo na našem področju ohra- Zdaj kmetijstvo rešuje občino Trebanjska občinska skupščina o gospodarskem zastoju, ki ga delno zmanjšujejo dosežki y kmetijstvu — Sprejeli so program gospodarske stabilizacije TREBNJE — Na seji trebanjske občinske skupščine, ki seje sestala pretekli teden, so delegati obravnavali analizo uresničevanja družbenega načrta občine Trebnje v letih 1981 — 1985 in analizo uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Obe analizi, kiju je pripravil trebanjski izvršni svet, razkriva slabosti trebanjskega gospodarstva. SPOSOJENO TRNJE • V pomanjkanju dejstev se poslužimo uradnih podatkov. (Iz Politike ekspres) Do leta 1981 je bil razvojjrebanjske občine zelo nagel, zato so bili tudi načrti razvoja zastavljeni zelo ambiciozno. Zdaj se že kaže, da razvoj ne bo dosežen. Družbeni proizvod upada in celo zaostaja za slovenskim družbenim proizvodom, medtem ko je bil cilj občine, da se približa republiškim dosežkom. Posledica vsega tega je tudi upadanje stvarnih osebnih dohodkov. Zanimivo pa je. da so dosežki kmetijstva vedno boljši in predstavlja kmetijstvo že petino družbenega proizvoda v občini. Poleg tega se je zaradi ugodnejšega položaja Kmetov ustavil tudi beg iz kmetijstva. Vendar je zaostanek industrijske proizvodnje tolikšen. da družbenega proizvoda ne more reševati niti uspešno kmetijstvo. Zato bodo načrti za iztekajoče se srednjeročno obdobje ostali mrtva črka na papirju. Vse to se seveda pozna tudi pri splošni in skupni porabi, kjer pa potrebe niso nič manjše. Največkrat velja prav nasprotno. Kako iz tega položaja? Tako se sprašujejo v družbenopolitični skupnosti. v organizacijah združenega de- la, družbenopolitičnih organizacijah. V občini so sprejeli program ekonomske stabilizacije. Vse kratkoročne in konkretne ukrepe 50 že sprejeli in jih tudi s pridom uveljavili. Vendar je trebanjska industrija tudi žrtev sistemskih slabosti in položaja na svetovnem trgu. Zato je eden izmed najpomembnejših ciljev najti bolj donosne programe. Več bo treba vlagati v kadre, postaviti izgubarje na trdne noge itd. Delegati so sprejeli tudi poročilo o uporabi solidarnostnih sredstev in razpravljali ter sprejeli nekaj odlokov. Poslušali so tudi poročilo o uresničevanju' zasnov SLO in družbene samozaščite v občini. J. S. IZ NK.ŠIH OBČIN Že ob žetvi mislijo na setev V Dobovi so zgradili ogromno pokrito delavnico za popravilo vagonov DOBOVA — Skoraj 300-članski kolektiv Tozda za vzdrževanje voz se je S. julija zbral v novi, 2300 kvadratnih metrov veliki delovni hali, ki jo je simbolično odprl predsednik RK SZDL Franc Šetinc. Investicija jeveljala 35 milijonov dinarjev in je ta čas ena največjih v občini. Tozd je zbral zanjo 60 odst. lastnih sredstev, 40 odst. pa so vložili vanjo združenih sredstev amortizacije Centralnih delavnic Železniškega gospodarstva Ljubljana. Za delavce in za krajevno skupnost nova pridobitev ogromno pomeni, saj bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju lahko v domačem kraju zaposlili 65 novih delavcev. Z delavnico so zaključili drugo fazo obnove in zaokrožili tehnološki proces, ki obsega oddelek za ravnanje in zamenjavo odtujljivih delov vagona, oddelek za popravilo težko poškodovanih voz in strojni oddelek za prenovo rezervnih delov. Zaposleni bodo poslej vse delo opravljali pod streho, v dveh ogromnih halah, ki merita skupaj 4.900 kvadratnih metrov. Prvo so dokončali pred sedmimi leti. Ivan Lokar je v svojem nagovoru z obžalovanjem povedal, da programa za to zadnjo investicijo pristojna republiška komisija ni verificirala. In vendar bi bila investicija izplačana v štirih letih, saj bi z njo ogromno prihranili pri najemanju tujih vagonov. Dobo-včani kljub temu niso odnehali in tako so sami uresničili dve tretjini sprejetega programa. V letih 1980—1984 so kljub nevzdržnim delovnim pogojem za 3-krat povečali celotni dohodek, Prav nič si ne oddahnejo Artiče, Cerklje in Pišece za krajevni praznik ARTIČE, CERKLJE, PISECE — V vseh treh krajevnih skupnostih je bilo od četrtka naprej praznično. Prireditve ob krajevnih praznikih so obogatili s počastitvijo 40-letnice svobode, spregovorili o sadovih, ki sojih rodili skupni napori za napredek krajevne skupnosti in lažji vsakdanjik krajanov in se ob tem s priznanji spomnili naj-požrtvovalnejših med njimi. V Artičah so tokrat slavili nekoliko drugače, kot so bili vajeni doslej. Namesto svečane seje skupščine KS so v soboto organizirali srečanje krajanov, da se skupaj poveselijo. Doslej so se pozornosti. Dobili bodo 160 novih številk v ATC Bizeljsko. Interesenti so prispevali /a telefon po 100 tisočakov. Postavili so vse drogove, položili 20 km kabla. 14 km pa ga bodo še razpeljali. Žal jim je samo. da jih PTT ni hotel priključiti na ATC Globoko, kar bi bilo zanje zagotovo ceneje. Po svečani seji skupščine KS v soboto, 6. julija, so za kulturnim domom odprli novo otroško igrišče. Malone vsa lesena igrala so naredili domačini s prostovoljnim delom. Praznik so obeležile tudi gospodinje, ki so pripravile prikupno razstavo kmečkih jedi. Z investicijami, ki čakajo krajane v novem srednjeročnem obdobju, je na seji seznanil udeležence Ivan Cizelj. Med prvimi je razširitev pokopališča in izgradnja mrliške vežice, sledi soudeležba pri regulaciji Gabernice in izboljšava pri črpanju vode v vodovodno omrežje, ko naj bi vodna turbina nadomestila električno energijo. J. T. dohodek in čisti dohodek za 3,5-krat, sredstva za akumulacijo za 4-krat, dohodek na zaposlenega in osebni dohodek za 3.5-krat. število zaposlenih pa za 15 odst. Za čas vsestranskega varčevanja in težkih gospodarskih razmerje to ogromen uspeh na poti k • Govornik Franc Šetinc je čestital kolektivu, ki je držal obljubo in se odrekel delu dohodka, da bi izboljšal delovne razmere in posodobil tehnologijo. Ob tej priložnostijedcjaltuditole: »Ne moremo prikriti dejstvo, da železnice zaostajajo v razvoju, toda ne samo po svoji krivdi. Predolgo smo dopuščali, da so tarife zaostajale za ekonomsko ceno, izpadlega dohodka pa nismo nadomeščali z ustrezno kompenzacijo. To bomo morali popraviti. Zavedati se moramo, da nismo tako bogati, da bi si lahko privoščili dolg, zamuden in drag prevoz blaga in potnikov po železnici. Potrebujemo sodobno železnico, kjer igrata najpomebnejšo vlogo čas in natančen vozni red brez zamud. Nekateri si predstavljajo posodobitev jugoslovanskih železnic samo z večjo centralizacijo in administracijo. Radi bi. da bi se hitreje prelival dohodek, namesto, da bi sc hitreje premikali vagoni. Takih zahtev in teženj kajpak ni mogoče sprejeti. To pa ne pomeni, da smo proti tehnološki povezanosti in ekonomski racionalnosti.« posodobljanju Železniškega gospodarstva. V delovnem kolektivu se že leta več posvečajo ustvarjanju dohodka kot njegovi delitvi, zato tako hitro napredujejo. J. TEPPFV DELA ZMAGA JERAJA KOSTANJEVICA — Od torka-prejšnji teden razstavlja v Lamutovem likovnem salonu svoja dela akademski slikar Zmago Jeraj. Na otvoritvi je o ustvarjalcu govoril Andrej Smrekar, kitarist Jerko Novak pa je izvedel glasbeni program. \ Rudi Deržič: »Vse je zdaj pozabljeno.« neprijetno Po telefonih so Dobovčani v evropskem vrhu 768 številk za 845 gospodinjstev DOBOVA — Krajevna skupnost šteje 3000 prebivalcev. Gospodinjstev je 845, telefonskih naročnikov pa 768, smo zvedeli ob sobotni predaji telefonskega omrežja in ATC v upravljanje PTT Novo mesto. S tako gosto razpredenimi priključki so se Dobovčani povzpeli prav v evropski vrh. Po besedah Rudija Deržiča. predsednika centralnega telefonskega odbora, je trajala akcija za posodobitev telefonije pet let. V tem času so izkopali nad 70 tisoč metrov jarkov in položili 110 tisoč metrov kabla. Današnja vrednost investicije je nekaj nad 100 milijonov dinarjev skupaj s 384 — številčno centralo, ki jo je prispeval PTT. Krajani so zbrali ves material, tudi baker, ki ga je sicer zelo težko dobiti. Rudi Deržič bi o zapletih in težavah lahko napisal knjigo. Težko je vzdržal, saj nikoli ni bilo vsem prav. Vrednosti naložbe se bodo krajani po njegovem mnenju zavedeli šele, ko bodo odpravljene vse krajevne motnje in ko bo čez leto ali dve vključen v omrežje Trdinov vrh. J. T. ŠTIRI RAZSTAVE V STARI DOBOVŠKI ŠOLI DOBOVA — Iz predstavitve dokumentarnih fotografij o letih v izgnanstvu, iz prikaza industrijskega razvoja Dobove ter nekaterih interesnih dejavnosti je dihala složnost krajanov v želji, da bi jih obiskovalci kar najbolje spoznali. Pred njimi so razgrnili svoje izdelke učenci ročnodelskega krožka in tiste krajanke, ki se ročnemu delu posvečajo v prostih urah. Svoje trofeje in druge oblike dela v lovski družini so razstavili tudi lovci. Turistično društvo je poželo pohvalo za prospekt dobovske krajevne skupnosti. Domačini so se veliko zadrževali ob fotografijah iz taborišč, v katerih so preživeli štiri dolga vojna leta. Mnogi so se prepoznali in tako pomagali razstavljalcem identificirati kraj. ljudi in čas nastanka fotografije. AVTOBUS BREZ VEČJIH SPREMEMB TRNOVEC — Vaščani so se navadili. da vozijo avtobusi sleherni dan, zato so postali pozorni na zahteve Za-bukovčanov, da ne bi bili sami prikrajšam. V soboto so zato pri Seničevih sklicali sestanek vseh prizadetih. Na njem so govorili o vrsti razhajanj v tej krajevni skupnosti. Delavna mladinska organizacija iz te vasi ni vključena v obrambni načrt krajevne skupnosti. .Tehtne pripombe so na nedavni reierendum. Ker je bil sestanek ‘dopoldne in ima takrat vsakdo obilo drugega dela, so se domenili, da bodo nesporazume poskusili razčistiti na jesenski problemski konferenci SZDL. Glede avtobusa so se za te šolske počitnice dogovorili tako. da bo avtobus v Zabukovje vozil ob sredah, ob sobotah pa bo, tako kot doslej, vključeval tudi Trnovec. SPOSOJENO TRNJE • V deželi slepcev je vid kontrarevolucija. (Iz Novosti) Oblast bi bila dosti boljša, če bi se popravilo ljudstvo. (Iz Politike ekspres) Borci ostro o nepravilnostih Srečanje posavskih predvojnih komunistov in spomeničarjev na Lisci IGRIŠČE ZA NAJMLAJŠE — V Pišecah so v soboto izročili namenu otroško igrišče, ki so ga uredili in opremili ob pomoči SIS za otroško varstvo šole in krajanov. (Foto: J. Teppcy) več mesecev srečevali samo pri delu. Letos so krajani opravili ogromno delo pri gradnji mrliške vežict^Zanjo so prispevali denar in delovne ure in sarni so prevzeli celo strokovno vodstvo in vso organizacijo. Lovci so prenovili lovski dom v Arnovem selu in uredili dvorano za 150 gostov. V tej vasi razpeljujejo tudi telefonsko omrežje in akcija teče v sodelovanju s sosednjimi KS v brežiški in krški občini. Plaketo Artič so dobili Branko Volčanšek, Stanko Cerjak in Kmečka skupnost Glogovbrod. Istočasno so podelili tudi bronaste znake OF. V nedeljo, 7. julija, so slavili tudi prebivalci KS Cerklje. Za svoj praznik so si izbrali dan, ko je Cankarjeva brigada napadla letališče. Letos je minilo od tega dogodka 42 let. Cankarjeve brigade, njenih bojev in zmag so se spomnili z dokumentarno fotografsko razstavo, ki so jo priredili v osnovni šoli. Osrednja spominska slovesnost je bila po otvoritvi pri vhodu na letališče. Cerkljancem se bo letos končno uresničila dolgoletna želja po novi trgovini. Sedanja posluje v neprimernih, utesnjenih prostorih, ki ne zadoščajo za preskrbo sedemnajstih vasi. Novo trgovino bodo začeli graditi jeseni. Upajo, da se bodo tudi s PTT končno dogovorili za novo ATC, ki bo podgo-rjanske vasi povezala s svetom in med seboj. V Pišecah je telefonsko omrežje prav tako že dolgo v središču ZDOMCI VRNILI OBISK SEVNICA — Ob koncu tedna je folklorna skupina društva naših delavcev iz Essna vrnila obisk sev-niški občini. V štirih dneh so folkloristi .nastopili v Čateških T oplicah, ob sevniškem bazenu, na srečanju harmonikarjev na Studencu, na izseljenskem pikniku v Škofji Loki in v Boštanju, kjer je bilo še posebno prisrčno. Peter Simončič iz kulturno-umetniškega društva »Anton Umek — Okiški« je izročil gostom spominsko darilo. DOLENJSKI LIST LISCA — Medobčinski svet ZK Posavje je pred dnevom borca 2. julija v Tončkovem domu na Lisci pripravil ponovno srečanje predvojnih komunistov in spomeničarjev iz Posavja. Pogovor o sedanjih političnih in gospodarskih razmerah je bil odkrit in živahen. Po uvodnih besedah sekretarja MS ZK Valentina Dvojmoča so spome-ničarji kritično spregovorili zlasti o našem zadolževanju v tujini m o nagrajevanju po (ne)delu. Nikomur ni všeč odlaganje dolgov, saj je dolar vse dražji, pa še obresti kmalu ne bomo več mogli vrniti. Gospodarstvo je nujno postaviti na zdrave temelje, predvsem pa zatreti nelojalno konkurenco v tujini med našimi izvozniki. Prizadevni mentorji in učenci V štirih zbiralnih akcijah nabrali nad 30 ton starega papirja SEVNICA — 2. julija so se v zbornici osnovne šole Sava Kladnika zbrali mentorji številnih interesnih dejavnosti. Na pogovoru vsako leto pregledajo uspehe in izmenjajo izkušnje mentorji — zunanji člani, predvsem člani številnih društev in mentorji šolniki. Poročilo z navedbami visokih uvrstitev učencev sevniške šole v raznih tekmovanjih zajema kar pet tipkanih strani. Vrste dejavnosti pomagajo financirati pionirji z lastnim delom. V štirih zbiralnih akcijah jepionir-ski odred zbral kar 30.575 kg starega papirja, za kar so dobili nekaj nad 203,9 tisočakov. Za zadnjo akcijo še nimajo podatkov o izkupičku. Številne so bile dejavnosti šolskega kulturnega društva. Trije pevski zbori in decimct so peli na številnih proslavah v šoli in izven nje, na koncu paso izvedli še lep skupni nastop. Lutkarji so svojo igrico zaigrali sedemkrat. Mladi tehniki so zasedli v republiki vrsto prvih mest, en učeneepaje prišel na 4. mesto na zveznem srečanju v Budvi. Lepo je zaživela tudi šolska zadruga. Predolg je seznam športnih uspehov šolskega športnega društva Zvezda. A. Ž. da se nam ne bodo tujci smejali v brk in nas izkoriščali. V tujini imamo preštevilna predstavništva. Zaupanje v lastne sile je v teh časih še bolj potrebno. Bolj kot glede dolgov pa se moramo vprašati, kako čimbolj smotrno naložiti razmeroma majhna sredstva. Kmetijstvo je dokazalo, daje sposobno prehraniti Jugoslavijo, čeprav je še pred nekaj leti le malokdo verjel v to. Čimprej bi morali spremeniti miselnost o izvozu, nesprejemljivo je, da ponekod še zmeraj »dopoldne delajo za izvoz, popoldne pa za domači trg«. Republike,, občine in krajevne skupnosti sb preveč zaprte, preveč ločeno gledajo le na svoj razvoj. • Poročali smo že o koristnem predlogu Jožeta Lamovška iz tozda Tovarne lahkih konstrukcij iz Krmelja za izdelavo matic. Njegov predlog so že nagradili s tremi drugimi v okviru Metalne. Lamovšek je v tovarniškem časopisu Naša tovarna naveden na prvem mestu. Skupaj so ti štirje predlogi samo v tem letu prinesli za nekaj več kot 1,6 milijona dinarjev prihranka, inovatorji pa so »zaslužili« 225.014 dinarjev. V gospodarstvu imamo bogate kolektive, ki imajo tudi surovine in so postali pravi monopolisti, na drugi strani pa kolektive, ki teh dobrin nimajo, so skromnejši, a za počasnejši razvoj po krivici marsikdaj dolžimo delavec. Če ni prave solidarnosti bi naša družba verjetno morala prisiliti bogate, da pomagajo revnim. Združevanja dela in sredstev je, žal, največ le na papirju. P. PERC ZA POBRATENJE Z BABUŠNICO SEVNICA — Na zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščina so delegati 'izglasovali sklep o pobratenju s srbsko občino Babušnico. Lisca ima s to občino trdne gospodarske vezi. V Babu-šnicL ki leži blizu bolgarske meje, imajo svoj tozd, kjer dograjujejo velike nove proizvodne prostore. Na zadnjem občinskem prazniku v Loki pri Zidanem mostu so željo po pobratenju izrekli tudi predstavniki te srbske občine. ŽIV STIK NAJBOLJŠI — Predvojni komunisti in spomeničarji Posavja menijo, daje družba postala preveč neaktivna. Premalo je živega stika in ravno s tem, da so se ljudje zaprli vase, se borci ne bodo sprijaznili. Pripravo monografij in drugih del iz naše revolucionarne preteklosti lahko olajšajo še žive priče dogodkov. (Foto: Perc) Neutrudni inovatorji Kopitarne Zaposlili konstruktorja strojev in naprav v razvojnem oddelku tovarne SEVNICA — Ni dovolj, če je v kolektivu nekaj ljudi, ki vedno iščejo nove rešitve v proizvodnji, potreben je še nekdo, ki pomaga pri uresničitvi zamisli. V Kopitarni so v razvojnem oddelku tovarne zaposlili posebnega konstruktorja strojev in naprav, ki jih predlaga jo tovarniški inovatorji. Znani ko-pitarniški inovator Slavko Zakošek st. pravi, da so si to delovno mesto slednjič izborili, saj od ideje in skice do praktične izpeljave ostaja mnogo dela. Vsak človek, ki pride do dobre Zamisli. m vedno ;udi dober realizator. Občinski raziskovalni skupnosti so za akcijo »Predlagaj inovacijo« poslali šest predlogov. Alojz Leskošek je dal pobudo za posebno strojno Stanco. Marjan Brečko je prispeval pomembno izboljšavo delovnega mesta v proizvodnji za izvoz. V tovarni so že izpeljali izboljšavo proizvodnje, ki sta jo. predlagala Martin Teražin Martin Kreže. Slavko Zakošek st. je predi-' ožil izboljšavo, ki prispeva k večji varnosti na delovnem mestu. V izdelavi je izboljšava, ki jojcpredlagal Alojz. Senica. Nanaša še na mlin pri ventilacijski napravi. Spremenjena tehnologija po tem predlogu prihrani obralo-, vanje enega mlina. V tovarni sledijo svetovni proizvodnji. Prcnekaterega dragega stroja ne morejo kupiti, zatem pa dostikrat kaj primernega izdelajo doma. Izdelovanje pregibnega lesenega podplata za cokle, o katerem smo že poročali, so osvojili, ne da bi bilo treba kupiti licenco. Vrsto drobnih izboljšav so uvedli tudi v proizvodnji lesene obutve. V koraku s svetovnimi dognanji so vložki iz plute, ki bodo omogočili. da sc bo obutev prilegla natančno po stopalu. Pri vseh teh izboljšavah pa še niso rekli zadnje besede. A. ŽELEZNIK j Novo v Brežicah ZAKAJ SAMO ENKRAT?--Kramarski sejem bi se v Brežicah moral udomačiti. Enkrat jetako kot noben*" rat. Prvič so v zadregi kupci in P{0~?' jalci, a sčasoma bi se oboji navadili; Sejem bi na primer lahko vpeljali vsaj eno soboto v mesecu. In to," dopoldne, saj je tržnica dovolj velika, da sprejme tiste, ki bi radi prodajali i» kupovali vse od šivanke naprej. “ zgled ni treba daleč, samo do bolšjega trga v Ljubljani. JE BILA PISAVA RES NEVllž NA? — Tako vsaj trdijo tisti, ki so br* j li prejemnike priznanj iz dobovsk' krajevne skupnosti, pa niso zasled'1 Rudija Deržiča, kije pet let vodil telele nijo. Res škoda, da njegovega imen3 niso videli prebrati. SPUŠČENE ŽALUZIJE OJ iskovalci bifeja na avtobusni P051 ■’ se počutijo varne, čeprav tu in lal|! pregloboko pogledajo v kozarec, postaje milice jih nihče ne moreopa*" ti, ker so rolete narejene po takefl patentu, da nepoklicano oko ne vidi skoz okno. Že prvi veter jih do Kraj3 pokvari. t »j; JE ŠOLA ZA LOVCE? — Seveda ne, pravijo Pišečani, čeprav sanj« pojejo. Navada je železna srajca, zal se v učilnici najbolje počutijo. Dvora na doma je prevelika in petje Pr^j odmeva, predprostor pa pretesen. W ravičeno torej še naprej pričakuje) šolsko gostoljubje. 11 BR€ŽIŠK POK0DNI§NIC€ * v V času od 23. do 28. junija so brežiški porodnišnici rodile: Anki? Fiolič iz Male Gorice — Dalibora. U lijana Žniderič iz Marofa — Tadej3 Zofija Kuhar iz Mladje — Jožico,M3 rija Bahč iz Brežic — Tomaža, Ivano ca Glas s Sel — Janeza, Sonja Kj? tanjšek iz Brežic — Natašo, Fadilaf” džič iz Krškega — Anelo. Majd Pillaver iz Brežic — Jaka, Zvjezdad Fekeža iz Samobora — Marino, Mf rjana Krolo iz. Kraj. donjega • Ti- hano, Zdenka Ramšak z Bizeljske? — Francija in Terezija Žnideršič ». Brežic — Lenarta. Čestitamo! OBRAMBNO USPOSABLJANJE CERKLJE — Konec tedna je ^ zaključeno obrambno usposablja mladine iz Posavja, ki ne obiskuje^ dnjih šol. Tako mladinke kot tudi fflj3’. dinci so se seznanili z našim splošni1" ljudskim odporom in družbeno sa?? zaščito. Krške novice ZAPUŠČEN SPOMENIK — Krški -pik borci se pritožujejo, da je sporne! prvim krškim (in slovenskim) žrtvaij v Rorah zapuščen. Na to so opozofj prav pred dnevom borca. Morda bofl le našli »patrona«, ki je očitno poj3 bil na obveznost, da primerno v* . ržuje to spominsko obeležje, k? j Krčani so o patronatu nad spomin* mi obeležji iz NOB sprejeli celo n* trezen odlok... JUGOSLAVIJA — Zadnjič £| nekdo dejal, da si Jugoslavijo pred* ^ vljamo kot kup dobrin. Vsakdo , prizadeva, kako bi s kupa čini odnesel, namesto da bi kaj Pr' -rjo Podobno bi lahko dejali tudi na m jjj raven, denimo na odnos kraje*' .__________skU druge komunalije, čeprav je res. 1 SK1S dobiva denar po doto** stopnji... GARDEROBNE OMARICE skupnosti in krška komunalna nost, ko gre za ceste, vodovode^ Ponekod imajo garderobe PraV .zlpO marjenc. Svetal zgled pa je nw*'!cT,|)C kolektiv Tesa, kjer so v gardei ,j obesili celo grafike in so zidovi o* lepo čisti, ne pa počečkani, kot je? sikje, kjer se izživljajo razni »naivd Sevniški paberkjj GRADNJA PO POLŽJE — *uf jan iz bližine gradbišča na cesti v/ T Mirne, kjer je še edini makadani jj| Ljubljano in Sevnico, se nam je P?ej.j nad počasnim delom novonie> jr Cestnega podjetja pri posodobU'j, te ceste. Cestarji v strugi Mirnebe'^ { rajo oporni zid. Beton mešajo ^ enim bencinskim mešalcem, čepr"^j potrebovali vsaj še enega. 1 »mlinčka« gre beton v dvome* ^ žlico bagra, ki vse skupaj neS »jj tovornjak. Tu beton vozi » vj|i metrov, nakar ima z njim oP ^jd drug bager, ki ga slednjič vrže opaž.. Ljudje se sprašujejo, ali gu 21. stoletja ni mogoče organi* učinkovitejšega dela. ^ BAZEN NI VSE — težave, vendar pri gašenju žsje^J jj. na novern sevniškem bazenu. P tišču aparata za ekspresno kavo sP^ ne premorejo. Pri kuhanju kave c ^ čku ob še taki dobri volji ne n' ’l( vsem hitro postreči. Podobno .jj grlo je premajhen aparat za l° ! piva. v »ZAROTA« ZA OKOLJE Jugotaninu so v minulem šolske' precej trdo prijeli biologe in š° ? češ, kaj se to pravi, da so proti nj" - jp hujskali ribiče in novinarje. Sledil ji pač dobili v roke tehtni razisk* ^,1-reči imenujejo tako, kol je treba- ^ ski pouk je dandanes nazorna sl' jr je res neprijetno, da že šolarji nja tovarno na laži. pisma in odmevi Kolesarstv n ni od včeraj Pozabili na uspešn redvojni klub »Dolenjec«? To je bilo mučenje, ne pa ^cepljenje psa Nehumanost v Brežicah Vesel sem. da so tudi v Brežicah us-anovili društvo, ki jemlje živali v voJO zaščito. Še danes mi je hudo, če e sPomnim, kaj sem doživel letos pri “Pljenju svojega enajstmesečnega šar-P aninca v Globokem. Ko je bil navrs-*’je živinozdravnikov pomočnik Hri-af. zahteval, naj 2,5 m dolgo vrv V|jem psu okrog vratu in okoli droga. s??Vn naredil in prijel psa. Tedaj bi ” 'anko cepili, vendar seje veterinar F°svetil drugim štirinožcem. Med tem J* moj se(je| jn živinozdravnik je eJal, da mu v takem položaju ne more da'; injekcije. * akcijo je stopil pomočnik Hribar.' eno roko je prijel za vrv, z drugo je Psu porinil klešče v gobec, meni pa kazal, naj držim za rep. Opozoril sem t>a, naj izpusti klešče, da jih bo potem udi pes izpustil, on pa jih je na silo aobrnfi, da so zobje kar pokali. Toda 0 mu §e ni bilo dosti. Vrv je tako zategnil, da se je psu zarila v meso in sem mu jo potem komaj odvil. Žival je ku*rai zadavil. Po mojem mnenju so Klešče, kakršne uporablja, premajhne . v?e vrste psov, torej njegovo delo ni sbokovno. Moj pes seje po takem strahovitem mučenju onesvestil. Petnajst minut je ezal na tleh brez zavesti, Hribar pa je r'n ’ naJ 8a odvlečem stran. Brežičanom zaradi takega nestro-ovnega postopanja psa ne bom dal e~ cepiti. Pomočnik mu je zlomil tri °be: podočnik in dva kočnika. Pesje en mesec lahko jedel samo mleko in ruh. Menim, da bi se mi vsaj živin-°zdravnik lahko opravičil. Niti tega m1 ni rekel, naj se oglasim na postaji, ce bo Kolesarski šport se v Novem . .1 ni začel razvijati leta 1972. kot n ;a novinar Budja v zadnjem DL. in več je bil popularen in razvit žc med .iv e-ma vojnama, ko je v Novem mesi v uspešno deloval kolesarski klub »Dolenjec« ter imel precej znanih in uspešnih tekmovalcev. Vsako leto je bilo organizirano tekmovanje kolesarjev za prvenstvo Jugoslavije, eno leto je bil cilj v Zagrebu, drugo pa v Ljubljani. Dolga in pisana kolona tekmovalcev je med NIKOMUR NI MAR, DA JE MOJ JEČMEN UNIČEN Imam njivo ječmena. Parcela res ni velika, toda nam, ki nismo bogati, tudi to veliko pomeni. V torek, 24. junija, sem šla na strojno postajo Ag-rarie Brežice v Trnje prosit za kombajn, da bi poželi ječmen. Odgovorili sp mi, da je že od lanskega leta pokvarjen in da ga bodo naslednji dan peljali popravit v svpje delavnice pri železniški postaji. Na obljubljeni dan popravila sem spet vprašala, kako je s kombajnom, in zvedela, da ga niso dali popravit in, da nameravajo to storiti en dan pozneje. Za moj ječmen je bilo to prepozno, dež gaje zabil v zemljo. Tako se pač godi siromakom, da za svoj trud nič ne dobimo. Tisti, ki bi lahko pomagali, pa si zaradi tega ne delajo očitkov. Nič jih ne vrže iz tira. JUSTINA SAVNIK Sodarska 4, Brežice p -s psom zaradi tega kaj narobe, ozneje sem dobil od veterinarske pos-aJe se pismo, naj se oglasim tam z do-azilom, da je bil pes cepljen. Pa ne sam° jaz, še nekaj drugih, zato se sPrašujem, kakšno evidenco vodijo. MIHA HODE Globoko 14 PEKOČA KLEKOVAČA Potrebovala sva žganje, imeno- Van° klekovača. Ker pa ga v trgovi- n' n' bilo, sva poslala ponj v restav- racijo Pod Gorjanci v Kostanjevici n° Krki. Dekletu, ki sva jo poslala P° žganje, sva dala 1.000 din. Vrnila s*Je z računom, nakaterem jenata- ar napisal, da stane klekovača ■600 din. Dodala sva denar in tako ° s,eklenico klekovače. Na e lenici. kjer običajno v trgovinah Qpišejo ceno, pa je pisalo 306 din. v*eJ Verjetnosti je bila klekovača P Jena v trgovini, cena pa ji je od Dei°b'ne restavracije zrasla za rat in !e ve( Sprašujeva se. ali ral °ra V *°kalih res vse tako pod- "i ali pa je to le samovolja kake- * Posameznika. Ali ni to nepra- vn °i ‘^'Ptijena cena? Midva misliva. da je/ KALČI in TONČKA AHMIČ — Kostanjevica Po sledi poziva Slovenija, moja dežela Turistična sezona je tu. celo oglasi nas opozarjajo: »L turizmu je naša prihodnost! Bodimo dobri natakarji in sobarice, gostoljubni do turistov. ■ Pa smo? V črnomaljskem penzionu Lahinja sem od tamkajšnjega natakarja F. Dražetiča izvedela, da senasezono niso nič kaj posebno pripravljali. Dejal je, da je že večkrat predlagal, da bi ob koncu tedna ob večerih pripravili kako glasbo pred penzionom, pa ni bilo nič. Kaj pa jedilnik? Tudi tu še niso glavnega m esta zavzele belokranjske specialitete. Naslednja postaja je bita restavracija Grad. Zadnjih nekaj mesecev so tu začeli pripravljati pizze in obisk je vidno narasel. V sklopu Grada je tudi Belokranjska klet z diskom. To je v bistvu edini prostor, kjer se mladina ob večerih lahko zadržuje med letom in tudi med počitnicami. Janez Doli ar, ki tam skrbi za glasbo, je dejal, da so se odločili, da bo čez poletje disko odprt trikrat na teden. Poleg tega Janez poskrbi, da vsake toliko časa v disko zavije tudi kak znan jugoslovanski izvajalec popularne glasbe. Zaupal mi je še. da čakajo disko korenite spremembe: poskušali bodo uvesti živo glasbo — make razširjeno skupino Črno vino. Pohvaliti je treba prireditve, kot so jurjevanje in kresovanje, vendar to še zdaleč ni vse. kar bi Belokranjci lahko prikazali. J. ŽAGAR novomeškimi in okoliškimi fanti zbudila veliko zanimanja za ta šport, zato so začeli razmišljati, kako bi tudi oni začeli trenirati in tekmovati. Na spodbudo športnika Matka izGotnevasi je bil leta 1935 v Novem mestu ustanovljen kolesarski klub »Dolenjec«. Leto kasneje se je klubu zaradi organizacijskih formalnosti priključila tekmovalna kolesarska sekcija Sokolske čete iz Prečne z devetimi člani. Treniranje in tekmovanje je bilo v tistih časih zelo težko. Zbirali smo denar. da smo lahko na kredit kupili draga tekmovalna kolesa, saj je italijanski »legnano« stal toliko kot par dobrih volov. Zaradi zavzetosti članov po službah in v šoli smo imeli skupinske treninge ob nedeljah in praznikih, in to na progah Novo mesto—Metlika, Novo mesto—Kočevje in proti Ljubljani, po zelo slabih, neasfaltiranih cestah. Vsako leto je bilo organizirano tekmovanje za klubsko prvenstvo na progi Novo mesto—Kostanjevica in nazaj v dolžini 50 km ter tekmovanje na krožni progi okoli Grma, dolgi 12 km, Na predlog vodstva kluba je bila proga Novo mesto—Gorjanci in nazaj proglašena za gorsko tekmovalno progo Slovenije. Ta proga je bila takrat to, kar je danes Vršič, na njej so celo Hrvaški kolesarji imeli svoja prvenstvena tekmovanja. Tekmovalci »Dolenjca« so se vsako leto udeleževali tudi kolesarskih tekmovanj v Ljubljani, v Karlovcu in Zagrebu in dosegli zelo lepe rezultate. Najbolj uspešni so bili Lampe iz Šentjerneja, Hrastar iz Gotne vasi, Pečarič in Krevs iz Prečne, Petrič iz Novega mesta in drugi. Kolesarji »Dolenjca« pa niso bili samo vsestranski športniki, ampak tudi zavedni in napredni Slovenci. Z začetkom vojne se je prekinilo uspešno delo »Dolenjca«, a del članov je postal žrtevvojne. Predsednika Matka so ustrelili gestapovci, Petriča pa fašisti. Najboljši tekmovalci Krevs, Hrastar, Šiler in drugi so padli kot oficirji NOV. Ostali člani kluba, ki so preživeli, so postali aktivni oficirja JLA. Član bivšega kluba • »Dolenjec«, kapetan KARLO JAKŠE DENAR NAMENILI ZA INKUBATOR NOVO MESTO — Klub pionirjev, katerega člani so predsedniki in podpredsedniki vseh pionirskih odredov v novomeški občini, se vsem, ki so prispevali sredstva ali pa predmete za srečelov, ki smo ga izpeljali na spomladanskem živžavu »Hura, počitnice«, najlepše zahvaljujejo, hkrati pa sporočajo, da so denar koristno porabili za kritje stroškov ekskurzije v osnovno šolo Loški potok, kjer so se marsičesa naučili in bodo to prenesli tudi v svoje okolje. Za ostali denar, to je za 5.000 din, pa so odločili, da ga nakažejo za nakup inkubatorja. TANJA MARKOVIČ NA FARMI Pred kratkim smo si ogledali kokošjo farmo pri Tomažinovih v Dragi pri Šentrupertu. Razkazala nam jo jc gospodinja Slavka. Redijo 18 tisoč piščancev, ki so^ veliki nizki zgradbi. Malo nad podom so obešena krmišča. V rdečih je hrana, v vijoličastih pa voda. Teta nam je povedala, da je piščance, ki jih ima najrajši, zaznamovala z barvo in jih bo obdržala *zase’ MATEJA AHLIN Radioamaterstvo že preteklost? —Hgyomeški radioamaterji brez podpore klub pomembnosti te dejavnosti sPrašuie»,rrijJtcrJ' se vse pogosteje Zlo, ,ja s Te so res postali družbeno jirri odrek ■ P°^as' 2e vs‘ izogibajo in Pomoč ,3J0 ^ ta*<0 majhno finančno ’ 1 so je bili nekoč deležni. Venio a tehnolooV danes brez sodobne •atov, tj , ne moreš dosegati rezul-sveto'vne r te Povec,1i v sam vrh ^a kljub n Ju80sl°vanski amaterji v Tetovu em°8oilm razmeram segajo na tekmn»: Sv°ie znanje pokažejo Franom Prav zaradi neinfor- 1 *Judi pa je delo radio- materjev mnogim neznano. Izkazali so se že, tako v katastrofalnem potresu v Skopju, kot tudi v ostalih naravnih in drugih nesrečah. Radioamaterji (omenjam predvsem novomeške) so pogosto navzoči tudi pri raznih akcijah in proslavah, kot so štafeta mladosti, tekmovanja, kjer spremljajo in obveščajo o poteku dogodkov. Opravljajo tudi svojevrstno diplomatsko dejavnost, sliši se jih po celem svetu, tudi v tistih državah, kjer nas komajda poznajo. Glede na odzive sogovornikov lahko priznamo, da so Odkrili spominsko ploščo Spominsko loščo aktivistom viniškega območja na Zežiju je odkril Janez Vitkovič lil a Mu pri Vinici je bila 4. ju-cj osrednja občinska proslava, a!.; S° odkrili spominsko ploščo c, Vls‘°m OF viniškega območja. M-.i x°S,n' govornik je bil Jože LL.kr’ uPok. polkovnik JLA iz J Dijane, znani telesnokulturni delavec Slovenije. škiv,riav tu’ kjer zdaj stoji dom vini-Kth lovcev, so se konec maja 1941 ohm ^Vl snovalci OF viniškega ^.°«ja. 9. maja 1942 so od tod nir» V par,'zane prvi borci iz Vi-Da i«"1 d*'**- 2. decembra 1942 dina 0a mestu zborovala mla- Mahz 688 P°drofJa je v svojem govoru med ostalim dejal: »Ponosni smo na rezultate odporniškega gibanja, saj so premnogi domačini odšli v partizanske vrste in žrtvovali tudi svoja življenja. Nenazadnje smo ponosni, da živimo na robu Slovenije, ker je Kolpa trdna povezava med krajani iz obeh strani.« Spominsko ploščo je odkril prvoborec in nosilec partizanske spomenice Janez Vitkovič iz Črnomlja. Odkritju spomenikaje sledil kulturni program, ki so ga pripravili KUD Oton Župančič ter učenci viniške osnovne šole in pionirska folklorna skupina. J. STEGNE jugoslovanski amaterji cenjeni po vsem svetu. In kakšne ugodnosti nudi družba ljudem, telegrafistom in operaterjem? Lahko rečemo, da jih pri opravljanju svoje dejavnosti bolj ovira, kot pomaga. Alije to zahvala za vse, kar ti ljudje naredijo v klubih (tja nosijo svoje postaje)? Nekaj bo prav gotovo treba storiti, saj poleg sodelovanja s TO in ZOTK, sodelovanja z združenim delom skoraj ni. V razvitem svetu radioamaterji opravljajo dokaj veliko vlogo pri reklamiranju, pri nas pa se iz neznanih vzrokov te oblike reklame vztrajno izogibamo. Eden od večjih vzrokov za množično neinformiranost je prav gotovo ta, da se delo radioamaterjev ne da množično prikazovati, kot to lahko počno druga društva, čeprav radioamaterji po vloženem trudu in delu dostikrat prednjačijo pred ostalimi. Zanimivo je tudi, da so vodstva šol postala bolj hladna za to zvrst izobraževanja, saj odklanjajo brezplačno mentorstvo v krožkih, ki bi jih vodili predstavniki radiokluba. Vsi takšni zgrešeni postopki in odločitve zmanjšujejo interes do radioamaterstva, ki so ga danes bolj popularne aktivnosti (npr. računalništvo) izrinile na stranski tir. Mar smo postali res tako nerazumni in se bomo radioamaterstvu odrelki? Verjetno bo potrebno v novomeški občini v tej smeri storiti še veliko, in to čimprej, sicer bodo naslednje generacije lahko o radioamaterstvu zvedele samo iz kakšnih tujih revij, kolikor bo dovoljen njihov uvoz. M.FABJAN Praznik likovnega in literarnega snovanja Ob zaključku 18. tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem odprli razstavo del čehoslovaškega slikarja in proslavili 10-ietnico Samorastniške besede TREBNJE — Minulo soboto se je s slovesnostjo v tukajšnjem kulturnem domu končal 18. tabor likovnih samorastnikov. Priznanja je udeležencem (24 slikarjem in kiparjem) podelil inž. Damjan Mlakar, zaključni govor pa je imel Bogdan Osolnik, sodnik Ustavnega sodišča Slovenije. Hkrati so obiskovalcem predstavili zbirko pesmi in proze »Življenje ve za pot«, kije izšla ob 10-letnici Samorastniške besede. V Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem pa so odprli razstavo slik Jana Hruške, slikarja iz Brna na Čehoslovaškem. V soboto seje v Trebnjem zgodilo toliko pomembnega, da je Bogdan Osolnik to imenoval kar praznik likovnega in literarnega samorastniškega snovanja. Obiskovalci, med katerimi sta bila tudi pisatelj dr. Matjaž Kmecl, predsednik republiškega komiteja za kulturo, in prof. dr, Janez Miličinski, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pa so še posebej prisluhnili tistim Osolnikovim besedam, ki je z njimi opozoril na nekatere nezdrave pojave pri nas. Drago Vlašič V slogi živi adlešiška kultura »Vsi člani KUD Adl-ešiči so enakopravni,« pravi njegov predsednik Drago Vlašič ADLEŠ1Č1 — V Adlešičih je bilo večkrat slišati, da si družbenopolitične organizacije prizadevajo poživiti kulturno življenje, potrebovali pa so nekoga, ki bi znal prijeti stvar na pravem koncu. In ko so konec lanskega leta za predsednika kulturnoumetniške-ga društva izvolili Draga Vlašiča, ki se je le nekaj pred lem naselil v bližnjih Jankovičih, je delo kmalu steklo. »Res je, hotel sem, da bi bilo v adlešiški krajevni skupnosti kulturno življenje razvito in da bi lahko tudi nekaj pokazali, vendar pa je bil predsednik krajevne konference SZDL Janez Hotujc tisti, ki je hodil od hiše do hiše in vabi! ljudi k pevskemu zboru. Tudi k meni je prišel,« se spominja Vlašič. S Hotujcem sta menila, da bo društvo uspešno le, če bo sožitje med vsemi sekcijami, prav tako tudi med mlajšimi in starejšimi člani. Tako sožitje so včasih pogrešali, zato je prihajalo do razprtij. Danes člani prav po Vlašičevi in Hotujčevi zaslugi delajo enotno. Tudi na osmih ali devetih nastopih, ki sojih imeli letos, so tamburaši. pevci in folklotnaskupina nastopili skupaj, vključili pa so tudi na novo oživljeno dramsko sekcijo. »Društvo šteje okrog 80 članov, topajeza naše razmere veliko, čeprav so še rezerve pri mladini. Občudujem jih, s kakšno požrtvovalnostjo hodijo ti ljudje, gre predvsem za polproletariat. na vaje. Koliko odpovedovanja delu, predvsem pa počitku, je za to potrebno,« je zadovoljen Drago, a se hitro dotakne tudi težav. »Potrebovali bi strokovne vodje, predvsem za tamburaše in folkloriste, pozimi pa topel prostor za člane dramske sekcije in folkloriste,« omeni Vlašič. Doda, da bi radi tudi več nastopali, pa ni denarja. »si letošnji nastopi so bili brezplačni. Kako naj potem pridemo do denarja v društvu? Minilo je šele pol leta, a tudi ZKO nima več sredstev za prevoze. Če le moremo,‘se znajdemo sami. Tako smo člani sami prispevali 70 tisočakov za nakup srajc za pevce,« navaja predsednik adlešiškega kul-turnoumetniškega društva. B. M. »Pogosto slišimo misel,« je dejal, »naj bi kulturnoumetniško snovanje s svojo kvaliteto in napredno, humanistično vsebino prispevalo' k dvigu človeka na višjo kulturno in življenjs ko raven, ga duhovno bogatilo, plemenitilo in osvobajalo. Prav zato ne moremo neprizadeto mimo tega, da se v praksi, ki se kaže zlasti pri tleh naše stvarnosti, to načelo dostikrat ne upošteva. Kako bi si sicer lahko razlagali. da je v naše vsakdanje življenje, zlasti pod vplivom uvoženih in domačih oroizvodov tako imenovane množične kulture in zabave, prodrlo toliko plehkosti, primitivizma, surovosti, kiča in nasilništva, z eno besedo — nekulturnosti, kot se to dogaja danes. Pogosto se pri nas — zlasti v krogu kulturniške inteligence — problemi kulture obravnavajo s stališča položaja vrhunskih umetnosti in njihove ustvarjalne elite. Zanemarja pa se vprašanje, kakšno je naše vsakdanje kulturno življenje, kakšne kul- • V drugem delu je bila prireditev posvečena jubileju Samorastniške besede oziroma zbirke »Življenje ve za pot«, ki je izšla kot posebna številka te revije. Pesmi in prozo iz te zbirke so brali gledališka igralka Alenka Svetelova iz Ljubljane ter domačina Zvonka in Jože Falkner. Vmes sta kitarista Igor Saje in Andrej Grafenauer iz Ljubljane izvajala glasbeni spored v duetu. turne vrednote se uveljavljajo pri nas in prek katerih posrednikov jih sprejemamo.« Bogdan Osolnik je še dodal, da se morajo taborska srečanja v Trebnjem nadaljevati, naj bo tabor, ki bo prihodnje leto, p-iprava na 20., jubilejno taborsko srečanje. Poudaril je, da je temeljno opravičilo za to Galerija likovnih samorastnikov, saj njen fond šteje že okoli 600 del, vsa pa so nastala v obdobju najbujnejšega razcveta samoratniške likovne ustvarjalnosti v Jugoslaviji in Sloveniji. Obiskovalci so zatem prisostvovali slovesnosti v Galeriji likovnih samorastnikov, kjer je direktor trebanjskih Tesnil Tone Hočevar odprl razstavo slik Jana Hruške, slikarja iz Brna, ki se je udeležil tudi letošnjega tabora. O življenjski in ustvarjalni poti tega svojega likovnika iz Cehoslovaške je govoril Janez Gartnar, predsednik . skupščine tabora. Razstava bo odprta do 27. julija. L Z. REŠČIČEVA GRAFIČNA MAPA TREBNJE —Trebanjski slikar Lucijan Reščič, večkratni udeleženec taborskih srečanj in likovni opremljevalec Samorastniške besede, je v samostojni grafični mapi izdal risbe oziroma grafike, s katerimi je soopre-mil zbirko pesmi in proze »Življenje ve za pot«, kije izšla kot posebnaštevilka Samorastniške besede ob njeni desetletnici. Ne fakultet, le približani študij! Ob 10-letnici študija strojništva v Novem _____________mestu____________ NOVO MESTO — »Novo mesto ni nikoli inielo želje, pa tudi ne potreb in možnosti, da bi preraslo v fakultetno središče, bo pa še naprej zainteresirano za organizacijo najrazličnejših oblik višješolskega študija ob delu in iz dela. Samo tako, da bo kandidatom omogočeno študirati čim bliže delovnemu mestu, bo dolenjsko združeno delo sčasoma zmanjšalo kadrovski primanjkljaj, še posebno na področju tehniških poklicev.« To misel so med drugim povedali predstavniki novomeške občine ob nedavnem podpisu dokumenta, s katerim se je Fakulteta za strojništvo v Ljubljani zavezala, da bo v Novem mestu izvajala višješolski študij strojništva, dolenjsko združeno delo pa, da boobstoj oddelka (v okviru Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič) omogočilo z združevanjem sredstev. Dokument oziromasamouprav-ni sporazum so podpisali ob 10-letnici prvih organiziranih oblik za študij strojništva v Novem mestu. Prav toliko časa pa je »staro« tudi izredno razumevanje fakultete za strojništvo za razvoj višješolskega študija v kadrovsko deficitarnih dolenjski regiji. Fakulteta, ki je do zdaj na novomeškem oddelku pomagala do naziva strojnega inženirja žeok-oli 70 kandidatom, je na Dolenjskem prisotna tudi kot raziskovalna organizacija. Kot taka je med drugim vključena v iskanje alternativnih programov za novomeško IM V. Bolj, kot se, pa se v dolenjski regiji skoroda ne more vključevati, ker takim nalogam kadrovsko ne bi bila več kos. S slovenskim združenim delom, še posebej z industrijo, ima podpisanih že okoli 200 pogodb za zahtevne projekte, tako da novih njeni strokovnjaki ne bi več zmogli. Ob podpisu samoupravnega sporazuma s Fakulteto za strojništvo so predstavniki dolenjske elektroindustrije, še zlasti Iskrinih tovarn, menili, da bi bilo potrebno v Novem mestu organizirati še najmanj študij za elektroinženirje, z elektrofaulteto pa podpisati podoben dokument o izvajanju takega izobraževanja. I. Z. Desetletnica Samorastniške besede Kot posebna, jubilejna številka te revije izšla zbirka z literarnimi deli trebanjskih avtorjev TREBNJE — Pred kratkim je bila v tukajšnji. Goliovi knjižnici slovesnost ob izidu zbirke poezije in proze »Življenje ve za pot«. V blizu sto strani obsegajoči knjigi, ki je izšla kot posebna številka Samorastniške besede, so zbrana samo dela avtorjev iz trebanjske občine — pesmi Lidije Gačnik. Avgusta Gregorčiča. Ivana Gregorčiča, Janeza Pungertnika in Franceta Režuna ter proza Anice Zidar. Zbirko popest-rujejo reprodukcije likovnih stvaritev slikarja Lucijana Reščiča in kiparja Sandija Leskovca. S tem natisom Samorastniška beseda-praznuje prvi jubilej — desetletnico izhajanja. Literarna revija Samorastniška beseda, ki je začeta z majhnim številom besednih ustvarjalcev iz trebanjske občine, seje do danes, koso za njo dolga leta iskanja in zorenja, trdno zakoreninila v slovenskem re-vialnem življenju. Na straneh dvanajstih številk, kolikor jih je izšlo, je zbrala 62 avtorjev iz vse Slovenije, ki so v reviji objavili več kot 500pesmi in 25 proznih besedil, ves čas je bila odprta sodelavcem vseh gene- racij. Pomembno je tudi. da je na svoje strani vseskozi vključevala tudi likovne izpovedi, tako da je v reviji sodelovalo tudi nad 20 slikarjev in kiparjev. Posebno pozornost literarne javnosti so vzbudile posebne številke Samorastniške besede, pesniške zbirke sodelavcev te revije. Do zbirke »Življenje ve za pot« so izšle zbirka »Drobci sonca« Franceta Režuna, sicer najplodovitejšega sodelavca Samorastniške besede, ki jo je likovno opremil Lucijan Reščič, »Pesek in zelenice« Severina Šalija z likovnimi deti Vladimira Lamuta in -To mora biti onkraj« Ivana Zorana z oblikovanjem in likovnimi deli Tonija Vovka. Ob jubileju so uredniki izrazili željo, da bi Samorastniška beseda, ki jo izdaja in zalaga trebanjska kulturna skupnost, prerasla v literarno revijo Dolenjske, dežele, od koder je revija že do zdaj imela največ stalnih sodelavcev. Taka revija Dolenjski manjka, toda če naj bi Samorastniška beseda opravljala še vidnejše poslanstvo in tekoče spremljala dosežke posameznih avtorjev, bi morala izhajati pogostneje. poslej najmanj dvakrat na leto. Ustrezen sporazum dolenjskih kulturnih skupnosti, ki naj bi zagotavljale sredstva in si tako porazdelile breme izhajanja Samorastniške besede, pa bi kazalo sprejeti čimprej, vsekakor še to jesen. Sami Trebanjci bi namreč tak zalogaj težko zmogli, pa naj imajo še take navdušence. ./. J. TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 12. VII. 17.45 — 23.50 TELETEKST 18.00 POROČILA 18.05 NAŠ PRIJATELJ TITO, nadaljevanka 18.20 GRIZLI ADAMS, zadnji del ameriške nadaljevanke 18:45 ŽELELI STE — POGLEJTE, poučno zabavna oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 ŽIVI PLANET: Oblikovanje zemlje, 1. del angleške dokumentarne serije Kako je mogoče, da v visokih himalajskih gorah najdemo bitje iz morja, fosil amonit? V prvi oddaji angleške serije avtor odkrije, kako so mogočne sile oblikovale Zemljo, kako se celine premikajo in kako je prišlo do take raznolikosti našega planeta. Serija ima 12 oddaj. 21.00 NE PREZRITE 21.15 GANGSTRSKA KRONIKA, ameriška nadaljevanka 22.05 DNEVNIK 22.15 OČI LAURE MARS, ameriški film Zelo uspešna fotografinja izve na otvoritvi svoje nove razstave, daje bil njen sodelavec brutalno umorjen. In potem prične Laura videti umore, pojavljajo se ji žrtve pred njihovo smrtjo, toda vidi jih skozi oči njihovega morilca. Razplet temelji na Laurinih nenavadnih sposobnostih videnja umorov ljudi, ki so kakorkoli povezani 7. njo. DRUGI PROGRAM 16.15 Test — 16.30 PJ v plavanju, finale — 18.00 Dnevnik — 18.15 Glasbena srečanja — 18.45 Zabavna oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ples 84 — 21.30 Pianist Martial Šolal — 21.35 Žepar (francoski film) TV ZAGREB 14.20 Video strani — 14.30 Poletno popoldne — 16.30 PJ v plavanju — 18.00 Poročila — 18.05 TV koledar — 18.15 Glasbena srečanja — 18.45 Zabavna oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kraj srečanja se ne sme spremeniti (nadaljevanka) — 21.00 Zabavna oddaja — 21.45 Dnevnik — 22.00 Kultura srca — 23.30 Nočni poletni spored SOBOTA, 13. VII. 12.30 — 22.50 TELETEKST 12.45 POROČILA 12.50 BAND AID, prenos koncerta rockovske glasbe za pomoč lačnim v Afriki s stadiona Wemblev v Londonu 14.25 N. Simončič: ČMRLJ IZ KOLORADA, 2. del predstave Lutkovnega gledališča Ljubljana 14.40 NAS PRIJATELJ TITO, nada-čjevanka 14.55 MITI IN LEGENDE — Srednjeveški miti: BOEWULF 15.10 POLETAVČEK, 3. del nanizanke 15.40 TV GALERIJA: Dioklecijanova palača 16.10 ČLOVEKOVI MOŽGANI: Blaznost, zadnji del angleške serije 17.00 Skopje: PJ V PLAVANJU -r FINALE, prenos 18.30 ORGELSKI KONCERT H. BERGANTA 18.45 BOJ ZA OBSTANEK: Usmilite se ubogega krokodila, angleška dok. serija 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 KIT1NJA NE SME UMRETI, ameriški film Ker je neurje precej poškodovalo njihovo jadrnico, pripluje štiričlanska družina v manjšo ribiško vas zaradi popravila. Nedeljski mir prekinenovi-ca, da je v zalivu kit. Verjetno je ranjen, ustje zaliva pa je preplitvo, tako da je tudi ujet. Domačim strelcem je kit zanimiva tarča, hkrati pa lahek zaslužek. Umor prepreči najstarejši član družine... 22.20 ZRCALO TEDNA 22.45 POROČILA 22.50 BAND AID, vključitev v prenos koncerta rockovske glasbe za pomoč lačnim v Afriki s stadionov Wembley v Londonu in John F. Kennedy v Phil adelphiji DRUGI PROGRAM 12.35 Test— 12.50 Band Aid (prenos koncerta rockovske glasbe) TV ZAGREB 15.45 7 TV dni — 16.15 Narodnagla-sba — 16.45 Poročila — 16.50 TV Koledar — 17.00 PJ v plavanju — 18.30 Dosje (dokumentarna oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Naj se smejejo (ameriški film) — 21.35 Dnevnik — 21.50 V soboto zvečer NEDELJA, 14. VII. 8.45 — 13.05 in 15.15 — 22.15 TELETEKST 9.00 POROČILA 9.05 ŽIV ŽAV: Risanke, Tom Sawyer 10.05 GRIZLI ADAMS, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 LAMPIJON IN LEPA MARIJA, 6. del brazilske nadaljevanke 11.10 DOMAČI ANSAMBLI: TRIM v, 11.40 625, pregled tedenskegasporeda 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA 15.30 SOTESKA NERE, jugoslovanski kratki film 15.45 ČEDOMIR ILIČ. 2. del nadaljevanke 16.50 POROČILA 16.55 SLEDI NA PARIŠKEM NEBU, ponovitev oddaje 17.35 IVY, ameriški film Ivy si močno želi bogastva. Napoti se k vedeževalki, ki ji napove želeno usodo. Vendar prerokba ne požene Ivy v zločin, je samo povod, poslednja kaplja v že polnem kozarcu. Ivy sistematično odstranjuje »ovire«, kiji stoje napoti do njene »sreče«. V vlogi Ivy je Joan Fontaine ustvarila lik, za katerega so v ameriških časopisih zapisali, da je to ženska, ki jo z užitkom sovražite. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 ZADARSK1 MEMENTO, 2. del nadaljevanke 21.05 BESEDA DA BESEDO — pogovor s Svetozarjem Gligoričem 21.40 ŠPORTNI PREGLED 22.10 POROČILA DRUGI PROGRAM 9.00 Oddaje za JLA in jugosl. film »13. julij«— 15.20 Hokej n a travi Jugoslavija : Walles — 16.30 Boksarska srečanja Slobodana Kačarja — 17.00 PJ v plavanju —18.30 Oddaja iz kulture — 19.10 Prometni krog— 19.30 Dnevnik — 20.00 Nekatere Kitajke so nam pripovedovale (kanadska dokumentarna serija) — 21.15 Poročila — 21.25 TV Kinoteka: Onečaščena (ameriški film) PONEDELJEK, 15. VIL 17.40 — 22.15 TELETEKST 17.55 POROČILA 18.00 POLETAVČEK, nanizanka TV Beograd 18.30 ČUDNO, DA SE LADJA NE POTOPI 18.45 ZDRAVO, MLADI 19.20 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 LEPA OTERO, 1. del italijanske nadaljevanka Nadaljevanka prikazuje zgodbo Line Otero, rojene v res ni španski vasi, ki seje povzpela do slavne plesalke najprej v rodni Španiji, nato pa tudi v mondenem Monte Čarlu in Parizu, kjer je dobila ime lepa Otero. Postala je ena najbolje plačanih zvezdnic tedanjega časa, bila je ljubica kraljev, vo|vod in bankirjev, ki so zanjo potrošili veliko denarja. Ta bleščavi svet brezskrbnega in potratnega življenja je'prekinila prva svetovna vojna. 21.40 Vangelis—Kosi: SREČANJE, balet 22.00 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 13.00 Tenis, prenos iz Beograda — 17.30 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt (oddaja o športu) — 19.30 .Dnevnik — 20.00 Dinastija — 20.55 Poročila — 21.00Otvoritev Splitskega poletja 85 in prenos opere Otello TOREK, 16. VII. 17.45 — 22.30 TELETEKST 18 00 POROČILA 18.05 NIŠKE ZBOROVSKE SLOVESNOSTI 18.35 MITI IN LEGENDE — Srednjeveški miti: BOEWULF 18.50 TV GALERIJA: OSIJEK, K ULTURNO-ZGODO VINSKI SPOMENIK 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 D. Švara: VERONIKA DESE-NIŠKA, opera 22.15 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 13.00 Tenis za pokal Galea — 17.55 Dnevnik —18.15 Pisani avtobus — I 8.45 Thommy's pop shovv extra — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kdo tako lepo poje (narodna glasba) — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Poročila — 20.55 Po poteh svobode (dokumentarna oddaja) — 21.40 Odprta knjiga — 22.10 Atletski troboj (ž) Jugoslavija — Ciper — Wales (reportaža / Reke) SREDA, 17. VIL 17.40 — 22.45 TELETEKST 17.55 POROČILA 18.00 N. Simončič: ČMRLJ IZ KOLORADA, 3. del lutkovne predstave 18.20 SAJ SI VENDAR PUNCA, 3. del predstave SNG Drama Maribor 18.45 ŽELELI STE — POGLEJTE, poučna zabavna oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 DOKUMENTAREC MESECA: Peklenska jaga »Ljudje so videli, kako se goreča ve- riga vleče od Ukanca do Srednje vasi. In ta peklenska jaga je bila strašno nevarna...« Tako je govorila ena od pripovedovalk v pričujočem dokumentarcu, ko sojo vprašali o nerazložljivih pojavih okoli nas. Veliko ljudi pa govori o najbolj razširjenem nerazložljivem pojavu, o NLP, o tem, ali je verjeti tem izjavam ali ne. 20.45 Film tedna. BOCKERER, avstralski film Bockerer je mesar na Dunaju. Ima majhno mesnico, ženo, sina in pri-jatdje, s katerimi igra tarok. Nevznemirljivo življenje bi se srečno nadaljevalo, če ne bi bilo usodnega leta 1938, ko je Hitler priključil Avstrijo Nemčiji in je zavladal »novi red«. Zelo dobro ČETRTEK, 18. VIL 17.35 — 00.15 TELETEKST 17.50 POROČILA 17.55 Ivo Zorman: STORŽKOVO POPOLDNE — Dolgi Filip, 2. del jiadaljevanke 18.10 PO POTEH ŽIVLJENJA ZOFKE KVEDROVE Danes je Slovenija poldrugo uro daleč od Frankfurta in Rima, dve uri od Pariza, iz Londona je mogoče priti v treh urah, iz New Yorka v devetih, iz Toronta v osemnajstih. Pot iz Avstralije traja uro manfkot en dan. Nikoli pa ne vemo, koliko ur se bo moral gost voziti od lokala do lokala, preden bo prišel do svojega nedeljskega kosila. Slovenija. Njenih zakladov nismo dobili od dedov v dar. Zaupali so nam jih vnuki. Slovenija so posneti prizori obračunavanja z Židi, divjanje nacističnih hord po dunajskih ulicah. Bockerer ob tem ni ravnodušen, kožo pa si rešuje s švejkovsko modrostjo. 22.30 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 13.00 Tenis za pokal Galea — 17.55 Dnevnik — 18.15 Legende sveta — 18.45 Zgodbe iz starih mest (narodna glasba) — 19.30 Dnevnik — 20.00 S poletnih festivalov (oddaja resne glasbe) — 20.45 Poročila — 20.50 »Žestoke priče« (dokumentarna serija) — 21.35 Jazz na ekranu — 22.20 Medrepubliške športne igre V ŠOLSKIH KLOPEH JE ŠE 'VROČE ČRNOMELJ — Pretekli teden so bili na večini srednjih šol popravni izpiti. Tudi na srednji šoli družboslovne in kovinarske usmeritve E. Kardelja Črnomelj so jih opravljali, učenci so se v prvem roku lahko prijavili za dva popravna izpita, čeprav bi se nekateri prijavili za več izpitov. Največ se jih je prijavilo za izpit iz matematike, kar 41 učencev, naredilo pa jih jc 24. Drugi rok popravnih izpitov se bo začel 20. avgusta. J. Ž. • JUBILEJNI KONCERT GASILSKE GODBE LOČE DOBOVA — Prebivalci tukajšnje krajevne skupnosti so 4. julija zvečer do zadnjega kotička napolnili dvorano prosvetnega doma in z na-vudšenjem pozdravili pihalce iz Loč, ki so ob 65-letnici godbe priredili krajanom koncert za njihov praznik 7. julij, dan izgnancev. Pot in razvoj godbe od njenega nastanka do igranja v taborišču, s katerim so hrabrili izgnance, in njeno povojno vključevanje v življenje krajevne skupnosti je v pozdravnem nagovoru prikazal poslušalcem rojak Franc Sablič. Ob tej priložnosti se je spomnil vseh njenih dirigentov in ustanovnih članov. Tokrat je godba nastopala pod taktirko Bratislava Rogljiča. Godba je na koncertu izročila pismone zahvale posameznikom in organizacijam. 18.45 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Košarkarji, Tek po Budimpešti 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 ZLATA VRTNICA SZENTE-NDERJA, mednarodna zabavnoglasbena oddaja 21.40 BREGOVI, 3. del gruzinske nadaljevanke 22.55 DNEVNIK 23.05 IPAVCI — Benjamin DRUGI PROGRAM -17.55 Dnevnik — 18.15 Na črko, na črko — 18.45 Show express — 19.30 Dnevnik — 20.00 Večni klic (18. del sovjetske nadaljevanke) — 21.00 Poročila — 21.05 Fernando in Jarika (predstava kragujevškega gledališča) OBELEŽJE PRVEMU BOJU RIBNICA — Lovci, člani LD Ribnica, bodo v Mali gori postavili spomenik, kjer je bil prvi boj pripadnikov organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica) z italijanskimi okupatorji. Do spopada je prišlo v noči iz 12. na 13. maj 1941. V boju je padel član TIGR Danilo Zelen. Ferdo Kravanja je bil hudo ranjen. Antonu Majniku pa jc uspelo pobegniti. Danilo Zelen je bil torej prvi izmed protifašističnih upornikov. ki je v boju z orožjem na tem območju žrtvoval življenje za osvoboditev. To se je zgodilo že 13. maja 1941, medtem ko je bila na primer prva ribniška partizanska čela osnovana 14. julija 1941. —n Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina ««u6.o. KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« TOZD Proizvodnja krmnih mešanic »Krmila« Novo mesto, n. sub. o. Bršljin 16 Razpisna komisija zbora delavcev razpisuje prosta dela in naloge direktor TOZD Krmila Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje' določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi |fl družbenimi dogovori . — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske kmetijske smeri s 3-oziroma 4-letnimi izkušnjami stroki i — da imajo sposobnost vodenja, organiziranja in us-klajevanja delovnega procesa — da izpolnjujejo pogoje po družbenem dogovoru 0 kadrovski politiki v občini Novo mesto , — da izpolnjujejo pogoje po 511. členu zakona o ruženem delu. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave v zaprti kuvertu z oznako »Za mrazpisne komisijo« ter dokazila o izpolnjevanju zahtevanj pogojev z opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kan' didati pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi-Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni p° končanem zbiranju ponudb. 457/28-85 ort Proizvodnja in trgovina Agraria export-imp Brežice razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa — direkt^ ja Temeljne organizacije kooperantov Koop©r® cija Brežice. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — najmanj višja strokovna izobrazba — 5 let delovnih izkušenj ^ Kandidati naj vložijo pisne prijave v 15 dneh po dne\ objave pri razpisni komisiji Agrarie Brežice, Šentlen3 teKu 72. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh, roka za vložitev pisnih prijav. po po 8 DOLENJSKI UST Št. 28 (1874) 11. julija > <£■ X r K t 4 Za kaj sploh je 0 smo v Jugoslaviji začeli iskati izhode iz *adP|°darske krize in ve,ikanske zunanje km , Zenos**> je bilo na stabilizacijskem udaru Po r k družbene dejavnosti pa so (tu-ožaifadi marsikje v izjemno težkem pol-ralnihln.s®.za Prežive*)« poslužujejo raznih zbi-cj . akc'i mimo uveljavljenega sistema finan-Sa nja oz- svobodne menjave dela preko Pa 0Upravnih interesnih skupnosti. Medtem toda'S°VSka maSiner'ia seveda deluje naprej, iavnr,2.^86 man* m°e' in sposobnosti, da de-dena S Za katere “Skrbi«, zagotovi toliko Vani r’^ kot 9a potrebujejo za normalno delo-»un!f :'s!10vn' problem je v tem, da se je tako nikom« ko* “izvajalcem« težko odpo- vedati doseženemu ter se sprijazniti s stagnacijo ali celo nazadovanjem posameznega področja, doseženega pa, žal, ni mogoče zadržati, če dajemo za te dejavnosti realno vse manj denarja, vse manjši delež družbenega proizvoda. Poglejmo novomeško občino. Zdravstvo npr. je v hudih škripcih. Pesti ga nagla rast materialnih stroškov, ki tu predstavljajo levji delež porabe, v veliki meri iztrošena oprema itd., denarne stiske pa znajo zelo hitro pripeljati tudi do kadrovskega nazadovanja. Izračuni kažejo, da bi morali zdravstvu za najnujnejše zagotoviti vsaj okrog 30 starih milijard dinarjev več, kot se bo nabralo zanj denarja z veljavno prispevno stopnjo v prvem polletju letošnjega leta. Zdravstvena skupnost je ob tem skoraj povsem nemočna. Na delovne ljudi se je obrnila s posebnim pismom, naj bi se odločili za višjo prispevno stopnjo (je sploh še pomembno, da bodo s tem kršeni resolucijski okviri?), da bi zdravstvu zagotovili več denarja za redno dejavnost, za investicije in dodatne dejavnosti pa naj bi sredstva zbirali namensko. Ob tem posamezne zadevščine že urejajo s posebnimi zbiralnimi akcijami. Novomeški obrtniki so uredili intenzivno nego na internem oddelku novomeške bolnišnice, sedaj teče na Dolenjskem akcija za nakup inkubatorja (novomeška porodnišnica je ena redkih, ki ga še nima), ki bo marsikaterega novorojenca predvsem nedonošenega, rešil pred smrtjo ali hudimi poškodbami. Denar pa seveda prispevajo ljudje, delavci, kot posamezniki ali kot člani delovnih kolektivov. In nihče ne more reči, da za nepotrebne stvari. V škripcih so tudi druge družbene dejavnosti. Vemo, kako smo z omejevanjem financ pohodili, skrčili, razvrednotili naše šolstvo, ob tem pa so nas polna usta besed o tem, kako pomembno je znanje, kako nas lahko reši le znanje. Nič bolje ni z otroškim varstvom. Delež otrok, ki prejemajo otroški dodatek, je vse manjši. Novih vrtcev skoraj ni in jih verjetno tudi še ne bo, sicer pa bo v sedanjih očitno kmaiu spet dovolj prostora, saj so dragi. Otroci pa bodo še naprej in še naprej bodo potrebovali varstvo! Podaljšanje porodniškega dopusta bi menda preveč stalo, že mesece se ne premakne z mrtve točke pobuda, da bi nadomestila osebnega dohodka zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ne izplačevali na osnovi plače iz preteklega leta, ampak »bližnjega« zaslužka itd., itd. Vse to seveda sploh niso samo novomeški problemi. Podobno je povsod in še v drugih dejavnostih. Cela kopica skoraj nepremostljivih težav je v socialnem skrbstvu, kulturi, telesni kulturi ter pri več ali marij vseh izvajalcih ali uporabnikih, ki se »napajajo« iz sisovskega vira. Žal ni tako le v družbenih dejavnostih. V novomeški občini manjka požarnemu varstvu letos za minimalni program 2,5 stare milijarde dinarjev. V izredno slabem stanju so vodovodi v občini in naj bi bili, če bo šlo tako naprej, ob koncu stoletja brez pitne vode. Denarja ni niti za sanacijo razmer. Ni denarja za čistilne naprave, solidne deponije odpadkov, ki niso običajne smeti Itd. Vse več ali manj improviziramo, se zganemo, ko je kakšna zadeva izjemno kritična, pa dostikrat niti takrat ne, kct bi se morali. Pri cestah je denarja komaj za vzdrževanje, imamo pa to »Smolo«, da je bil o cestno omrežje v občini zgrajeno dokaj zgoda: in je sedaj v zelo slabem stanju, denarja za obnovo pa ni. Nove grade oz. asfaltirajo ljudje v največji meri sami po krajevnih skupnostih. V kritičnem stanju so mostovi, vendar ni denarja, da bi jih obnovili. Kaj bi še naštevali! Vprašanje je, kaj sploh gre — tako v novomeški občini kot drugje — kot je treba, brez večjih težav, kar financiramo iz dohodka (v kakršnikoli obliki že) preko interesnih skupnosti. Že res, da gre vsej družbi, gospodarstvu bistveno težje, kot je šlo nekoč, toda če smo se za nekaj odločili, bi za to le morali poskrbeti, ne pa celih dejavnosti, ki bi jih ne mogli imeti za nepomembne, vseskozi puščati na robu preživetja in jih povsem osiromašiti, oz. jih puščati, da se ob vsej sisovski mašineriji znajdejo, kot vedo in znajo, da morajo iskati denar mimo veljavnega sistema financiranja. Na srečo ga vsaj za najnujnejše le uspe zbrati. Plačamo pa vse, preko sisa ali posebej, kar se nam zdi potrebno in pomembno, delavci. ZDENKA. LINDIČ—DRAGAŠ 11. 7. 85 12iPRIL0GA V neobvezen premislek JE PLOČNIK TEŽJI OD BAKOPA? Je mogoče, da mesto s skoraj 20,000 prebivalci ni sposobno urediti pločnika ob zelo prometni magistrali, ki teče skozi gosto naseljeno mestno naselje? Je mogoče. Dokaz za to je Novo mesto z gorjansko cesto, ki se prebija, preden se- prek novega mostu izogne mestu, skoz Ločno in Mačkovec. Na tem mestnem območju živi nekaj sto družin, njihova edina pot v mesto pelje po cesti, na kateri v vsakem letnem času, še posebej pa poleti, vrve nepregledne kolone vozil. Zanimivo je, da je magistrala na odseku skoz Ločno in Mačkovec v najslabšem stanju na vsej svoji poti do morja. Novomeška cestna skupnost ima na svojih sejah pod točko razno redno delegatska vprašanja o ureditvi pločnika, pločnika pa še vedno ni. Zdi se, da ne moreta kazalca na tehtnici, ki primerja resnično nujno potrebo prebivalcev mestnega predela in nekakšne imaginarne splošne družbene interese, premakniti niti dve življenji, ki ju je v zadnjem času na najbolj grob način zahtevala ta cesta. Premakniti v dobro drugih življenj. Nekdo bo rekel, da pločnik pač ni mestna zadeva, saj se za magistrale ve, da so v pristojnosti republiške cest- ne skupnosti. To je seveda res, toda ta skupnost ima veliko dela z ljubljanskimi vele-obvoznicami in drugimi faraonskimi projekti. Nekaj sto metrov pločnika je s stališča republike popolnoma nepomembna zadeva, še posebej, če bi po njem radi hodili Dolenjci. Vse torej kaže, da se bo ne glede na davke in dajatve, ki tečejo proti Ljubljani in ki jih plačujejo tudi prebivalci Ločne in Mačkovca, treba opreti na lastne, novomeške sile. Morda bo odločitev za pločnik ob cesti, na kateri je, kot je nekdo slikovito rekel, »vse leto odprt lov na pešce«, nekoliko lažja ob vednosti, da je na pokrpanem asfaltu pred dnevi moral umreti tudi še ne petleten deček. Novomeščan, pred katerim je bilo- še vse neizmerno življenje. Saj vendar ni mogoče, da mesto, ki je zmoglo Bakop, ne bi imelo denarja, volje in moči za nekaj sto metrov pločnika in nekaj kilogramov bele barve. MARJAN BAUER Z naravo do zdravja BRŠLJAN Navadni bršljan (Hedera helix L.) raste skoraj po vsej Evropi in v severni Afriki. Rastlina je lesnata plezalka senčnih gozdov, skalnatih sten in podobnih krajev in se vzpenja do 30 m visoko. Na steblu nastajajo nitaste prije-malke, s katerimi se oprijem-Ije podlage. Če vtaknemo steblo v kozarec vode, se or-pijemalke spremenijo v prave korenine. Debeli, zimzeleni in trdi listi so dvo- do peterokr-pi. Ko se steblo povzpne v višipe, se loči od podlage in raste pokončno. Na njem se razvijejo nekrpasti listi. Na teh poganjkih nastanejo tudi majhni, zeleno rumeni cvetovi, združeni v okrogla socvetja. Iz njih se razvijejo zeleni plodovi, ki pa dozorijo šele naslednje leto in pri tem počrnijo. Te plodove uživajo razne ptice in tako skrbijo za razširjenje rastline. Bršljan je grenka in strupena rastlin. Vsebuje sapon-ozide, ki .so strupeni, a tudi zdravilni. Najaktivnejša snov je tukaj glikozid hederin, ki je v listih. Zanimivo je njegovo delovanje na ožilje: koncent-racija-hederina ureja širjenje oziroma oženje žil. Ljudsko zdravilstvo je uporabljalo bršljan za zdravljenje krvi, za potenje, kot zdravilo zoper žolčne kamne. Do danes pa se je uživanje br-šljanovih pripravkov zaradi strupenosti popolnoma opustilo. 2e^ v majhnih količinh delujejo izvlečki na krvne žile in srce, zto so jih včasih uživali v zelo razredčeni obliki. Indijski ep Mahabbarata je osemkrat daljši kot Odiseja in Iliada skupaj. Ne glede na to so ga stoletja ustno prenašali iz generacije v generacijo. • Ko je.Kemal Ataturk v Tu-, rčiji prišel na oblast, je prepovedal nošo fesa in prodajo' kave, ki je bila do takrat nacionalna pijača številka ena. Posledice so še danes vidne, današnji Turki ne pijejo turške kave, ampak čaj. Verjetno niste opazili, vendar je res, da se Zemlja v marcu hitreje obrača okoli svoje osi kot vseptembru. Človek se veliko laže smeji kot jezi. Da bi na obličje nadeli nasmeh, potrebujemo 17 mišic, za najrahlejšo slabo voljo pa se mora zganiti 47 mišic. Voltaire je imel Shakespeara za tako slabega pisca, da ga v svojih delih sploh ni omenjal po imenu, ampak je uporabljal izraz »tisti pijani tepec«. ’ Ko so staroegiptovski trgovci odhajali na »poslovna potovanja«, so nosili s.seboj majhne lastne kipce. Če jihje na službeni poti doletela smrt, so služabnici ali dobri ljudje poslali trgovčev kipec v mesto stalnega bivališča, kjer so ga pokopali z vsemi častmi, rezerviranimi za resnično-truplo. • Raziskava, v kateri je sodelovalo nekaj sto prostovoljcev. je dokazala, da le nemogoče kihniti pri odprtih očeh • Najboljšo in najbolj slastno govedino na svetu rede na Japonskem. Goveda pasme vvadakin in matsuzaka Pre' bijejo vse življenje v zamrače-nih stajah, namesto vode pijejo razredčeno pivo. Vsak®" govedo trikrat na dan Pre' j gnetejo posebej izšolani m3' serji. Govedina iz omenjeni!’ japonskih hlevov je trikrat dražja od običajne Ameriški naftni magnat in milijarder John Rockefeller I. je imel na starost eno samo željo: da bi doživel 100 let. Ko so mu pri 90 letih izpadli še zadnji zobje, so njegovi sinovi najeli dojilji, ki sta bogataša vsak dan po trikrat pripustili k prsim. Poleg tega so za starino vsak dan natisnili en(!) poseben izvod New York He-rald Tribune. Iz časnika so bile izpuščene vse novice, ki bi lahko vznemirile Rockefellerja. John Rockeffeler I. je umrl v starosti 95 let. Zelena ima negativno kalorično vrednost, kar pomeni, da porabimo pri žvečenju te zelenjave več kalorij, kot jih pridobimo s kasnejšo prebavo. Če upoštevamo še domnevne afrodizijske učinke zelene, je z njo res en sam napor. Glasba LAIBACH Skupina Laibach jekončno izdala ploščo v domovini. Izšla je pri založbi ŠKUC, narejena je bila v Jugotonu, distribucija pa se vrši tako, da izključuje slučajen nakup plošče. Kupiti jo je moč v Galeriji ŠKUC v Ljubljani ali pa jo naročite. Plošča ima pesmi Cari amici, Sila, Sredi bojev, Država, Dekret, Mi kujemo bodočnost, Brat moj in Panorama. Večina-pesmi je znanih z radijskih valov doma in v tujini. Med večje spehe skupine štejejo: nastop na Novem rocku 82, poslušalo jih je 5000 ljudi in radijski poslušalci, razstavo Ausstellung Laibach Kunst v Zagrebu (1000 ljudi na otvoritvi) leta 1983 in istega leta še: razstavo Monumentalna retroavantgarda v Ljubljani, izid kasete Laibach Last Few Days, video »Documents of Opression«, koncert pod imenom Inst-rumentalnost državnega stroja skupaj s skupinama Last Few Days in 23 Skidoo, nastop na zagrebškem Bienalu nove glasbe. Konec leta 1983 je bila velika evropska turneja Laibach in Last Few Days z naslovom Turneja po okupirani Evropi. Avstrijski radio je posveti! skupini Laibach oddajo. Aph' la 1984 je izšla plošča Boj’ za bruseljsko založbo L. A. Y. D A. FL, junija plošča Panorm® za londonsko založbo Eas* West Trading Comp., sp?' mladi letos pa je pri zahod' nonovomeški založbi v Plan'1' burgu izšel dvojni LP Rekap'" tulacija, 18. februarja 1985 s° uspešno nastopili na Bed1' natonal fesi.valu. Zadnji ?s' peh Laibacha je končno nj®' ' gova plošča doma. Tako j® i skupina Laibach postala naj' pomembnejša slovenska ,n jugoslovanska skupina v tuj1' ni. ’ ZDENKO MATOZ Avgusta 1980 se je v Trbovljah rodil multimedialni fenomen, znn evropskemu kulturnemu prostoru pod imenom Laibach. Razstave in -koncerti Laibach Kunsta, od katerih so bili nekateri prekinjeni, ozirom prepovedani, so skupini naredili veliko reklamno uslugo. Vsa neosno-vana podtikanja, škodoželjne obtožbe in poziv na pogrom (poziv je izrekel novinar ljubljanske TV Jure Pengov pred okoli 600.000 gledalci) so bili zastonj reklama za projekt Laibach Kunst. Dežurni, dušebrižniki in čuvaji ideje so dobili kost za glodanje, vendar so se pisanja o »državnem sovražniku«, ki hoče pod krinko umetnosti zrušiti državo, izkazala smešna. Skupina Laibach dela v timu, po vzorcu sodobne industrijske poodukcije, ne govori posameznik, govori or-gonizacija. Ljudsko zdravilstvo je priporočalo svež bršljanov sok zoper nosne polipe in za rane, ki se niso hotele zaceliti. Nekoč so si z vodo, v kateri sa kuhali nekaj bršljanovih listov, zdravili vnete oči. Danes se bršljan uporablja zoper vbode insektov. Če nas piči osa ali čebela, hitro izvlečemo želo in izsesamo vbrizgani strup, saj neverno, kako bo naše telo reagiralo na pik. Bolečino omili bršljan. List zmečkamo in z njim natremo vbodno rano. Še bolje je, če si pripravimo bršljano-vo tinkturo. Ker je bršljan strupena rastlina, vzamemo en del drobno zrezanih listov, jih namočimo v devetih delih alkohola in pustimo na toplem. Čez štirinajst dni tinkturo precedimo in spravimo v temni steklenički. Na njej moramo napisati, kaj,vsebuje, da se ne bi zastupili. Ko nas piči kakšen insekt, namažemo vbodno mesto z nekaj kapljicami bršljanove tinkture in kmalu bomo občutili olajšanje. Otekline ne bo in posledice boda bodo milejše. Ker je tinktura strupena, moramo paziti, da ne pride v roke otrokom in da je ne zamenjamo s kakšnim drugim rastlinskim izvlečkom. BORIS JAGODIČ priloga dolenjsk Pogovor Dolenjskega lista na pasu SAMO- ODPOVEDI JE ZMANJKALO LUKENJ Novoles praznuje letos štiridesetletnico. Ta tovarna se je razvila iz skromne žage v Soteski, kasneje v Straži. 2e pred vojno se je začela skrom-na finalna proizvodnja. Izdelovali so oarket, zaboje 'Pd. Pravi razvoj pa se je začel po vojni. Najprej je Novoles deloval samo v Straži in Soteski, potem se !e razširil po Dolenjski in Beli krajini. V Novelesovo družino so se vključili Opremles iz Novega mesta, Mizarstvo Dvor, Sigmat iz Brestanice, nazadnje pa se ie priključila IGK iz Trebnjega. Delovno orga-n,zacijo Novoles sestavlja 13 proizvodnih temeljih organizacij, dve temeljni organizacij skupnega Pomena in delovna skupnost skupnih služb. Povezani so v SOZD Uniles, prav tako pa so družabniki mnogih tujih tovarn in združenj. Izvoz na konvertibilne trge se je v zadnjih 10 letih povečal domala 2a trikrat, letos bodo izvozili za 20 milijonov dolarjev izdelkov. Število zaposlenih seje vzadnjih desetih letih povečalo za 60 odst. Dolgo časa je bil direktor Novlesa Jože Knez, ki je leta 1972 prejel Kraigherjevo nagrado. Pred dvema letoma paje bil 2a predsednika KPO Novoles imenovan dipl ekonomist Janez Bajuk, ki združuje delo v Novole-s° že 15 let. Novoles je vsa ta leta posloval izredno solidno in dosegel lep razvoj. Pogovarjal, smo se z nJegov*m sedanjim direktorjem Janezom Ba-lukom, ki pa ni govoril samo o Novolesu, ampak tudi o siceršnjih razmerah. " Kakšna je bila razvojna pot Novolesa? Ali je doži-'jal velike vzpone in padce in spremembe? Bajuk: »V tovarni delam že 15 let. Lahko rečem, daje 11 naš razvoj zelo umerjen, brez velikih problemov. ^akaj je bil naš razvoj tak? Predvsem nismo želeli predevati sami sebe. Lahko bi rekel, da je bil naš razvoj 2drav. Širili smo in dopolnjevali obstoječe tovarne, EJradili nove in pridružili tudi nekaj novih organizacij. Ko smo spoznali, da samo z lesom ne bomo uspešno Poslovali, in ker smo želeli naše programe dopolniti z Izdelki, ki bi zaokrožili našo ponudbo, smozačeli dela-' 2 akrilom. V našem rzvoju ni bilo šibke točke. Zdaj SrT1° začeli, podobno kot drugi, s proizvodnjo strojne opreme, ki jo potrebujemo v naši proizvodnji. Ker pa 'PPho dogti tovarn, ki se ukvarjajo s proizvodnjo delovalnih strojev, smo mi začeli delati s tehnologi0 nanosa barv. Navezali smo kooperantske odnose Švicarsko firmo VVagner, dogovarjamo pa se tudi s lrl°Pom ‘z Krškega. Skratka, vedno iščemo nove poti. ne bi ponavljal že obrabljene misli, da kdor stoji na me®tu, nazadujte.- vl~~ Znani ste kot delovna organizacija, ki je veliko a9ala v znanje, čeprav se je o tem v javnosti manj orilo kot o nekaterih drugih delovnih organizacijah. izma*Uk: ”Da’ res ie' mi smo Precei anonimni. Eden ed vzrokov je tudi ta, da gre večina naših izdelkov Bajuk: »Tam imamo več možnosti in sproti jih bomo preverjali. Delali pa bomo po novem konceptu. Tam bomo organizirali obrat, ki bo sposoben delati nek del za našo proizvodnjo. Vprašanje paje, ali bomo v resnici delali ploskovno pohištvo. To dohodkovno ni kdove kako zanimivo in potrebno bo najti poti, da ga spravimo na višjo raven. Sicer pa ukinitev proizvodnje ploščic ali preusmeritev tovarne v drugo pro Jnjo ni nič neobičajnega. V zadnjih dveh letih smo p, eusmeri-li tri tovarne. To terja od nas velik napor, včasih večji, kot če bi gradili novo tovarno. Tako smo preusmerili tovarno Bor v Krškem, Lipo v Kostanjevici itd. Te tovarne smo že vključili v naše proizvodne programe.« — V sedemdesetih letih ste se poleg lesa lotili še plastike, kemije. Ali tudi sedaj pripravljate k?i podobnega? Bajuk: »Svojih zmogljivosti ne bomo povečevali. To pomeni, da ne bomo gradili novih tovarn, tudi zaposlovali ne bomo več. Zdaj nam gre za k. rvost. Moramo se tehnološko in organizcijsko tako posodobiti, da bomo na zunanjem trgu konkurenčni. To pa seveda še ne pomeni, da na področju kemije in lesne industrije ter strojne opreme ne bomo iskali novih programov. Vlagati bomo morali še več v znanje, doseči višjo stopnjo razvoja. V Jugoslaviji končno spoznavamo, da ekstenzivni razvoj ni več mogoč, vsaj v takšni meri ne, kakor je bil doslej.« DOMAČE SUROVINE DRAŽJE OD UVOŽENIH — Kaj bi lahke rekli o sedanji gospodarski situaciji? Bajuk: »Nesporno je, da so najboljši časi že zdavnaj mimo. Splošne gospodarske razmere se slabšajo, kupna moč prebivalstva pada, cel kup problemov je tudi na zunanjih trgih. Pri vsem tem pa izvoznika pri nas podpiramo samo z besedami, čeprav smo od njeg življenjsko odvisni. Krediti za podpiranje izvoza so vse slabši, tečaj dinarja ne sledi inflaciji, vhodne cene domačih materialov so višje kot svetovne. Alternative pa ni, izvažati moramo! Slovenska pohištvena industrija je tako in tako predimenzionirana in doma ne bi mogli več dosti prodati. Zato moramo iti v pravo izvozno vojno, hkrati pa moramo povečevati produktivnost. Morali bi zaposliti več ljudi. Nerazumljivo je, da manjka dobrin, število brezposelnih pa se povečuje. Menim, da bi bila v teh razmerah dobra tudi javna dela.« — Ali se vam zdi, da jemljemo stabilizacijo neresno, da ne uresničujemo vsega tistega, kar smo sprejeli tudi na najvišjih ravneh v državi? Bajuk: »Stabilizacije ne jemljemo resno. Edino, kar smo uresničili, je, da smo zategnili pasove, in to do zadnje luknje! Naprej jih ni mogoče več zategovati. V življenje pa nam ni uspelo obuditi nobene nove kvalitete. Vprašati se moramo, kako bomo v takih razmerah povečevali izvoz in z njim plačevali dolgove, kijih zdaj spet najemamo?« — Potemtakem lahko pripelje tako stanje gospodarstva do globlje krize, ali rečeno malo lepše, gospodarske razmere se lahko še bolj zaostrijo? Bajuk: »Ne vidim razlogov, da do globlje gospodarske krize ne bi prišlo. Kaj spremlja krizo, pa tako vsi 'vemo. V takih razmerah mora priti do gospodarskih in socialnih lomov. Seveda obstaja rešitev. Ta pa je spet izvoz. O tem sva že veliko govorila. A izvoz že dolgo ni več politična parola, je potreba. Te pa ne bomo mogli uresničiti ob zaprtih mejah, s takim načinom obnašanja, Marsikaj bomo morali spremeniti v našem razvoju pa tudi v sistemu. Mi smo še vedno prepričani, da bomo z enim velikim izvoznim poslom rešili polomijo. To pa seveda ni res. Izvoz je tisoče majhnih poslov. Taki posli pa lahko cvetijo samo ob odprti meji. Če meje ne bomo odprli, če ne bomo dali več svobode združenemu delu, bomo zapadali v avtarkijo, iz katere ni rešitve.« JOŽE SIMČIČ Sovniška raziskava Nepravi Ljudje Na pravih mestih? Ptavern V°d',nih in vods,venih položajin pravi ljudje na ne na| mesu? Kako jih usposabljamo za te odgovor-vprgi °Pe' Kakšno izobrazbo sploh imajo? To so nla, ki se jih v sedanjih težkih gospodarskih razmerah vse pogosteje zastavljamo. V sevniški občini je strokovna služba posavske skupnosti za zaposlovanje pripravila analizo teh opravil v združenem delu občine. Veliko, kar 45 odstotkov vodilnih, vodstvenih in ostalih odgovornejših mest v kolektivih sevniške občine je glede na zahtevano stopnjo izobrazbe neustrezno zasedenih. Od teh jih im 22 odst. za dve stopnji nižjo izobrazbo od zahtevane, preostali pa za eno stopnjo nižjo od zahtevane. Analiza skupnosti za zaposlovanje povrhu ugotavlja še6 povsem nezasedenih vodilnih mest, kjer prednjači Tovarna konstrukcij (STT) s tremi; po eno v Metalni, Betonu in Komunali. Po stroki so to nezasedena oziroma po strokovni izobrazbi neustrezno zasedena vodilna opravila iz strojne, kemijske, tekstilne tehnologije, lesarstva, predvsem pa ekonomske smeri. Po številu neustrezno zasedenih vodstvenih opravil prednjači gospodarstvo. Med panogami po pomanjkljivi izobrazbi izstopajo kovinskopredelovalna in lesna industrija. Dosti bolje ni tudi v gradbeništvu in komunalni dejavnosti. Je pretirano vprašanje izobrazbe tako zaostrovati? Pomen znanja v naši družbi dostikrat podcenjujemo. Strokovnjaki ekonomsko uspešnost kolektiva upravičeno povezujejo z znanjem, organizacijo dela, ino- vativnostjo. Če ta usposobljenost že pri vodilnih šepa, kako je z njo šele pri ostalih zaposlenih? Od tod ni daleč do pogumnejše trditve, da si je zaradi tega mogoče razlagati manjšo uspešnost in, skratka, prepočasen razvoj občine. Analiza se loteva tudi izhoda iz te zagate. Zanimivo je namreč, da se vprašanjh, kako naprej, ponavadi postavi v vsej ostrini, ko je treba koga nadomestiti. Praksa je žal taka, da zapolnjevanje vrzeli ne načrtujejo niti ob tako naravnem in predvidljivem procesu, kot je upokojevanje. Kolektivi sami ne ukrenejo skoraj ničesar, da bi sami zagotovili kadei nadomeščanje. Manjše število kolektivov si ne zagotavlja priliva strokovnjakov niti s kadrovskim štipendiranjem. Se vedno traja odliv visoko izobraženega kadra, kajpak tudi z ustreznimi izkušnjami izven občine. Nekatere stvari so vendarle dogovorjene, a se jih v občini ne držijo, V veljavi je družbeni dogovor o kadrovski politiki. V njem ne manjka določil o stalnem premljanju in preverjanju dejanske uspešnosti vodilnih, vodstvenih in ostalih najodgovornejših opravil, tudi družbenopolitičnih funkcij. To so celo kriteriji za ponovna imenovanja. Zakaj tega ni več? So sevniške razmere opisane preveč črnogledo'7 Podatki so pač neizprosni. Zanimivo je tudi, da je bilo vrnjenih le 63 odst. vprašalnikov. Ni jih bilo iz celotne Jutranjke, obrtne zadruge Bohor, dveh tozdov GG Zage in kooperacije, Gostinskega podjetja in šestih kolektivov družbenih dejavnosti. Prevladuje ocena, da se tudi z njihovimi podatki splošna slika ne bi izboljšala. Prvi, ki so to gradivo dobili, so bili te dni delegati občinske skupnosti za zaposlovanje. Analitik v strokovni skupnosti za zaposlovanje sociologinja Saša Vavtar-Mohorko meni, da bi bilo škoda, da 0 analizi ne bi razpravljali še na drugih forumih. Hvalevredno je, da je bil med pobudniki za njeno izdelavo komite za družbeni razvoj pri občinski skupščini. V pripravi so novi planski dokumenti, v bistvenih pogledih tja do leta 2.000. Če čas dopustov ni primeren za poglobljeno razpravo, bi kazalo vse skupaj vzeti iz predalov čimprej v jeseni. Kako je kadrovski potencial skromen, kaže tudi poročilo posavskeg družbenega pravobranilca samoupravljanja. Imenovanih je bilo še več kolektivov, kjer bi kazalo uvesti ukrep družbenega varstva. Tudi za to je treba imeti na voljo ljudi, teh pa ni. A. ŽELEZNIK Bajuk: »Razmišljamo, kako prestrukturirati proizvodnjo To je sedaj zelo aktualno vprašanje, a ga mnogi napačno razumejo. Mislijo namreč, da je treba zapirati tovarne. Prestrukturiranje pa pomeni, da proizvodnjo tako preoblikuješ, da daš vanjo nove stroje, vpelješ novo tehnologijo, delaš izdelke višjega ranga. Mi si želimo, da bi bili še bolj prilagodljivi, kakor smo že. Prav zato snujemo zdaj še obrate, ki bodo specializirani za izdelovanje posameznih elementov. V tovarni, ki šteje 400 delavcev, je težko začeti z novimi programi. Mi bomo zato ustvarjali manjše enote, ki so gibljivejše, prilagodljivejše.«. — Kako je z uvozom opreme? Bajuk: »Pričakujemo nov računalnik. S tem, ki smo ga nabavili pred 10 leti, ne moremo več delati. Poleg tega uvajamo v proizvodnjo računalniško krmiljenje strojev. Seveda imamo tudi mi težave z uvozom opreme.« — Novoles šteje med večje izvoznike tako v novomeški občini kot v sistemu Uniles. Verjetno tudi pri izvozu niste brez težav? Bajuk: »Polovico naših proizvodov izvozimo, največ v ZDA, Evropo, Avstralijo, Kanado in tudi v Sovjetsko zvezo že izvažamo. V zadnjih dveh letih smo naredili močan korak naprej. Zdaj ne ponujamo trgu samo kosovnega pohištva, ampak cele garniture, kar je višja stopnja ponudbe. Take tovarne s kompletno ponudbo so pri nas redke. Medtem ko je bil včasih gugalnik naš glavni izvozni, artikel, je zdaj drugače. Delamo tudi stole, masivno in ploskovno pohištvo itd. O zunanjem trgu lahko rečem samo najboljše. Tam so cene že leta in leta stabilne. Mi že leta in leta dobimo za gugalnik 30 dolarjev. To je solidna cena. Če pa jo postavimo ob bok domačim cenam za materiale in surovine, potem ta cena seveda ni kdove kakšen dosežek.« PRI DEVIZNEM ZAKONU SMO POGORELI — Bili ste med kritiki paketa deviznih zakonov. Kaj mislite, da se bo zgodilo, ko bo začel veljati nov zakon? Bajuk: »Vsako leto smo povečali izvoz za 10 do 20 odstotkov. Letos bomo izvozili za 20 milijonov dolarjev NOVOLES KOT BELA VRANA Bajuk: »Zame je vse to zgodovina. Konec sedemdesetih let smo živeli v veliki politični evforiji, ko smo verjeli, da smo napravili korak naprej. Z zakonom o združenem delu smo utemeljili lasten ekonomski model, za katereg smo verjeli, da bo dobra podlaga za razvoj. Mi smo vse to sprejeli in naš razvoj utemeljili na tem. Postali pa smo bela vrana, saj nam drugi niso sledili, pa tudi sistem kot celota se ni spremenil. Mi pa smo vse to vsebinsko obdelali. Od samoupravnih delovnih skupin do minulega dela.« — Za kakšne samouprvne skupine gre? Bajuk: »Pri samoupravni delovni skupini so pomembni štirje elementi. To je tehnološko, delovno-proizvodno, ekonomsko in tudi človeško socialno zaključena skupina. Ta enota je najmanjši del proizvodnega procesa. Je samoupravna enota. V taki enoti se ljudje med seboj lažje pogovorijo, skupaj izpolpjujejo svoje proizvodnh cilje. Pri nas smo spoznali, da so zbori delavcev neučinkoviti. Tam je preveliko število ljudi, zato ni mogoče komuniciranje. Samoupravna skupina pa je bolj funkciolana. Pri nas so te skupine postale def vsakdanjika. Vendar z njimi še nismo povsem zadovoljni. Morali bi jih bolj uporabljati v smislu povečevanja proizvodnje, izboljšanj odnosa do dela, discipline.« — Pred leti ste v svoje okrilje prevzeli trebanjsko IGK in zdaj je tam ukinjena proizvodnja keramičnih ploščic. Kakšno proizvodnjo nameravate vpeljati na Račjem selu? na tuje trge. Kar pa se znanja tiče, ugotovitev drži. V zadnjih štirih letih smo postavili na noge razvojni center, v katerem dela zdaj 30 strokovnjakov, večina z visoko izobrazbo. Imamo tudi dva laboratorija, enega za kemijo, drugega za lesno tehnologijo. Poleg tega smo zgradili svojo delavnico za praktični pouk učencev usmerjenega izobraževanja. Čeprav nam morda kdo tudi zavida, še nismo morali naše raziskovalne potenciale okrepiti. Tudi mi imamo vrsto odprtih problemov, kijih bodo morali rešiti nši strokovnjaki.« — In kateri so ti problemi? ŠE BOLJ PRILAGODLJIVI pohištva. V zadnjih letih smo seveda obnšali, kakor so nam narekovale razmere. In svoje potrebe po uvozu smo lepo pokrivali. Imeli smo 5 milijonov dolarjev uvoza za lastne potrebe, okoli dva milijona dolarjev pa smo namenili za potrebe naših domačih dobaviteljev. Lepo je teklo to povezovanje. Zdaj pa bomo z novimi zakoni nenadoma vse porušili. Ves trud, ki smo ga vlagali v to, da so zadeve nemoteno pqtekale, bomo zdaj izničili. Kakšne bodo posledice? Nastale bodo motnje v proizvodnji, izvoz se bo zmanjšal. In to samo zradi zmotnega mišljenja, da so bile slabosti plod sistema, ki je veljal doslej.« — Kakšne možnosti, da zakoni vendarle ne bodo sprejeti? Bajuk: »Mislim, da smo pogoreli. 2e v temelju smo pogrešili, ko smo zdevo sprvili na nacionalno raven, kakor da gre za neke mednacionalne spore. Tu pa gre v resnici za ekonomsko vprašanje. Gre za interes države, ne pa za nacionalne interese. In izvoz je zdaj vhč kot nujen. Z novimi deviznimi zakoni mu bomo naredili medvedjo uslugo. In tudi nam samim.« — Novoles dolgo časa velja kot samoupravno vzorno organiziran. Ponekod pa mislijo, da je samoupravljanje cokla. Kako zdaj gledate na prehojeno samoupravno pot? Priloga dolenjske Izseljevanje kot usoda Predniki so se z ihto in neustavljivo zagrizli v zemljo. Krčili so gozd in rinili v breg, dokler ni bila vsa dolina pod njimi kot ena sama plodna njiva, pripravljena, da jim tisočkratno povrne trud in seme, ki so ga vložili vanjo. In dajala jim je kruha, da so hranili svoje otroke, ki jih je bilo čedalje več. Včasih je letina zgrešila, včasih je bilo ust v dolini le preveč, pa so nekateri odšli v daljnji. svet iskat zaposlitve, zaslužka, znanja. Toda rodovi v dolini so živeli naprej, čeprav je od njih odtekalo čedalje več življenjskih snovi. Domačije so bile kot neusahljivi studenci življenja. V Ameriko, Kanado, Avstralijo so bile odprte sorodstvene vezi, pozneje v Južno Ameriko in zahodno Evropo. In tam daleč nekje še živijo spomini na vas Drago v dolini, polno življenja in otroškega vrišča. Žal so to le spomini. Danes je Draga skoraj izumrla. • Zgodba o Dragi je podobna številnim drugim zgodbam o vaseh ob Kolpi, odmaknjenih od glavnih prometnih zvez in industrijskih središč, in drugim v Sloveniji. Izseljenstvo in odliv prebivalstva v bližnja industrijska mesta je njihova usoda. Toda drugod se je življenje še nekako ohranilo, iz Drage pa se na šolski avtobus, ki s" Sinjega vrha nad Drago vozi otroke v viniško osnovno šolo, že precej let ni povzpel noben šolar. ln se še nekaj časa ne bo, kajti otrok preprosto skoraj ni več. Le še osem hiš v vasi je naseljenih, ena sameva. O vasi, ki je pred požarom leta 1916 štela kar 17 hiš, vedo današnji prebivalci le še iz pripovedovanja. Že takrat je vasi zapel mrtvaški zvon, kajti skoraj polovici prebivalcev se ni zdelo več vredno obnoviti požganih domačij, ampak so si postavili dom v bolj ugodnih krajih. Drugi, nevidni požar, ki je več kot razpolovil prebivalstvo Drage, je vas zajel pred poldrugim desetletjem. Po svoje je bil ta še bolj tragičen, kajti vzel je mlade ljudi, sposobne dela in sposobne dati vasi življenjskega poleta. Tako so ostali v njej v glavnem le upokojenci, in kakor kaže, bodo tudi povratniki le upokojenci. Če do takrat polj ne bo zaraslo grmovje in se hiše ne bodo porušile, kot je dejala gospodinja Slavica Fortun. POLJE, KDO BO TEBE.... Prav polja so tista, ob katerih, ko nanese beseda, postanejo tamkajšnji prebivalci najbolj zgovorni. Z. mlja je edina, ki jim daje kruh, ki pa je največkrat pridelan z velikim trudom. Boj za obstanek tistih ljudi, ki so iz kakšnega koli razloga ostali v vasi in bodo vztrajali do konca, je neizprosen. To ve dobro tudi Franc Žalec, upokojenec, ki zaradi tega, ker je srčni bolnik, ne bi smel težko delati, a kaj, ko drugače ne bi mogel živeti. »Dokler bom vzdržal, bom pač vzdržal,« pravi Franc in v njegovem glasu je čutiti obup. Z ženo Marijo zmoreta s svojim delom le za preživetje. Njive so skromne, ni je, ki ne bi bila posejana s kamnom, zaradi slabega gnojenja ne dajejo zadostnih pridelkov. A kaj, ko6 krav vva-si ne zadostuje! Za mleko že, pa kaj naj bi z njim? Poleti bi ga do petih zjutraj še nekako spravili v hrib do Sinjega vrha, kjer je odkupna postaja, pozimi, v burji in snegu, pa je to skoraj nemogoče. Za gnoj pa je to premalo. »In njive v Dragi s svojo nerodovitno zemljo potrebujejo veliko gnoja, če človek hoče dobiti kaj od njih,« pripoveduje Franc. »Od traktorjev pa ni gnoja,« še pristavi, potem ko pove, da edini v vasi še-vozi z voli. »Na naših njivah s traktorskim plugom povsod naletimo na* kamen, so pa tako ozke in kratke, da na njih komaj obrnemo. Na nekatere pa s traktorji sploh ne pridemo. Edini stroj, ki ga v Dragi lahko stoodstotno izkoristimo, je motorna žaga. Ta veselo poje v prostranih gozdovih nad Drago. Pa vendartudi gozdne da takega dohodka kot tistim, ki imajo gozdove v bolj dostopnih krajih. Spravilo lesa do kamionskih cest je mučno in dolgotrajno. Predvsem pa drago, zato se izkupiček občutno zmanjša.« INKASANTI PRIDEJO PREJ KOT SIGNALI Draga je bila skoraj povsem odrezana od sveta. Šele pred štirimi leti so kolovoz razširili v makadamsko cesto, ki se po hudi strmini spušča v Drago. Sedaj je z avtomobili dovoz možen, vendar so razdalje ostale enake. Slavica in Ivan Fortun sta drugi osamljeni parv vasi. »Imava kravo,« pripovedujeta, »pri kateri namolzeva po 15 litrov mleka na dan, pa ne veva kam z njim. In še en problem je: naši stari sivki nikakor ne. moreva zagotoviti potomstva. Ona hoče ob sobotah in nedeljah, takrat pa osemenjevalca nikakor ne moremo dobiti. Še ob delavnikih je problem. Da se je kravi zahotelo, moramo prej javiti na veterinarsko postajo: Kako pa naj to storimo ob delavnikih, ko so tisti trije avtomobili,, ki jih v Dragi premoremo, odšli z lastniki v službo, mi pa smo tako rekoč odrezani od sveta. Telefona pa ni!« Telefon v tej obkolpski vasi je zgodba zase. Že leta 1957 so imeli izkopane jame in pripravljene kostanjeve drogove ob njih. Pa so drogovi obležali ob jamah. Franc Žalec pravi, da jih je potem zvozil domov in razžagal za drva, Ivan Fortun pa jih je iz protesta pustil, da so ob jamah zgnili. Lani so zopet začeli delati na telefonski trasi. Jame so skopane, drogovi pripravljeni. Vendar mora biti tokrat zares. Žalec, srčni bolnik, ki nikoli ne ve, kdaj mu bo potrebna nujna pomoč, se malo v šali, malo pa tudi zares zaklinja, da so pripravljeni tudi kotle za žganjekuho pretopiti v telefonske žice, če se bo pri tem zataknilo. Če že veterinarji in telefonski signali ne dosežejo Drage, pa tja redno najdejo pot inkasanti ljubljanske televizije. In to celo prej kot singnali ljubljanske televizije! Ti v Drago in še marsikatero obkolpsko vas ne sežejo. Vaščani gledajo zagrebški program, plačujejo ljubljanski televiziji in upajo, da jih bodo tudi drugi tako hitro našli, ne samo tisti, ki kaj zahtevajo. MEŠALEC PA KAR POČIVA Laknerjeva Jože in Bariča stojita na pragu osamele hiše in zreta po vasi. Upokojena sta in le s težavo obdelujeta svojo kmetijo. Od domačih živali redita le zajce in kokoši, to pa je premalo, da bi lahko dovolj pognojila svoje njive. Zato je tudi pridelek bolj skop. Vendar imata tudi onadva iskrico upanja, da bo njuna hiša še kdaj zaživela. Bariča je kupila celo mešalec za malto. Sedaj ta simbol novogradnje in modernizacije stoji in rjavi. Zavrtel se bo, ko bo prišel nazaj na domačijo eden od njunih sinov. Daleč nekje v Nemčiji sta in le poredko se vračata v rodno hišo. Saj bi rada prišla, pa kaj, ko je vas tako odmaknjena! Začeti kaj na novo bi Vera Krupič s hčerko Sabino. Vera je pustila mesto in se preselila na kmetijo. Bosta njuni hčerki Petra in Sabina ostali? bilo tukaj težko, tako ostajata v tujini in čakata, da se bo doma kaj spremenilo ali pa da bosta dobila pokojnino in jo potem mirno uživala v domovini. Ko nebo treba več loviti prvega in oddaljenega avtobusa za jutranji »šiht« in se bo dalo nekatere opravke na občini ali krajevnemu uradu opraviti tudi po telefonu, ko bo zdravnik ali rešilec na dosegu roke, se bo morda tudiv Dragi dalo dostojno živeti. Tudi Ivan in Slavica Fortunova sta takih misli- P"3-vzaprav jima ne manjka dosti. Lepo hišo imata. Pa vendar, ostala sta sama. Ivan je upokojenec, Slavica gospodinja. Že več kot trideset let živita v Dragi in ostajata tudi sedaj, ko življenje zamira. »Vas postaja naselje upokojencev. Mladi odhajajo, novih ni. imela sva tri hčerke. Vse so se poročile iz Drage. Ena je v Damlju, ena v Dragatušu in ena v Meniški vasi. V .vasi so trije fantje, godni za ženitev, in dvomiva, če bo hotela katera v vas. Prej bodo šli fantje za njimi.« »Kdor se znajde v tem kraju, mu pravzaprav nične manjka,« pravi upokojenec Jože Madronič. »Imam precej panjev čebel, čredo ovac in kmetijo, tako da se ne smem pritoževati. Pa sva z ženo vseeno sama. Dva sina in dve hčerki imava. Trije so šli posvetu, eden se bo morda obdržal v vasi. Drugih pa ne bo nikdar več nazaj. No, s košarico v roki še pridejo, da bi pa ostal'ta pa ne.«. Madronič in Žalec sta lovca in bivša partizana-^ nedeljsko dopoldne malo pomodrujeta in se spol11 njata svojih lovskih in partizanski dogodivščin. Obe sta bila še zelo mlada, ko ju je dotekla vojna. Madronič je šel decembra štiriinštiridesetega v oficirsko šolov Beograd, Žalec pa je s četo obtičal v hajki in moral le ostati v Sloveniji. Madronič ne bo nikoli pozabil dol9e poti, ki so jo morali mladi slovenski fantje peš prehod'-ti do Beograda. Bila je polna nevarnosti, vodila pa j'hle celo preko madžarskega ozemlja. Sicer pa je vas Draf)3 ostala med vojno nedotaknjena. Menda je ena redkih slovenskih vasi, ki jo je okupator povsem obšel. 2®*° priča, kako odmaknjena in nedostopnaje bila. Vaše®"' so prispevali svoj delež k osvobodilnemu boju. Preče) jih je bilo v partizanih, imena padlih borcev na spom"1 ski plošči na Sinjem vrhu pa pričajo, da jih nekaj nin'^ oli več videlo domače vasi. ISKRA UPANJA ZA ISKRO ŽIVLJENJ* Vas, ki ima še devet hiš, od teh eno nenaseljeno.116 premore niti enega šolarja. Vendar podmladek tudi1"' kaj klije. Vprašanje je le, če bo v vasi ostal. Peter \n* ra Krupič živita na največji kmetiji v vasi. Imata ®n° kravo in ovce, sedaj pa sta dobila kredit in zidata hleV za pitance. Imata dve hčerki: Petri je štiri leta, Sabin' leto in pol. Peter ima doma še mater, brat je v A vstrali)1, sestra v Makedoniji. Vera se je primožila v Drag°lZ Črnomlja. Na kmečko življenje se je navadila. 5 Petrovo popoldansko obrtjo — po poklicu je zidat ^ pa kar nekako shajata. Skrbi jo le, kako bo takrat, ko b° Petra pričela hoditi v šolo. Pospremiti jo bo treba d° Sinjega vrha in nazaj. Še ena družina v Dragi ima n® raščaj, to so Špeharjevi. Tudi tam imajo deklici, sta" dve leti oz. eno nekaj mesecev. Tako so štiri deklice.141 bodo šele čez nekaj let prestopile šolski prag, edini naraščaj v odmirajoči vasi. To starejšim ne vliva poguma Izkušnje so jih namreč naučile, da so dekleta še mani navezane na zemljo kot fantje in kaj hitro zapustijo o9 njišča v oddaljenih krajih in se preselijo v mesta. Sic®f pa je do takrat še daleč in se bodo razmere še sprem®-nile. Morda pa bodo prav ta dekleta, katerih mlado® bo tekla v oddaljeni vasi med samimi odraslimi Ijud®11, navdihnila dolini Drage novo življenje. Če jih le neb" dolga pot do avtobusa in do šole pa potem do služb3 tako utrudila, oz. če jih ne bodo temna zimska jutra'3 večeri tako prestrašili, da bodo klonile in se podal® svet za lagodnejšim življenjem. In če bo krpica z®1^ pico tega kotička slovenske dežele tako ostarela ' !■ počasi odmrla, za to pač ne bomo mogli kriviti le ni' ( * MIRJAM BEZF TONE JA^i* Tudi Ivan in Slavica Fortun sta ostala sama. »Kmalu b° vas upokojencev,« pravi Slavica. ar t «6-*---— . mm mn iimih— — —IIP f I 'i n i v mm. v- ^ m °b h'4^ V°.dn|ak1 r011"!?" ,S° P°membna zgradba v vasi, kadar pa se presuiijo, morajo MaTifaln Prane Zal “upokoenTabrez otro" Na. avbi za njima jer^ti v zidu r^poko. Potres spomladi letos je n** vaščani napajati živino v neKaj kilometrov oddaljeni Kolpi. 1 * r stavbe v vasi močno poškodoval. e na pihala Sil nadzorstvom m takrat pokažejo, kar sami hočejo. Vsi, ki se ukvarjajo z vivi-sekcijo — s seciranjem živali Krotki labodi nekaterim niso pogodu NOVO MESTO, J. februarja - Za nekaj Mm, m abeena eedmth ek ovnih laboda, domala po mdrtuje na Krtu. M tete akoM nato. a talita. _. ljubitelj«, ilva najave. Te Milka ptice ao precej krat Rk -U-M U*L Rada prtvmlajo k bregu to te tak ponnaMJo koteke kruha, e katerim ,lh ob bratu Krk, poatnaejo Zadal« dni pa kaka. da ,« uia or man ranjene , Mat. Uudjc en lan pred taiavt pre peadUl mJaJkemu lantu. da M obaualjaeal laboda i -»*«> pukko. I*l UUJudeno. da le prav on uval tud hort Marki oatravna ekrbrukt. Kdo je kriv j.sž za poginule prašiče? Ljubljanska ZTP nam je v v*liko vmij« josUia naslednje pojasnilo poročilu ,.V vročini »gulili prašiči'* (VEČER, dovalc ali zadušile. Naložena drobnica inora imeti v vagonu toliko prostora, da lahko le/e. I I I I E o Golobi umirajo za zamreženimi okni vse polno brazd. Na vprašanje člana društva, čeživino tudi pretepajo, je najprej pokazal meter dolgo gumijasto palico in se pohvalil, da s pendrekom umirjajo konje. To je povedal ponosno in z navdušenjem, češ, zdaj vidite, da jim znamo priti na kraj. T udi v tem hlevu so videli bolnega konja, vendar skrbniku ni prišlo na misel, da bi ga ločil od drugih. Bolna žival je komaj lovila sapo in tudi nepoznavalec je po gibanju trebušnih mišic opazil, da trpi hude bolečine. Veterinarja tam zaposleni delavec sploh ni poklical, češ da to še ni zadosten razlog za njegov prihod, da so tega vajeni in če bo konj preživel, bodo to naredili naslednji dan. Na prošnjo člana društva je delavec bolnega konja odpeljal ven na travo in to je bilo največ, kar je lahko naredil zanj. Drugi hlev, ki so si ga člani društva nenapovedano ogledali", je bil v Žabjeku pri Podbočju. Lastnik ima v njem devet glavgoveježivine in enega konja. Vseživali so našli brez vode in brez krme. Živina je močno podhranjena. Tri telice so tako shirane, da najbrž ne bodo preživele. V hlevu tudi ni nobene stelje in živina je prisiljena ležati v blatu. V društvu že vedo za dva primera sodobnih svinjakov, kjer svinje po nasvetih strokovnjakov povezujejo/ da bi imeli rejci od njih več dohodka. Tako privezana žival je prikrajšana celo za to, da bi povohal3 svoje mladiče. Za zdaj sta takšna sodobna, hlevA v Gornjem Lenartu in na Žejnem v brežiški občini. Na kmetih še tudi ni povsem izginilo pitanjenasilos katerim mučijo goske, čeprav je dandanes večje P°r praševnje po mesu kot po masti. Ljudje že brez tega uživajo preveč maščob. Kdo ve, če rejci sploh pof*11' slijo na to, da živalim s tem povzročajo trpljenje? Tudi prevozi živine so v Jugoslaviji še zelo proble' matični. To velja za vlake in za tovornjake. Šoferji vča' sih ure in ure pustijo živino na vročini pred gostilnah" brez kaplje vode. Nič čudnega torej, če se onstran m®" ja zgražajo nad našim ravnanjem. Preden živih0 pošljejo naprej, jo morajo včasih tudi po štirinajst dn' in dlje zadržati v svojih hlevih, da si opomore za nadalJ' nji prevoz. Iz pogovora s predsednikom brežiškega društv3 proti mučenju živali Ivanom Kapušinom smo zved® '• da malone n vsakem koraku opažajo, kako slabo ljudi® ravnajo s svojimi psi, čeprav so prav oni človekovi n3l boljši in najzvestejši prijatelji. Navadno so privezanina prekratko in preveč težko verigo in nimajo zavetja Pre° sončno pripeko, pred dežjem in mrazom. Društvo s° do zdaj opozorili na tri primere. Člani obiščejo lastnik® in jim najprej svetujejo. Če njihovih napotkov ne bi up' oštevli, potem bodo tudi oni ubrali drugo pot in zahtevali. da jih kaznuje sodnik za prekrške. V vasi Ravno pri Raki je bil pes orivezan na komaj dva metra dolgi verigi in ni imel nobenega zavetja/ U hram in vodi ni bilo sledu. Pes je bil tako izstradan, da so mu lahko prešteli vsa rebra. Poduk in opozorilo las' tniku je zaleglo in ob naslednjem obisku je bil Pe® pripet na tekoči verigi, imel je vodo, zavetje Pre0 soncem, hrano pa dobi zdaj dvakrat na dan. Društvo bo še naprej odkrivalo primere mučenja živali in v načrtu ima tudi večkratni pregled prevažanja živine z vlakom in s tovornimi avtomobili ter vsaj en ogled hlevov v družbenem sektorju. Društvo bo poskušalo urediti tudi zavetišče za zavržene, najdene, poškodovane in bolne živali. Povezalo se bo s posavskimi veterinarskimi postajami in s postajami milice ter si zagotovilo njihovo pomoč in sodelovanje. Nevednežev in surovežev je še veliko, zato boljši nadzor nad njihovim početjem ne bo odveč, h kulturnejše-mu odnosu do živali pa bo zagotovo največ pripomogla vzgoja mladega rodu. JOŽICA TEPPEV 14 GQ priloga dolenjskega lista s I r PREBRALI IRONIČNO OGLEDALO Slovenci rle premoremo prav ve-ll<0 poetov, ki znajo popisovanje vsakdanjosti, zajemajoč izživljenja "2c|aj in tu«, dvigniti na estetsko, Urt[etniško raven. Pravzaprav je ®Pisek kvalitetnih, prepričtjivTFi to-tstnih ur,esnjevalcev kratek, saj bi ob Menartu, Fritzu in Bordonu fežko omenili še koga, ki bi bil tako zavrtan v svoj prostor in svoj pas, tako predirljivo aktualen. A če *e ostajamo pri teh imenih, do-.ajmo, da imajo precej soroden, z9ečkljiv način pisanja, da so hhovi verzi riabiti s humorjem, sa-.kazmom, ironijo, vse to, povezano ln Prekvašeno s silnim ustvarjalnim 'čustvom, pa predstavlja naboj, ki ae mu ni težko prebiti do najširšega r°9a bralcev. Prav zato in tudi .ato izhajajo njihove zbirke v najvi-[nožnih nakladah in štejejo za [a'ožniška dejanja, ki jim je uspeh ^ vnaprej zagotovljen. Taka je tudi btzova najnovejša knjiga Dejansko stanje, ki jo je v 2000 izvodih iz-. a|a Cankarjevaaaložba, vanjo pa |e Pesnik uvrstil 55 pesmi in aongov. Pravzaprav je Fritzovo Zbirko uredil in ji dal končno vse-'hsko podobo Tone Pavček, med-®[tt kojojezilustracijami popestril 'tan Bizovičar. .dejansko stanje ni celovito sta-nje poezije Ervina Fritza, kakršno Poznamo iz njegovih prejšnjih knji-Zn'h objav, v tej zbirki, ki bi lahko lrt1ela tudi naslov Kaj zijatetako romantično (po enem od šesih ciklov °ziroma istoimenski pesmi v tem ^klu), je pesnik knjižno obelodanil !®ti del svojega opusa oziroma tiste pesmi, v katerih sh ali zajed-)lvo ali ironično, hudomušno in miselno naostreno loteva sodob-mb problemov, posameznikov, rPžbe, »milega naroda«, hkrati pa Sebe m vse druge naravnava v b°končnost, človeško poštenost, osmehuje se in zasmehuje slabo-s,i slovenskega in ostalega sveta, Jmtičar ne vzvišeno, pridigarsko. e more skriti, da je tudi sam Phzadet, pa četudi želi biti le kro-st. »Beležim si naše bridke pos-*e". pravi v pesmi »Kronist« in adaljuje: »Kot lev skačem skoz gojeni obroč./ Delam bridke slo-nske duhovne vaje./ V eni in Kjog mene je noč. s)r prei ko slej je najbolj sončna dQan.te knjige podčrtovano veselje Ves , vl*enia. sprejemanje vsega čaj6 in budeg, kar to življenje rniv pesnikaie še posebej zani-bih *iž'vlienje našega ljudstva, »lu-po Slouenzov«, kakor ga imenuje je rubarju, in hitro zmodruje, kaj Pravzaprav narobe z nami. »Nobeden ne jemlje življenja čisto zares: / pri najbolj krvavi zadevi pride kaj okroglega vmes,« pravi pesnik in zdi se, kakor da nas je s tem postavil pred ogledalo. Da pa se ne bi preveč zgrozili nad lastno, slovensko usodo, nas bodri: »Napeljimo bolj veselo usodo na svoj mlin!« Preden končamo in toplo priporočimo to knjigo v branje, povejmo, da bralec, in tudi zahtevnejši estet, ob Fritzovih verzih resnično uživa. Uživa ob ironični sproščenosti, živosti, gladkosti in, dodajmo, lahki razumljivosti povedanega, oziroma upesnjenega. To pa so še posebne odlike Fritzove poezije, ki jih zbirka Dejansko stanje samo potrjuje. I. ZORAN PRVENEC Kaže, da je sedanji založniški trenutek posebno naklonjen ustvarjanju novih knjižnih zbirk, saj smo letos doživeli rojstvo nekaj novih zbirk, ki računajo na tistega slovenskega bralca, ki sicer ni literarni sladokusec, vendar ima dovolj izbran okus, da mu vsakršna knjig tudi ni povšeči. Tako Mladinska knjig izdaja zbirko Hram, Državna založba Slovenije poskuša z Branjem, ob strani pa ne stoji tudi Prešernova družba, ki je nedolgo tega poslala na knjižni trg prvo knjigo iz svoje nove zbirke, kateri je posodila naziv Prešernova rojstna vas Vrba: takšno ime je dovolj domiselno in se za izdaje založbe, ki deluje pod imenom našega velikega pesnika, tudi spodobi. K osnovanju nove zbirke Vrba je Prešernovo družbo usmerilo predvsem to, da je v njeni redni letni knjižni zbirki vse manj prostora za leposlovne knjige. Izrivajo jih pri-ročniške in druge knjige, po katerih je prav tako precejšnje povpraševanje. Startna knjiga nove zbirke je prvenec mladega, še ne uveljavljenega in zaenkrat malo poznanega pisatelja Luja Šproharja, ki pa obljublja, da se bo poslej večkrat pojavil na knjižnem trgu. Njegov roman Proti življenju za zaveso je namreč komisija izbrala kot najboljše od prispevkov za prvi na-. thčaj in delo uvrstila v novo knjižno zbirko. Gre za pripoved o fantovskem odraščanju, o plovbah mimo scil in karibd pubertete, kar je že samo po sebi dovolj naporno in težavno, vendar se junak pripovedi poleg tega sooča še s hitro napredujočo slepoto. V času, ko mladi fantje odkrivajo svet, ko so čuti razdraženi in poželjivi vsega razkošja sveta, ko so ženske skrivnostno mamljive in prebujajo drgetanja že ob pogledu, junak izgublja in na koncu tudi izgubi vid, to je dvakratno težka izguba, ker se dogaja v tako občutljivih in neverjetno vitalnostjo premaguje slepoto in si pri tem poma- ga tudi z nekakšno, lahko bi rekli, huligansko brezbrižnostjo. Vendar jeza vsem ravnanjem junaka Špro-harjeve pripovedi čutiti čvrsto življenjsko spoznanje, da človek ne sme postati žrtev svojih telesnih hib, ki rade porodijo duhovne plotove in pohabljenost. Pripoved je napisana v prvi osebi in daje vtis dnevniških zapisov. Avtor se ne muči s selekcijo motivov in dogodkov, marveč niza povsem enakovredno nepomembne ob pomembne in celo usodne, pri tem pa uporablja žargon mladih izpred let, kar vse dodatno ojači občutek, da beremo dnevnik pubertetnika. Naj bo pomanjkljivost ali, pa prednost Šproharjevega prvenca, priznati je treba, da je tovrsten način pisanja nekj novega in svežega. M. MARKELJ BRANJE Branje. Tako so pri Državni založbi Slovenije naslovili novo knjižno zbirko, ki bo prinašala sodobne romane iz književnosti širom po svetu. V zloženki ob prvi pošiljki poudarjajo, da bodo izbirali romane, »ki bodo nesporne umetniške vrednosti, a po obliki in izvedbi hkrati tudi privlačni« za širok krog bralstva, torej bodo obšli dela »z zapletenostjo sloga in težko raz-berljivostjo idej«, sploh pa se ne bodo pečali s t.i. literarno plažo. Za branje, ki naj bi ustrezalo tako opredeljenim merilom, so najprej izbrali dva romana iz severnoameriške književnosti, in precej je treba povedati, da so z R. Ellisona »Nevidnim človekom« in L. Rhineharta »Možem na kocki« zadeli v črno, pa tudi z napovedanimi tremi romani iz južnoameriške književnosti ne bodo zgrešili. Ralpha Ellisona uvrščajo poznavalci med najbolj dosledne kritike sodobnega ameriškega načina življenja. Še zdaleč ni nepomembno, da gre za črnskeg pisatelja, ki je bil za »Nevidnega človeka« deležen številnih priznanj, prevladalo pa je celo mnenje, daje Ellison najboljši ameriški romanopisec 20. stoletja, njegov doslej edini roman pa najboljši ameriški roman po zadnji vojni. In o čem govori tako hvaljeno delo, ki prihaja na Slovensko v prevodu Branka Gradišnika več kot tri desetletja po izičlu izvirnika? Brezimni, nevidni pripovedovalec se umakne v sobico, da bi na robu mesta, družbe, življenja spi- iz izložbe Prvi letnik zbirke Hram, ki jo izdaja Mladinska knjiga, je z izidom petih novih knjig zaokrožen, sama zbirka pa jasno opredeljena kot pretehtan izbor najboljšega, kar premore daljša slovenska proza, ter hkrati kot poskusovrednotenja posameznih del v luči sedanjih gledanj in spoznanj. Mira Mihelič, plodovita pisateljica in prevajalka, je predstavljena z romanom April, ki ga literarni poznavalci postavljajo v sam vrh njenega ustvarjalnega opusa. Gre za dnevniško oblikovano pripoved, v kateri prevladujeta dve osrednji temi, ki sicer nista pogosti v slovenskem leposlovju: agonija nekega družbenega razreda ter ženska kot samostojno misleča in neodvisna osebnost. Kot je za knjige zbirke Hram običajno, sta romanu dodana spremna beseda (napisala jo je Helga Glušič) in kratek biografski oris z bibliografijo. Tematsko zanimiv je tudi roman Zapisnik Vladimirja Kavčiča, saj govori o tistem obdobju slovenske zgodovine, ki je pred kratkim zbudilo tolikšno pozornost javnosti, to je čas pojavov stalinizma v naši povojni družbi oziroma dachauskih procesov. Vendar Kavčič s svojim romanom ni ustvaril le literarne podobe nekega preteklega obdobja, marveč je presegel zgolj pripovedanost in umetniško izrazil relativnost resnic. Spremno besedo je prispeval Matjaž Kmecl. Nekoliko starejše je delo Cirila Kosmača Pomladni dan. To je Kosmačevo nadaljše prozno delo in verjetno tudi najbolj poznano in pribljubljeno pri bralcih. Literarni teoretiki ga uvrščajo v prelomno obdobje pisateljevega umetniškega zorenj, ko je Kosmač naredil pomembne premike v nove smeri. Po ugotovitvi poznvalke Kosmačeve umetnosti Helge Glušičeve je Pomladni dan motivno najbogatejše delo Cirila Kosmača, v slovenski prozi pa roman zavzema pomembno mesto, saj je pisatelj z njim zaznamoval premik slovhnske proze zgodnjih petdesetih let iz povojnega shematiziranega socialnega realizma k ponotranjeni človeški tematiki, predvsem ljubezni in smrti, ter k novemu, bolj osebnemu doživljanju in slogu, kot je zapisal v spremni besedi Boris Paternu. Da Slovenci premoremo tudi kolektivni roman, dokazuje Prežihov Voranc s svojo Požganico. Morda danes ne bomo delili velikega navdušenja s i8Si' Slavkom Grumom, ki je ob prvem izidu Požganice zapisal v svoj dnevnik, da tako lepo opisane kolektivne slike neke sredine še ni bral, tudi v svetovni literaturi ne, sedaj pa da je ustvarjena v slovenskem jeziku, nedvomno pa je obsežni Prežihov »roman iz prevratnih dni« še vedno zanimivo branje. Vo-rančevo romaneskno ustvarjanje je v spremni besedi orisal Jože Koruza. Kot zadnjega v drugem paketu prvega letnika Hrama omenjamo najstarejšega od predstavljenih pisateljev Josipa Stritarja, ki so ga uredniki uvrstili v zbirko z esejističnim romanom Zorin. Gre za slovensko inačico sentimentalne in pisemske proze, ki je v Evropi dosegla vrh z Goethejevim VVertherjem in Rousseaujevo Novo Heloizo. Stritarjev Zorin pomeni vključitev slovenske književnosti v pomembno strujo zahodnoevropskega mišljenja in čustvovanja v 19. stoletju in bi bila brez njega miselna širina slovenske književnosti ne le siromašna, marveč tudi preveč enosmerna. Pisec obsežne spremne besede Jože Pogačnik meni, da je Zorin manj kot katerokoli drugo prozno delo iz druge polovice 19. stol. odtujen od sodobne bralne izkušnje. Zbirka Hram nam torej zares ponuja dobro pretehtan izbor iz slovenskega proznega ustvarjanja, izbor, ki ne bo odveč v nobeni domači knjižnici, če se v nji seveda že ne zbirajo knjige temeljne slovenske leposlovne knjižne zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. M. MARKELJ sa! lasten življenjepis. Slednji je podoba črnskega mladeniča, katerega hočejo vsi, učitelji, delodajalci pa politični veljaki, nasilovklopitiv kruto vsakdanjost, da bi prek njega dosegli lastne cilje, Za razliko od t.i. črnskega realističneg oz. protestnega romana je Ellison svojemu junaku naložil iskanje bivanjske resnice, in sicer na že domala kafkovsko simbolni ravni, družbena stvarnost črnskeg življa pa je razvidna, kolikor dopušča junakov razgled. Hubert Požarnik, pisec spremne besede, priporoča, naj »Moža na kocki« skrbno prebere vsak, kdor se že zdravi ali pa se šele odpravlja k psihiatru, bleščeče napisani roman Lukeja Rhineharta se mu namreč zdi kot svojevrstno zd/avilo. Duševnih stisk, razvrvanosti, nemira je tudi v Slovencih čedalje več, zato omenjeno priporočilo ni iz trte zvito, roman (poslovenil ga je Ferdinand Miklavc) pa nazorno kaže, do česa lahko privede neprizanesljivo poklicno in še kakšno vzpe- njanje v okolju, kjer ima prvo in zadnjo besedo potrošniški boj za prestiž. Ko se Rhinehartov junak, ugledni psihiater, zave, da o marsičem bistvenem v življenju in svetu navsezadnjh odloča zgolj naključje, se začne zoperstavljati utesnjujočim moralnim normam, za odločitve pa začne metati kocko. Življenje, ki ga živi v taki odvisnosti, je sprva celo prijetno, malce šaljivo, korak za korakom pa junak stopa v območje tragičnosti, dokler se pred njim slednjič ne odpre prostranstvo niča, smrti. D.RUSTJA ZMAGOVITA POT Po več letih dela z alkoholiki seje vdr. Janezu Ruglju rodilo žalostno spoznanjh, da se je vse, kar je za alkoholike napravil kot klasično izobražen zdravnik in psihiater, čeprav z najboljšimi nameni, zanje slabo končalo. A to spoznanje mu ni spodrezalo volje za iskanje novih, drugačnih poti, po kateri bisez alkoholom zasvojeni ljudje lahko dvignili iz temačnih globin alkoholizma, pojava, ki načenja same korenine naroda in razvitega dela človeštva. Na osnovah Hudolino-vega modela, ki gaje dopolnil z novimi spoznanji, je dr. Rugelj oblikoval od tradicionalnega povsem drugačen način »zdravljenja« alko-holokov in dosegel prvič v prihiat- riji, da je »zdravljeni« alkoholik dosegel osebnostno preobrazbo in se dvignil do kakovostnega življenja, ki ga pač nihče noče ponovno zamenjati za »kloako človeške družbe« — z življenjem alkoholika. Delo s temi uspešnimi ljudmi, ki jih Rugelj imenuje graditelje, je odprlo nova in nova spoznanja in odgrnilo skrivnost kako hoditi zmagovito pot v polno življenje in ne stopiti nazaj na pot, ki vodi v razčlovečenje. Seveda je treba skrivnost rešilne poti pokazati in posredovati drugim. Prav tu naj bi, kot je dr. Rugelj trdno prepričan, odigrala pomembno vlogo literatura, saj je »naše znanje o človeku utemeljeno v večji meri n literarno umetniškem študiju ljudstev kot pa na izsledkih sociologije, psihologije in psihiatrije«. Z literaturo je mogoče torej najučinkoviteje posredovati nekatere temeljne izkušnje. In prav na tem premisleku sloni knjiga Zmagovita pot, ki je pred kratkim izšla pri Državni založbi Slovenije. Knji- cenjena, ko sta postala »delavca« Prvem malem likbvnem taboru v St-Phrejenem ob koncu dnevov kulture, ki Na raži, 'bik* tem inclus,riiskem kraju pod Srobo-akanrn potekali od mala do julija, sta delala Ton 6rnska kiparja Slavko Kranjc iz Celja in koijv ^em^ar iz Ljubljane. V treh tednih, eho i°r traial ,aPor' sta ustvarila vsak po svn eno skulpturo večjih dimenzij, ki po la I® simbolizirata življenje in delo tega de-Dolenjske. Postavljeni na zelenice v em naselju Straže, na zahoam strani, pa Prn 6n'f-cč.‘Cc enega inštruktorja Pogoji: imeti mora veljavno instruktorsko dovoljenje za poučevanje vožnje z več kategorijami in dovoljenje za predavatelja CPP. Delovni čas prilagojen potrebam kandidatov — prednost imajo kandidati iz bližnje okolice. Stanovanje ni na razpolago. Sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas s trimesečnim poizkusnim delom. Prijave z ustreznimi dokazili sprejema AMD Brežice do 20. 7.1985.0 izbiri bomo kandidate pismeno obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem razpisu. 466/28-85 “| W Ul cci DOLENJSKI LIST Št. 28 (1874) 11. julija 1985 dežurni puntajo mm, P/i ti nu za to mhsme lamc M»j sAvni mm„ Denar bosta morala vrniti Liscina posojila za nakup osebnega avtomobila za službene namene niso zakonita Nemiri med novomeškimi Romi Napadli miličnika, ki sta skušala prijeti Džonija B., osumljenega poskusa uboja NOVO MESTO — Na postajo milice v Novem mestu je v nedeljo, 7. julija, prišel 30-letni Duško B. iz Grabna pri Novem mestu in prijavil, daje nanj in očeta poskusil streljati 25-letni brat in sin Džoni B. Povedal je, da sta se z bratom sprla, v prepir se je vmešal tudi oče. Džoni je iz skrivališča potegnil italijansko puško in jo nameril v očeta. Ko je pritisnil na petelina, je naboj zatajil, Džoni je nato repetiral in nameril še v brata. Tudi tokrat se puška ni sprožila. Napadalec je nato pobegnil v bližnji gozd, od tam pa v Žabjek. Ker je bil podan sum poskusa uboja, sta se v Žabjek napotila miličnika PM Novo mesto. Džonija B. sta našla pri Bernardu B. Ko sta ga skušala prijeti, se je Džoni B. močno upiral, na pomoč so mu prihiteli tudi prebivalci Žabjeka. Zbralo se jih jeokoli 50, miličnika so obkolili, ju odrivali in se ju tudi fizično polotili. Enemu so Strgali uro z roke, drugemu raztrgali srajco, s kamenjem so poškodovali službeno vozilo. Džoni B. je v tej gneči pobegnil. Prijeli so ga v torek, 9. julija, dopoldne v naselju Graben. Poskušal je pobegniti. Miličniki so zasegli tudi puško, s katero je skušal streljati na očeta in brata. Džonija B. so predali preiskovalnemu sodniku. HUJE RANJEN — Vesna Boni je 1. julija vozila z osebnim avtom iz naselja Plava laguna v Novem mestu na cesto MA4. V križišču je ustavila in pustila mimo avtomobilista, ki je iz mesta peljal proti Mačkovcu. Ko je voznik prevozil križišče, je Bonijeva pogledala desno in zapeljala skozi križišče. V tem trenutku je iz mesta pripeljal na kolesu z motorjem Ivan Jaklič s Trške gore. Nesreča je bila neizogibna, huje ranjenega Jakliča so odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 15.000 din. NA STREHO — Fred Saje iz Gabra pri Semiču je 6. julija peljal z avtom iz Metlike proti Črnomlju. Ko je pri naselju Primostek pripeljal po blagem vzponu, je zaradi neprimerne hitrosti v levem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v desno na bam kino. nato pa na travnik in v grmovje. Av(o je pbstal na strehi. Huje ranjena sta bita voznik in sopotnik Klaus Šeberger iz ZR Nemčije, laže pa Dubravka Čengija in Janko Bahor iz Črnomlja. Gmotne škode je za 600.000 din. SEVNICA — V času, ko »jekleni konjički niso poceni, skušajo nekateri stroške za nabavo avtomobilov ali popravila zvaliti na delovno organizacijo. V i.isci so imeli eelo poseben prav ilnik, ki je določal, da lahko delav ci, ki pri svojem delu potrebujejo avto. dobijo ta denar iz sklada skupne porabe. Ta mi je sumljiv, šef. Pravi, da še ni nikoli slišal za sise. (Večernji list) gorijah delavcev. Namenjen je v prvi vrsti za kritje socialnih potreb delavcev. Družbeni dogovor jc še bolj dorečen. Določa, da se denar namenja za organizirano prehrano med delom, stanovanjske potrebe, izobraževanje in organiziran letni oddih. Tega, da bi lahko s tem denarjem kupovali avtomobile, ni niti v panožnih sporazumih. Takšno podeljevanje posojil je tudi v nasprotju z zakonom o temeljih bančnega sistema. V Lisci so v opravičilo navajali, da so imeli pred očmi predvsem gospodarno plat. Izračunali so, da bi bile druge rešitve dražje. Če bi n. pr. trgovskim potnikom kupili službene stoen-ke, bi jih to ob enakem delu stalo več 1,668.352 dinarjev, rent-a-car pa celo za nad 2,7 milijona dinarjev več. Po Liscinem predlogu znaša strošek za prevoženi službeni kilometer za službeno vozilo 34,60 dinarja, za. najeto vozilo pa 42,09 dinarja. V Lisci so pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja sprejeli. Potnika Franc Rebolj in Djevdet lbrišimovič morata prejeti posojili vrniti, o pravilnosti oziroma nepravilnosti pravilnika pa so v Lisci zaprosili za mnenje slovensko ustavno sodišče. A. Ž. VLOM V ŠOLO NOVO MESTO — V času od 28. junija do 1. julija je nekdo vlomi! v osnovnošolo v Grmu v Novem mestu in ukradel 5.000 dinarjev. Zaradi vloma je še dodatnih 2.000 din škode. NAŠLI AVTO ŠKOCJAN — Na travniku pri Škocjanu so 5. julija našli fička Vinka Stanfelda s Potovega vrha. Avto je neznan storilec dan poprej ukradel izpred veseličnega prostora v vasi Hudeje. Fičko je tatvino prestal brez praske. TREBNJE — V noči na 6 julij je neznan storilec vlomil v osebni avto Jožeta Okorna, parkiran pred stanovanjskim blokom v Ulici Cankarjeve brigade v Trebnjem. Nepridiprav je odnesel s seboj UKW postajo znamek Ken Wood in tako Okorna oškodoval za 100.000 dinarjev. PO KASETOFON NOVO MESTO — V noči na 1. julij je nekdo vlomil v fička Antona Hrovata iz novega mesta. Avto je stal pred blokom v Šegovi ulici. V noč so izginili radiokasetofon znamke Osaka in štiri kasete, škode je za 35.000 din. OB KOKOŠI — V noči na 7. julij je neznan storilec iz nezaklenjenega kokošnjaka Alojza Gorenčiča iz Gor. Ajdovca ukradel 6 kokoši. Lastnik je na škodi za 6.000 din. MOTORČEK IZGINIL — V noči na 3/. julij je nekdo ukradel kolo z motorjem Srečka Pusta iz Trebnjega. Motorček je ocenjen na 20.000 din. Za nepridipravom poizvedujejo. VESELJAKA NA HLADNO — Miličniki so 4. julija dali na hladno Mileta Gojkoviča in Ratka Teinoviča iz Novega mesta. Fanta sta v gostišču na Loki razgrajala in razbijala kozaroe. Družbeni pravobranilec samoupravljanja iz Posavja je Lisco poučil, da tako ne gre. Zakon o združenem delu namreč v 118. členu določa, da se denar iz sklada skupne porabe lahko uporablja le za investicijska vlaganja v objekte in opremo skupne porabe, s katerimi se zadovoljujejo potrebe po stanovanjih, prehrani, počitku, rekreaciji, kulturi, ustvarjalnosti, in za druge potrebe skupne porabe. Pravobranilec meni, da »te skupne potrebe« vsekakor ne pomenijo dajanje posojil za nakup ali popravilo osebnih avtomobilov nekaterim kate- KOZOLEC POGOREL NOVO MESTO — V torek, 2. julija, je pogorel kozolec Jožeta Burgarja iz Šmihela pri Novem mestu. Kozolec je uničen, ogenj je upepelil tudi 10 ton sena. Požar so pogasili novomeški gasilci. Škode je za milijon dinarjev. Vzrok nesreče še raziskujejo. ZA 100.000 DIN ŠKODE TRENUTEK V boju s steno in 5. julija je bil v prostorih NK Bela krajina sklican občni zbor, ki ga je otvoril dosedanji predsednik NK Mi-ralim Čatovič. Za novega predsednika kluba je bil izbran Štefan Mišja, izvolili so tudi upravni, nadzorni in strokovni odbor ter zdravstveno in disciplinsko komisijo, kot delegacijo za SIS TTK. Novo vodstvo čaka dovolj dela, predvsem pa bo potrebno to, da bodo izvoljeni člani svoje naloge tudi opravljali. NK Bela krajina je prejel priznanje za najboljše športno društvo v občini Črnomelj, poleg tega bi lahko rekli, da je to edina ekipa v Sloveniji, ki ima domačo sestavo igralcev. V letošnjem letu so se borili za. kvalifikacijo v II. slovensko ligo, vendar seje pri zadnji tekmi z NK Postojna zataknilo in tako so že tretje leto zapored ostali praznih rok. Resda so se za kvalifikacije začeli IZMIŠLJENI MILIJONI ZA PAPEŽA RATEŽ — Takoj po zmagi Sandija Papeža na balkanskem prvenstvu so se razširile govorice, da so vaščani Rateža zanj zbrali 32 milijonov starih dinarjev. To »novico« so objavili tudi časopisi in televizija. Raiežani, zlasti tisti, ki naj bi dali največ cvehka. odločno zanikajo kakršno koli zbiranje denarja za svojega sovaščana. pripravljati že meseca februarja, štiri tedne so imeli aktivne treninge, potem je bilo malce zatišja, pospešeno so začeli trenirati konec meseca maja, vendar so bili igralci za dosego končnega cilja premalo odgovorni. J. ŽAGAR NOČNI NOGOMETNI TURNIR DOBOVA — V počastitev dneva borca in krajevnega praznika so v Dobovi organizirali turnir v malem ' nogometu, na katerem je sodelovalo kar 46 ekip iz Slovenije in Hrvaške, poleg njih pa še ekipa alžirskih ■♦študentov. Organizatorji turnirja so bili domači rokometni delavci, odigranih je bilo 46 tekem, ki so trajale 22 ur, ekipe pa so se ob koncu razvrstile takole: 1. Buldožer, 2. Keko. 3. Stara ura "d' M. FLORJANČIČ KOPITARNA 3. NA MERCATOR1ADI LJUBLJANA — Sredi junija je Mercator — Rožnik i/ Ljubl jane organiziral »S letne Športne igre delavcev in združenih kmetov sozda Mercator — KIT. ki sojih je . Iz Posavja so se iger udeležili Agrokombinat Krško, katerega ekipa je zasedla 7. mesto. Kmetijski kombinat Selnica je pristal na 15. mestu, najbolje pa se je uvrstila j>evniška Kopitarna, ki je zasedla 3. mesto. Novomeščani na republiškem prvenstvu v atletiki — Lapanje 2., Erženova dvakrat peta_____________ NOVA GORICA — Slovenskega prvenstva v atletiki — bilo je zadnjo soboto in nedeljo v Novi Gorici — se je udeležilo tudi osem novomeških atletov in atletinj, nekaj pa jih zaradi poškodb in drugih okoliščin ni moglo na to tekmo, med njimi tudi taki. ki bi imeli lepe možnosti zadobreuvrstitve. Nova slovenska prvaka sta postala Darko Cujnik, ki sicer služi vojaški rok v Zagrebu, in Igor Primc. Oba sta premočno zmagala v svojih disciplinah. Cujnik je ponovno dokazal, da se postopoma vrača v formo tistih časov, ko je kopje metal preko 80 m. V Novi Gorici je njegov najdaljši met meril 77,90 m, kar je eden najboljših rezultatov prvenstva, če ne kar najboljši: drugouvrščenega je premagal za celih 11 metrov, poleg tega pa je še dvakrat vrgel kopje preko 80 m, a mu sodniki meta niso priznali, češ da je kopje padlo ploskoma. Drugi naslov republiškega članskega prvaka je osvojil mladinec Igor Primc v metu diska z rezultatom 51,44 m in je najboljšega slovenskega člana tej disciplini premagal za 5 m. Andrej Lapanje, ki je bil do nedavnega poškodovan, je v skoku v višino osvojil srebrno medaljo z zelo dobrim rezultatom 209 cm, le tri centimetre za zmagovalcem Apostolov-skinr. pri katerem naj povemo, da ie svojo uspešno atletsko ponudi začel v Novem mestu. Borja Eržen je zasedla peti mesti v teku na 100 in 400 m z ovirami z rezultatoma 15,76 in 66,86s. Milica Gorenc je dosegla osebni rekord v teku na 400 m z ovirami. Matjaž Zupančič je po hujši napaki v teku na 110 m zovirami še nadaljeval in z rezultatom 15,95 osvojil 6. mesto. Mlajši mladinki Mojca Vidmar in Renata Zupančič sta te- BELE REPUBLIŠKI PRVAK LJUBLJANA — Na mestnem strelišču je bilo pred dnevi republiško prvenstvo v streljanju s pištolo, na katerem so nastopili tudi dolenjski tekmovalci. V streljanju z MK pištolo serijske izdelave je med 10 ekipami Kočevje zasedlo 6. mesto, posamično je bi Benčina iz Kočevja 12., nastrcljal pa je 471 krogov. Velik uspeh so med mladinci dosegli Novomeščani. SD Lojze Dragan je zmagala s 1.166 krogi, posamično pa je dobil zlato medaljo njen član Mirko Bele, ki je s 450 krogi izpolnil normo za udeležbo na državnem prvenstvu, ki bo septembra v Zenici. E. PROGAR 6. ŠPORTNO SREČANJE V BUTORAJU BUTORAJ — Športno društvo Butoraj organizira v nedeljo, 28. julija, že 6. športno srečanje zapored. Tekmovalci, torej športniki iz krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, športnih društev, drugih skupnosti in posamezniki se bodo pomerili v malem nogometu, streljanju z zračno puško, metu bombe in vlečenju vrvi. Prijave za tekmovanje sprejema do petka, 25. julija. Ivan Anclin, Butoraj 3, Črnomelj. kli na 400 m, Vidmarjeva s časom 61,50 in Zupančičeva 62,51 s. Konec tedna bojo novomeški mladinci sodelovali na državnem mladinskem prvenstvu v atletiki v Postojni, kjer imajo Primc. Fabjan, Vidmar in še kdo možnosti za dobre uvrstitve. PONOVNO SLOVENSKI PRVAK — Darko Cujnik, ki služi vojaški rok v Zagrebu, je v Novi Gorici ponovno postal slovenski prvak v metu kopja, in to z odličnim rezultatom 77,90 m. vremenom Oglasili so se člani naše alpinistične odprave LOFOTI — S sten Lofotskega otočja so se nam pred kratkim javili člani dolenjskealpinističneod-prave.* V času javljanja so alpinisti prebivali v baznem taboru, ki so si ga postavili na robu vasi Kirke v zalivu Kirketjord. Takole pišejo člani odprave: »V tem taboru smo že dalj časa, v petih dneh bivanja pa nam je uspelo preplezati tri prvenstvene smeri težavnosti četrte, pete in šeste stopnje. Te vzpone smo plezali v pogorju Breiflogt in Manta, smeri so bile dolge od 500 do 600 metrov, zanje pa smo potrebovali od 7 do 14 ur. Vse preplezane smeri so bile izredno zahtevne, predvsem zaradi slabih pogojev v steni, posamezni odseki so bili mokri, poraščeni z lišajem in mahom, kar je še otežkočalo naše delo. Tudi sestopi so bili izredno težavni, saj se je bilo v dolino potrebno spuščati po vrveh, kar pa je tudi pomenilo, da smo morali v stenah puščati precej opreme, predvsem kline in pomožne vrvice. Vremenske razmere so bile prva dva dneva dokaj ugodne, nato pa nam je začel nagajati močan veter, ki je pihal s hitrostjo tudi do 60 kilometrov na uro, ter megla. Sicer pa smo člani odprave zdravi in se dobro počutimo, tako da bomo zastavljene naloge, kot zaenkrat kaže, lahko v celoti opravili.« Nogomet izza Gorjancev Tudi Belokranjci si želijo dobrega nogometa -''^uuviiNSKI TRENUTEK — Takole je Sandi Papež v nedeljo nekgj pred 13. uro s prednostjo slabe polovice dolžine kolesa Prvi prevozil ciljno črto pred znanim bolgarskim finišerjem Petrovim. Obrazi na posnetku dovolj zgovorno pričajo, kako so ta *.a Gandija in jugoslovansko kolesarstvo veliki trenutek (doslej edino posamično zlato medaljo na balkanskih prvenstvih za "Soslovane je leta 1947 osvojil Milan Poredski) doživaljaF številni gledalci na cilju. BOGATA OTVORITEV BAKOPA — Sicer pa seje Bakop uradno pričel že 3. julija zvečer z bogatim kulturnim programom, nastopom čeških artistov in mimohodom vseh reprezentanc, medtem ko je bil slavnostni govornik dr. Marjan Rožič, elan predsedstva Zvezne konference SZDL, ki je 18. balkansko kolesarsko prvenstvo tudi odprl. POSNETKI: Andrej Klinc in Janez Pavlin Bartelj, Marko i"' "/iTVAi0 NOVO MESTO, METLIKA , ČRNOMELJ — V zgodovini osemnajstih balkanskih kolesarskih prvenstev bo ostal v nedeljo končani BAKOP zapisan kot prvenstvo, ki je prineslo jugoslovanskemu kolesarstvu izreden uspeh. Popolno zmagoslavje in premoč mladincev, ki so iztržili kar dve zlati odličji (v ekipni vožnji in Bonča med posamezniki) ter srebro (Milenkovič), sijajni uspeh Sandija Papeža, ki je naslovu mladinskega balkanskega prvaka pred tremi leti v nedeljo dodal še članskega, ter srebro v ekipni vožnji so dosežki, katerih ni pred prvenstvom nihče Pričakoval. Nič čudnega potemtakem, da se je nedeljsko popoldne sprevrglo v pravi kolesarski praznik, slavje seje z. Rateža. rojstne vasi Sandija Papeža, ki je po sušnih 38 letih priboril Jugoslaviji drugi naslov balkanskega članskega prvaka, selilo po vsej Dolenjski. Bakop je torej za nami. Organizatorji so v nedeljo okoli 13. ure poleg kopice med prvenstvom izrečenih pohval in laskanj dobili še darilo, ki so si ga potihoma vseskozi želeli: Sandijevo medaljo. Njihov trud je poplačan. zanesljivo pa je tudi. da bo Bakop do konca opravil poslanstvo, ki so mu ga že pred prvenstvom namenili organizatorji. Po nekaterih grobih ocenah si je dirke v Beli krajini in na Dolenjskem ogledalo okoli 40 tisoč ljubiteljev kolesarstva. Sicer pa o uspešnbsti pravkar končanega Bakopa dovolj zgovorno govore nekatere izjave, ki jih je bilo moč slišali v nedeljo zvečer na zaključnem sprejemu za vodstva ekip in goste. Amz.a Oklavijan iz. Romunije, uradni komisar evropske kolesarske zveze, hkrati tudi vrhovni sodnik Bakopa: »Zares izredna organizacija, takšne doslej na balkanskih kolesarskih prvenstvih, ki sem jih spremljal, še ni bilo. Če k temu prištejemo še vzdušje. množico gledalcev ob progi, potem resnično lahko zatrdim, da smo bili priča prireditvi, ki nam bo vsem še dolgo ostala v spominu. Višek je bil seveda danes z zmagoslavjem vašega Papeža, kateremu res iz srca privoščim zmago. Še nekaj vam zaupam: v poročilo mednarodni kolesarski federaciji sem zapisal, daje proga v Beli krajini, na kateri so v soboto v posamični dirki vozili mladinci, naravnost idealna za izvedbo svetov nega prvenstva...« Zdene Mali. delegat kolesarske zveze Jugoslavije na Bakopu: »Ogledal sem si vse štiri dirke, vendar za organizatorje nisem našel ene- ga samega očitka. Kar je najpomembnejše: tekmeso minile brez poškodb in nesreč, saj so bile proge izredno zavarovane. Dovolj dolgo že delam v kolesarstvu, vendar tako zavarovane dirke še nisem videl. Tudi vozila v spremstvu so se natanko držala navodil in nič čudnega, če ste organizatorji povsod deležni pohval. Moje osebno prepričanje je. da ste z Bakopom dokazali, da ste sposobni organizirati tudi svetovno mladinsko kolesarsko prvenstvo, o čemer je te dni veliko slišati tudi v uradnih krogih. Progo in dovolj sposobne ljudi za kaj takega že imate.« Vasilije Morovič. glavni sodnik in predsednik strokovnega sveta Kolesarske zveze Jugoslavije: »Čestitke organizatorjem! Ko sem bil sredi junija na ogledih prog, je bilo še precej nedorečenega, predvsem na cestah okoli Novega mesta, a že nekaj dni pred pričetkom Bakopa so proge povsem spremenile podobo, tako da nanje ni bilo pripomb iz. nobene ekipe. Nasploh lahko rečem, da so bile vse reprezentance izredno zadovoljne z bivanjem in pogoji tekmovanja v Novem mestu in Metliki, tudi tehnični del prvenstva je gladko tekel. Vsi potrebni podatki vključno z rezultati so bili udeležencem in novinarjem takoj pri roki.« Jože Mozetič, predsednik organizacijskega odbora Bakopa: »O organizaciji naj sodijo drugi, rečem lahko le. da smo se na prvenstvo trdo pripravljali vse od oktobra, ko je Kolesarska zveza Jugoslavije potrdila kandidaturo kolesarskih društev Novo mesto in Metlika za organizacijo balkanskega prvenstva in da smo naredili vse, kar je bilo v naših močeh. Naj bo to priložnost, da se še enkrat zahvalim vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi tekmovanja, še posebej novomeški UNZ, ki je z. brigadirji in mladinci poskrbela za popolno zavarovanje prog, novomeški PTT, Giobtourju. Pionirju, Obrtni zadrugi Metlika, Cestnemu podjetju Novo mesto, zavarovalnici Triglav, tudi radioamaterjem iz Metlike, ki so zadnji čas vskočili ob odpovedi novomeških radioamaterjev in poskrbeli za informacije s proge tudi gledalcem na startu in cilju, da ne naštevam naprej. Ne gre za nikakršno oceno, rečem lahko le, da je Bakop docela izpolnil tisto, kar smo od njega pričakovali: ogromno je prispeval k popularizaciji kolesarskega športa in njegovemu nadaljnjemu razvoju. Veliko so k temu pripomogli novinarji z res objektivnim poročanjem, zahvala pa gre tudi televiziji za reportaže, ki po mojem zaslužijo najvišjo oceno. Dolenjsko in Belo krajino smo tako preko Bakopa vendarle predstavili tudi navzven, ne le Jugoslaviji, pač pa je reportaža odkupila tudi grška televizija, reportaže z. mladinske dirke pa so ljubljanski televizijci delali celo samo zanjo.« B. BUDJA • Posebna požititev v dneh Bakopa so bili nastopi čeških igralcev cikloba-la in artistov na kolesih. Na Dolenjskem in v Beli krajini so sc predstavili pred startom vsake dirke, imeli pa so tudi tri večerne predstave. V četrtek zvečer so docela napolnili prostor na metliškem Pungartu, v petek so se predstavili na črnomaljskem športnem igrišču, medtem ko si je njihov sobotni n astop v Novem mestu ogledalo okoli 600 gledalcev. • V soboto zvečer je bil v dvorani novomeške Zavarovalne skupnosti Triglav, ki je bila v vseh dneh prvenstva center dogajanj na Bakopu, kongres kolesarskih zvez udeleženk balkanskega prvenstva. Med sprejetimi sklepi velja posebej omeniti tega, da bo poslej člansko prvenstvo le vsaki dve leti, mladinsko pa vsako leto. Prav tako je novost sklep, da bodo poslej na prvenstvih vozili tudi na velodromih, sprint na 1.200 metrov, kilometer na čas, zasledovalno in ekipno vožnjo na 4 kilometre ter v kriterijski točkovni vožnji. Vprašanje pa je, ali bomo tak program sposobni speljati v Jugoslaviji, ko bomo vnovič organizatorji bal-kaniade, saj imamo vsega en velodrom, ki ustreza vsem predpisom. • V tiskovnem središču, ki je bilo prav tako v Zavarovalnici Triglav, je bila za nedeljsko posamično člansko dirko organizirana stava. Med akreditiranimi novinarji, sodniki in trenerji jih je bilo največ, ki so stavili na Čerina (nanj je stavil tudi Franc Hvasti), Grka Kelisidisa ter Bolgara Stajkova in Petrova, le domači so zaupali Papeževim sposobnostim. Ob koncu ni bilo nikogar, ki bi pravilno uganil vrstni red prve trojice, zato so si nagrado razdelili trije, ki so uganili prvo dvojico: Papeža in Hubenova. Med tremi uspešnimi prognozgrji je bil tudi vodja tiskovnega središča Bojan Budja. • Po uspešnem nastopu naših mladincev je zvezni selektor in trener Andrej Boltežar določil šesterico, ki nas bo zastopala na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo od 21. do 28. julija v Stuttgartu. Poleg Bonče, Milenkoviča, Stojanoviča, Kovača in Zaletela je v izbrani vrsti tudi Novo-meščan Janez Božič. ® Jugoslovanska reprezentanca je najuspešnejša ekipa 18. balkanskega kolesarskega prvenstva, saj.je osvojila tri zlate in 2 srebrni medalji, Bolgari imajo eno zlato, dve srebrni in dve bronasti, prav tako dve bronasti medalji pa imajo tudi Grki. Levji delež k takšnemu uspehu naše izbrane vrsteso prispevali prav Novomeščani, saj je Papež osvojil zlato v posamični dirki, skupaj s klubskim kolegom Smoletom ter Marnom in Ugrenovičem ekipno srebro, medtem ko je bil Božič član zmagovalne mladinske ekipe. STRAŽAM PRIPRAVLJAJO TURNIR STRAŽA — Nogometni klub Partizan iz Straže bo organiziral v nedeljo. 21. julija, turnir v malem nogometu. Organizatorji bodo zbirali prijave na dan turnirja do 8.45 na igrišču v Vavti vasi. Prijavnina znaša 1.500 din. nagrade in pokale pa bo prispeval NK Partizan iz Straže. Zmagi Cujnika in Primca bil NaRji V NOVOTEKSU — Pokrovitelj na Bakopu akreditiranih novinarjev 0v°*r>cški Novotcks, ki je v petek dopoldne sedmo silo potuhi! na sprejem, ^alsk? proizvodnje. V prisrčnem razgovoru je vodstvo tega 2.500- rckr.„l'?.!i kolektiva seznanilo novinarje z njihovimi izkušnjami na področju športne ^Je in nedavno uvedene proizvodne gimnastike. ZLATO ZA BONČO — Nasmejan in z. dvignjenimi rokami je ob bučnem spodbujanju gledalcev na cilj kot prvi v soboto pripeljal v Metliko mladi Valter Bočna. S tem je le dopolnil zmagoslavje naših mladincev na obeh dirkah v Beli krajini, nekaj za njim pa je na cilj kot drugouvrščeni privozil še naš Milenkovič. ZLATO BOLGAROM, NAŠIM SREBRO — Papežu, Smoletu, Ugrenoviču in Marnu v petek ni uspela zmaga nad ekipo Bolgarije, vendar nihče zaradi tega ni bil razočaran. Zmagali so boljši, naši pomlajeni ekipi je manjkal še kak Papež. Na posnetku: zmagovalne ekipe med igranjem bolgarske himne. PRVIČ NAŠA HIMNA — V štirih dneh Bakopa je bilo kar trikrat slišati jugoslovanska himno, prvič že v četrtek v Metliki za zmago naših mladincev v ekipni vožnji. Takole je naša ekipa (v ospredju je Božič) potem, ko je že bilo jasno, da jih Bolgari ne morejo več ogroziti, nasmejana privozila v cilj. bo v E TUDI OB PROGI — Niso se dosti zmotili tisti, ki so napovedov ali, da 8ovornede'j0 ^ansb° dirko spremljalo preko 10 tisoč gledalcev. Neuradni podatki Satldi? ceb> o številki 20 tisoč. Kar lep del teh se je zbral na Katežu, v rojstni vasi Dij N!Ja Papeža, kjer so kolesarjem pomagali s huronskim vpitjem, napisi, zastava-pe, a P°snetku vidimo skupino enajstih vodilnih kolesarjev, ki so se odcepili že po krogu. Številko 31 nosi Sandi Papež. Osnovna šola Škocjan objavlja na podlagi sklepa zbora delavcev prodajo rabljenega vozila: combibus TAAflJSOA, letnik 1978, NM 430-07, sedežev 17+1. Izklicna cena: 400,000 din Ogled vozila je možen od 15. 7. do 17. 7. vsak dan od 8. do 14. ure, po dogovoru tel. 85226 Prodaja vozila bo v četrtek, 18. 7.1985 ob 8. uri v prostorih osnovne šole Škocjan. Pred pričetkom prodaje interesenti položijo 10-odst. varščino. Prometni davek plača kupec. 454/28-85 KIT KZ Črnomelj, n. sub. o. TOZD Živinoreja, n. sub. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge mesarja proizvajalca Pogoj za sklenitev delovnega razmerjaje KV ali PKV mesar klavničar ali proizvajalec in6 mes. delovnih izkušenj. Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mes. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po dnevu objave na naslov: KIT Kmetijska zadruga Črnomelj TOZD Živinoreja, Črnomelj, Kolodvorska 39, »Za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v 8 dneh po izteku prijavnega roka. 452/28-85 Nuklearna elektrarna Krško, p.o. Vrbina 12, 68270 Krško, objavlja prOsta dela in naloge varnostnika — 9 vršilcev Pogoji: — KV delavec — 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — izmensko delo — poskusno delo 2 meseca Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 460/28-85 SGP Pionir — TOZD Togrel, Leskovec pri Krškem, odbor za kadrovsko socialne zadeve, objavlja prosta dela in naloge dveh KV ključavničarjev za delo v proizvodnji. Pogoj: končana poklicna šola strojne smeri. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: SGP PIONIR — TOZD Togrel, Leskovec pri Krškem. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku objave. 462/28-85 DO »GOK« Črnomelj TOZD Komunala Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1. vodenje pogrebne dejavnosti in obrata za vzdrževanje mesta 2. zahtevnejša vodovodno-monterska in vzdrževalna dela — 3 delavci 3. čiščenje ulic in drugih javnih površin — 3 delavci 4. pripravljanje pokopnega mesta Pogoji: pod 1) — V. stopnja strokovne izobrazbe — komunalni delovodja — alternativa: IV. stopnja ustrezne smeri — delovne izkušnje: 3 leta — z delom pridobljena zmožnost je možna — izpit B kategorije pod 2) — IV. stopnja monter in upravljalec energetskih naprav — smer vodovodni inštalater — 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih pod 3) — I. stopnja strokovne izobrazbe, končana osnovna šola — alternativa: nepopolna osnovna šola — delovne izkušnje: 2 meseca pod 4) — I. stopnja strokovne izobrazbe, končana osnovna šola — delovne izkušnje: 3 mesece Prednost pri izbiri pod točko 1 in 4 imajo kandidati iz Črnomlja ali neposredne bližine Črnomlja. Pismene prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja TOZD Komunala 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 7 dneh po dnevu sprejetega sklepa o izbiri. Sklep o izbiri bo sporejet v 15 dneh po dnevu izteka 8-dnevnega roka za prijavo kandidatov. 463/28-85 Kulturna skupnost Krško in Raziskovalna skupnost Krško razpisujeta prosta dela in naloge tajnika Kulturne in Raziskovalne skupnosti Krško s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoji: višja izobrazba in smisel za dela na kulturnem področju ter najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Dokazila o izobrazbi naj pošljejo kandidati na naslov: Kulturna skupnost, Krško, CKŽ 63, v 15 dneh po objavi v časopisu Dolenjski list. O izbiri bodo kandidati obveščeni 15 dni po poteku razpisa. 461/28-85 Komisija za delovna razmerja osnovne šole Mirana Jarca Črnomelj razpisuje naslednja dela in naloge: 1. učitelja tehnične likovne vzgoje (PRU ali P) za nedoločen čas, 2. učitelja razrednega pouka za nedoločen čas, 3. učitelja slovenskega jezika (PRU ali P) za nedoločen čas, 4. učitelja angleškega — slovenskega jezika (PRU ali P) za nedoločen čas, 5. snažilke za nedoločen čas, 6. KV kuharico za nedoločen čas. Kandidati pod točko 1, 2, 3, 4. morajo izpolnjevati 95. člen zakona o osnovni šoli. Prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Zasedba delovnih mest je 1. 9. 1985. Šola nima stanovanja. 464/28-85 Komisija za delovna razmerja pri OŠ Škocjan razpisuje naslednja prosta dela in naloge: a) učitelja telesne vzgoje—PU, P za nedoločen čas, b) učitelja razrednega pouka — U, PU za delo v romskem oddelku, za nedoločen čas. Prijave pošljite v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Osnovna šola Škocjan, 68275 Škocjan, komisija za del. razmerja. 453/28-85 j Dnovoles lesni kombinat n. sol. o. novo mesto-straža RAZPRODAJA Stilnih spalnic MANON v beli barvi od 8.7. do 19. 7. 1985 ^ vsak dan od 11.00 do 18.00 . ■ razen v soboto od 8.00 do 12.00 s* D Razprodaja spalnic v klasi bo v Novolesu tozd Tovarna ploskovnega pohištva Novo mesto, Trdinova 45 (Gotna vas) IZKORISTITE UGODEN NAKUP LITERARNO srečanje neslovenskih piscev Maribor — oktobra bo tu 7. Sfečanje pesnikov in pisateljev začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji, udeležijo se ga lahko le avtorji, ki fazen v samozaložbi še niso izdali sv°je knjige, in to s proznimi in dramskimi deli (do 10 strani) ter pesmimi (do 6) v vseh jezikih narodov in na-fodnosti Jugoslavije (razen slovenskega). Dela. ki jih je treba do 1. avgusta Poslati na ZKO Slovenije v Ljubljani, oo pregledala in pretresla tričlanska ‘irija, SPOSOJENO TRNJE Včasih se mi zdi, kot da so v Paši revoluciji zmagali anarhi- • Zakaj bi brskali po pretek-losti, ko pa nam sedanjost vsak dan prinaša sveže primere. (Iz Ježa) - •* - Medvedja trofeja — Na fotog- l^ji je medved, ki gaje lani v Bosni up-en|l kočevski lovec Piškur. Čeprav °'eja še ni dokončno uradno ocenjena, 5»lovei, ki sojo videli, pravijo, da bo °®'la kar 360 točk; to je precej nad n°rmo, ki je potrebna za osvojitev zlate medalje. Zanimivo ni le to, da je bil U^dved zelo velik, ampak tudi to, da arva njegove dlake ni značilno rjava, ^ Pa močno vleče na črno. Trofejo snto posneli na nedavni razstavi Lovske *Ve*e Kočevje v Dolenji vasi. (Foto: primc) dolenjski list OGLAS V dolenjskem listu— zanesljiv ekonomski uspeh Dolenjski list Je najbolj ^tšlrjen pokrajinski časopis v Jugoslaviji. Po-*r»va devet občin In izha-'a * 29.000 Izvodih. »it 8 ^formacije o ogla-'h dobite po telefonu na ®feWMto 24-006, osebno Se lahko oglasite pri 8s v torek, sredo, četrtek Potek od 7. do 14. ure, Ponedeljek pa od 7. do A ure. Oglasi za tekočo Zjoviiko morajo biti od- dani najkasneje v torek 8. ure zjutraj. Naslov: ormova 3, Novo mesto. Mercator Kmetijstvo Industrija Trgovina * m* KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« Novo mesto TOZD OSKRBA doienjka DEŽURNE PRODAJALNE OB SOBOTAH DO 19. URE OD 1. 7. DO 31. 12. 1985 V NOVEM MESTU MERCATOR STANDARD — Potrošniški center Ločna 10.8., 19. 10. — Potrošniški center Zagrebška 17. 8., 26. 10. EMONA DOLENJKA — TOZD ENGRO-DETAJL — Market Drska 24. 8., 2. 11., — Samopostrežba pri mostu 31. 8., 9. 11. — Market Ljubljanska 7. 9., 16. 11. — Market Ragovska 6. 7., 14. 9„ 23. 11. — Market Cesta herojev 13. 7„ 21. 9., 7. 12. — Market Kristanova 20. 7., 28. 9., 14. 12. — Samopostrežba Šmihel 27. 7., 5. 10., 21. 12. KZ KRKA TOZD OSKRBA — Blagovnica Žabja vas 3. 8., 12. 10., 28. 12. V ŠENTJERNEJU MERCATOR Blagovnica 13. 7., 27. 7., 10. 8., 24. 8., 7. 9., 21. 9., 5. 10., 19. 10., 2. 11., 16. 11., 7. 12., 21. 12. EMONA DOLENJKA MARKET 6. 7., 20. 7., 3. 8., 17.8 ,31.8., 14.9., 28. 9., 12. 10., 26. 10., 9. 11., 23. 11., 14. 12., 28. 12. V DOLENJSKIH TOPLICAH KZ KRKA Prodajalna Vrelec 13. 7., 27.7., 10.8., 24.8., 7.9., 21.9., 5. 10., 19. 10., 2. 11., 16. 11., 7. 12., 21. 12. MERCATOR — prod. Rog6.7„ 20.7., 3.8., 17.8., 31.8., 14.9., 28.9., 12. 10., 26. 10., 9. 11., 23. 11., 14. 12., 28. 12. V ŽUŽEMBERKU E—DOLENJKA — prod. Grad. 13.7., 27.7., 10.8., 24' 8., 7.9., 21.9., 5. 10., 19. 10., 2. 11., 16. 11., 7. 12., 21. 12. KZ KRKA prod. Žužemberk 6. 7., 20. 7., 3. 8„ 17. 8., 31.8 .14.9., 28. 9„ 12. 10., 26. 10., 19. 10., 9. 11., 23. 11., 14. 12., 28. 12., V STRAŽI KZ KRKA prod. Straža 13. 7., 27. 7. 10. 8., 24. 8., 7. 9„ 21.9., 5.10., 19. 10., 2. 11., 16. 11., 7. 12. 21. 12. EMONA DOLENJKA—MARKET 6.7,20. 7., 3.8.. 17.8.. 31.9., 14 9.. 28. 9„ 12. 10., 26. 10., 9. 11., 23.11., 14. 12., 28. 12. Ostale trgovine z živili bodo ob delovnih sobotah 6.7., 3.8., 7.9., 21. 9., 5. 10., 9. 11., in 7. 12. odprte do 15. ure, ostale sobote pa do 13. ure. 446/27/85 ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 73. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in botra TEREZIJA GREGORČIČ \ iz Šmarjete 33 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki so nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje. Najlepše se zahvaljujemo tudi delovnim organizacijam Novotehna Novo mesto, Agrokombinat Krško, Petrol Novo mesto, Mercator Novo mesto, Krka TOZD Zdravilišča Dolenjske Toplice in delovnemu kolektivu prodajalne Mercator Stopiče za podarjene vence in cvetje ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči; vsi njeni Ne jokajte za menoj! Bolečina in trpljenje bila sta spremljevalec moj. od vseh se poslavljam zdaj. ZAHVALA V 46. letu starosti nas je po težki in hudi bolezni zapustila naša draga in dobra žena, mama, sestra in teta MARIJA JUNC iz Srednjega Grčevja 28 Rfisrč00 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom in vsem, ki so nam stali ob strani s Pomagali v težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki so pokojni darovali cvetje in vence ter jo •"-■H na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo DO Kovinar, Alojz Berus — ključavničarstvo, jučnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, Silvi Medved, posebno družini Žura teržup-Ku za opravljeni obred. Žalujoči; mož Jože, sinova Jože in Marjan, hčerka Katica, brat Viktor z ženo ter ostalo sorodstvo Slovenci! Turisti so na pragu naše dežele. Zasedli bodo naše ceste. Zasedli bodo naša mesta in vasi. V naše gore se bodo vzpenjali. Poselili bodo našo obalo in uživali v našem morju. Slovenci in Slovenke! Ti turisti so naši gostje! Od nas ne bodo terjali ničesar, pričakovali pa veliko. Poskrbimo le, da bodo radi prihajali k nam in da se bodo domače počutili. Poskrbimo, da sc bodo še vračali, ker jim bo všeč dežela in njeni ljudje. Tega smo zmožni! Zmožni smo ohraniti deželo lepo. Zmožni smo odstraniti ekološke posledice starih grehov in preprečiti nove. Zmožni smo premagati miselnost, ki je uničila in še uničuje najlepše primerke naše tradicije. Zmožni smo, naposled, tudi v teh časih ohraniti dostojanstvo, ne- da bi zapravili prijaznost, ki si jo vsakdo želi, kadar pride v tujo deželo. V turizmu je naša prihodnost! Ohranimo in razvijajmo svojo deželo tako, da bodo tudi drugi prihajali k nam. Odprtost je pogoj za preživetje in razvoj malih narodov. Bodimo odprti, bodimo samozavestni, ohranjajmo tisto, kar je že stoletja temelj naše samobitnosti! Moja dežela. s 5 E n Neizmerno si cenila življenje, ljubila družino in dom, težko si se ločila in odšla v večni tihi dom. ZAHVALA Po težki bolezni nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in dobra tašča MARIJA OPARA roj. VIDMAR iz Dol. Nemške vasi 37 pri Trebnjem Prisrčna hvala osebju Zdravstvenega doma Trebnje, posebno dr. Humarju, dr. Vilfanovi in patronažni službi, pljučnemu in otorinolaringološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, Onkološkemu inštitutu Kliničnega centra Ljubljana in Bolnišnici — Inštitutu za pljučne bolezni Golnik, vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom za vsestransko pomoč, darovane vence in cvetje ter za izraženo sožalje. Hvala vsem, ki st ejo ob uri slovesa spremili k njenemu zadnjemu počitku, pevcem za zapete žalostinke, župnikoma za poslovilne besede, DO Tesnila Velika Loka, Trimo Trebnje in ŽTO TOZD za promet Novo mesto. Žalujoči: vsi njeni A ta. če bi solza te zbudila, te črna zemlja ne bi krila. • Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpe! sem, in večni mir mi zaželite. Ata, ljubil si zemljo, ljubi! si di) m in v tem tihem cvetočem poletju odšel si v večni dom. ZAHVALA Po dolgi neozdravljivi bolezni nas je v 57. letu starosti zapustil predragi mož, ata, stari ata, brat in stric JOŽE BOLTES iz Gabrja pod Gorjanci Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, pokojnemu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Dolenjskega lista, DO IMV, pljučnemu oddelku bolnice Novo mesto in Zdravstvenemu domu Novo mesto. Prisrčna hvala Ivanki Boltes za poslovilne besede pri odprtem grobu, domačim pevcem ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči; žena Albina, otroci Marija, Jože, Cvetka, Vinko, Jožica z družinami ter ostalo sorodstvo ^sž Četrtek, 11. julija — Olga Petek, 12. julija — Mohor Sobota, 13. julija - Henrik Nedelja, 14-. julija — Just Ponedeljek, 15. julija — Vladimir Torek, 16. julija — Dan tankistov Sreda, 17. julija — Aleš Četrtek, 18. julija — Miroslav LUNINE MENE 18. julija ob 0.56 — mlaj BREŽICE: 12. in 13. 7. francoski film Nova Emanuela. 14. in 15. 7. francoski film Profesionalec. 16. in 17. 7. ameriški film Frances. ČRNOMELJ: 12. in 14. 7. hongkonški film 13 sinov rumenega /maja. 14. 7. tudi angleški film Žrebec. 16. 7. ameriška filma Tihi bes in Heidi. 18. 7. italijanski film Tajnost zapuščene hiše. KOS I ANJEV1CA: 13. 7. angleški film Skrivnostno nasledstvo. 14. 7. ameriški film Na zahodu nič novega. KRŠKO: 13. 7. ameriški film Fritz-garaldo. 16. 7. ameriški film Prepovedane sanje. 17. 7. ameriški film Super fant. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 12., 13., 14. 7. ameriški film Zakaj ravno meni. 13. in 14. 7. jugoslovanski film Una. 15., 16., 17. 7. ameriški film Aerodrom 80Concorde. 17. in 18. 7 italijanski film Zbogom, Gigi. NOVO MESTO - DOM JLA: Od 15. do 17. 7. karate film V zmajevem gnezdu. SLUŽBO DOBI V REDNO delovno razmerje sprejmem več industrijskih šivilj. OD okoli 40.000 din. Telefon (068) 46-502. S TANOVAN J A MLAD zakonski par nujno išče stanovanje ali vzame v najem manjšo hišo (skrbništvo). Tel.: 21-532 (dopoldne). Motorna vozila ZASTAVO 101 GT, letnik 1983, prodam. Tel. 23-868. RENAULT 4 TL, letnik 1978, prodam. Franc Borse, Šmarješke Toplice 11. ZASTAVO 750 luxe, letnik 1979. in ZASTAVO 750 LE.Ietnik 1972, prodam. Janez Kocjan, Dragatuš 17, telefon 57-318. R4, letnik 1978, prodam. Tel. 23-847. 126 P, letnik 1983, prodam. Rudi idan, Brod 29 a, Novo mesto. LADO '200. letnik 1971, prva registracija 976, zčlo ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista (3789/85). ' LADO 1600, letnik 1979, 60000 km, prodam Cena 350.000 din. Informacije na tel. (068) 51-636 ali dopoldne na (068) 22-152/46. KOMB! IMV prodam. Regerča vas 27, Novo mesto. DIANO 6, letnik 1979, prodam. Telefon 23-935. Z 101 M, letnik december 1980, prodam. Marjan Kralj. Gor. Kamence23, Novo mesto. R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Telefon 21-954. E 90 prodam. Jože Žabkar, Trška gora, 68270 Krško. PRODAM FIAT 750, december 1980, moško kolo na 10 prestav in otroško prešito odejo. Verbič, Mestne njive 6, tel. 2U723, do 14. ure. Z 750, letnik 1977, prodam. Gor. Gradišče 11, Dolenjske Toplice. ZASTAVO 750, letnik 1979, in FIAT 132. letnik 1977, prodam. Jože Skrianc. Jurka vas 32, Straža. PRODAM ali zamenjam za traktor do 25 kW, UNIMOG TIP-OM 636-VI. Rataj Ljubo Stranska vas 52 Novo mesto. R 4, letnik 1976, prodam. Žefran, Gotna vas 23, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Andrej Janškovec, Kostanjevica. R 4, letnik 1976, prodarn za rezervne dele. Anton Gačnik, Škovec 11, Tržišče. LADO 1200, dobro ohranjeno, in 4 m2 bukovega parketa 250 x 55 x 22, prodam. Ivan Golob, Šmihelska 12, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1975, obnovljeno, prodam. Cvelbar, Šmarje 5, Šentjernej, tel. 32-020, interna 275. PRODAM MZ 250 in JAWA 350. Telefon 21-875, od 12. do 14. ure, razen sobote in nedelje. Jože Pirnar. APN 6 ugodno prodam. Informacije po telefonu 23-964. SIMCO 1005 LS, letnik 1976, obnovljeno, prodam. Stane Henigman, Črešnjice 11, 68263 Cerklje ob Krki. MOSKV1Č, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Tel. (061) 819-547. Z 101. staro devet let, neregistrirano, tudi po delih prodam. Jože Bajec, Drejčetova pot 20, Žabja vas. Novo mesto, telefon dopoldne 21-826, interna 201. Z 750, letnik 1976, obnovljeno in registrirano, prodam. Telefon 71-223, popoldne. R 12, letnik 1976. registriran do julija 1986, prodam. Telefon 23-724. ZASTAVO 101 lux, letnik 1978, v odličnem voznem stanju in na novo registrirano, ugodno prodam. Andrej' Martinc, 68270 Krško, C. 4. julija 60/a, tel. 71-708 ali 71-541. LADO, starejši fetnik, ugodno prodam. Gelb, Strma pot 11, Krško. Z 101 GTL, letnik oktober 1984, 3 vrata, prodam. Informacije na telefon 62-457. MAN 9186, letnik 1968, registriran 10 t, prodam. Franc Kolenc, Ratež65, Brusnice. Z 750. letnik 1982, prodam. Gačeša, Drska 46, Novo mesto. PRODAM Z 101/74 neregistrirano v voznem stanju za 5 SM. Retelj Cegelnica 54. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje. Krško. Metlika. Novo mesto, Ribnica. Sevnica m Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni uredr.ik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik). Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge). Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš. Milan Markel|. Pavel Perc, Jože Primc. Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustfezna druga*valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 750 din, za razpise, licitacije ipd. 950 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 900 din, 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščineSRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624 Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610. telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006: — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika. Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana II Kmetijski stroji Ij PRODAM Štore 502, frezOGoldoni (8 KM) in vrtno kosilnico. Tel. 84-178. PRODAM kombajn ZMAJ 132, letnik 1978, in Timberček 360, oba v dobrem stanju. Cena ugodna, ivanCi-glič, Jaškovo 51 E, Ozalj. TRAKTOR Zetor 4718 (45 KM) z originalno kabino in Tomo Vinkovič 732 (32 KM) prodam. Drago Kunej, Osredek 19, 63257 Podsreda. MLATILNICO, ki reta in trosi, prodam. Anton Kastelic/Jablan 29, Mirna peč. KOSILNICO Alpina, dobro ohranjeno, zaradi bolezni prodam. Jakše, Podgrad 24, Stopiče. TRAKTOR Hanomag (20 KS), letnik 1955, prodam. Telefon 56-778. TRAKTOR TV 418, malo rabljen, prodam. Janko Hren, Žebnik 30, Radeče. PRODAM malo rabljen traktorski obračalnik. Viktor Rataj, Dolenja Vas 6, Otočec. PRODAM štore 404, letnik 1980. Ogled pri Strojinu, Sp. Mladetiče 10, Krmelj. TRAKTOR kormik (24 KM) s kabino, koso in plugi, generalno urejen, ugodno prodam. Ivan Bolja, Vel. Obrež 46, 68257 Dobova, telefon 67-295. PRODAM nov motokultivator honda 600. Telefon 22-981. TRAKTOR znamke 558, letnik 1974, z vitlom, plugom in rezervnimi deli, prodam. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Mato Begič, Klinja vas 16, 61330 Kočevie. ROTACIJSKO kosilnico SIP 135 prodam. Avgust_Omahen, Radohova vas 14 a, 61296 Šentvid pri Stični. KOSILNICO Rapid 101 prodam. Leopold Kozole, Dobrava 7, Senovo. PRODAM Same delfino (32 KM, 3000 ur) in traktor FAR (25 KM) po ugodni ceni. Ivan Bernardič, Libna26, 68270 Krško. PRODAM PRODAM krojaške mize, Lebano-va 6 tel 22-842. PRODAM dobro ohranjeno fantovsko kolo, zimske gume ter priključek za Škodo 120 L in prtljažnik za Z 750. Tel. 22-300. UGODNO prodam 1,5 m3rezanega lesa, primernega za drvarnico, in 1 m3 smrekovih plohov, enkrat rabljenih. Jože Ajdič, Drska 67. Novo mesto. GRADBENO jeklo O 8 mm prodam. Informacije na telefon 24-537, po 15. uri. PRODAM kavč, šivalni stroj in akvarij z ribami. Kettejev drevored 36, Novo mesto. Ogled popoldne. MODULARNO opeko (4000 kom) prodam. Cena po dogovoru. Zofija Maver. Dol. Podboršt 13, Črnomelj. 30001 kurilnega olja s cisterno mgo-rilcem prodam. Pavlišič, Kozinova 6, Črnomelj. PRODAM 2 soda (400 in 600 1) ter kad (4001). Informacije: Frančiška Struna, Dom Starejših občanov, Šmihel 1, Novo mesto. SPALNICO, hrastovo, temne barve, prodam za 4 M. Potočar, Bršljin 50, Novo mesto. PRODAM radiokasetofon Grun-ding C 4200 avtomatik in fotoaparat Zorki 4. Tel. 44-313. KOZOLEC s šestimi okni — topler, prodam. Franci_ Hribar, Družinska vas 30 a, 68220 Šmarješke Toplice. PRODAM športno kolo (10 prestav) in štedilnik (2 plin, 2 elektrika). Srčič, Mestne njive 4/a, Novo mesto, tel. 25-825, popoldne. KOMPRESOR Trudbenik V-300 1, letnik 1984. prodam. Marjan Pureber, Vel. Bučna vas 47, Novo mesto. TOMOS avtomatik, nov, starejšo dnevno sobo (4 fotelji, miza, omara, dva kavča) in jogi posteljo prodam. Tel. (068) 25-138. PISALNI stroj Unis TBM de luxe prodam. Tel. 20-341. PRODAM ali zamenjam balkonska vrata z roleto 220 cm za 210 cm,desno zapiranje, izdelek Lesne, Slovenj Gradec. Lado Brajkovec, tel. 21-887, dopoldne. PRODAM 4 gume dimenzije 145/13. Tel. 23-187, popoldne. PONY ekspres Puch prodam. Bevc, Dol. Dobrava 10, Trebnje, telefon 44-761. UGODNO prodam termoakumulacijske peči AEG 4 KW, Elind 3 KW, trajno žarečo peč in 150 I hladilnik Gorenje. Tel. 24-679, zvečer. DIRKALNO KOLO specialko, rabljeno, prodam za 3,5M. Darko Bauer, Vrhovčeva 18, dvorišče. Novo mesto. KOLO Maraton, voženo eno sezono, prodam. Informacije tel. 23-208, popoldne. PRODAM dve leti staro kuhinjo brez štedilnika. Grizold, Dol. Kamen-ce 5 a. Novo mesto. UGODNO prodam 4 klastična okna, zastekljena, z roletami (v 160xš 125). Jože Muhič, Regerča vas 22/ a. Novo mesto. 80 m2 bukovega suhega parketa I. klase prodam. Tel. (068) 23-543. VOZNEGA JUNCA in kosilnico Moto benessi prodam. Ludv.ik Ku-mljanc, Jerman vrh 16, Bučka. PRODAM kravo, drugič brejo, sivko, ali zamenjam za manjša goveda (bika ali telička). Franc Okoren, Stična 72, 61295 Ivančna gorica. PRODAM kosilnico BCS, motorno žago Stihi, zamrzovalno skrinjo (210 - I), 500 kg koruze, 12 špirovcev (6 metrov). Tel. 22-7)07. PRIKOLICO za prevoz živine prodam- Ježe Ravbar, Karteljevo 30, Novo mesto. PRODAM 180 kom. salonitnih plošč. Tel. 75-549, po 20. uri. PRODAM 7 tednov stare rjave ja-rkice hiseks Cena 360,00 din. Stanonik, Log 9, Škofja Loka. NOV 13-colski gumi voz in 1 m3 suhih hrastovih plohov prodam. Telefon 82-483. PRODAM enomanualne orgle Elka X-50, ojačevalec 100 W Lesli Elkaton 700 in elektronske bobne, 32 ritmov s prehodi Elka Sidekick 32, vse zelo dobro oh/anjeno. Telefon pop. 43-776. ZMRZOVALNIK še pod garancijo prodam. Kličite tel. 23-561." PRODAM tritonsko harmoniko. Melodija CFB duri. Anton Levičar. Dol. Leskovec 21, 68280 Brestanica. PRODAM odlično ohranjeno 4-vrstno diatonično harmoniko znamke Melodija, staro 4 leta (duri: G-C-F-B). Telefon 71-223. popoldne. PERLIT P 1 prodam za 40% ceneje Tel. 32-020 im. 275. ZAKONSKO posteljo Novoles (be-lo-modra) novo, poceni prodam. Telefon 22-744. UGODNO prodam svetlordeče vino (600 1). Jože Pavlič, Šentjernej 124. ELEKTRIČNI motor, trofazni, v dobrem stanju, prodam. Alojz Kocjan, Klenovik 6, Škocjan. OVCE z mladiči prodam. Drago Volk, Rajec- 16, 68261 Jesenice na Dolenjskem. SPALNICO, kompletno, ugodno prodam. Slavko Zorko, Petrol Čatež, tel. (068) 61-214, ali doma Kettejeva 4, Brežice. PRODAM električni sadni mlin, konjski komat na kis (22 col), 200 izolatorjev za električnega pastirja, moško kolo Rog. Jože Avbar, Daljni vrh 8, Novo mesto. KORUZO v zrnju prodam. Tel. 32-086. KUPIM V' BELI KRAJINI ali na Dolenjskem, v bližini Kolpe ali Krke, kupim starejšo hišo. Šifra: »NEKAJ ZEMLJE«. V OKOLICI Viniceob Kolpi kupim starejšo hišo. Miran Tivadar, Voglje 91, 64208 Šenčur. KUPIM novo ali malo rabljeno gumo za manjši traktor 8 x 24 ali 10 x 24. Tel. 22-952. PRODAM vinograd s hramom in kolosekom v Hrvpški gori. Lep razgled! Jože Pirnar, Dol. Prekopa 50. 68311 Kostanjevica na Krki. LEPO HIŠO na lepem mestu v Škocjanu, skoraj dograjeno, prodam. Informacije na tel. (041) 314-599. PRODAM zemljišče (cca 50 arov) z gospodarskim poslopjem, eventualno tudi pritično stanovanjsko hišo, in to na Bregu v predmestju Kočevja. Kličite na tel. (061) 811-576 ali (061) 812-135 med 15. in 22. uro. PRODAM 300 m2 zemlje — Krško, Sotelsko 2. Naslov: Očič, Odakova 3, Zagreb, tel. 329-644. VINOGRAD in zidanico v Smolenji vasi prodam. Naslov v upravi lista (3790/85). RAZNO SRČNO dobra samska upokojenka s hišico v tihem, mirnem kraju Dolenjske želi sebi enako upokojenko za skupno gospodinjstvo. Stanovanje brezplačno. Ponudbe pod šifro: »SAMOTA UBIJA«, NUDIM stanovanje upokojencu ali upokojenki za pomoč na kmetiji. Sva sama in bolehna. Naslov v upravi lista (3788/85). STAREJŠI ČLOVEK, 74 let, vdovec brez otrok išče upokojenko za kuhanje in splošno oskrbo. Ima v Ljubljani v Šiški dvosobno stanovanje v družinski hišici z vrtom. Oskrbo-vanka dobi brezplačno sobo, brezplačno- hrano, nagrado za delo. Ponudba je ugodna. Ce imate interes, pošljite kratke podatke o svojem dosedanjem delu do upokojitve na naslov: Viljem Jager, 61000 Ljubljana, Joba-čna 2/a. Oskrbo tščem za brata. Številka mojega telefona je 212-091. Klicna številka iz drugih krajev je Ljubljana (061). MLAJŠO upokojenko za varstvo dojenčka na našem domu (4 ure) iščemo. Ponudbe pod šifro: »SEPTEMBER« IZ SHRAMBE pri vinogradu v Ve-nišah je bila ukradena ročna in motorna škropilnica. Kdor mi pomaga izslediti storilca, dobi 10.000 din nagrade. Alojz Šinkovec, gostilna Šinkovec, Krško. njem,Za njen osebni praznik ji iz srca želijo vse najboljše, predvsem pa zdravja, in da bi ga praznovala v krogu svojih najdražjih še mnogo let, sin Janez, hčerke Marija, Ani, Fani, Cilka, Slavka in Marjeta, vnuki in vnukinje in pravnuki. REZI PARKELJ praznuje jutri rojstni dan. Za praznik ji Iskreno čestitata sestri . ALOJZ KOCJAN, Klenovik 6, Škocjan, prepovedujem. vožnjo po travniku v Zburah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. JOŽE KASTELEC z Dol. Težke vode 23 opozarjam JANEZA PLAN-TANA z Dol. Težke vode 24, naj ne ogroža z besedami, katere je izrekel 2. julija 1985 mami Tereziji KASTELEC z Dol. Težke vode 23. Opozarjam tudi Marijo PLANTAN, naj preneha obrekovati Terezijo Kastelec, drugače jo bom sodno preganjal. ŠTEFANIJA KREVS, Vel. kal 20, Mirna peč, prepovedujem vsakršno vožnjo po gozdu Vrh. floiMSTilAl CENJENE STRANKE obveščam, da bom pričel prodajati jarčke nesnice rjave pasme Hisex 17. julija. Stane PREVOLSEK, 68212 Velika Loka, Čatež, tel. (068) 44-226. OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo frizerski salon DANICA na Dvoru zaradi letn ega dopust a zaprt od 15. do 28. julija in se priporočam! FRIZERSKI SALON »MILKA«, Novo mesto. Partizanska 3. Odprto od ponedeljka do petka od 6.30 do 20.30, ob sobotah od 6.30 do 13.30 Lokal klimatiziran — hlajen. Se priporočamo! Telefon 21-282. OPRAVLJAM čiščenje talnih oblog (preproge, tapisoni, itisoni in podobno). Priporoča se Dušan Ivanuša,Cesta herojev 68, Novo mesto, telefon (068) 24-344! . ŽAGARSTVO Franc ZAGORC, Smalčja vas 32, Šentjernej, telefon 32- j 150, obvešča cenjene stranke, da izde- I luje vse vrste ladijskega poda, in s! priporoča! Prodam pralni stroj' Gorenje, nov, z garancijo, programski, z 10% popustom i" TAM 2001, letnik 1976. CENJENE STRANKE obveščam, da bo delavnica zaradi letnega dopusta od 22. julija do 11. avgusta zaprta-Priporoča se Lujo HERCI GONJ Al f°' tograf, Ragovska 1, Novo mesto. ZAHVALA PREDSTOJNICI očesnega oddeli novomeške bolnišnice dr. .Vesni la iskrena hvala za uspešni operaciji Hvala tudi medicinskemu in strežne* mu osebju. JELICA GAMBERGER POPRAVEK Pri zahvali VILIJA GRANDA je bila pomotoma izpuščena zahvala zboru učiteljev, sošolcem ter delavcem osnovne šole Smarjefa za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in s-premstvo na zadnji poti. M/v m večno /;sum ? DOtUCftm SO DiHAK MK/tt ut to ViHARK0Nmritl/tN iiJ V SOBOTO bo praznovala svoj 90. rojstni dan draga in dobra, skrbna mama*, babica in prababica ANA RADELJ iz Dolnjih Ponikcv pri Treb- P E S M 999 I / D O L 9 9 9 E N J S 99 K E/D E .9 9 9 Z E L E ». \ubena zgodovinska knjiga ne bi podala tako verne podobe n dolenjski deželi, kot /o podajajo le pesmi. Iz mozaika v antologiji zbranih pesmi je nastala jasna slika, Dolenjska je v nji zaživela.« Janez Menart PESMI DOLENJSKE DEŽELE NAROČILNICA Naročam izvodov antologije Pesmi dolenjske dežele. Cena izvoda je 2.300 din. Račun bom plačal: po povzetju ali v 3 mesečnih obrokih Ime in priimek ali naziv delovne organizacije: Kraj, ulica, hišna številka: Datum: Podpis (za DO tudi žig): : Naročilnico pošljite na: ! Dolenjski list, Germova 3, Novo mesto J ČE BI SOLZA MRTVE OBUDILA, NE BI TEBE, DR A G! TONI, ČRNA ZE-MUA KRILA. V SPOMIN 9. julija so minila prežalostna štiri leta, odkar je nepričakovano prenehalo biti plemenito srce ljubljenemu sinu in dobremu bratu TONIJU MUŠIČU iz Livolda, n. h., pri Kočevju ki Se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob in i Pnžigate svečke ter prinašate cvetje, iskrena hvala! Žalujoči: mama in vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 74. letu starosti se je končala težka življenjska pot naše drage mame JOŽEFE KOTAR iz Dol. Prapreč 3 Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo sPremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala osebju Doma počitja Tišje za nego med težko boleznijo. Posebna zahvala vsem tistim, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, kolektivu LB TDB Trebnje in Surovina ■"E Trebnje za podarjeno cvetje, GD Šentlovrenc, pevcem in duhovniku z opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mame in stare mame ALOJZIJE JERALIČ iz Hrušice 15 ter ajlepše zahvaljujemo za vso pomoč vaščanom in sorodnikom ? , ?nancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebej se ob V‘J*ju-)e.mo gospodu dekanu za poslovilne besede in opravljeni No Prisrčna hvala za izredno pozornost sodelavcem IMV yav° mesto, Labodu Novo mesto, Donitu Velika Loka ter rnosti Novo mesto. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI ZAHVALA Tiho nas je zapustila, mnogo prezgodaj, komaj v 28. letu starosti, draga žena, mamica, hčerka, sestra, svakinja in teta SONJA BOHTE roj. BUČAR Šentrupert 59 J^dj lepša hvala vsem, ki stenam v najtežjih trenutkih stali obstra-jat a nam P°magal>- Zahvaljujemo se sosedom, sovaščanom, pri-vim ‘n sorodnikom. Posebno zahvalo smo dolžni Slapšako-Šent Aličevim, delovni organizaciji KPD Dob, Iskri Semič, OS duh ruP.erl' pevcem iz. Mokronoga za zapete ovniku za opravljeni obred. žalostinke ter -alujoči: mož Franc, otroci Marjan, Denis, Sergeja in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA KISOVCA iz Šentruperta se najlepše zahvaljujemo vsem tistim, ki so nam prvi pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala sorodnikom, sosedom, delovnim organizacijam za podarjene vence in cvetje, izrečeno sožalje in tako številno spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se Jožetu Uranu, Mariji Peterlin za poslovilne besede, godbi, pevcem ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Ljubil si zemljo, ljubil si dom in v tem tihem cvetočem poletju odšel si v večni dom. ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric JOŽE IRT Drganja sela 18 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, prav posebno pa sosedom in vaščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in vence. Prisrčna zahvala tudi DO Gorjanci, NovolesTDP.SGP Pionir Novo mesto, godbi na pihala, govorniku, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan težka je bila ločitev, a solze vse, ves jok zaman. ZAHVALA Nenadoma je prenehalo biti srce naše mame in stare mame ANGELE DRENŠEK iz Budganje vasi 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje, pokojno spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Kocutarju za dolgoletno zdravljenje in podjetju Gradbenik. Hvaja tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinova Jože in Rafael z družinama ter ostalo sorodstvo Budganja vas, Detroit, ZDA ZAHVALA Po dolgotrajn' in zahrbtni bolezni nas\ je 8. junija mnogo mnogo prezgodaj, komaj v 30. letu starosti, za vedno zapustila naša draga žena, mama, hčerka, sestra in teta STANKA BAUMKIRHER iz Brestanice, Elektrarniška 15 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in vence ter izrečeno sožalje. Zahvala velja posebej svaku Toniju, ki mi je prvi priskočil na pomoč pri organizaciji pogreba, prav tako Vutkovičem Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali ob njeni smrti. Globoko žalujoči: mož Jože, hčerka Tanja in sin Sandi ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi drage mame ROZALIJE PIRNAR rojene BOBNAR z Broda pri Novem mestu se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje , nam pa izrazili sožalje. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke. Žalujoči: sinovi in hčere v imenu vsega sorodstva ZAHVALA Tiho, kakor je živel, nas je zapustil IVAN JAKŠE iz Bršljina Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice za skrb in nego v času bolezni, pokojnikovim prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki so se poklonili njegovemu spominu in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete MATILDE KAFERLE iz Vrhtrebnjega se iskreno zvaljujemo sorodnikom, vaščanom Lukovka za pomoč v teh težkih trenutkih. Vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, iskrena hvala. Prisrčna hvala gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Žalujoči i: vsi njeni V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama MARIJA ROZMAN Karteljevo 7 Vsem, ki ste jo imeli radi in krasite njen prerani grob, iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Mici in Cilka z družino k A Spomin na tebe. ata, sta sin in hčerka zlata. Tvoj ponos nam daje moč, da nadaljujemo tam, kjer si končat. Hvala ti za vsa dobra dela. V SPOMIN 15. julija bo minilo žalostno leto, odkar je prenehalo biti plemenito srce ljubljenega moža, očeta in strica MILANA PAVIČA iz Brezovice Žalujoči: žena, sin in hčerka Etnologi »zasedli« Belo krajino SANDI Udeleženci letošnjega etnološkega mladinskega raziskovalnega tabora so v delu Bele krajine in Hrvaške odkrili marsikaj zanimivega Kakšnih deset let za tem, ko je drugi Papežev sin z Rateža, Sandi, pade! na šolskem kolesarskem izpitu v Brusnicah, je na videz krhki blondinec deškega videza in plahega obnašanja postal balkanski kolesarski prvak v posamični vožnji, in tona progi, ki je peljala tudi skozi njegovo rojstno vas, kjer še danes živi. »Tako sem bil jezen, ker me je tovarišica vrgla prav na vožnji, da tistega izpita nisem šel nikoli več delat,« se spominja Sandi. In za tega fanta je zvezni selektor Hvasti dejal: »Če bi imel štiri Papeže, bi bili svetovni prvaki v moštveni vožnji na kronometer!« Samo Papeži niso tako na gosto posejani, zlasti ne Sandiji. Na Ratežu jih je res nekaj in vsi trije fantje so tudi tekmovali, Sandi in mlajši brat Darko sta aktivna (in še kako!) tekmovalca, člana novomeškega kolesarskega kluba, najstarejši, Brane, je pred leti tudi tekmoval in Sandija pripeljat v klub. Kolo se je Sandi naučil voziti s kakšnimi osmimi teti. »Učili so me brat in sosedje, in to na poniju. Kolikokrat sem pade! po stari rateški cesti pri gasilskem domu!« Ko pa z ravnotežjem in ovinkanjem ni bilo več težav, so se začeli prepiri s starejšim bratom, ki mu je Sandi večkrat sunil ponija. Tega je bilo konec šele, ko je šel fant k birmi in je za darilo dobi! kolo. »Taponije še danes pri hiši in se včasih še rad usedem nanj.« To je bilo pred osmimi leti.« Od takrat Sandi skoraj ni več stopil s kolesa. »Ko sem se uči! za avtomehanika pri ,Gorjancih,' so mi omogočili, da sem redno treniral, in tudi potem, ko sem se zaposlil pri njih, so imeli vseskozi veliko razumevanje zame. Upam, da me bodo čez pet mesecev, ko bom odslužil vojake, vzeli nazaj. Danes v nobenem pravem športu ne moreš dosegati vrhunskih rezultatov, če ne treniraš dvakrat na dan.« Dan Sandija Papeža se začne zgodaj zjutraj, po zajtrku dopoldanski trening — sedaj je to v glavnem intervalni trening, se pravi kratke in hitre distance z večkratnim ponavljanjem — popoldne pa tako imenovana tempo vožnja od 70 do 100 kilometrov. Na teh treningih je nič kolikokrat s tovariši po dolgem in počez prekolesaril Dolenjsko in Belo krajino. »Največkrat se odločimo za pot čez Gorjance v Metliko in preko Črnomlja po partizanski magistrali nazaj ali pa jo uberemo čez Šentjernej, Kostanjevico, Krško do Sevnice in nazaj,« pripoveduje, kot da gre za lagoden kolesarski izlet, ne pa za trd in zagrizen trening. PODZEMELJ — Ves pretekli .teden je v okviru gibanja Znanost mladini potekal v podzemeljski, gribelj-ski, adlešiški in delu viniške krajevne skupnosti ter v sSStdnjih krajih onkraj Kolpe mladinski raziskovalni tabor ..»Bela krajina 85-. Čeprav je to že 6-tovrstni mladinski tabor v Beli krajini, je novost letošnjega v tem, da je pri prejšnjih bilo zastopanih več znanstvenih disciplin, letos pa le etnološka. Kot je povedal vodja tabora Andrej Dular, so se za to področje odločili zato, ker je tu za enotnologijo veliko zanimivega gradiva, ki pa še ni dovolj raziskano in-obdelano. Polegtegajeta tabor, ki gaje finančno podprla metliška raziskovalna skupnost, prostor za bivanje pa sojini gostoljubno ponudili v podzemeljski osnovni šoli »Janez Marentič«, predpriprava za etnologe, ki bodo konec teta sodelovali na karlovškem ■ strokovnem posvetu o slovenski in hrvaški etnologiji in njeni povezanosti. Do takrat bo izšla tudi brošura o izsledkih belokranjskega tabora. Po besedah petih mentorjev jih niso zanimali odnosi med slovenskim in hrvaškim narodom, temveč med vsemi prebivalci, ki živijo na tem področju. Tako je mentorica Marjetka Balkovec z dijaki raziskovala predvsem ženito-vanjske šege, od tega, kako sta se fant in dekle spoznala, do običajev pri prevozu nevestine bale, šranganju, ohceti. Zanimala jih je noša ženina in neveste, prehrana na ohcetih, mešani zakoni itd. , Skupino, ki jo je vodila Nives Sulič-Dular, pa je bolj zanimala prahra-na med NOB, pred vojno in takoj po osvoboditvi. Ljudi so spraševali, kako so se znašli s soljo, sladkorjem. mesom, kako so tihotapili tobak in sol s Hrvaškega in zamenjevali živila za obleke meščanov. Seveda se je Sandi tudi v šolo v bližnje Brusnice vozil s kolesom, trenirati pa je začel — na dirki. »Brat Brane me je lepega dne kar odpeljal na dirko, bilo je slovensko pionirsko prvenstvo v ciklokrosu, in pristal sem na osmem mestu. Sandi je pravi Ratežan in mu je bodrenje njegovih sovaščanov zelo veliko pomenilo tudi na zadnji dirki, ko je na koncu sam ugnal izvrstna bolgarska tekmovalca in si pribori! naslov balkanskega prvaka, naslov, ki ga je Jugoslovan spet osvojil prvič po letu 1947, » Težko bi to zmogel brez ogromne podpore Ratežanov, Novomeščanov in vseh številnih gledalcev ob progi.« Tako, kot je privržen domači vasi, je tudi svojemu klubu. »Dokler bom vozil pri nas, bom za novomeški klub. Seveda pa bi se rad kot vsak ambiciozen kolesar poskusil tudi v konkurenci najmočnejših, med poklicnimi kolesarji. Pa ne zato, da bi si nagrabi! denarja, ampak tam res vidiš, koliko veljaš.« Prostega časa Sandi skoraj da nima. »Sem in tja s fanti na vasi zaigramo nogomet, včasih grem v kino, če le morem, pomagam doma na njivi.« Pa s dekle ima, s katero skupaj — kolesarita. - . Š3 i'" PRIPRAVE PRED ODHODOM — Preden so odšli med ljudi, so se udeleženci etnološkega mladinskega tabora zbrali okrog mentorjev in se dogovorili o poteku delovnega dne. Kot sta povedali dve izmed 13 udeležencev Mira Durovič iz tekstilne šole metliške Beti in Janja Pičerko iz okolice Ptuja, je takšna oblika dela z mladimi zelo dobra, tabor pa jima je dal več znanja, kot sta v začetku pričakovali. (Foto: M. Bezek) »Tudi s pesmijo prihajado medetni-čnih odnosov. V Beli krajini poznajo veliko hrvaških pesmi, pojejo pa jih malo,« je povedal o izsledkih svoje skupine, ki je proučevala ljudsko glasbo, Marko Terseglav. Ugotovili so tudi, kako se pri Belokranjcih spreminja pevski okus, način petja, kako se folklorna pesem vključuje v množično kulturo. Za največji uspeh pa si štejejo to, da so odkrili ljubezensko balado, ki je dosiej še niso poznali. Skupina pod vodstvom mentorice Marinke Dražurnerič je, glede na to, da novi zakon o varstvu nepremične dediščine določa, da v vsaki občini pripravijo seznam spomenikov, v krajevni skupnosti Podzemelj naredila seznam etnološke dediščine. Od tu bodo izbrali spomenike. Opozorila pa je na domačijo v Prilozju, ki je na ravninskem delu edina tipično belokranjska. To domačijo so tudi predlagali slovenski kulturni skupnosti, da bi jo vključila v naslednji srednjeročni plan ter skupaj z metliško kulturno skupnostjo dala denar za obnovo in vzdrževanje kmetije, ki ima edina pogoje, da se ohrani. Vse, kar so odkrili udeleženci tabora, so dijaki pod vodstvom Naška Križnarja posneli z videokamero. Ob tem so se naučili, kako videotehniko uporabiti ne le s tehničnega, ampak predvsem z vsebinskega vidika. Za 6 ur posnetega gradiva o delu Bele krajine bo hranil avdiovizualni laboratorij Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani, kopijo pa tudi gibanje »Znanost mladini«. M.BEZEK Dneva slovenskih viž »ORFEJ IN EVRIDIKA« NA FILMSKEM TRAKU Na jubilejnem, 15. števerjanskem festivalu sta predstavila tudi dva dolenjska ansambla se ŠTEVERJAN — V tem starem slovenskem kraju onkraj jugoslovan-sko-italijanske meje, sredi vinorodnih goric, je v soboto in nedeljo, 6. in 7. julija, odmevala slovenska pesem in združila številne jubitelje n arodnozabav-nih viž iz okoliških krajev ter ansamble iz matične in zamejske Slovenije. Dva dneva je Steverjan gostil udeležence 15. festivala, dva dneva je trajal velik praznik pesmi, veselja in slovenstva. in Rubin, oba iz Novega mesta. Veseli Martini so se predstavili z izvirnima skladbama Sanje in S pesmijo na pot, ki ju je zložil vodja ansambla Martin Hrastovšek, ansambel Rubin pa je svoje znanje v igranju in petju pokazal z izvajanjem dveh skladb, ki ju je ustvaril vodja Ivan Pugelj, in sicer Brez slovesa in Števerjanska. Čeprav je občinstvo izvajanje obeh ansamblov ČRNOMELJ — 2. julija je bila v prostorih srednje šole družboslovne in kovinarske usmeritve E: Kardelja v Črnomlju dramska uprizoritev Rilke-jeve pesmi »Orfej in Evridika« za brigadirje mladinske delovne akcije »Bela krajina 85«. Delo so uprizorili člani dramske skupine kulturno-umetni-škega društva Jasa, ki uspešno deluje na šoli. Pred nastopom za brigadirje pa so to delo posneli tudi na filmski trak in si ga bodo lahko ogledale tudi generacije za njimi. J. ŽAGAR A. BARTEU J Dolenjski delež na jubilejnem festivalu ni bil tako velik, kot je kazalo sprva, ko se je prijavilo precej več ansamblov. Nazadnje sta dolenjske barve zastopala le dva. Veseli Martini Nagrado za najboljšo melodijo je prejel ansambel Francija Zemeta iz Vojnika, nagrado za najboljše besedilo je dobil Ivan Malavašič, za najboljšo izvedbo pa je bil nagrajen ansambel Taims z Opčin pri Trstu. ROBARJEV FILM V PULJU V dobrem mesecu smo zbrali že več kot polovico denarja za inkubator • Dolenjsko združeno delo, ustanove in posamezniki so z* moderni inkubator, ki bo mamicam občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje na voljo v novomeški porodnišnici, zbrali že 780.000 din, kar je nekako polovica potrebnega denarja. Spodbudno je, da prihaja denar tudi iz nedolenjskih krajev, tako na primer je KIT Ljubljanske mlekarne, tozd Marketing, Pot^ ril v sklad za inkubator kar 50.000 din. • Minuli teden so darovali: OOS skupnih služb SIS družbenih de' Kavnosti Novo mesto 10.000 din. 'onška Šmajdek z Broda 1.500 din. Vera Borštnar iz Družinske vasi 1.000 din, OOS osnovne šole Leskovec pri Krškem 25.200 din. Agrokombinat DSS Krško 4.300 din, OOS Temeljno sodišče Novo mesto 1.700 din, OOS osnovne šole Škocjan 5.000 din, Stane Mežan it Trebnjega 2.000 din, SOP Krško tozd Ikon SSP 30.000 din in KIT Ljubljanske mlekarne tozd Marketing 50.000 din. Vse kaže, da bo akcija sveta žensk pri novomeški SZDL m Na letošnjem jugoslovanskem filmskem festivalu, ki se bo začel 20. julija v Pulju, bodo slovensko kinematografijo predstavljali trije filmi, ki so se od Dolenjskega lista uspela in da bo lahko vodstvo novomeške porodnišnice v najkrajšem času naročim prepotrebno napravo. Denar ^ inkubator se zbira na račun 52100-603-30372 Zdravstveni center D0" lenjske — tozd Splošna bolnišnic3 »za inkubator«. 1 It ; t( tr b: d: ir Pi b, ! o, : ni "j o 2 b( i sc Kovinarji prekosili sami sebe Polovici posavske kovinarske ekipe Medalje — Navdušeni nad sprejemom BREŽICE — Do letos so posavski kovinarji osvojili največ po dve prvi mesti v republiki, na Drugem memorialu Franca Leskoška Luke v Velenju Krška mojstrica za lase Ženska pridobitev Diplomirana kozmetičarka in frizerka Olga Pompe je v neposredni bližini hotela Sremič odprla kozmetični atelje in frizerski salon »Katarina«. Stranke so z njenim delom zelo zadovoljne, sicer pa seje tega že privadila, saj je imela podoben lokal že devet let v Kamniku, odkoder je tudi doma. Olga stalno tekmuje na številnih mednarodnih in jugoslovanskih tekmovanjih frizerjev, od koder redno prinaša najvišja priznanja in diplome. Najraje se posveča modnemu friziranju in veseli jo, da je to všeč tudi mladim pri nas. Poleg modnega striženja in oblikovanja pričesk pa Olga v svojem lokalu skrbi za zdravljenje las in lasišča, nego obraza, dekolteja, rok (manikura) in nog (pedikura), dekorativno kozmetiko (ličenje) ter daje strokovne nasvete za podaljšano nego in zdravljenje problematične kože. Razveseljivo je tudi to, da je njen lokal odprt vsak dan. G. R. pa so množično segali po zvezdah. Vodja ekipe Jože Tomc iz Brežic je ponosen na vseh šestnajst tekmovalcev. Med njimi so se štirje uvrstili na prvo, trije na drugo in eden na tretje mesto. Osvojili so še 1 šesto, 2 sedmi, 1 deseto, 1 enajsto, 2 šestnajsti in 1 enaindvajseto mesto. Med 320 tekmovalci, ki so se pomerili v 15 poklicih, so kovinarji iz Posavja tekmovali v 9 poklicih. V posameznem poklicu je lahko tekmovalo največ 28 udeležencev, to pa pove, da so se fantje iz Tomčeve skupine spretno izognili rezultatom na repu. »Na tekmovanju smo imeli tudi delovno nezgodo,« je povedal vodja ekipe. »Varilec Ivan Fridl iz Kovinarske se je z žarečo elektrodo zadel v žilo leve roke. Takoj smo mu nudili prvo pomoč, nakar je delo dokončal in šele potem odšel k zdravniku. Dosegel je šesto mesto. »Zanimivo je tudi to,«je naprej razpredal svoje vtise, »da se je Boris Urek iz Trima v Dobovi, ki je letos prvič tekmoval v skupini ključavničarjev, uvrstil na sedmo mesto. V delovni organizaciji je namreč sku-pinovodja, odgovoren za organizacijo, taki pa se neradi spustijo v boj, saj s tem tvegajo tudi svoj ugled. Urek pa ga ni le obdržal, ampak celo povečal.« Udeležence je po Tomčevem pripovedovanju zadnji dan bivanja v Velenju pritegnilo spajanje kovin z eksplozijo, ki jo je prikazal Litostroj. Postopek je bil na nedavni razstavi v Kamniku prijavljen kot inovacija. O kovinarjih posavske ekipe, med katerimi je bilo največ tekmovalcev iz krške občine, je povedal, da so bili med prvimi že pri teoriji in da so s praktičnim delom samo potrdili svoje znanje. Teoretični rezultati so.bili zelo dobri, čeprav v primerjavi s prejšnjimi tekmovanji kovinarji niso zbrali toliko točk. To je posledica novih pravil, sprejetih v zvezi in republiki, zato je njihova zmaga še toliko večja. Tudi merila za prakso so poostrili. lepo sprejelo in je Veselim Martinom ploskalo tudi med igranjem melodij, pa se dolenjska ansambla nista uvrstila v finalno prireditev naslednji dan. Sicer pa je za števerjanski festival bolj pomembno samo sodelovanje in povezovanje narodnozabavnih ansamblov vsega slovenskega etničnega ozemlja kot pa lov za nagrat^mi. MiM petih prijavljenih uvrstili v uradni, konkurenčni izbor festivalskih filmov. Poleg Klopčičevega filma Dediščina in Pogačnikovega filma Naš človek seje v uradno konkurenco uvrstil tudi pravkar dokončani in zmontirani film novomeškega režiserja in samostojnega kulturnega delavca Filipa Robarja Ovni in mamuti. Film govori o problemu delavcev iz naših južnih republik pri nas. LEBIČ RAZSTAVLJA t V LJUBLJANI NOVO MESTO — Slikar Tugo l* bič, ki je kot brežiški rojak član ^ ^ mkajšnjega likovnega društva, ra#1.. . vlja svoja dela v ljubljanski ga*eL »Krke> tovarne zdravil iz Nov* mesta. Svoje vtise je-Jože Tomc dopolnil še z navdušenjem nad izredno lepim sprejemom, ki so ga kovinarjem priredili Velenjčani. Delovni pogoji so bili idealni in vsi tekmovalci so. bili presenečeni nad čistočo na delovnih mestih, na ulicah, v parkih in gostiščih. V čast kovinarjev so delovni čas vseh lokalov podaljšali do 24. ure. Edina kritika je bila namenjena novinarjem: od 40 povabljenih predstavnikov javnega obveščanja so se odzvali samo štirje. J. TEPPEY PRVI JAVNI NASTOP —- Veseli Martini iz Novega mesta so se na števerjanskem festivalu predstavili v povseIt1 novi zasedbi. (Foto: M. Markelj) Jože Tomc kozerija* Peljal sem Fritza po Repičevi-ni: naj nejeverni tujec vidi, kaj vse smo zgradili. — Kulturni dom. Imenuje se po, velikem možu naše revolucije. — Wunderschon. Fse mra-mor, skulpture prafa umetnost. Kaj takega videti samo še v London. sicer prepotoval že domala ves svet, posebej zahodni. Ko sva se ustavila pred poštno stavbo, je Frizt zakričal, da so se mimoidoči ustavili in zrli v naju. pripombi. — Und was ist tista krasota? S prstom je kazal na knjižnico, ki se je svetila med zelenjem. Pred poslopjem Puf banke sva se zadržala skoraj pol ure. Fritz je lovil sapo, ni mogel prehvaliti arhitektov in prefinjenosti linij. Posebno so mu bila všeč okna, prevlečena z zlatom. — Še f sanjah ne videti kaj lepšega, je ponavljal Fritz, ki je ••••••••••• — Unmoglich! Nemogoče. Was ist das? — Tu notri so pisarne ptt uslužbencev. Vse do šestnajstega nadstropja. — Potem imeti zelo razvito telefoniada? — V Belo mesto pridem prej peš, kot dobim telefonsko zvezo. Fritz se je zasmejal, kar je pomenilo, da ne verjame moji — Knjižnica. Ljudstvo jo je poimenovalo po največjem re-piškem pisatelju Alfonzu Peresniku. V njej je največje število knjig na Balkanu. — Und nebotičnik zrafen? — Elektro gospodarstvo. V vsaki pisarni so najmanj trije uslužbenci. Ko trikrat zapored zagrmi, zmanjka v Repičevini električnega toka. Sam boš tako to doživel, če ostaneš dan, dva pri meni. Fritz seje smejal. Iz oči?® mu razbral, da me ima za velik ga humorista. Vrhunec navdušenja paJe Pj kazal Frizt, ko sva stala Pr mogočno zgradbo Gozdne? gospodarstva. — Vi bogata, razvita de:i Skoraj ne verjeti, da smo • pičevi dragi. . bj — Repičeva draga, moj >J Fritz, spada med manj raZV :i področja. Sam si lahko opa- ’ da ni v celi Repičevini niti en industrijskega objekta Und warum, zakaj ne. kerJe — Enostavno zato ne,/'"r 'sj zaradi izgradnje vsega, ka videl, zmanjk^denaua^^ •v. :( I 9h 4VPl :*ii,