GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXV. KAMNIK, 8. APRILA 1985 Andrej Marine in med našimi komunisti Hafner »Želimo jasno vedeti, kaj bomo delali čez pet ali deset let in še kasneje, ko bodo na naša mesta prišli drugi delavci; želimo tudi vedeti, kaj bomo delali jutri. Zato tudi zahtevamo odgovore na razvojna vprašanja, na to, ali bomo imeli tak ali drugačen, zahtevnejši program proizvodnje, ali bomo vztrajali na težaškem delu s precejšnjimi količinami kniping vijakov, ključavnic ali se bomo lotili še česa drugega«. Takšna so bila samo nekatera vprašanja delavcev kamniškega Titana na akcijski konferenci v tej delovni organizaciji, na kateri sta poleg članov vseh petih osnovnih organizacij zveze komunistov sodelovala tudi predsednik CK ZKS Andrej Marine in predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner. Razprava je pokazala, da Titan pesti vrsta težav, ki jim sami niso kos. Tu gre predvsem za vse dražje surovine, izsiljene cene, včasih pa tudi - kot je dejal direktor Titana Zvone Lemič -za pretirane apetite po sovlaga-njih, kar vse skupaj oklesti sredstva za amortizacijo in hkrati slabi celotni dohodek. Kljub težavam pa je ta, skoraj 1500-članski kolektiv, lani prigospodaril za okoli 3,5 milijarde celotnega prihodka, na tuje pa so prodali za skoraj 4 milijone dolarjev. Andrej Marine je ob tem pohvalil prizadevanja delavcev Titana za večjo proizvodnjo in izvoz, niso pa ga prepričali, da imajo točno začrtano razvojno pot. Menil je, da je načrtovanje bodočnosti v tej delovni organizaciji vse preveč statično, oprto na sedanjo proizvodnjo, ki pa morda le ni tako obetavna, kot se morda kaže sedaj. Zato bo treba v prihodnje več vlagati v kadre, tehnologijo in znanje in končno tudi v take programe, ki bodo potrebovali manj energije in ne bodo tako odvisni od surovin. »Zanašanje na ključavnice in knipinge, ki gredo sedaj sicer dobro v prodajo, se lahko maščuje, če za tem ni druge, alternativne -dolgoročne - proizvodnje,« je 0 Andrej Marine je na seji občinskega komiteja med drugim dejal: »Kamniška predelovalna industrija ustvarja skoraj 61 odstotkov družbenega proizvoda občine. Podatki so pokazali, da delež družbenega proizvoda, ki temeni na industriji, ni perspektiva, zato bo treba v prihodnje razmišljati o novih vsebinah, morda o takih, ki bi z znanjem prispevala k še boljšemu razvoju.« med drugim dejal Andrej Marine. Razprava na akcijski konferenci komunistov v Titanu je tudi pokazala, da je kljub premajhnemu deležu komunistov med zaposlenimi - v ZK jih je le 5 odstotkov - zagnanost in volja do dela bila med komunisti na pravšnji ravni. Razpravljali so o večini aktualnih težav, ki so pestile in še pestijo to delovno organizacijo oziroma delovni proces. Ob tem so menili, da bodo letos morali še več narediti v kadrovski politiki, v izboljšanju dohodkovnih odnosov, predvsem pa pri medsebojnih odnosih med štirimi tozdi in delovno skupnostjo. Več pozornosti pa naj bi v Titanu v prihodnje posvetili tudi delo z mladimi. Andrej Marine in Vinko Hafner sta se ob obisku v Kamniku udeležila tudi seje občinskega komiteja ZKS Kamnik, kjer so med drugim obravnavali poročilo delovne skupine CK ZKS, ki je obiskala to občino decembra lani in januarja letos. V poročilu je med drugim zapisano, da se je 1020 komunistov v 76 osnovnih organizacijah, kolikor jih je v kamniški občini, z različno intenzivnostjo vključevalo v ure- sničevanje programskih usmeritev in v tekoče aktivnosti. Ko so kamniški komunisti obravnavali akcijski program dela OK ZKS Kamnik, so ga sicer sprejeli, hkrati pa so menili, da bo treba več poudarka nameniti dohodkovnim odnosom in povezovanju gospodarstva v reprodukcijske celote ter nagrajevanju po delu. Člani delovne skupine, ki jo je vodil Ivan Godec, izvršni sekretar predsedstva CK ZK Slovenije, so med drugim menili, da bodo v Kamniku morali več pozornosti posvetiti idejnopolitičnemu usposabljanju samih članov ZK, hkrati pa bodo morali v svoje vrste pritegniti več mladih. DEJAN VODOVNIK Socialistična zveza delovnega ljudstva OBČINSKA KONFERENCA KAMNIK VABILO V TEM ČASU POTEKAJO ŠTEVILNE RAZPRAVE O KULTURNI PROBLEMATIKI V ŠIRŠEM SLOVENSKEM PROSTORU, ZATO PRIČAKUJEMO TUDI OD DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV KAMNIKA, DA SE BODO AKTIVNO VKLJUČILI V RAZPRAVO O KAMNIŠKI KULTURNI PROBLEMATIKI. NAŠA OBČINA IMA BOGATO KULTURNO IN NARAVNO DEDIŠČINO, KI JO MORAMO VZDRŽEVATI IN OHRANITI NASLEDNJIM RODOVOM TER BOGATO KULTURNO DEJAVNOST NA AMATERSKEM PODROČJU, KI JO MORAMO SPODBUJATI IN JI OMOGOČITI USTREZNE POGOJE ZA DELOVANJE. ZATO VABIMO NA SEKCUSKO RAZPRAVO O KULTURI, KI BO V PONEDELJEK, 15. APRILA 1985 OB 19. URI V DVORANI KULTURNEGA DOMA NA DUPLICI V UVODU BO NASTOPILA GLASBENA ŠOLA S SVOJIM IZBRANIM PROGRAMOM. PRIČAKUJEMO VAŠE POBUDE, PRIPOMBE, SUGESTIJE, MNENJA. VABLJENI! SVET ZA KULTURO pri OK SZDL S seje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Živahno o financiranju priprave planskih dokumentov Poleg predloga dogovora o usklajevanju davčne politike v SRS za leto 1985, odloka o zaključnem računu občinskega proračuna za leto 1984 in odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1985 so delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine na seji 25. marca največji del razprave namenili predlogu do- Konferenca SZDL: o pripravah na volitve Zadnja seja občinske konference SZDL je bila praktično v celoti namenjena naslednjim splošnim delegatskim volitvam -priprave nanje so se že začele, v krajevnih skupnostih je že evidentiranih skoraj 1700, v temeljnih organizacijah združenega dela pa prek 1500 možnih delegatov - ter volitvam v socialistični zvezi, kjer poteče dvoletni mandat vodstvom organizacij. Seveda ni treba posebej poudarjati, da so ob obravnavi temeljnih nalog v zvezi s pripravami na volitve, ki bodo prihodnjo pomlad postavili na prvo mesto načelo: prave ljudi na prava mesta. Govorili pa so seveda tudi o nič manj pomembnih stvareh, kot so recimo kandidatne liste -te naj bodo, če se bodo tako odločili v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah odprte, kar pomeni, da bodo ljudje lahko delegata za določeno dolžnost izbirali med več predlaganimi. Vendar pa naj odprte liste ne bodo pravilo ali formalnost. In najbrž tudi ne bodo. Kot kažejo prvi podatki, v nekaterih okoljih poteka evidentiranje možnih kandidatov dokaj uspešno, drugje pa imajo s tem kar znatne težave. Nekateri člani konference so namreč izražali dvome, ali bodo sploh lahko evidentirali dovolj ljudi, saj, kot so rekli, ljudje neradi sprejemajo delegatske zadolžitve. No, koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja so menda zaživeli povsod in ob pospešeni politični akciji bodo čez čas verjetno tudi v teh okoljih ugotovitve boljše. Seveda pa bi ostale priprave na volitve brez prave vsebine, če ne bi temeljito preverili tudi ure- sničevanja delegatskega sistema na vseh ravneh. Dogovorjeno je, da bomo o tem, predvsem pa o slabostih, ki se kažejo v vsakodnevni delegatski praksi, v občini temeljito govorili. Pa ne samo v socialistični zvezi, ampak tudi v občinski skupščini. V zvezi s pripravami na volitve je konferenca potrdila tudi rokovnik opravil. Naj naštejemo samo nekatere najpomembnejše: do konca maja naj bi drugič pregledali, kako je potekalo evidentiranje v KS in TOZD, sredi junija bi bilo ocenjeno evidentiranje za občino kot celoto. V do-pustniških mesecih naj bi pridobivali soglasja evidentiranih možnih kandidatov, da so pripravljeni prevzeti delegatsko dolžnost. Sredi oktobra pa naj bi imeli že celovito podobo o tem delu priprav na volitve. Sledili bodo predkandidacijski in kandidacijski postopki, volitve pa bodo v KS in TOZD marca prihodnje leto. Zaradi zahtevnih priprav na splošne delegatske volitve pa ne bi smeli prav nič manjše pozornosti, kot je potrebna, nameniti evidentiranju za vodstva organizacij socialistične zveze, ki jim poteče dvoletni mandat in za morebitne nadomestne volitve. Programsko volilne seje krajevnih konferenc SZDL bi se po programu morale zvrstiti oktobra, občinska programsko volilna seja SZDL pa bo do konca novembra. Na konferenci so sprejemali tudi zaključni račun občinske konference SZDL in glasila SZDL Kamniški občan ter finančne načrte za to leto. Tudi o teh točkah dnevnega reda je bila razprava dokaj živahna, kar je po svoje razumljivo. Tako občinska konferenca SZDL kot Kamniški občan sta v tako hudih denarnih stiskah, da komaj sproti poravnata najnujnejše obveznosti. Delegati so poudarili, da potrebujemo socialistično zvezo in tudi njeno glasilo - toliko bolj, ker se varnostno politične razmere tudi v naši občini malce krhajo in je zato potrebno še aktivnejše politično delo in tudi obveščanje. Pa tudi priprav na volitve ni mogoče speljati brez denarja. Zato, so rekli delegati, denarja za OK SZDL in Kamniškega občana ne bi smeli več in še bolj omejevati. Nasprotno, treba bo celovito pretresti splošno porabo v občini in upoštevaje vse zahteve in možnosti še enkrat preveriti, koliko naj bo namenjeno socialistični zvezi, da bo lahko izpeljala svoje naloge. Sklenili pa so tudi, da je treba Kamniškemu občanu zagotoviti takšen način financiranja, da ne bo moteno njegovo izhajanje. Zato so zadolžili predsedstvo OK SZDL in njegov svet za informiranje, da do naslednje konference SZDL čez približno dva meseca pripravi predlog za zanesljivejši način financiranja Kamniškega občana. Konferenca je sprejela tudi sklep o podelitvi letošnjih občinskih priznanj OF, ki jih bo prejelo šest posameznikov in ena družbena organizacija in sicer na osrednji občinski proslavi, ki bo v petek, 26. aprila. Dogovorili pa so se tudi, da bodo poskušali zagotoviti čim večjo udeležbo v akciji turističnega društva za čiščenje okolja. JANA TAŠKAR govora o financiranju priprave srednjeročnega in dolgoročnega plana občine Kamnik. Po predlogu dogovora, ki ga je pripravil izvršni svet, bodo v letu 1985 združevale sredstvsa za financiranje priprave planov poleg občinske skupščine še raziskovalna skupnost in vse SIS družbenih dejavnosti, SIS za komunalno, stanovanjsko' dejavnost, kmetijsko zemljiška skupnost, SIS RTC Velika planina, SIS za požarno varnost, krajevne skupnosti in vse večje organizacije združenega dela. Skupno bo treba v dveh letih zagotoviti 21,500.000 din. Od tega bo največ prispevala raziskovalna skupnost (6,400.000), občinski proračun 5,800.000, SIS družbenih dejavnosti 3,680.000, SIS materialne proizvodnje 3,000.000, krajevne skupnosti 2,000.000 in OZD 700.000 din. Izvajalec naloge bo Biro Kamnik, v sodelovanju z nekaterimi institucijami (ITEO) iz Ljubljane. Kot je na seji povedal predstavnik izvršnega sveta, so z izvajalcem že sklenili ustrezno pogodbo za izvedbo del. Delegati družbenopolitičnega zbora so podprli predlagani dogovor, vendar so v razpravi izrazili več pripomb in pomislekov. Med drugim so poudarili, da je treba glede na sorazmerno visoka sredstva, ki bodo zbrana za te namene, od izvajalca zahtevati res kakovostno pripravo predlogov aktov, ki bodo dejansko uporabni. Obenem pa so tudi opomnili na nevarnost, da bi v delovnih organizacijah delavcem odtujili ustrezno pravico načrtovanja bodočega razvoja in da bi se zanašali na to, da jim bo plan pripravil nekdo zunaj delovne organizacije. Plani morajo biti realni in morajo odražati resnične možnosti za naš bodoči razvoj, ne pa biti zbir lepih želja, ki ga bodo dali v predale, so poudarili delegati. Zato bo potrebno pri oblikovanju dokumentov na vseh stopnjah najtesnejše sodelovanje OZD, KS, SIS in drugih nosilcev planiranja. Precejšen del razprave delegatov je prevevala misel, da se sedanji način financiranja priprave planskih dokumentov ne sme spremeniti v reševanje gospodarskega jjoložaja projektantskih organizacij, zato je treba porabo zbranih sredstev spremljati in nadzorovati. Pri pripravi gradiva kaže pregledati in opozoriti na vse že Izdelane študije in analize, ker bi tudi na ta način lahko marsikaj prihranili. F. SVETELJ KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK POZIVA samoupravne organe delovnih organizacij, krajevne in samoupravne interesne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, društva in druge organe na območju občine Kamnik, da na podlagi odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske št. 6/64-1974) in Pravilnika o podeljevanju častnih priznanj občine Kamnik, dostavijo komisiji do 15/5-1985 predloge z obrazložitvijo za podelitev zlate plakete Kamnika srebrne plakete Kamnika bronaste plakete Kamnika javnega priznanja Kamnika Predlogov, dostavljenih po 15. maju 1985, komisija ne bo mogla upoštevati pri oblikovanju predloga za podelitev priznanj ob letošnjem občinskem prazniku. KOMISUA ZA ODLIKOVANJA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK Čistimo vsi, da bomo ponosni na mesto in nase Turistično društvo Kamnik se trudi, da bi mesto in oklica bila čim lepše urejena, čista in zato organizira tudi letos teden čistoče. Naprošamo vse občane, delavske svete delovnih organizacij, uprave šol, RTŠC Rudolfa Maistra, hišne svete, lastnike hiš po mestu in okolici, da se aktivno vključijo v akcijo čiščenja parkov, ulic, vrtov, dvorišč, bregov reke Bistrice in Nevljice. Mladina in učenci višjih šol naj očistijo okolico šolskih poslopij in bregove Bistrice in Nevljice od najlonske nesnage, ki visi po grmovju, in sicer od Kemijske industrije Kamnik do Perovega in od vasi Nevlje do izliva Nevljice v Bistrico. Vse lastnike hiš ob glavnih ulicah naprošamo, da očistijo pločnike in okna. Turistično društvo Kamnik bo organiziralo očiščevalno akcijo na izletniški točki Stari grad in bo očistilo zidvoje razvalin grmičevja in nesnage. Akcija bo dne 13. 4. 1985 ob 10. uri. Zborno mesto je na Starem gradu. Udeležence akcije naprošamo, da prinesejo s seboj vrtne škarje, majhne sekirice, žage in železne grablje. Posebno naprošamo gasilce in planince, da se nam pridružijo na Starem gradu. V primeru slabega vremena v soboto 13. aprila, bo akcija ob istem času 20. 4. 1985. TEDEN ČISTOČE BO V KAMNIKU OD 8. 4. DO 15. 4. 1985 Občani, pokažimo in dokažimo, da ljubimo naše mesto in čisto okolico. Zato pričakujemo velik odziv in delovno vnemo za to akcijo. TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK Bo dovolj denarja za štafeto mladosti Kjižnica v Smarci Leto je naokoli in zopet bo, tako kot vsako leto, Kamnik obiskala štafeta mladosti, simbol mladih Jugoslovanov. Letos bo še bolj slovesno, saj bo štafeta v Kamniku tudi prenočevala. Spodobi se, da vsakoletno monotonijo prekine izbran program, ki bo ob prihodu štafete mladosti, 18. 4. potekal na Titovem trgu, predvidoma po naslednjem vrstnem redu: od 16. ure bodo prikazovali svojo dejavnost društva in družbene organizacije, in sicer na sejemski način, od 18. do 18.30 bo koncert godbe na pihala, od 18.30 do 19. bosta plesali folklorni skupini Kamniška Bistrica in Moste. Ob 19. uri bodo pozdravili štafeto mladinski in otroški pevski zbori, recitatorji SČCRM in plesne skupine. Ob 20.10 bomo štafeto pospremili v soju bakel proti športni dvorani. Po prihodu se bodo vrstili kulturno družabni programi tabornikov, ki bodo zakurili tudi taborni ogenj, potem bodo štafeto mladosti pozdravili brigadirji, nato pa bo ples, nastopi ročk ansamblov in break dancerjev. Ob 23. uri bo štafeta prispela v ve- čnamenski prostor v osnovni šoli Frana Albrehta, kjer jo bodo vse do jutranjega odhoda stražile častne straže. Poleg tega boste lahko gledali video in kino projekcijo, diase o mladih, zabavni glasbi, revoluciji, podvigih jamarjev in planincev, nastopali pa bodo tudi kantavtorji, pesniki in recitatorji Pedenjmožica. Če bo slabo vreme, se bo prireditev s Titovega trga preselila v športno dvorano. Program je res izbran, vendar je vprašanje, če ga bomo lahko izvedli v celoti, saj sredstva za organizacijo prireditve še niso zagotovljena, od načrtovanih 33 milijonov in pol je zbrana le slaba polovica denarja. Mogoče se kdo sprašuje, zakaj toliko denarja toda: oder, ozvočenje, prostori, propaganda in hrana za nastopajoče veliko stanejo, celo obešanje zastav ni zastonj. 18. april se nezadržno bliža. Nam bo uspelo zbrati toliko sredstev, da bomo dostojno sprejeli simbol mladih? Rezultati naših prizadevanj bodo vidni že čez dobrih 14 dni. D. G. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Občinska organizacija Kamnik vabi vse zdrave občane, da darujejo kri v KRVODAJALSKI AKCIJI 1985 6., 7., 8., 9. in 10. MAJ in 22. avgust 1985 Krvodajalci so lahko vsi zdravi ljudje obeh spolov, stari od 18. do 65. leta. Vsak prostovoljni krvodajalec je pred darovanjem krvi zdravstveno pregledan. Prostovoljne krvodajalce bodo vpisovali aktivisti Rdečega križa v krajevnih skupnostih in aktivisti aktivov Rdečega križa v delovnih organizacijah, ter vse osnovne organizacije sindikata v vseh delovnih sredinah. Odvzem krvi bo v Ljubljani na Zavodu za transfuzijo krvi, Ljubljana, Šlajmerjeva ul. št. 6. Vsi krvodajalci bodo imeli organiziran avtobusni prevoz. NEKAJ 0 KRVODAJALSTVU Včasih se zgodi, da krvodajalec po odvzemu krvi občuti slabost, se poti in pobledi ali za nekaj trenutkov celo izgubi zavest. To se mu lahko zgodi tudi že takrat, ko mu odvzamejo kri za določitev hemoglobina ali pa ko vidi, kako so odvzeli kri komu drugemu. Vzroki za to slabost so številni: utrujenost, lakota, preveč ogrevani prostori in strah pred odvzemom krvi, kije največkrat podzavesten. Da se temu izognemo, priporočamo, da krvodajalci ne pridejo na odvzem tešči. Uživati pa smejo le nemastno hrano, npr. čaj, črno kavo, sadje, kruh. Nemastno hrano priporočamo zato, ker se mastna kri ne more dalj časa hraniti in jo morajo uporabiti takoj. Nekateri pacienti so tudi preobčutljivi za nekatera živila in lahko pride pri njih do reakcije, če dobijo kri darovalca po obilnem obroku. Prostori, v katerih Zavod odvzema kri, bodo zračni, svetli in primerno ogrevani. Obč. org. RKS Kamnik dancerjev. Ob 23. uri bo štafeta prispela v ve- V krajevni skupnosti Šmarca je nalog in dela na pretek Šmarčani svojo krajevno skup- hočejo in bodo-storili vse, da do- mnenju udeležencev razgovora store za otroško varstvi nost gradijo na vseh področjih. Z končajo zastavljeno delo. dobro. Poleg zborov občanov, prostore za malo šole Šmarčani svojo krajevno skupnost gradijo na vseh področjih. Z doseženim še niso zadovoljni, zato želijo uresničiti še vrsto pomembnih nalog, ki so si jih zastavili tudi že za naslednje srednjeročno obdobje. Taka misel je bila prisotna ves čas pogovora, v katerem so sodelovali: Edo Skok, predsednik skupščine krajevne skupnosti, France Pucelj, predsednik sveta KS, Vavpotič Konrad, sekretar OO ZKS, Slapar Tomaž, tajnik gasilskega društva in Humar Ada, predstavnica ZSMS, sicer pa vsi aktvini člani SZDL. Krajevna skupnost Šmarca je med redkimi, kjer vsi Jcrajani žive strnjeno v enem samem naselju. Po velikosti sodi med majhne, meri 166 ha, prebivalcev pa ima kar 1.200. Vsi problemi in težave enako prizadevajo vse krajane, zato se tudi njihovega reševanja lotevajo enako prizadevno in tudi vztrajno. Pogovor je tekel v kulturnem domu, sredi gradnje, med stroji in uskladiščenim materialom, kar je dajalo tehtnim besedam še poseben čar. Krajani vedo, kaj Mladi se radi vključujemo v akcije Kamnik, staro mesto z bogato preteklostjo, je ena najprivlač-nejših turističnih točk. V preteklem letu so turisti iz Velike Britanije, Skandinavije in še nekaterih evropskih držav preplavljali mesto in Veliko planino. Vendar, problem je tu! Kamnik nima turističnih vodičev, ki bi tujcu predstavili mesto po dolgem in počez. Zato se je kamniško turistično društvo odločilo, da pred začetkom nove turistične sezone organizira enotedenski tečaj za turistične vodiče po mestu Kamnik in okolici. Na veliko veselje organizatorja tečaja se je prijavilo precej Kamničanov, ki bi želeli opravljati delo turističnega vodiča in poleg plače, žepnine ali pokojnine zaslužiti še kakšen dinar. Polovico skupine, ki je opravljala izpit, sestavljajo mladi. Izkoristili smo možnost, da se podrobno seznanimo s svojim domačim krajem. Pri tako veliki zainteresiranosti kamniških mladincev je tečaj prerasel v mladinsko izobraževanje. A to ni samo izobraževanje, ampak tudi dejavnost, ki omogoča, da se mladi seznanjamo s tujci, turisti, ki obiskujejo Kamnik. Še posebej radi bomo mladi vodiči in vodičke vodili skupine mladih turistov iz domovine in tujine. Tečaj se je priče! 25. februarja in je trajal do 1. marca. Tečajniki so morali največkrat na predavanja kar takoj po šoli. Vrstila so se predavanja iz zgodovine, umetnostne zgodovine, urbanistike, zemljepisa, turistične ponudbe Kamnika in okolice in za konec še ogled kulturnih spomenikov. Vse bodoče vodiče je čakal tudi strokovni izpit, s katerim so predavatelji preverili znanje, ki so si ga tečajniki pridobili. Tisti, ki so izpit uspešno opravili, so si pridobili naziv »Turistični vodič za mesto Kamnik in okolico«. Ta akcija Turističnega društva Kamnik potrjuje, da nobena akcija, pa naj bo pobudnik to ali ono društvo, ta ali ona DPO, ne ostane brez mladih, ki se radi vključujemo v-najrazličnejše akcije. D. G. • Pet let MPZ KD »Janez Čebulj« Komenda Uspel nastop ob jubileju Dvorana Kulturnega doma v Komendi je bila v popoldanskih urah prve letošnje pomladne nedelje (24. marca) prizorišče uspelega koncerta, ki ga je ob peti obletnici obstoja in delovanja pripravil Moški pevski zbor kulturnega društva »Janez Čebulj« iz Komende. Člani zbora, ki jih je - vsaj nekatere - ljubezen do petja sicer priložnostno združevala že prej, organizirano pa so začeli delovati pred petimi leti kot sekcija kulturnega društva, so pod vodstvom prizadevnega zborovodje Baldomirja Kremžarja za svoj jubilejni nastop pripravili prijeten program pretežno narodnih pesmi v poznanih priredbah. Fatje in možje so s svojimi interpretacijami uspeli prijetno ogreti poslušalce in sodeč po njihovi odzivnosti - ljubitelji zborovskega petja so prenovljeno dvorano Kulturnega doma napolnili do zadnjega kotička - je bil pevski jubilej zbora res odmeven kulturni dogodek za Komendo in okoliške kraje: dogodek, ki, kot je v uvodnih pozdravnih besedah poudaril predsednik krajevne organizacije SZDL Komenda tov. Jenko, ob neprikritem ponosu hkrati zavezuje in spodbuja tudi ostale zvrsti amaterske kulturne dejavno- sti v domači krajevni skupnosti in v širšem prostoru nasploh. Prizadevnim članom Moškega pevskega zbora KD »Janez Čebulj« Komenda je za večletno zvestobo in delo v zboru Zveza kulturnih organizacij Slovenije podelila priznanja, srebrne in bronaste Gallusove značke, iskrene čestitke z najboljšimi željami za nadaljnje uspešno delo pa so jim v jubilejni šopek povili tudi Zveza kulturnih organizacij občine Kamnik in domala vsi pevski zbori, ki na območju naše občine delujejo. T. F. hočejo in bodo«»torili vse, da dokončajo zastavljeno delo. Meja krajevne skupnosti se razteza do KS Duplica, Volčjega potoka, Podgorja in Križa ter na Homec in Nožice, ki že spadata v občino Domžale. Šmarca šteje 300 hiš in ima 360 gospodinjstev. Naselje je sestavljeno iz do 300 let starega jedra, okrog katerega so gradili nove hiše, veliko v povojnem obdobju. Pred vojno je skozi naselje tekla voda Mlinščica, na kateri se je vrtelo nekaj mlinov in drugih naprav, imeli so fužine in eno od pravih električnih central. Danes jih ni več in tudi Mliščice ni več. Na tem območju dela več industrijskih obratov: TOZD KIK, dva TOZD Stola, Donit in seveda delovna organizacija Menina, s katero krajevna skupnost zelo dobro sodeluje. Največ prebivalcev, okrog 350, je zaposlenih v industriji in drugih dejavnostih v Kamniku, Duplici, Ljubljani, Jaršah in drugod. Več kot polovica je zaposlena zunaj kamniške občine. Nekoliko je razvita storitvena obrt - kakih 20, v kmetijstvu pa je samo še 10 čistih kmetov, ostali pa obdelujejo svojo zemljo v popoldanskem času, kjer jim majhne parcele ne dajejo možnosti za preživljanje. Pridelujejo koruzo, krompir, pa tudi živina predstavlja dodaten vir zaslužka. Šoloobvezni otroci obiskujejo pouk na Duplici in v Preserju do četrtega razreda, višji letniki pa v Kamniku. Skupščina krajevne skupnosti šteje 45 članov, svet pa 11. V organizaciji SZDL je včlanjena velika večina krajanov. Imajo organizacijo ZKS, ki šteje 9 članov, preostali, v KS je 47 članov ZK, so vključeni v delovnih in drugih organizacijah, kjer so zaposleni. Z nekajletnim premorom je oktobra lani pričela delati mladinska organizacija, ki danes šteje že 50 članov. Gasilsko društvo so Šmarčani ustanovili 1983. leta in imajo že dve desetini, veliko prebivalcev pa je podpornih članov. Organizacijo zveze borcev in ZRVS imajo skupaj z Duplico. Sodelovanje med krajevno skupnostjo in družbeno političnimi organizacijami, predvsem s SZDL, in s krajani je zelo dobro. Vsa pomembna vprašanja obravnavajo na zborih krajanov, ki jih skličejo vsaj dvakrat letno, tako, da skupščina KS, ki se letno sestane do štirikrat, lahko usmerja in načrtuje dolgoročne naloge. Svet krajevne skupnosti na svojih mesečnih sejah sprejete naloge konkretizira in skrbi za uresničevanje. Skoraj nikoli ne prihaja do sporov pri odločitvah, kjer so te plod vsestranskega sodelovanja krajanov in organov KS. Imajo svoj poravnalni in potrošniški svet, komisijo za varnost v prometu, komisijo za dolgoročni program razvoja KS in Qbčasne komisije za nekatera konkretna komunalna dela. Obveščanje prebivalstva je po mnenju udeležencev razgovora dobro. Poleg zborov občanov, na katerih usklajujejo svoja stališča, imajo še lastni časopis — Informator, ki izhaja po potrebi in ga prejme vsako gospodinjstvo. Delagatski sistem ni v popolnosti zaživel. Delegacija za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine dela dobro, medtem ko delegacije za samoupravne interesne skupnosti niso uspešne. Največji problem je na tistih področjih, kjer sestavljata delegacijo dve krajevni skupnosti. Menijo, da bi morali ponovno proučiti utemeljenost tako sestavljenih delegacij. Vse delegacije, ki pokrivajo le Šmar-sko KS, imajo pri svojem delu boljše rezultate. Prometne zveze v kraju in med drugimi KS so dobre. Skozi Šmarco teče glavna cestna povezava Kamnik-Domžale, kakih 600 do 800 metrov iz vasi pa že železnica. Krajani niso v celoti zadovoljni z voznimi redi, zlasti z avtobusnimi ne. Čas prihodov in odhodov ni usklajen. To je težavno zlasti za otroke, ki se vozijo v šolo. Tudi s športnim življenjem niso v celoti zadovoljni spričo objektov, zato pripravljeno ustrezni dogovor. Imajo igrišče za nogomet ter za rokomet in košarko. Trgovina, ki deluje že nakaj let v Šmarci, pa po mnenju krajanov ni dovolj založena, zbor krajanov pa je tudi zahteval, da bi namesto bifeja organizirali prodajo delikatesnih in svežih mesnih izdelkov. Ukinitev bifeja bi krajanov posebno ne prizda-dela, saj imajo v kraju še dva slična lokala. V krajevni skupnosti imajo sprejet zazidalni načrt, kar je redek primer in dobra osnova za načrtno delo v prihodnje. Telefonsko povezavo imajo že dalj časa. Skupaj z delovnimi organizacijami imajo 56 telefonskih številk, rabili bi jih pa vsaj 150; želijo si jih vsaj v naslednjem srednjeročnem obdobju. Krajevna skupnost razpolaga s finančnimi sredstvi, ki se stekajo iz samoprispevka, glavarine in simboličnega prispevka za delo KS, ki-ga daje občinska skupščina. Letno imajo na voljo do 2 milijona dinarjev. Zbrana sredstva oplemenitijo še z lastnim delom in angažiranjem tako, da je dejanska vrednost opravljenega dela znatno višja od porabljenih sredstev. Skupaj s krajani Homca in Nožic so zgradili novo mrliško vežico in sofinasirali gradno z milijon dinarji, komunalna skupnost pa je prispevala 400.000 dinarjev. Osrednja naloga, ki zaposluje tako organe krajevne skupnosti kot krajane, pa je dokončanje kulturnega doma. Obstoječi dom je star že nad 200 let, zato se je začel rušiti in razpadati. Krajani že več kot 10 let intenzivno rešujejo ta problem. Leta 1983 so pričeli z gradnjo prizidka, kjer bodo dobili boljše pro- store za otroško varstvo-vrtec in prostore za malo šolo. Tu bo prostor tudi za gasilce, CZ in knjižnico, obnovljeno pa bo tudi stanovnje za hišnika. Upajo, da bodo ta del nalog zaključili do občinskega praznika. Odpfto pa ostaja še vedno vprašanje dokončanja oziroma obnovitve večnamenske dvorane, vključno z odrom za kulturne prireditve. Ta dela bodo zahtevala znatno več denarja, zato bo končna realizacija prenesena v naslednje srednjeročno obdobje. Trenutno ni praktičnih možnosti za kulturno prosvetno aktivnost, vse dokler ne bo dvorana dokončno primerna za uporabo. Že letos bodo v celoti obnovili ostrešje, da ne bo še večje škode. V prizidku in v obnovljenih prostorih, želijo krajani, naj bi pošta odprla svoj urad, ki bi ustrezal Smarci, Volčjemu potoku, Nožicam u Homcu. Krajevna skupnost je pravljena v ta namen odstopiti prostor brezplačno. Za tako rešitev pa se zanima tudi Menina. Le v primeru, da ni nobenih realnih možnosti uresničiti to nalogo, krajani predlagajo, da se v Smarci locira vsaj bančna izpostava. Spričo oblice nerešenih problemov bodo v krajevni skupnosti Šmarca v prihodnjem obdobju dali prednost zlasti naslednjim nalogam: - dokončati gradnjo kulturnega doma oziroma večnamenske dvorane, z možnostjo dograditve stanovanj nad njo, - kot prioritetno nalogo uvrščajo v svoj progam gradnje trafo postaje. Nepetost toka je zelo slaba in že ovira življenje kraja, zato bodo pospešili reševanje formalno pravnih zadev, - celotno naselje je brez kanalizacije, čeprav tečeta skozi naselje dva primarna voda. Krajani zahtevajo začetek gradnje sekundarnega voda "in možnosti priključitve nanj, - nadaljevati z regulacijo Bistrice, ki sicer nekako poteka v skladu s programom - s trgovsko organizacijo »Kočna« želijo doseči sporazum o razširitvi dejavnosti, - nadaljevati širjenje telefonskega omrežja in akcijo za postavitev poštne enote, - s prevoznimi podjetji uskladiti vozne rede, ki bodo ustrezali potrebam kraja. To je le nekaj izpostavljenih nalog, ki se jih bodo krajani lotili enako odločno in zagnano kot do sedaj. Verjamejo, da bodo uspeli, saj pri uresničevanju teh nalog sodelujejo tudi delovne organizacije, ki imajo svoje enote na tem področju. Krajani poudarjajo, da si tega sodelovanja in skupne pripravljenosti pri reševanju pomembnih vprašanj kraja, kot je to z Menino, želijo z vsemi ostalimi. Menina dejansko pomeni primer zglednega in plodnega sodelovanja, saj ima izostren posluh za potrebe krajanov Šmarce. STANE SIMŠIČ Ali res nepremišljena odločitev? V zadnjem času, sodeč po časopisnih noticah, so občani Kamnika zopet šli na okope branit svoja stališča: tokrat za ali proti izgradnji povezovalne ulice po varianti A. Kot v vsakem slovenskem mestu, tako se tudi v Kamniku lahko pohvalijo z dobrimi urbanističnimi odločitvami in seveda tudi s slabimi. Md dobre smemo šteti zaščito starega mesta, obvoznico in avtobusno postajo; med slabe pa vsekakor nespametno uporabo čudovite zemlje za gradnjo prostorsko zelo razpršene industrije in stanovanjske gradnje. Seveda, na ravnicah smo poceni gradili, kajti gradbeni material je bil pri roki in zemlja je bila skoraj zastonj in zasebna. Površine zemlje, potrebne za gradnjo tovarn, so bile pravzaprav še kar majhne v primerjavi s potrebami za stanovanja delavcev in za vse tisto, kar spremlja sodobno naselje. Vse drugo smo delali, da bi pa z zemljo skrbno gospodarili, tega pa ne. Prav malo se zavedamo, da so nas mnoga ekonomska, socialna in ekološka razvojna neskladja privedla v sedanjo gospodarsko in politično krizo. Za rešitev mnogih težav se zatekamo v številne zakonske namesto v ekonomske usmeritve. Dobili smo tudi interventni zakon za zaščito rodovitne zemlje. Sedaj vsi vprek dokazujemo, da bodo vsi naši razvojni načrti šli v nič, če ne bomo zgradili načrtovano. Kaže, da v naših glavah poljedelska zemlja še naprej nima veliko vrednosti. Nočemo vedeti, da je zemlja proizvodno sredstvo, ki so jo narava, čas in človek v skupnem sožitju ustvarjali milijone let. Nočemo pomisliti, da zemljo s pozidavo v trenutku uničimo za vse čase. Potrebe človeštva po hrani so pa iz leta v leto večje. Če bi se morali Kamničani preživljati z doma pridelano hrano, bi bili presneto lačni. Tako je Kamnik postal dolga, silno dolga vas. Urbanistični razvoj mesta je bil izrazito stihijski, brez ubranosti in ravnovesja. V nobeni točki kamniških naselij ni gostota prebivalcev dosegla z urbanističnimi merili stopnjo zasićenosti, t.j. 1000 prebivalcev na hektar. In za tako dolgo vas terja komunalna in cestna ureditev silne de- narje, pa tudi vzdrževanje ne bo poceni. Pred petimi leti je prišel v Ljubljano na obisk japonski strokovnjak za energijo. Čudil se je prostornim stanovanjem, mogočnim hišam po deželi in našemu malomarnemu odnosu pri rabi toplotne energije; saj hiše skoro ne poznajo toplotne izolacije. Velika poraba energije ne pomeni samo visoko ceno, ampak tudi nepotrebno onesnaženje okolja. Japoncu smo se bali povedati, da stanarina znaša komaj 30% vrednosti stanovanja in njegovega vzdrževanja in da zemlja pri nas nima nobene vrednosti. In kaj bi bila pravilno ovrednotena zemlja v primeru,, da se jo z gradnjo uniči? Najbrž bi morala imeti ceno, kakršna je cena najmanj dvesto in več letin pšenice, krompirja ali drugega pridelka. Ob taki ceni zemlje bi se zopet umikali na nerodovitno in rovtarsko področje. Tako kot so nekoč gradili »neumni« kmetje svoje hiše in hleve v Podgorju, na Perovem, v Volčjem potoku, po Tuhinjski dolini in povsod drugod. Cestne povezave v urbanem področju Kamnika so resnično nezadovoljive, ker slabo povezujejo predele mesta med seboj. Samo domačini se nekako znajdejo in uberejo najbližjo pot do cilja. Donedavna je vodila skozi Kamnik samo ena cestna povezava. Cestne smeri je pogojevala naravna razčlenjenost Kamnika in njegove okolice. Pod Kamnikom je obsežna ravnina, po kateri so speljane ceste iz smeri Komende, Vodic, Mengša, Domžal in Radomelj, nekatere se najprej združijo v Mostah ali na Duplici, druge pa vodijo do samega Kamnika, vse tja do Ro-detove hiše. Od tod pa vsi prometni tokovi tečejo kot skozi stekleničin vrat do Maistrove ulice, kjer je prvi odcep, odcep za Tuhinjsko dolino. Na dlani je, da je potrebno odstraniti ozko grlo od Rodetove hiše, pa tja do Maistrove ulice. No, pa do Kriš-tofove hiše je še kar znosno, saj je cesta vendarle normalno široka s pločniki in še nekaj je prostora do hiš. Potem se pa začne najhujša prometna gneča in tu ni nobene druge rešitve kot zmanjšati promet iz vseh točk, odkoder prihaja in promet, ki se v samem Kamniku ustvarja, odpeljati iz mesta po najkrajši poti; toda kako, ko Kamnik prečnih povezav sploh ne pozna. Mestna obvoznica od Duplice do Kamnika je pred leti začela prevzemati del prometa predvsem iz mengeške, domžalske in radomeljske ceste, vendar samo tistega, ki je namenjen za Štajersko, vse drugo je pa ostalo na stari cesti. Da ne bomo samo govorili, kako strašna je prometna obremenitev v Kamniku pri Krištofo-vi hiši je prav, da napišem nekaj primerjalnih podatkov o gostoti i dnevnega prometa na cestnih odsekih v Ljubljani, v Mengšu in Kidričevi ulici v Kamniku. - Aškerčeva c. pred Filozofsko fak. 17.200 vozil - Gosposvetska c. pred »Levom« 15.400 vozil - Resljeva c. pri Ilirski 12.200 vozil - Stritarjeva ul. pri »Kresiji« 11.600 vozil - Mengeš pri Domu počitka 8.511 vozil - Kidričeva ul. 35 (Kamnik) 7.091 vozil Vendar so tile ljubljanski podatki že manj grozljivi, kot so bili pred leti, ker se že čutijo mestne obvoznice, kajti pred tem je vozilo na primer po Prešernovi cesti v času turistične sezone tudi do 32.000 vseh vrst vozil na dan. Nove prometne razmere kažejo, kako pomembna je razpršitev prometa v širši prostor, saj v Ljubljani ocenjujejo, da bo po vključitvi južne in vzhodne obvoznice promet na Aškerčevi in Gosposvetski cesti vsaj za polovico manjši kot je danes. Nič manj pa ni pomembno, da so prometnice tudi znotraj urbanega prostora enakomerno obremenjene. Tu se pa začno težave, ker krajani, ki imajo ugodnejše razmere, preprosto nočejo prevzeti nikakršnih tegob tehnizaci-je. Ljudje, ki so navajeni na smrad in hrup, naj tudi naprej »uživajo« v strupenem zraku. Tako je najbrž tudi v Kamniku. V Kamniku ni nobena prometna zvezna bolj logična, kot je prometnica od Krištofove hiše do obvoznice pri Šolskem centru. Napak je, da se sploh imenuje povezovalna cesta ali ulica. Prečnih cestnih povezav bi Kamnik potreboval od Duplice do Kamnika vsaj še tri. Toda nobena ni tako nujna, kot je ta, zaradi katere se Kamničani prepirajo. Predlagana trasa je naravnost idealna zaradi kratke razdalje, kajti malo bo terjala zemeljskih del in raznih rušenj, zato bo cenena in učinkovita prometna povezava zahodnega osrednjega dela Kamnika z mestno obvoznico. Toda čeprav je na predlogu smer trase bodoče ceste potegnjena od Ki- prometno ureditev. Na Kidričevi ulici pred Krištofovo hišo zgradimo sodobno enakopravno sema-forizirano križišče s smermi: Center mesta, obvoznica in severno naselje Zapric. V programu semaforja je lahko tudi poudarjena smer proti obvoznici. Enako semaforsko križišče postavimo na obvoznico pri šolskem centru. Cesta od semaforja na Kidričevi pa do semaforja ne se biti zgrajena v ravni trasi ampak predlagam razgibano varianto: cesta naj poteka vzporedno s jevi hiši. Cestna trasa bi iz vzporedne linije s telovadnico zavila v rahel dvojni lok, da bi dosegla most na Kamniški Bistrici in križišče na obvoznico v načrtovani točki. V sredini dvojnega cestnega loka je še možen odcep proti jugu, med Gimnazijo in Kamniško Bistrico. Prostor pod Gimnazijo je zelo slabo urbano izkoriščen pa tudi severni predel ni nič boljše. Tu je še obilo prostora za industrijo in druge družbene reproduktivne objekte. Tu je malo vredna zemlja in kot nalašč dričeve ulice pa do mestne obvoznice povsem v ravni trasi, ne bi smeli navidezno racionalni varianti zaupati. Nekaj argumentov govori proti tako odločitvi. Naj jih naštejem. Načrtovalci cest najraje gradijo ravne avtomobilske ceste z jeklenimi odbojnimi ograjami, da bi po njih vozniki divjali s sto in več kilometri na uro. Cesta v urbanem območju se mora prilagajati razgibanim urbanističnim danostim in jih izkoriščati za svoje napajanje s prometom. Cesta naj bo tako oblikovana, da bo v kratkem postala last občanov in da je ne bodo za vse čase čutiti kot tujek. Nobenemu uporabniku ne sme v urbanem prostoru cesta podzavestno vsiljevati dejanja, da bi z nogo močneje pritisnil na plin in s tem' ustvarjal nevarne situacije za druge udeležence v prometu. Zato predlagam naslednjo Krištofovo hišo in vzporedno z nizom garaž, ki jih najbrž niti podreti ne bo treba, samo vrata bi prestavili na severno stran. Med Krištofovo hišo in »Metalko«, če potegnemo vzporedni,; niji, je enajst metrov širine. F no še dovolj za dva vozna pi.* va po 3.5 metre in še za pločnike je dovolj prostora. Cesta bi nato zavila pri Gimnaziji vzporedno z Unijo njene telovadnice. Pred tem bi nova cesta sprejela cestno povezavo z Usnjarske ulice, danes ta ulica nima imena, saj hiše ob njej nosijo ime Šutna. Ta priključek je posebej imeniten, saj bi industrijski podjetji Utok in Alprem dobila naraven izhod na obvoznico in vsi krajani, ki v tem delu stanujejo; nič več se jim ne bo treba dremati s svojimi vozili skozi neprijetno križišče pri »Tobaku«, pa še močno bi razbremenili Kidričevo ulico na najožjem predelu, pri Sadnikar- nadomestilo za nenadomestljivo kmetijsko obdelovalno zemljo na obrobju Kamnika. Nova cesta bo odprla ta prostor, da bo zaživel v vsej svoji vitalnosti. Vsaka nova cesta ustvari pogoje a življenje ob njej in to življenje napaja cesto ter tako opraviči gradnjo in obstoj. Zato menim, da je nova cesta najmanj enako pomembna za oživljanje slabo izkoriščenega prostora kot za povezovanje dveh pomembnih cest kot sta Kidričeva ulica in obvoznica. V Kamniku je treba odpreti vsa vrata; mestu je potreben prepih; posebej na podočju urbanistične politike in socialnih vrednot. Pa tudi na drugih področjih ne bo škodilo več življenjskega utripa in ustvarjalnih dialogov med krajani. ALBIN VENGUST Razstava lesnih izdelkov šolarjev v Stolu Pred letom je bila dana pobuda, da bi poleg vseh ostalih aktivnosti, ki so bile namenjene praznovanju Stolove 80-letnice, v oblikovanju in izdelavi posebnega miniaturnega pohištva sodelovali višji razredi kamniških osnovnih šol. Rok za oddajo teh izdelkov je bila lanska jesen, vendar je do tega časa le ena šola pripravila obljubljeno, druge pa so seveda počakale na leto 1985. Ob pričetku dogovarjanj za izdelavo pohištva na malo drugačen način in z drugim videzom je bil v Stolu skupen dogovor, na katerega so bili povabljeni vsi predstavniki višjih razredov osnovnih šol (od 5. do 8. razreda). Sestanka so se udeležili vsi in tudi obljubili, da bodo sodelovali. To so osnovne šole Frana Albrehta, Toma Brejca, 27. julij in Zavod za usposabljanje invalidne mladine, vse iz Kamnika, osnovna šola Komenda - Moste in osnovna šola Stranje. Dogovor je bil napravljen, zainteresirani so v Stolu dobili le-* sne ostanke; tistim šolam, ki niso imele lesnih strokovnjakov, pa bi nudili tudi strokovno pomoč. Mladega človeka je treba prijetno in koristno zaposliti in usmeriti v delo, od katerega bo imel koristi on in okolica."Delo z lesom je v tem pomenu na enem prvih mest. Več kot pol izdelkov, ki jih vidimo okoli sebe, je iz lesa. Skoraj vsak dan bi morali kaj sami narediti ali popraviti. Mlad človek pa je skoraj povsem prepuščen sebi, svoji volji, domiselnosti. Če mu gre za to delo, potem bo nekaj napravil; če ima ob sebi nekoga, ki mu svetuje in ga usmerja, bo toliko lažje. Če pa tega ni, tedaj bo tako delo zanemaril. Da ima naš šolar pravo veselje do oblikovanja in obdelave lesa, se bomo lahko prepričali v pogovoru z mladimi Kamničani in Stranjani. Imeli so srečo, da so se srečali z ljudmi, ki so jim znali približati enemu izmed najžlaht-nejših materialov - lesu, ki tudi v izdelku obdrži neposrednost, toploto, lepoto. Prvo nagrado so dobili učenci osnovne šole Frana Albrehta »O tem, kaj bomo naredili za razstavo, smo se pogovorili s tovarišem mentorjem. Pri vas smo dobili razne neuporabne stružene noge za stole in prišli smo na idejo, da bi iz tega naredili šah. Ker so bili osnovni polizdelki večji od običajne velikosti šaha, smo sklenili, da bo tudi naš šah večji. Najprej smo na papir narisali oblike posameznih šahovskih figur. Posebej smo se ukvarjali s konjem, kraljico in kraljem. Potem smo pričeli delati. Žagali smo, vrtali, rezali, pilili in brusili. Skupaj s tov. mentorjem smo naredili škatlo s polji za igranje. Nazadnje smo vse skupaj pobarvali. Tudi mizica za igranje šaha in stolčki so naše delo. Presodite, če so vam všeč. Vse skupaj je malo drugačno kot običajno pohištvo. Pri delu nas je sodelovalo 15 učencev, delali smo po dve uri na teden, nekako pol leta. Ko smo pričeli z delom, smo bili še Na prvi pogled se zdi kot bi človek stopil v dnevno sobo, vendar ima razstavljeno pohištvo OŠ iz Stranj le petino normalne velikosti. Pridne otroške roke ob vešči podpori mentorjev so sposobne veliko narediti. v šestem razredu, sedaj smo v sedmem.« V pogovoru je sodeloval tudi njihov mentor Boris Bratuž, ki je skupino zelo pohvalil in rekel, da so imeli vsi skupaj veliko veselje, učenci pa so s tem delom veliko pridobili. Ravnatelj osnovne šole Frana Albrehta Pavle Slabe, ki je tudi prišel z učenci na ogled razstave v Stol, je povedal, da so bili vsi skupaj na šoli takoj za to, da poskusijo narediti »pohištvo malo drugače«, pač po svojih sposobnostih. Akcija pa ima širši družbeni pomen in je zelo koristna. Škoda, ker se niso odzvale še druge šole v Kamniku. Drugo nagrado je Stolova komisija v sestavi: Tone Benda, Lojze Kahne, Matjaž Drčar in predsednik DS Slavko Bergant prisodila osnovni šoli 27. julij v Kamniku. V pogovoru je sodeloval mentor tehničnega pouka na šoli Milan Kerec, ki je tudi vodil oblikovanje in izdelavo lesenih izdelkov. Ker pa so učenci omenjene šole razstavili tudi razne prtičke in slike v blagu, moramo omeniti tudi mentorici: to sta Janja Verbančič, ki uči tehnični pouk in Neva Ušeničnik, ki vodi izdelavo ročnih del. Milan Kerec je povedal, da se na tej šoli s prilagojenim programom veliko ukvarjajo s tehnično vzgojo. Imajo svojo delavnico in orodje. Za posebno vrtno mizico in fotelje so kupili lesene ščipalke za perilo. Razstavili so jih in na novo oblikovali. Seveda je bil tudi potreben osnutek. Za razstavljene izdelke so porabili nekako tri mesece, delali pa so. učenci od četrtega do osmega razreda. Tov. mentor je za prizadevno delo posebej pohvalil Tomaža Lipovška, Blaža Podjeda in Romana Semprimožnika. Ko so vsi skupaj izvedeli, da so v Stolu dobili nagrado so bili zelo prijetno presenečeni. Tretja nagrada osnovni šoli Kamniškega bataljona v Stranjah: Učence, ki so sodelovlai pri izdelavi miniaturnega pohištva, to je omare za dnevno sobo, foteljev in kavča, je vodil učitelj tehničnega pouka Jože Jankovič, ki je tudi povedal, kako so z učenci prišli do zamisli, da bi napravili kompletno opremo za dnevno sobo, seveda le «ne petine normalne velikosti. Z delom so pričeli spomladi in tudi končali do dogovorjenega roka. Če bi vedeli, da imajo na voljo še več časa, bi se lotili česa drugega ali pa si začeto delo drugače razporedili. Kako so prišli na idejo, da bi napravili regal, fotelje in kavč. Na voljo so imeli nekaj naših prospektov, ki so jim bili osnovno vodilo. Seveda so izdelke po- tem po svoje oblikovali in tudi izdelovali. Za razstavljeno miniaturno pohištvo so skupaj porabili nekako 160 delovnih ur. Med tem časom so učenci pridobili osnovno mizarsko znanje, saj znajo žagati, oblati, mozničiti, furnirati robove, brusiti in lakirati. Posebno zahtevna je bila montaža šanirjev za vrata, ker se tega pohištvenega okovja ne da razstavljati, kot običajne odmične spone pri omarah. Mentor Jože Jankovič je z delom učencev zelo zadovoljen, prav tako pa se je za pomoč zahvalil nekdanjemu Stolovemu mojstru v površinski obdelavi stolarne, Francu Gradišku, ki je kot izkušen, visokokvalificiran mizar z nasvetkjad pomagal v njihovi delavnici. Zares škoda, da v akciji niso sodelovale še druge kamniške šole in je še bolj popestrile, obenem pa dale svojim učencem veslja do oblikovanja in izdelave pohištva na svojstven način in intenzivnega dela z lesom. CIRIL SIVEC Odbor za podeljevanje nagrad »Toma Brejca« pri občinski skupščini Kamnik po sklepu, sprejetem na redni seji in na podlagi 2. in 4. člena odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik v počastitev občinskega praznika RAZPISUJE nagrado »Toma Brejca« kot javno priznanje za pomembna prizadevanja in dosežke posameznikov ali delovnih skupin na področju kulture in prosvete. znanosti in umetnosti, ki imajo splošen pomen za razvoj teh in drugih družbenih dejavnosti v občini ali tudi zunaj nje. Rok za dostavo prijav z obrazložitvijo za podelitev nagrade »Toma Brejca« je 15. 5. 1985. Prijave pošljite na naslov: Odbor za podelitev nagrad »Toma Brejca« pri občinski skupščini, Kamnik, Titov trg 1. PREDSEDNIK ODBORA prof. dr. Janez Matjašič Okolje in mi Ravnanje z odpadki in reciklažo Svet, v katerem živimo, se čedalje bolj sooča z vprašanjem, kako ravnati z vsemi vrstami odpadkov, od gospodinjskih do industrijskih. Do obdobja industrializacije odpadki niso predstavljali nevarnosti za okolje, saj so bili pretežno organskega porekla. Njihova razgradnja je bila biološko preprosta in dokaj hitra. V zemlji so hitro preminili, če so zašli v vodo, je ta pretekla sedem kamnov in je bila čista. Industrija je prinesla kovine, med njimi tudi strupene in radioaktivne, plastične in sintetične materialne in razne kemične spojine, ki jih predvsem razviti svet na veliko uporablja in jih, kot odpadne snovi, tudi v ogromnih količinah odvrže. Tc vrste odpadkov pa zastrupljajo vodo, zrak in zemljo, ki so osnovne prvine za zdravo človekovo življenje. Posledice nekontroliranega ravnanja z odpadki so včasih zelo hude in nepopravljive in so že povzročile prave katastrofe, tudi v Sloveniji. Ravnanje z odpadki urejajo zakonski predpisi, pravilniki in sanitarni varstveni pogoji. Vendar se v vsakdanjem življenju in praksi, pod izgovorom ekonomike, dragih investicij in podobnih razlogov večkrat odstopa od predpisanega. Še večkrat pa so vzrok nevednost, nepoučenost ali malomarnost posameznikov, ki doma, v naravi ali na delovnem mestu ne ravnajo pravilno z odpadki. Zaradi navedenega je pri Društvu za zaščito okolja Domžale -Kamnik ustanovljena strokovna komisija, ki ima najmanj štiri (4), sicer pa šest (6) stalnih članov iz različnih področij dejavnosti (komunalna, kemijska, biološka, gradbena, prosvetna usmerjenost). Področje dela se prekriva z delom komisije za varstvo zraka in varstvo vode, zato je predvideno sodelovanje z obema komisijama v DVO. Strokovna komisija si je postavila naslednji program dela, naloge in cilje: 1. Program dela: - spremljanje strokovne literature in spoznanj s področja odlaganja odpadkov; - pregled nad obstoječimi zakoni in predpisi s področja odpadkov, proučevanje le-teh ter sodelovanje v javnih razpravah s predlogi in pripombami pri sprejemanju novih predpisov; - spremljanje prostorskih in urbanističnih aktov, ki zadevajo odlaganje odpadkov ter lokacije objektov in naprav, ki so s svojimi odpadki škodljive za okolje; - sodelovanje s strokovnimi organizacijami pri planiranju dolgoročnih rešitev odlaganja in reciklaže odpadkov ter sanacij obstoječih odlagališč; - sodelovanje z inšpekcijskimi in upravnimi službami; - spremljanje dela komunalnih dejavnosti - sodelovanje s SZDL in družbenopolitičnimi skupnostmi glede odlaganja odpadkov; - sodelovanje s šolami in oganiziranje strokovnih predavanj, obveščanja javnosti o stališčih in odprtih vprašanjih; - popis odlagališč v občinah Domžale in Kamnik ter izdelava topografije odlagališč; - organiziranje očiščevalnih akcij. 2. Naloge: - podpirati in sodelovati v akciji za planiranje in izgradnjo centralnega kompostišča v okvi- ru čistilne naprave Domžale; - začeti v delovnih organizacijah, šolah in krajevnih skupnostih akcijo za zbiranje odpadkov, sortiranje odpadkov in vračanje industriji za ponovno predelavo; - doseči čimprejšnjo ukinitev začasnega odlagališča odpadkov v Dobu, zahtevati spoštovanje dogovorov v zvezi z varovalnimi ukrepi v času odlaganja in sanacijo zemljišča po končanem odlaganju; - sprožiti pobudo za urejanje lokalnih odlagališč neškodljivih odpadkov v posameznih krajev- nih skupnostih oz. organiziranje odvoza odpadkov; - opozarjanje pristojnih služb, zadolženih za odpadke pri obeh občinah in projektivnih organizacij za planiranje skupnega odlagališča; - skrbeti za čimprejšnjo ukinitev divjih odlagališč in sanacijo zemljišča na teh odlagališčih. 3. Cilji: Cilj prizadevanj komisije za odpadke in Društva za varstvo okolja je vzpostaviti pogoje za čisto in zdravo okolje, skrb za nas, za naše potomce in za lepši svet, ki nas obdaja. LJUBITELJI GORA GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA ORGANIZIRA Z AVTOBUSOM PLANINSKO TURO NA GROSSGLOCKNER 3797 m Čas ture: 29. in 30. 6. 1985 PROGRAM: Sobota 29. 6.: Ob 02.00 zjutraj odhod iz avtobusne postaje iz Kamnika, preko mejnega prehoda Podkoren in nadaljujemo vožnjo skozi Villach, Spittal, Lienz, Kals 1352 m (krajši postanek), nato se odpeljemo do Neves Luckner Haus na višini 1984 m, od tu nadaljujemo pot peš mimo Luckner Hiitte 2227 m, do Studi Huttle 2802 m, kjer bo daljši počitek. Nadaljujemo pot čez skalni greben na ledenik in po njem nadaljujemo prečenje do Erzh. Juh. Hiitte 3454 m, kjer bomo prenočili. Od avtobusa do tu je 6 ur hoda. Nedelja: 30. 6.: Zgodaj zjutraj, po obveznem zajtrku bo odhod proti vrhu Gross- glocknerja 3797 m, ki ga bomo dosegli po eni do dveh urah hoda. Vračamo se po isti poti in zvečer pridemo v Kamnik. Za udeležence bosta v maju dve kondicijski turi, po predhodnem dogovoru. Cena je 12.500,00 dinarjev. V ceno so vključeni stroški prevoza, prenočišča, vodstva in organizacije. Prijave sprejema Gorska reševalna služba Kamnik, do 30. aprila na telefon 831-345 od 8. do 12. ure. Gorska reševalna služba Kamnik 8. marec v Eti Navado imamo reči; dan je dnevu enak. Da bi bilo drugače, smo v ETI ob dnevu žena, pripravili razstavo »ročna dela« naših delavcev. Vemo, da so roke naših delavcev pridne in spretne, to dokazujejo tudi naši rezultati. Ko se je naša sejna soba spremenila v razstaviščni prostor, pa smo ob pogledu na prelepe predmete, od gobelinov, pletenin, makramejev, do čudovitih kvačkanih in vezenih prtov in oblačil, ugotovili, da so naši delavci - razstavljale! pravi umetniki. Razstava je bila pripravljena prvič. Zaradi navdušenja obiskovalcev bi veljalo to dejavnost nadaljevati. Na ta dan smo v DO poslušali tudi zdravstveno predavanje, ki ga je pripravilo društvo za boj proti raku, katerega člani smo vsi zaposleni. Ob zaključku prazničnega dneva so nam, kot že vrsto let, učenci OŠ Komenda-Moste pripravili prelep kulturni program, ki so sodelovali na razstavi s tapisarijami in ročno tkanimi izdelki. Ugotavljamo, da je sodelovanje s šolo čedalje trdnejše. Tako na »dan žena« v naši delovni organizaciji - koristno, prijetno, zabavno. Kako pa pri vas? DZ Sramoti je ime Stari grad Vrag si ga vedi, kaj si misli duh starograjskega graščaka, ki morda blodi med razvalinami in mu ropot vrat, s katerimi opleta veter, ne da spati. Morda prešteva plastične vrečke in steklenice in drugo svinjarijo, ki je je v okolici Starega gradu v izobilju. Kamenje, ki se kruši z grajskega obzidja in o katerem nova, bleščeča tabla pravi, da je staro celih osem stoletij, plaši le ptice. Vsiljivi napis DISCO nad vrati v pritličju je kričeče znamenje časa, ki s starinami in razvalinami nima kaj početi in jih zato neusmiljeno prepušča propadu. Veter je z opustele trate že zdavnaj odnesel veseli smeh ljudi, ki so včasih ob nedeljah romali na Stari grad po sveži zrak, lep razgled, po razvedrilo v družbi prijateljev. Zdaj pa je Stari grad sam in zapuščen, kot da ne bi bil naš, kamniški. Ni čarovnika, ki bi vso to umazanijo, zapuščenost in razpadlost z udarcem paličice spremenil v privlačno domačo gostilno, kjer bi človek srečal veselo družbo. Nikogar ni, ki bi počistil pobočja, uredil stezice in klopi in Staremu gradu spet vdihnil nekaj prejšnje privlačnosti in veselosti. Čigav je torej Stari grad? Kdo noče vedeti zanj in za njegovih osem stoletij? Kdo ga hoče po vsej sili prepustiti vremenu in razpadanju? Ali imamo v Kamniku toliko lepih razglednih točk, da lahko rečemo - KAJ NAS BRIGA?! ILUŠ HRIBAR Okoli dvanajst milijonov ljudi, ki so začasa Hitlerjeve vladavine od leta 1933 do 1945, šli skozi SS-ovska koncentracijska taborišča, ni dočakalo osvoboditve leta 1945. Za tiste, ki so grozote teh taborišč preživeli, in danes še živijo, pa pomeni 40-letnica osvoboditve, obletnico njihovega drugega rojstnega dne. O življenju in pogojih bivanja v koncentracijskih taboriščih je bilo po osvoboditvi že veliko napisanega. Tam, kjer so nekoč stala taborišča in so delovali krematoriji, so danes spominska obeležja in muzeji. Sem se vračajo preživeli jetniki, obiski turistov iz vseh držav so številni. Bil sem jetnik koncentracijskega taborišča in imel srečo dočakati dan osvoboditve. Že več let nazaj zbiram podatke o koncentracijskih taboriščih Evrope in o odporništvu. Moj prispevek ima namen prikazati le del podatkov o najvažnejših taboriščih; kakšna so bila, kakšen režim je vladal v njih, druge posebnosti v posameznem taborišču. Podatki o številu jetnikov in umrlih bodo v tem prispevku zaokroženi, saj si podatki v raznih knjigah in brošurah nasprotujejo. V mnogih taboriščih so namreč dokumente uničili SS-ovci že pred prihodom zavezniških armad ob osvoboditvi. Posebej to velja za uničevalna taborišča Židov na Poljskem. Začetek koncentracijskih taborišč sega že v letu 1933, ko je Hitler prišel na oblast. Od marca 1933 do septembra 1939 je bilo okoli pol milijona Nemcev interniranih v zapore in koncentracijska taborišča, predvsem so to bili komunisti, Židje in drugi nasprotniki Hitlerjevega režima. Prvi dve taborišči, ustanovljeni leta 193?, sta bila Ora-nienburg in Dachau, leta 1936 Sachsenhausen, 1937 Buchen-wald, 1938 Mauthausen Flasen-burg in Ravensbriick in leta 1942-43 taborišča smrti. Prihod komunistov, Židov in antifašistov v taborišča se je nadaljeval leta 1938, po zasedbi Čehoslovaške in nato po zasedbi Poljske, Francije, Jugoslavije in Sovjetske zveze v letu 1941. Stiridesetletnica osvoboditve koncentracijskih taborišč_ Letos praznujemo 40-letnico osvoboditve in zmage nad fašizmom. Tistega zmagoslavnega leta 1945je prišla svoboda tudi za milijone ljudi, ki jih je nacistična roka potisnila v najbolj beden in brezvreden položaj - v koncentracijska taborišča. Tudi mnogo naših ljudi je bilo v njih, med njimi Ferdo Cvetko, ki že dolga leta zbira podatke in dokumentarno gradivo o življenju v taboriščih. Gradivo za ta prispevek - objavljali ga bomo v nadaljevanjih in poskušali z njim prispevati k praznovanju in opominjati, da se kaj takega ne bi več dogodilo - je vzeto iz raznih dokumentarnih publikacij. Ferdo Cvetko, kije bil v taborišču Mauthausen-Gusen od 1. 4.1944 do 5. maja 1945, je iz zbranega gradiva pripravil tudi več razstav v Kamniku, Domžalah in v Ljubljani._ Ob zasedbi Francije je SS aretirala veliko španskih borcev, ki so se tja zatekli po končani državljanski vojni. Ti so v koncentracijskih taboriščih nosili največje breme izgradnje, in le malo jih je preživelo. V taborišča so poleg političnih nasprotnikov prihajali tudi zaporniki iz kaznilnic in zaporov Nemčije. To so bili večinoma zločinci, kriminalci, delo-mrzneži in druge skupine. Vsi ti drugorazredni jetniki so imeli privilegiran položaj v taboriščnih naseljih, postali sp jetniške starešine, imenovani kapoji. Taborišča so bila razdeljena v dve skupini. Najstrašnejša 'so bila uničevalna taborišča ali taborišča smrti, Auschvvitz II., Treblinka Majdanek, Sobibor, Čhelmno, Bergen Belsen, Bel-zec in druga, namenjena predvsem pokončevanju Židov. V teh taboriščih je bilo zaplinjeno ali drugače umorjeno okoli šest milijonov Židov. V drugo skupino so spadala vsa druga delovna taborišča s številnimi podružnicami, razkropljenimi po vsej Nemčiji in drugih zasedenih območjih. V teh taboriščih in podružnicah so bili jetniki najpomembnejša delovna sila, predvsem v oboroževalni in drugi industriji. Ob prihodu so jetniki dobili progaste obleke in pozimi plašče iz sintetične tkanine, v nekaterih podružnicah pa tudi vojaške uniforme umrlih vojnih ujetnikov in civilne obleke prejšnjih jetnikov. Civilne obleke in vojaške uniforme so bile zaznamovane z oljnato barvo, ki naj bi ob poskusu pobega izdala jetnika. Za obutev so bile lesene cokle, ki so tudi prispevale k preprečevanju poskusov pobegov. Takoj ob prihodu so jetnike zdravniško pregledali in ostri-gli. Viden znak jetnikov je bil tudi obriti del las na glavi v obliki križa. Jetniki so se med seboj razpoznavali po taboriščnih številkah, ki so jih prejeli ob prihodu in oznaki svoje nacionalnosti. Te oznake so nosili na levi strani prs na obleki in na privezani kovinski ploščici na levi roki. V taborišču Auschvvitz so jetnikom te številke tetovirali na nadlaht leve roke. Ves čas bivanja so bili jetniki prezivani in imenovani le po številki in nacionalnosti. Politični jetniki so nosili znak, trikotnik rdeče barve z inicialom svoje države J. P. R. F. L, medtem ko so jetniki kriminalci, kapo-ji, nosili znak, zelen ali črn trikotnik in oznako »KAPO«. Vsa taborišča so bila podrejena vrhovnemu zapovedniku SS Himlerju, zato je tudi povsod vladal enoten, krut in strog režim. Nekaj boljši življenjski pogoji so bili v osrednjih taboriščih, medtem ko so bili po podružnicah v največ primerih nevzdržni zaradi napornega dela, slabe prehrane, nehigienskih razmer in nečloveškega ravnanja. Jetniki so prebivali v montažnih barakah - blokih, po nekaj sto v eni baraki. Celotna oprema v teh prostorih so bili večnadstropni pogradi, slamnjače in po ena odeja na jetnika. Vse jetnikovo imetje je bila obleka in plašč, kapa, cokle in spodnje perilo. Pred spanjem je jetnik razen perila spravil obleko in cokle pod glavo in tako zavaroval imetje pred krajo. Na vsakem pogradu sta v normalnih pogojih spala po dva jetnika, vendar se je pogosto dogajalo, Krematoriji v koncentracijskem taborišču da sta dobila še po enega ali dva, zlasti ob nenapovedanem prihodu novih transportov jetnikov. Starešina stanovanjske barake je bil kapo. Skrbel je za namestitev jetnikov, številčno stanje, za red in disciplino, razporejal je jetnike v delovne enote, skrbel za hrano in izvajal kazenske sankcije. Imel je pomočnika pisarja, ki je opravljal pisarniška opravila. SS-vojak je bil vrhovni starešina vsakega bloka in je prihajal v stik z jetniki samo ob jutranjem preštevanju ali ob izrekanju kazni posameznim kršiteljem ali vsem stanovalcem v baraki. Hudo se je godilo jetniku, če se je zameril enemu od teh starešin. Bil je podvržen nečloveškemu poniževanju in ravnanju, kazenskim opravilom na bloku, pretepanju, dodeljevanju v kazensko enoto ali smrt. Jetniki iz posameznih barak so bili razporejeni v delovne enote. Najtežji pogoji dela so bili v kamnolomih, v katerih so delale kazenske enote, druga težja dela so bila pri različnih gradnjah, v tovarnah cementa, v opekarnah, rudnikih, kemičnih tovarnah in po vsej Nemčiji razpredeni vojni industriji. Jetniki kazenskih enot so bili prepuščeni samovolji kapojev in le malo jih je preživelo določeno kazensko obdobje in se vrnilo v prvotno delovno enoto. Delovne enote so po jutrišnjem štetju odhajale iz naselja na delo pod vodstvom kapojev in ob močni straži SS-vojakov. V naselju je ostalo manjše število jetnikov, ki so bili razpore- jeni na delo po delavnicah, v skladiščih živil in oblek, v kuhinjah ali v naselju. Tem jetnikom se je godilo bolje od tistih, ki so bili razporejeni zunaj naselja, saj so po različnih zvezah prišli do kakršnega priboljška boljše obleke, kar je bilo izrednega pomena za obstoj. Taborišče je bilo močno zavarovano z bodečo žico pod visoko napetostjo in s stražnimi stolpi. Poskus pobega iz taborišča je bil zato onemogočen, saj ga je stražilo razmeroma veliko SS-vojakov. Primeri uspešnih pobegov so sicer bili, vendar le zunaj taborišča, na terenu, kjer so jetniki delali. Izredno slaba prehrana in lakota sta bila redni spremljevalki bivanja v taboriščih. Jetniki so prejemali zjutraj po pol litra čaja ali divke brez sladkorja, opoldne zajemalko zelenjavne brozge in zvečer desetinko kilograma kruha in rezino salame ali margarine. Po taboriščnih predpisih je bilo določeno nekaj več kalorične hrane, vendar tega jetniki niso bili deležni. SS vodje blokov in kapoji so znatne količine teh artiklov zadržali za sebe, si ustvarjali zaloge ali prekupčevali za cigarete in žganje. Tudi iz paketov, ki so jih nekateri jetniki prejemali od svojcev, so bili odvzeti suhomesnati izdelki in drugi priboljški, in ponavadi je jetnik prejel le preprečenec, prežgano moko, suho sadje in druga manj kalorična živila. Posledice tako slabe prehrane so bile očitne: oslabelost podhranjenost, vodenica in dovzetnost na razne druge bolezni. Parola »ne iskati zdravniško pomoč« je bila splošno znana po vseh taboriščih. Jetniki, ki so oboleli in odhajali na zdravljenja v taboriščne bolnišnice -revirje, se v večini niso več vrnili v svojo delovno enoto. V teh bolnišnicah so umirali ali bili podvrženi raznim medicinskim poskusom. Najstrašnejša bolezen med jetniki je bil tifus, ki je ogrožal jetnike, v taboriščih z izredno nizko higieno in slabim odpravljanjem uši, prenašalcev te bolezni. (dalje prihodnjič) Še vedno »kraljuje« alkohol Število intervencij 1982 1983 1984 Že v prejšnji številki Kamniškega občana smo z nekaj besedami povedali, kakšne so bile varnostne razmere v naši občini v preteklem letu in obljubili, da bomo o njih poročali še kaj več, saj je tudi to način za spodbujanje še večje preventive in večjega samozaščitnega ravnanja. Tokrat prvo področje JAVNI RED IN MIR Razmere na tem področju so se v letu 1984 izboljšalo za 11%; obravnavali smo 489 prekrškov (lani 555), kar pomeni zmanjšanje za 66 prekrškov. Sodniku za prekrške je bilo podanih 350 predlogov zoper JRM (lani 364), zoper 462 kršiteljev (lani 512). Poleg tega je PM zaradi nasilniš-kega obnašanja podala 10 kazenskih ovadb (lani 3) zoper večkratne kršitelje javnega reda in miru - povratnike. Izboljšanje stanja na tem področju je rezultat pojačanoga preventivnega dela na terenu in ostrejša kaznovalna politika sodnika za prekrške, pa tudi večja aktivnost in samozaščitna kultura pri delovnih ljudeh in občanih, ki dosledno prijavljajo kršitve. Od skupno 489 prekrškov je bilo 284 kršiteljev JRM pod vplivom alkohola (lani 370), kar je za 86 kršiteljev manj kot prejšnje leto. Na 1000 prebivalcev Kamnika je 18 kršitev (lani 20,8). Največ kršitev je bilo storjenih v gostinskih objektih, 166 (lani 227), v privatnih stanovanjih 114 (lani 76), na cesti, trgu itd. 93 (125) in na javnih shodih 3 (lani "I Se vedno torej prednjačijo kršitve v gostinskih objektih, povečale pa so se kršitve v privatnih stanovanjih. V gostinskih objektih prihaja do kršitev zaradi točenja alkoholnih pijač že vinjenim osebam in zato, ker zaradi vinjenosti niso postrežem z alkoholnimi pijačami v gostinskih lokalih. Pereč problem predstavlja povečanje kršitev v zasebnih stanovanjih zaradi neurejenih družinskih odnosov (vinjenost, ločitveni postopki, skupno življenje zakoncev po razvezi itd.) Pri kršitvah JRM prevladujejo klasična dejanja kot so razgrajanje in nedostojno vedenje vinjenih, manjši pretepi, kaljenje nočnega miru in ogrožanje v zasebnih stanovanjih. ■ V upadu so bile kršitve neupoštevanja odredb pooblaščenih uradnih oseb OZN pri postopku z občani. Teh kršitev je bilo v letu 1984 9 (lani 20), predvsem od strani vinjenih oseb. Do 12 ure je bilo pridržanih 27 oseb (lani 36). Leta 1984 je bilo obravnavanih 151 (lani 123) kršiteljev-povratnikov in sicer največ zaradi prepiranja in kričanja, 90 oseb, pretepanja, 21 in pijančevanja, 18. Med kršitelji je bilo 422 moških (lani 473) in 40 žensk (lani 39). Od skupnega števila je bilo 130 kršiteljev iz drugih republik, ki začasno živijo na območju občine Kamnik (lani 151). Manj kršitev je bilo v samskih domovih na Cankarjevi ul. 3, Maistrovi ul. št. 16 v Kamniku zaradi dobre organiziranosti odgovornosti v teh DO. Pohvale vredno je dobro sodelovanje z odgovornimi v samskih domovih na Maistrovi ulici in Klavčičevi ulici 11, katere kršitelje sproti disciplinsko obravnavajo, nekoliko slabše pa je še vedno sodelovanje v samskem domu na Cankarjevi 3 in Bakovnik 5/a v Kamniku. Poleg že omenjenih samskih domov je bilo največ kršitev JRM v KS Kamnik Center-141, in sicer v gostinskih lokalih (kavarna Veronika, restavracija Planinka, gostišče Pod gradom, Malograjski dvor in Disko klub na Parmo vi ulici v Kamniku). Nadalje je bilo največ kršitev JRM v KS Duplica, predvsem v blokovskih naseljih, KS Komenda, v gostinskih lokalih Hobi klub, gostišče pri Ambrož Mariji, KS Moste, v gostinskem lokalu Jerman, predvsem pa kršitve zaradi motenja posesti, KS Kamniška Bistrica, gostišče Pri En-cijanu, gostišče pri Ančki v Črni. Po evidenci nastanitve občanov še nadalje ugotavljamo, da pretežna večina občanov spoštuje predpise o nastanitvi. Ugotav- ljamo pa še vedno, da določeno število občanov v blokovskih naseljih ne spoštujejo predpisa o nastanitvi, saj imajo pri sebi razne sorodnike in prijatelje, predvsem iz drugih republik, neprijavljene po Zakonu o nastanitvi občanov. Nekoliko pa se je zmanjšala kršitev Zakona o nastanitvi občanov pri zasebnih gostincih. Organizacije združenega dela, ki sprejemajo goste na prenočišče, te redno prijavljajo v predpisanem roku, vendar nekatere prijavnice so še vedno kljub opozorilom nepravilno in nepopolno izpolnjene, predvsem za tuje državljane. Opozorjeni so bili v hotelu Planika, Malograjski dvor, Planinski dom v Kamniški Bistrici in Zavodu za gojitev divjadi Kozorog Kamnik. Vse kršitve zakona o nastanitvi občanov otežkočajo delo ONZ, vsled česar bodo v letu 1985 posvetili več pozornosti in se načrtno lotili izboljšanja stanja na tem področju. Po izdelanem načrtu se bodo delavci P z upravnim organom na SO za NZ povezali s predsedniki hišnih svetov blokovskih naselij in preverili, če so občani prijavljeni za bivanje na teh območjih in zoper vse kršitelje dosledno ukrepali. Največja problematika na področju Zakona o nastanitvi občanov je na območju Velike Planine, kjer je več zasebnih in družbenih planinskih koč, katerih lastniki in odgovorne osebe ne prijavljajo bivanja svojih delavcev ali drugih oseb, kar pa ne velja za hotel Šimnovec in Zeleni rob. Tudi tu bodo pristopili načrtno za dosledno izvajanje Zakona o nastanitvi občanov. Že v mesecu februarju so pristojni delavci obiskali vse lastnike koč v družbeni in zasebni lasti, jih opozorili na dosledno izvajanje zakona in oddajanje prijavnic v nabiralnik, ki je nameščen v te namene pri bifeju na spodnji postaji žičnice v Kamniški Bistrici, po opozorilu pa bodo zoper vse kršitelje dosledno ukrepali. Za izboljšanje stanja na področju JRM bo PM izdelala konkretne mesečne plane dela za določene KS, kjer so kršitve naj- Mladi iz Domžal in Kamnika so si segli v roke Po nekajletnih željah za skupno reševanje problemov smo člani predsedstev OK ZSMS Domžal in Kamnika sedli skupaj na seji konec marca. Pogovorili smo se o nujni ustanovitvi mladinskega delovnega servisa, o sodelovanju v pripravah in izvedbi mladinskih delovnih akcij Bela krajina in Trebče, kamor bodo šli brigadirji iz Kamnika in Domžal, praznovanju meseca mladosti in sprejemu štafete mladosti ter o nujni rešitvi statusa agroživilske šole v Kamniku. Študentski servis Ljubljana se bo odcepil od študentskega centra, zato smo si bili enotni, da bo enota študentskega servisa Domžale-Kamnik imela sedež v Domžalah, saj v Kamniku še ni zagotovljenega prostora. Študentski servis bo delal za obe občinski konferenci ZSMS, tako bi si tudi stroške in prihodke delili med seboj. Ustanovili smo tudi delovno skupino, ki bo urejala vse stvari v zvezi z dokončno ustanovitvijo servisa. MPD bo imela skupno okroglo mizo v SŠCRM, na kateri se bodo dogovarjali o evidentiranju brigadirjev, o akcijah in podobno. Za v prihodnje bo treba določiti, da bi v primeru nepopolnih brigad lahko ustanovili skupno oziroma drug drugemu pomagali pri popolnitvi brigad. Organizirali naj bi tudi regijske MDA. Brigadirje naj bi dobivali predvsem iz šol. Dosedaj je bila večina brigadirjev iz delovnih organizacij, medtem ko se dijaki in študentje med počitnicami raje odločajo za delo, da zaslužijo kakšen dinar. Osemnajstega aprila bomo sprejeli zvezno štafeto mladosti. Mladinci iz Domžal jo bodo svojim vrstikom iz Kamnika predali v Volčjem potoku. Vprašanje statusa agroživilske pogostejše. S preventivnimi in represivnimi ukrepi ter organiziranim poostrenim nadzorom, predvsem v gostinskih objektih in samskih domovih, kjer prihaja največkrat do kršitev, bodo poskušali še izboljšati razmere. Z represivnimi ukrepi pa bodo zoper kršitelje povratnike in gostinsko osebje pri vseh kršitvah dosledo ukrepali in jih predlagali v postopek. Ponovno bodo z oddelkom za notranje zadeve SO Kamnik organizirali sestanek z vsemi odgovornimi gostinskimi delavci v zasebnem in družbenem sektorju. Na sestanku se bomo dogovorili o ostrejših ukrepih ONZ in inšpekcijskih služb zoper vse tiste gostince, ki bodo kljub opozorilom točili alkoholne pijače vijenim in mladoletnim osebam, neupoštevali obratovalni čas in zakon o nastanitvi občanov. Še nadalje bodo delavci PM sproti opozarjali in seznanjali vse odgovorne v KS in OZD na problematiko s tega področja, da bi s tem sodelovanjem zagotovili čim večjo osveščenost vseh občanov in delovnih ljudi. Prav tako bodo še nadalje tesno sodelovali z odgovornimi in upravniki samskih domov v občini Kamnik. Manj smo uspešni pri odpravljanju kršitev v zasebnih stanovanjih, vsled česar bodo morali tudi socialna služba in poravnalni sveti v KS temu vprašanju posvetiti večjo pozornost, saj jih o vseh hujših kršitvah, ki predvsem negativno vplivajo na razvoj otrok in mladoletnikov, sproti pismeno in ustno seznanjajo. delo NA SMUČIŠČIH V letu 1984 smo v zimski sezoni predvsem v petkih, sobotah in nedeljah pojačali nadzor - pri vzdrževanju reda na smučiščih na Veliki Planini. Pri nadzoru nismo beležili večjih kršitev in nepravilnosti. Obravnavali smo en primer kršitve Zakona o smučiščih, zoper kršitelja je bil podan predlog sodniku za prekrške. V tem času smo zaznali 12 primerov hujših in lažjih nezgod smučarjev nas smučiščih na šole v Kamniku se rešuje že nekaj časa. Deluje v Kamniku, njen sedež pa je še vedno v Ljubljani. Če bo šola ostala v Kamniku, možnosti za to pa so, naj bi bil tudi sedež šole v Kamniku, vendar pa bi morali v tem primeru zgraditi dijaški dom, saj se šolarji vozijo iz vse Slovenije. To so bile glavne teme skupnega pogovora. Vsi skupaj si želimo, da bo še več takšnih in podobnih sodelovanj. MAJA KOROŠEC Pripis: Medtem ko smo čakali na objavo članka, so se stvari nekoliko spremenile. Dobili smo namreč prostor za delovanje mladinskega servisa in sicer v kletnih prostorih OŠ 27. julij Kamnik. VVO »Anton Medved« Kamnik Kidričeva 23 obvešča starše predšolskih otrok, ki bi želeli svoje otroke vključiti v vzgojnovarstveno organizacijo 1. 9.1985 in še niso oddali prijav, da to store do 30. 4. 1985. Komisija za sprejem otrok ne bo upoštevala prijav, ki bodo oddane po tem datumu zaradi omejenega števila prostih mest. Koliko Slovencev sploh še zna pravIIj no slovenščino? Golile bi pa vsi vrteli! Mi nel Ml rajši pridemo in vam popravimo pralne stroje, mikserje, blkserje, štedilnike, hladilnike in ostale -ilnlke. Dopisnica zadostuje. Lep pozdravi Voltron ELEKTROSERVIS Poštni predal 38 Kamnik proizvodna dslovna cganizacif« n.iub o Ijubljana-poiio JATA (M)Hmezad vabi k sodelovanju 1. delavca za opravljanje del VZDRŽEVANJE IN IZDELAVA OPREME IZ LESA Pogoji: - poklicna šola lesne stroke - leto delovnih izkušenj - tečaj iz varstva pri delu 2. več delavk oz. delavcev za opravljanje del OSKRBA PERUTNINE V TALNI REJI Pogoji: - osnovna šola - 6 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje za objavljene delovne naloge bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Delo se bo opravljalo v Perutninski farmi Duplica pri Kamniku. Ponudbe s priloženimi dokazili o Izobrazbi sprejema kadrovska služba DO JATA, Agrokombinatska 84, 61260 Ljubljana Polje. Rok za sprejemanje ponudb je 8 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. Gostinski lokali 140 110 116 V stanovanjih 166 82 145 Cesta, trg in drugo 116 96 73 Samski domovi in DO — — 29 SKUPAJ: 422 288 363 STATISTIČNI PRIKAZ PREKRŠKOV 1982 1983 1984 Drzno vedenje in pretepi 90 102 71 Omalovaževanje PUO 37 46 21 Nedostojno vedenje in kaljenje nočnega reda in miru 317 297 262 Točenje alkoholnih pijač vinjenim 22 21 15 Klatenje in potepanje 3 5 5 Hazardiranje 10 28 23 Pijančevanje 40 18 33 Javna sovražna propaganda 3 0 1 Ostali prekrški JRM 9 7 9 Razni zakoni, odloki, odredbe 27 31 48 SKUPAJ: 558 555 488 ŠTEVILO PODANIH PREDLOGOV ZOPER KRŠITELJE JRM 1982 1983 1984 Drzno vedenje in pretepi 52 62 47 Omaloževanje PUO 16 19 9 Nedostojno vedenje in kaljenje nočnega reda in miru -kričanje 224 215 196 Točenje alkoholnih pijač vinj. os. 17 10 11 Klatenje in potepanje 3 5 5 Hazardiranje 3 8 7 Pijančevanje 32 17 32 Javna sovražna propaganda 3 0 1 Drugi prekrški po JRM 7 7 9 Razni zakoni in odredbe 13 21 32 SKUPNO: 370 364 349 Leta 1984 je bilo zoper 10 kršiteljev-povratnikov podanih na TJT Ljubljana, enota Domžale 10 kazenskih ovadb zaradi nasilniškega obnašana (lani 3). STAROSTNA STRUKTURA KRŠITELJEV 1981 1983 1984 Do 18 let 8 8 6 Od 18 do 21 let 53 40 35 Od 21 do 25 let 130 140 94 Nad 25 let_317 323 326 POKLICNA STRUKTURA KRŠITELJEV 1982 1983 1984 Dijaki in študentje 3 10 4 Obrtniki 14 17 21 Kmetje 2 3 19 Na začasnem delu v tujim 2 3 0 Ostali 19 17 17 Zaposleni 359 366 331 Nezaposleni 99 85 70 Veliki Planini. V vseh primerih poškodb so bile Krivde samih smučarjev. Z vsemi odgovornimi in redarji na smučiščih je bilo v tekočem letu sodelovanje zelo dobro, predvsem z novim direktorjem Komunalnega podjetja Kamnik. kemijska industrija n. sol. o., Kamnik, Fužine 9 Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD »Namenska proizvodnja« objavljamo prosta dela in naloge 1. operativno reševanje pirotehnologije - 1 kandidat 2. kovinostrugarska dela - 1 kandidat 3. izdelava In popravilo orodij - 1 kandidat Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni v 6. členu Pravilnika o delovnih razmerjih izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad 1. - da ima strokovno izobrazbo dipl. ing. pirotehnologije ali dipl. ing. kemijske tehnologije, - da ima 4 leta delovnih izkušenj, - poskusno delo 90 dni. Možnost skupnega reševanja stanovanjskega vprašanja. Ad2. - da ima strokovno izobrazbo strugar, širok profil - da ima 2 leti delovnih izkušenj - poskusno delo 90 dni Ad3. - da ima strokovno izobrazbo orodjar - širok profil -. da ima 2 leti delovnih izkušenj - poskusno delo 90 dni Osebni dohodek je določen s Pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter meril za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanje osebnih dohodkov. Ostale pravice in obveznosti so določene s Pravilnikom o delovnih razmerjih TOZD »Namenska proizvodnja«. Kandidati naj predložijo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: Kemijska industrija Kamnik, Kamnik, Fužine 9 s pripisom komisiji za delovna razmerja TOZD »Namenska proizvodnja«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. Vse podrobnejše informacije dobite v kadrovski službi delovne organizacije tel. 831-011. 70 let plodnega in ustvarjalnega dela Franceta Trdina Srečanja z jubilanti so prijetna in ganljiva, zlasti z ljudmi, ki so večji del svojega življenja posvetili družbi in drugim in pri tem nemalokrat pozabljali na sebe. Srečanja so zanimiva zato, ker obujanje spominov na prehojeno pot pomeni podoživljati vse tisto, kar so v svojem življenju hoteli, želeli in tudi dosegli. To za njih pomeni bogato notranje zadovoljstvo. Tudi France Trdin je tak človek. Nikoli ne miruje. Vedno hoče naprej, stalno je pripravljen pomagati in sodelovati, nikoli ne zavrača dela in ga kljub 70 letom starosti še vendo najdemo sredi družbenopolitičnega dogajanja. Rojen je bil 28. marca 1915 v številni kmečki družini v Blago- France Trdin vici. Bilo je osem otrok, zato je moral že od rane mladosti trdo delati, saj je takratno življenje na kmetiji zahtevalo veliko dela vseh članov, če so hoteli preživeti. Kljub obilici dela pa je zelo cenil petje in prizadevno sodeloval v kulturnem življenju, ki je bilo v Blagovici zelo razvito. Prav zaradi takega nagnjenja se je tudi vpisal v glasbeno šolo v Ljubljani. Pridobljeno znanje mu je veliko pomenilo v njegovem življenju in ga usmerjalo, vse do današnjih dni. Vojna vihra ga je zatekla na Kozjem. Buče so bile napredno območje. Takoj so pričeli organizirati boj proti sovražniku, Nemci pa so pripravljali akcijo za preseljevanje Slovencev. Le malokdo je nasedel nemški propagandi, pa so se kljub temu našli izdajalci in po njihovi zaslugi so padli mnogi partizani in aktivisti. Številne ljudi so Nemci preselili v druge kraje in v Nemčijo, na izselejene domove pa naseljevali Kočevarje in Besa-rabce. Tudi njega so aretirali, a mu je uspelo pobegniti. Vrnil se je nazaj v Blagovico in takoj pričel s terenskim delom v OF na teritoriju Trojan, Ožbolta, Blagovice in Čenjic ter neposredno sodeloval pri ustanavljaju odborov OF. Skrbel je za zbiranje hrane za enote NOV, predvsem za Šlandrovo brigado, ki se je zadrževala na tem področju. Želel je oditi v partizane v Kamniški bataljon, toda zaradi večjih in zahtevnejših nalog je moral ostati še terenski delavec. Sredi 1943 je postal član KP, poleti 1944 pa se je priključil Kokrškemu odredu. Njegovo delo v odredu omenjajo tudi v knjigah - po poti Kokrškcga odreda. Bil je polit-dclcgat in se je udeležil vseh akcij, pohodov in borb tega odreda. Še istega leta v jeseni je bil poslan v oficirsko šolo na Dolenjsko. Na poti so padli v zasedo. Bil je močno ranjen. Dobil je kar 11 strelov in obležal. Nemci so ga naskočili in planili nadenj. V tem trenutku pa so Nemcem udarili v hrbet borci čete Dolenjskega odreda in tako rešili tudi njega. Našli so ga po nekaj urah, nezavestnega. Odpeljali so ga v bolnišnico v Kočevski Rog in kasneje z letalom v Italijo, v Bari. Takoj po okrevanju je organiziral kultur-no-prosvetno delo, zlasti petje, kar je krepilo borbeno razpoloženje in zaupanje v našo zmago. V Ljubljano se je vrnil kmalu po .osvoboditvi. S političnim delom je nadaljeval zelo prizadevno, predvsem v organizaciji vojaških vojnih invalidov. Organizirali so pomoč družinam padlih, skrbeli za zaposlitev invalidov in opravljali druge naloge. Zaposlen je bil v Induplati. Bil je tajnik sindikalne organizacije ter vodil moški in mladinski pevski zbor. Zaradi pomembnejših nalog je kmalu prevzel delo na okrajnem ljudskem odboru v Kamniku. Določen je bil za reševanje zadev VVI, delal v tovarni gumbov, sodeloval je pri ustanavljaju čevljarske delavnice v Kamniku, ščetarstva v Komendi in pri drugih akcijah. Pri tako ustanovljenih podjetjih so zaposlovali zlasti invalide, saj jih je bilo takrat več kot 2000. Odbore WI so ustanavljali v vseh večjih krajih kamniškega okraja. Povsod je bil med organizatorji in bil mentor teh invalidskih organizacij, saj je znal pridobljeno znanje uspešno prenašati v prakso. Uspešno je delal tudi v organizaciji slepih in povsod razdajal svoje bogate izkušnje. Po ustanovitvi društva civilnih invalidov v Ljubljani je bil takoj vključen v nadzorni odbor in kmalu zatem je prevzel dolžnosti predsednika društa. Po podjetjih so ustanavljali aktive, reševali številna socialna in druga vprašanja invalidov ter zgledno urejali stanovanjske in druge nerešene probleme članov. Neposredno je sodeloval pri reorganiziranju invalidske organizacije v Kamniku in Domžalah. Kot 60% invalid s 4 1/2 cm krajšo nogo, je ves čas, tudi ko je bil zaposlen pri Tobaku v Ljubljani, 10 let in pri Planiki v Kamniku, nad 20 let, zelo marljivo in uspešno deloval kot politični delavec in tak ostaja tudi danes. _ Zelo rad se spominja prvega kongresa vojaških vojnih invalidov 1947 leta v Beogradu. Ob tej priliki je udeležence kongresa sprejel tudi tov. Tito in vsem osebno stisnil roko. To so bili za njega, ki je sodeloval na kongresu, nepozabni trenutki in so mu bili spodbuda za delo, ki ga še vedno z veseljem opravlja. STANE SIMŠIČ Načrtovani izleti društva upokojencev Izleti, ki jih vsako leto pripravlja Društvo upokojencev Kamnik so polnoštevilno zasedeni. Nekatere izlete je bilo lani potrebno ponoviti, tako, daje število udeležencev v primerjavi s preteklim letom močno poraslo. Tudi za 1985. leto so smeri izletov izbrane tako, da bo mogoče ustreči-skoraj vsem željam. Letos bodo vsi izleti med tednom, v sredah, tako kot je bila praksa zadnjih dveh let. Vzrok je v tem, ker je v sredini, tedna mogoče vsak izlet bolj temeljito pripraviti in izpeljati. V krajih, ki jih bodo izletniki obiskali, ni med tednom toliko gneče kot v sobotah in nedeljah in tudi zato, ker se mnogi upokojenci izletov med tednom lažje udeležijo. Program izletov pa je naslednji: 15. 5. 1985 Kamnik-Izola-Trst (Italija) Met potjo si bodo izletniki ogledali znamenit in zgodovinski Predjamski grad, nato, čudovite Škocjanske jame in se zatem ustavili v počitniškem domu upokojencev Slovenije v Izoli, kjer bo kosilo in kopanje. V popoldanskih urah povratek proti Kamniku. 12. 6. 1985 Kranjska gora--Trbiž-Predil (Italija), Bovec, Kobarid-Tolmin in Bolnišnica Franja pri Cerknem. To bo izredno zanimivo in privlačno potovanje z obiskom Italije in kosilom v Tolminu. Po ogledu bolnišnice ' Franje, spomenika NOB, povratek v Kamnik. 7. 8. 1985 Pohod na Triglav v počastitev 35-letnice ustanovitve Društva upokojencev Kamnik. Smer: Vrata, čez Prag do Sta-ničeve koče. Po počitku odhod do Kredarice. Drugi dan zarana pohod na Triglav s spustom proti Doliču, nato preko Hribaric in po čudoviti dolini do koče pri sedmerih jezerih. Tretji dan odhod do Komne in spust v Bohinj ter vrnitev v Kamnik. 14. 8. 1985 Rogaška Slatina-—Krapina, Stubiške toplice, Ku-mrovec Brestanica, Zidani most in v Kamnik. Obisk je namenjen obisku zdraviliških toplic in možnost kopanja, ogled Titove rojstne hiše in popoldan prihod v Kamnik. 11. 9. 1985 Celje-Laško-Zi-dani most, Sevnica-Lisca. Izletniki si bodo lahko ogledali kraje, kjer bodo potovali, zla- Iz doma upokojencev Prek ovir v pomlad Neprijazna in dolga zima ni prizanašala. Temperatura v februarju se je neverjetno znižala in pustila posledice: bolezen, karanteno, spremembo urnika naših proslav... Vendar smo še uspeli imeti naš kulturni praznik z recitalom Prešernovih pesmi in primerjavo njegovega življenja z drugimi velikani iz svetovne književnosti. Nastop so lepo izvedli člani naše mladinske organizacije. Žal ni bilo glasbe, ki bi poživila izbran program. Spet smo imeli priliko obiskati razstavo ročnih del v domžalskem Domu upokojencev. Ponovno smo videli, kako delajo upokojenci v delovni terapiji pod strokovnim vodstvom. Kot vsakič smo tudi tokrat občudovali spretnost in zmogljivost pridnih rok, posebno prizadevnost mentorice tova-rišice Janežičeve. Pustni torek tudi ni šel mimo naših vrat. Že ob 16. uri smo se zbrali pri pustni večerji, da se je potem razpoloženje razživelo. Maskirali so se oskrbovanci in člani kolektiva. Pridružile so se še otroške maske, ki so veselo zaplesale. Nekaj dni zatem so se že pojavljala slaba počutja, temperature, ki jih je bilo treba odležati. In proglašena je bila karantena — zapora doma —, kije trajala 12 dni. Ostajali smo v sobah, kar »zmanjkovalo« nas je, razredčene so bile vrste v jedilnici. 7 ležanjem se je bolezen umirjala. Vzdušje je bilo moreče zaradi omejenega gibanja, predvsm pa zaradi prepovedanih obiskov. Le televizijski prenosi so prinašali razvedrilo, npr. 50-letnica Planice, filmi, kvizi. Prireditve za 8. marec so bile odpovedane oziroma preložene. Le čestitke Doma so nas razveselile. Dan žena smo slavili pozneje, ko smo v glavnem ozdraveli. 20. marca je ta prireditev uspešno potekala. Spet je nastopil naš mladinski kolektiv delovne organizacije. Glasbeni poudarek pa je dal nastop skupine harmonikarjev pod vodstvom tovarišice Španičeve. To so bile koncertne harmonike, s čudovitimi zvoki, ki so prodirali prav do srca. Zahvalili smo se jim za lepo doživetje. Adaptacija, izboljšava notranjih prostorov Doma, se nadaljuje. Lakiranje podov, opaži, robniki in še kaj... Med nami so skrbi, kako bo s preseljevanjem zaradi teh del. Nazadnje se pa vse hitro in lepo uredi. Ob koncu marca smo spet stopili v poletni čas, po uri, in kot kaže tudi zares. Sonce že zelo toplo pozdravlja in obeta, kar smo že tako težko pričakovali. MARIJA LAVRIČ sti pa je namenjen mirnemu uživanju lepot planin nad Sevnico — planinski izlet. 25. 9. 1985 Brioni Ogled otoka, kjer je tov. Tito preživel velik del prostega in državniškega časa. Izlet bo organiziran, če bo dovolj prijavljencev, glede na ceno, ki bo znana v poletnih mesecih. Interesenti se morajo priglasiti dovolj zgodaj na društvu. 9. 10. 1985 Črni vrh-Lokve- - Trnovo-Gorica (Italija) Goriška Brda, Tolmin, Baška grapa in Dražgoše. Ogled krajev znanih iz NOB, skok v Italijo, nato pa na trgatev v Brda in preko Tolmina, kjer je postanek za kosilo, povratek čez Dražgoše in ogled spomenika NOB ter prihod v Kamnik v večernih urah. Odhod avtobusov za vse izlete (razen za pohod na Triglav) bo vsakokrat ob 6. uri zjutraj s Trga prijateljstva. Izbira izletov je dovolj pestra in široka, zato društvo upokojencev vabi vse upokojence s celotnega območja občine, da se pravočasno prijavljajo. Spominski pohod na Triglav je dokaj zahtevna tura. Udeležili se je bodo lahko le tisti, ki imajo dovolj telesne moči in nimajo vrtoglavice. Vsi, ki bi se želeli tega izleta udeležiti, naj se zaradi evidence čim prej prijavijo, telesno sposobnost pa bo mogoče ugotavljati na kondicijskih pohodih in sicer: 24. 7.1985 s pohodom na Ko-krško sedlo z vzponom na Kalško goro ter 31. 7. 1985 s pohodom na Kamniško sedlo in obiskom Brane. Le tisti kandidati, ki bodo zmogli oba kondicijska pohoda, bodo lahko odšli tudi na Triglav. Poleg izletnikov, kijih društvo upokojencev organizira po gornjem programu, poteka tudi široka akcija za letovanje v počitniškem domu opokojencev Slovenije v Izoli. V mesecu februarja je bilo na »mini« počitnicah kar 108 upokojencev. »Mini« počitnice bodo še 21. 4. do 26. 4. in od 3. 5. do 7. 5. i od 7. 5. do 11. 5.. Cena vseh u mini počitnic je 4.800 din. V tem znesku je upoštevana vsa oskrba in prevozni stroški od Ljubljane do Izole in nazaj do Ljubljane. Zanimanje za to vrsto mini počitnic je zelo veliko, pa morajo zato upokojenci čim prej priglasiti svojo udeležbo Društvu upokojencev Kamnik, Kolodvorska 5. STANE SIMŠIČ Sto let šole v Stranjah Stranje do leta 1885 niso imele redne šole. Naprednejši kmetje so, če so hoteli, da bodo njihovi otroci kaj znali, pošiljali otroke v šolo k frančiškanom v Kamnik. Tam so se učili brati in pisati. Iz opravilne knjige -'Župnega urada Stranje iz leta 1885 je razviden prvi začetek šole takole: »Po vseh svetih se bode v hiši Zagorica št. 3 otvorila zasilna šola, v kateri se bodo učili otroci brati, pisati in računati. Vsak učenec bo plačeval za pouk 20 krajcarjev ter prinašal s seboj tudi potrebno kurivo za ogrevanje šolske sobe.« V tej šoli so poučevali tedanji župniki in organisti. Prvi župnik, ki je učil v tej šoli, je bil Mihael Kmetic, ki je kmalu umrl. Za njim je prišel Gregor Malovrh, ki je Miklavovo hišo, v kateri je bila šola, tudi kupil. Iz šolske popisnice pa je bilo razvidno, da je bil ta začetek šole prisiljen, ker je bila z odlokom Državnega šolskega sveta v Ljubljani z dne 3. novembra 1885 ustanovljena zasilna šola. V letu 1887 se je oskrbovanje šole s kurivom spremenilo, tako, da je odslej v ta namen prinesel vsak učenec 20 krajcarjev. Prinašanje drv v šolo je bilo za otroke prenaporno, predvsem za tiste, ki so imeli do šole daleč, le teh pa ni bilo malo. Oblast pa z zasilno' šolo ni bila zadovoljna. Zato si je prizadevala, da bi v Stranjah dobili redno šolo. De- želni šolski svet v Ljubljani je z odlokom 1050 z dne 19. julija 1889 sistematiziral enorazredni-co. Zaradi odpora krajanov pa je ostal ta sklep le na papirju. Krajani so namreč menili, da tedanja šola popolnoma ustreza njihovim potrebam. Za župnikom Malovrhom je prevzel šolo župnik Janez Molj, ki je zasilno šolo preselil iz Mi-klavove hiše v mežnarijo, kjer so v ta namen pri zida I i veliko sobo, ki so ji rekli dvorana. Pritisk oblasti za otvoritev redne šole pa ni prenehal, zato je bil krajevni šolski svet prisiljen, da je začel delovati v tej smeri in da je pokazal vsaj malo dobre volje. Zato je leta 1900 kupil od kmeta Uršiča iz Zg. Stranj (po domače Španca) parcelo, na kateri stoji sedanja stara šola. Na tej parceli naj bi postavili pritlično stavbo za enorazrednico. Moljev naslednik je bil župnik Josip Cegnar, ki je prišel v Stranje okoli leta 1904. Veljal je za zelo dobrega človeka, ki je tudi ves svoj zaslužek žrtvoval otrokom za nabavo šolskih potrebščin. Iz te dobe so bili ohranjeni uradni spisi, katalogi in šolska matica, žal pa je vse to med vojno pogorelo. Kraj pa je imel okoli leta 1900 kar 270 šoloobveznih otrok. Člani zgodovinskega krožka smo poiskali najstarejše krajane in jih povprašali o njihovem šolanju. Obiskali smo Alojza Humarja, Vajnarje-vega ata iz Godiča. Našli smo ga v čevljarski delavnici pri popravilu čevljev. Kar hitro smo navezali pogovor o šoli in mu povedali, da letos praznuje šola v Stranjah stoletnico. Vrstila so se vprašanja: - Menda ste najstarejši občan v našem šolskem okolišu in najstarejši živeči učenec šole v Stranjah?! »Ja, najstarejši sem v tem kraju. Rodil sem se 1891, 94 let že imam. Pa tudi v šolo sem hodil v Stranje. Veste, takrat še ni bilo obvezno hoditi v šolo. Jaz pa sem imel teto, ki je bila silno pametna in bistra ženska. Ko mi je bilo 9 let, mi je svetovala, naj grem v šolo, da bom kot vojak znal vsaj brati in pisati. V ta namen mi je obljubila tudi 20 krajcarjev, ki sem jih moral nositi v šolo kot šolnino.« - Kam ste hodili v šolo in kdo vas je učil? »V šolo sem hodil v mežnarijo, v dvorano. Učil me je župnik Janez Molj in sem še edini njegov živeči učenec. Vi ne veste, kako je bil Molj hud človek. Ja, zelo rad je tepel. Tri zime sem hodil v to šolo, od Sv. Martina do Sv. Jurija. Eno leto pa sem enkrat na teden hodil še v ponavljamo šolo.« - Koliko ste se naučili v tej šoli? »Učili smo se brati, pisati in malo računati. Zvezkov še nismo imeli in smo pisali kar na tablici. Tudi spričeval takrat še ni bilo. Naučili pa se nismo veliko. Jaz sem se potem še sam zanimal za knjige in se učil, tisti pa, ki tega niso počeli, so pa še tisto pozabili, kar so znali.« - Koliko pa vas je bilo v šoli in kakšni otroci ste bili takrat? »Zelo veliko nas je bilo. Dvorana je bila čisto polna, gotovo nas je bilo 80. Pa tudi nagajali smo. Pouk je bil pa za mlajše učence. Molju je pri šolskem delu pomaga le takratni organist. Spominjam se, da je bil doma iz Ne-velj, njegovega imena pa se ne spominjam.« Alojzu Humarju smo se zahvalili za pogovor, mu zaželeli veliko zdravja in ga povabili na proslavo stoletnice šole v juniju. Pot nas je nato vodila k 87-letnemu Janezu Martincu. Razigran in sproščen kot mladenič nas je sprejel. Brez zadrege smo zato začeli pogovor kar po domače: - Kdaj ste začeli hoditi v šolo in kdo vas je učil? »V šolo sem začel hoditi leta 1907, ko mi je bilo 9 let. Hodil sem tri zime, potem pa še eno zimo enkrat tedensko v ponav-ljalno šolo. Učil me je župnik Jožef Cegnar, včasih pa tudi takratni organist Bernot. Župnik Cegnar je bil zelo priljubljen in resnično dober človek. Ves zaslužek je razdelil učencem za nakup šolskih potrebščin. Žal pa učenci na šolske potrebščine niso pazili. Nekateri učenci so tudi namerno lomili svinčnike in trgali zvezke, da so potem spet dobili denar in kupili nove.« - Se spominjate, kako ste bili oblečeni in koliko vas je bilo v razredu? »V razredu nas je bilo veliko, od 70 do 80 učencev. Bili smo revno oblečeni, spodnjega perila nismo poznali. Dečki smo nosili več let trpežne hlače iz doma narejenega mezlana in lesene cokle, ki so jih dobro podkovali, da jih ne bi prehitro uničili. Nekateri učenci so hodili v šolo strgani in umazani, saj so v tisti edini obleki, ki so jo imeli, tudi spali, največkrat kar v hlevu.« (se nadaljuje) Zgodovinski krožek OŠ Stranje Po hudi bolezni nas je zapustila naša dobra sestra in teta ANTONIJA VIDER Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so jo obiskovali v času njene bolezni. Žalujoči: sestra Terezija in nečak Stane z družino Smrečje v Črni, februar 1985 ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari ata in stric JANEZ KRZIC iz Mekinj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, njegovim in našim sodelavcem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi Društvu upokojencev Kamnik za besede slovesa, pevcem za ganljivo petje in duhovniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Antonija, hčerka Magda, vnuk Andrej in drugo sorodstvo Mekinje, Kamnik, Ljubljana, Zagreb, Hercegnovi, marec 1985 ZAHVALA V 96. letu starosti nas je zapustila naša skrbna mama, stara mama, prababica in praprababica MARIJA POLJANŠEK iz Bele peči Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in našim sodelavcem, ki so sočustvovali z nami, nam nesebično pomagali, izrekli sožalje, mami podarili cvetje ter jo tako številno pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala tudi pevcem za globoko občutene pesmi in duhovščini za opravljeno poslednje slovo. Žalujoči: sinovi Francelj, Slavko, Vincenc, Maks, Dominik, Tone, hčerki Marija in Frančiška z družinami ter drugo sorodstvo. Mekinje, Kanada, Bela peč, Duplica, Vaseno, marec 1985 V SPOMIN 7. aprila mineva leto dni, odkar je nehalo biti srce našega nepozabnega moža, očeta in dedka LUDVIKA MATOHA iz Kamnika Spomin nate bo ostal vedno živ in tudi čas, ki beži, ne bo izbrisal solza in bolečine. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov zadnji dom. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti našega dobrega moža, očeta in tasta KARLA REPULUSA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebna zahvala velja govorniku društva upokojencev Kamnik, pevcem za zapete žalostnike ter g. župniku in g. kaplanu za lep govor in pogrebni obred. Žalujoča žena Rezka in sin Drago z ženo Vero Stranje, Ljubljana - marec 1985 ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre ANE GRKMAN p. d. Organistove iz Komende se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala sosedom, prijateljem in sorodnikom za vsestransko skrb in pomoč, g. župniku za tople in občutene besede slovesa, za mašni in pogrebni obred ter pevcem in prof. Habetu za human odziv. Hvala vsakomur, ki je delil in občutil z nami boleče slovo. Žalujoči: mož France, hčerke Urška, Monika, Barbara z družinami, brat France z družino in sestra Milka. Komenda, Vodice, Celje, Cerklje, marca 1985- ZAHVALA marca 1985 smo se na kamniških Žalah poslovili od naše ANGELCE VERDNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala tudi duhovniku za opravljen pogrebni obred. Posebno zahvalo smo dolžni Domu upokojencev Kamnik za vso skrb in nego, DO Titan in tovarišu Reichu za poslovilne besede ter vsem, ki ste jo obiskovali in imeli radi. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, marca 1985 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta JOŽETA BABNIKA čevljarskega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti našega dragega atija. Hvala vsem zdravstvenim delavcem, ki so mu med boleznijo kakorkoli pomagali. Topla zahvala kolektivoma Osnovne šole Frana Albrehta in Toma Brejca. Hvala gospodom župnikom za pogrebni obred, pevcem, govornikom in lovcem. Žalujoči: žena Rezka, sinova Miha in Karel ter hčerka Nada z družinami Godič, Kamnik, marec 1985 DOM UPOKOJENCEV KAMNIK Neveljska pot 26, KAMNIK na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja razpisuje naslednja dela in naloge: 1. 2 kuhinjski pomočnici za nedoločen čas - osnovna šola - dvomesečno poskusno delo - osnovni neto OD 28.174 2. 2 negovalki za nedoločen čas - končana šola za bolničarje - dvomesečno poskusno delo - osnovni neto OD 32.063 3. 1 perico za nedoločen čas - osnovna šola - dvomesečno poskusno delo - osnovni neto OD 27.788 4. 2 sobarici za nedoločen čas - osnovna šola - enomesečno poskusno delo - osnovni neto OD 22.770 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev vložite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26. Komunalno podjetje Kamnik obvešča, da bo organiziralo spomladanski odvoz kosovnega materiala in sicer: 18. aprila bomo kosovni material odvažali občanom, ki so zajeti v odvoz smeti na ponedeljek, torek in sredo, 19. aprila pa občanom, ki so zajeti v odvoz smeti na četrtek in petek. Občane prosimo, da kosovni material pripravijo na pločnik ali ob cesti do 7. ure zjutraj. Utok TOZO Usnjena konfekcija objavlja na podlagi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge za več šivilj v obratih šivalnice, galanterije in tapetništva v Mengšu za razna ročna in strojna dela Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: poklicna šola za šivilje ali končana osnovna šola - priučitev Pisne prijave z dokazili pošljite v splošno-kadrovski sektor Tovarne usnja Utok Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik v roku 8 dni od objave. »Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI r. o. Jarše p. Domžale razpisuje Kadrovske štipendije za šolsko leto 1985/86 TOZD Proizvodnja izdet1 sintetičnih vlaken »Jarše« o. sub. o. Jarše Poklic oz. program zaht. poki. š. 1.85/86 pomočnik tekstil. II 5 2 mehan i ka-prev i jalec tekstilni mehanik 1 - III 2 2 strojni tkalec II tekstilni mehanik 1 - III 1 2 strojni pletilec II tekstilni kemik - barvar III 3 2 tekstilij tekstilni mehanik II - IV 1 3 tkalec tekstilni mehanik II - IV 4 2 tkalec lesar širokega profila - IV 1 2 mizar tekstilni mehanik 1 - III 1 2 operater tekstilij tekstilni kemik 1 - barvar III 1 2 tekstilij lesar širokega profila - IV 1 3 mizar tekstilni mehanik II - urej. IV 1 2 tekstil, strojev TOZD Konfekcija »Jarše« o. sub. o., Radomlje tekstilni konfekclonar 1 - III 2 2 šivalec tekstilij TOZD Restavracija in počitniški domovi »Jarše« o. sub. o. Jarše kuhar IV 1 2 natakar IV 1 2 Kandidati za štipendije naj pošljejo prijave na naslov: Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI r. o., Jarše p. Domžale Kadrovska služba Zg. Jarše 21 61230 Domžale, najkasneje v 30 dneh po objavi razpisa. K prijavi za štipendijo na obrazcu SPN-1, DZS-8,40 je treba priložiti: - kratek življenjepis z opisom socialnih razmer družine in poklica staršev - potrdilo o vpisu v šolo - overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega polletnega spričevala - potrdilo o dohodku staršev v preteklem koledarskem letu: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1984. Opozarjamo kandidate, da pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije, ne bomo obravnavali. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega 85% povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. V primeru manjšega števila prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo dovoljeni cenzus, pa so izbrali poklic, ki je v občini Domžale deficitaren. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom ia slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavskih in kmečkih družin. Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbire seznanili do 15. julija 1985. Če vseh razpisanih štipendij v rednem roku ne bomo podelili, bomo do 15. avgusta 1985 sprejemali naknadne prijave za nepodeljene štipendije. Te kandidate bomo o izbiri obvestili do 30. septembra 1985.« Dobre uvrstitve kamniških biatloncev Kamniški biatlonci so se po državnem prvenstvu, ki je bilo za Ka-mničane izredno uspešno, udeležili še dveh pomembnejših tekem. Prva je bila 2. marca v Tunjicah pri Kamniku, ki jo je organiziral domači klub. Sodelovalo je 70 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. Lahko rečemo, da so bili po tekmovalnih rezultatih najuspešnejši Kamničani, so pa tudi odlično organizirali tekmovanje, ki je štelo za slovenski pokal v biatlonu. Rezultati - člani: 1. Scdušak (Kamnik) 37,46; 2. Lanišck (Kamnik) 37,59; 3. Turšič (Loška dolina) 38,23; 4. Kcmpcrl (Kamnik) 40,24; starejši mladinci: I. Krajšck (Ihan) 37.30; 2. Sitar (Kamnik) 43,12; 3. Močnik (Kamnik) 45,01; mlajši mladinci: I. Novak (Kamnik) 29,28; 2. Kovic (Ihan) 33,12; 3. Pa-vovec (Ihan) 34.16; 4. Uršič (Kamnik) 34.12: mladinke: I. Smolnikar (Kamnik) 29,20; 2. Usenik (Logatec) 32,12; 3. Petkovšck (Logatec) 34.04; mlajši pionirji: I. Smole (Logatec) 20,51; 2. Prezclj (Logatec) 21,39; 3. Uršič Tomo (Kamnik) 22.24; 4. Spruk (Kamnik) 23,03; 11. Muli (Kamnik) 26.23; starejše pionirke: I. Lcskovec Irena (Logatec) 27.57; 2. Malnar 28,32; 3. Hribar (Kamnik) 31,45 od 8. do 10. marca 1983 je bilo na Pokljuki prvenstvo SKS v biatlonu. Kamničani so se tudi tokrat solidno uvrstili. Nekateri tekmovalci so imeli tudi precej smole. Novaku je trikrat ostala »čavra« v cevi, tako da je izgubil tri minute na strelišču in zato izgubil naslov prvaka S RS Nekateri pa so nastopili po gripi (Golob, Sitar, Kem-perl). Rezultati - člani 10 km: t. Lekan (Ihan) 36,04 (2); 2. Sedušak (Kamnik) 36,35 (3); 3. Turšič (Loška dolina) 37.05 (3); 8. Lanišck (Kamnik) 38,05 (3); Kemperl odstopil; mladinci 10 km: 1. Krajšek (Ihan) k37,07 (3); 2. Ožbolt (Loška dolina) 38,02 (4); 3 Kovač (Dol) 42,44 (5); 4. Močnik (Kamnik) 42.57 (4); 5. Golob (Kamnik) 44,49 (3); 6. Sitar (Kamnik) 45.26 (9); mlajši mladinci 7,5 km: I. Starbck (Ihan) 31,16(7); 2. Novak (Kamnik) 32,27 (1); 3. Pa-vovec (Ihan) 33,47 (7); 6. Uršič Milan (Kamnik) 40.14 (3); mladinke 7,5 km: I. Smolnikar (Kamnik) 43,04 (9); 2. Usenik (Logatec) 45,10 (10); 3. Petkovšck (Logatec) 48,34 (7); mlajši pionirji 3 km: 1. Uršič Tomo (Kamnik) 14,58 (2); 2. Spruk (Kamnik) 15,15 (3); 3. Lcskovec (Logatec) 15,31 (4); starejše pionirke: I. Malnar (Logatec) 19,59 (3); 2. Lcskovec (Logatec) 21,56 (6); 3. Nagode (Logatec) 24,40 (8); 4. Hribar (Kamnik) 28,10 (8); štafete: člani - I. Kamnik (Lanišck. Kemprl, SeduSak) 1,27.07 mladinci - 1. Kamnik (Golob, Močnik, Novak) 1,39,55 pionirji - 1. Logatec II (Leskovec, Prezelj, Malnar) 45,24 4. Kamnik (Uršič, Mali, Spruk) 53.04 Ekipno točkovanje: 1. Logatec 59 točk; 2. Kamnik 57; 3. Ihan 51; 4. Loška dolina 17; 5. V. P. Kranj 12; 6. Pohorje Hoče 5; 7. Dol 4; 8. KSM Tacen 4; 9. ZEM 2 in 10. Bakovci 1 točka. Tako smo edini v kamniški občini, ki se lahko ponašamo kar s tremi naslovi državnih prvakov in z veliko drugih odličnih dosežkov. Preko ZTKO-ja in SITKS-a pa so nam dodelili samo 250.000 din, kar je 150% manj kot v pretekli sezoni. Zato so v smučarskem klubu Kamnik - Tekaška sekcija - sprašujemo in ugotavljamo, da so ta sredstva samo za enomesečno delovanje in stroške v letni sezoni, čeprav je tekaški šport petkrat cenejši od alpskega. Naj omenimo samo še to, da traja za smučarja-tekača ali biatlonca sezona 11 mesecev in to s treningi 5 do 6 krat na teden. Zato se resno sprašujemo, ali bomo vse te mlade, nadarjene fante zavrgli oziroma jim predlagali odhod v drugi klub, ker si s tem denarjem danes ne moreš zamisliti niti rekreacije. ANDREJ LANIŠEK Smučanje v Komendi ni zaspalo V smučarskem klubu že dalj časa načrtno delamo z najmlajšimi. Zato je prav pri njih viden največji napredek. Mislimo, da bi z večjimi finančnimi sredstvi lahko nudili našim perspektivnim smučarjem še več treninga in udeležb na tekovanjih. Z dotacijo 2500 din ni možno narediti kaj več. Izredno pa moramo pohvaliti člane upravnega odbora, saj z organiziranjem raznih vcleslalomskih tekmovanj pripomorejo finančno za dokaj nemoteno delo kluba. Z mladimi smo se v soboto, 23. marca udeležili občinskega prvenstva cicibanov, mlajših pionirjev in poio-nirk. Zelo vidne so uvrstitve ml. cici-banke DAMJANE STREHOVEC (1. mesto) in mlajše pionirke VESNE BOBEN (1. mesto), prav tako sta se zelo dobro uvrstila ALOJŠA MAR-T1NJAŠ in SEBASTJAN URŠIČ. V nedeljo, 24. marca smo se udeležili odprtega prvenstva krajevne skupnosti Črna pri Kamniku. Kljub slabemu vremenu in pomanjkanju snega smo skupaj z prizadevnimi organizatorji pripravili progo samo za najmlajše. Naše predstavice so bile zelo dobre, pri cicibankah je spet zmagala naša DAMJANA STREHOVEC! Zelo dober rezultat sta do- SIVII.JSTVO Zofija Grmšek - šivam po meri. Telefon 841-187, Križ 54, Komenda (nasproti gostilne in cerkve). Če »te na jesen življenja ostali sami in potrebujete pomoč ali družbo, se oglasite mladi družini, ki zaradi zdravja otrok išče dom na deželi. He-bar, Poljanska 54, Ljubljana. Sezonsko zaposlim več fantov in deklet za strežbo gostov v tenis baru. Informacije osebno v gostilni »Pod skalco« Kamnik. Prostor v velikosti 20 nr oddam za skladišče ali za opravljanje mirne obrti brez sprejemanja strank. Ponudbe oddajte na uredništvo Kamniškega občana, Tomšičeva 2, " Popravek V 5. številki Kamniškega občana je v članku GRADNJA POVEZOVALNE ULICE (stran 3) pri tiskanju nehote prišlo do napake. Zadnji stavek omenjenega prispevka se pravilno glasi: Redkim posameznikom, ki sicer so za izgradnjo povezovalne ulice, vendar ne za varianto »A«, pa sporočamo, da bi morali s svojimi predlogi sodelovati že v predhodnih akcijah, katere potekajo že od leta 1977. Za nastalo napako se uredništvo opravičuje. I^praveli V 5. številki Kamniškega občana je v zahvali za pok. Janeza Podgorška pri tiskanja pomotoma izpadla zahvala pevcem za ganljivo petje. Za napako se opravičujemo. Uredništvo segli tudi VESNA BOBEN in VANJA BOBEN s 3. in 4. mestom. S tema rezultatoma sta za malenkost zaostali za starejšimi poionirkami SK Kamnik. Vanja in Vesna sta še mlajši pionirki, kjer pa pionirk ni bilo prijavljenih dovolj, sta tekmovali v skupini s starejšimi pionirkami. Naši prizadevni člani so skupaj s krajevno skupnostjo Komenda organizirali v soboto, 30. marca na Krvavcu odprto prvenstvo v veleslalomu za pokal KS Komenda. V lepem, sončnem vremenu se je na startu zbralo 96 tekmovalcev iz gorenjskih in ljubljanskih klubov. Žal na startu kljub vabilu ni bilo nobenega tekmovalca iz klubov in športnih društev iz kamniške občine, razen SK Komenda. ■ REZULTATI - MOŠKI: MARJAN SKOK, SK MENGEŠ, 2. UROŠ JAKLIČ, SK TRIGLAV, 3. TONI MALI, SK NOVINAR. ŽENSKE: 1. INES HORVAT, SK TRIGLAV, 2. SABIAN DUŠIC, SK TRIGLAV, 3. REBEKA TRŠKAN, SD LOGATEC. Prvi trije so dobili pokale in kolajne, vsi ostali tekmovalci, uvrščeni do 15. mesta pa praktične nagrade. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili naslednjim delovnim organizacijam, ki so prispevale praktične nagrade: TITAN, EKSPERIMENTALNA TKALNICA, ALPREM, SVILA-NIT, UTOK, STOL, ŽITO, KOČNA, FIHOMEHANIKA SREČO KRMAVNER, KOVINOTEHNA MENGEŠ, LONČARSTVO PODJETJE KOMENDA in KREŽMAR iz GMAJNICE. V nedeljo, 31. marca pa se je na Krvavcu zbralo 76 krajanov krajevnih skupnosti Križ, Moste in Komenda na tradicionalnem (že 5. po vrsti) veleslalomu krajevnih skupnosti Križa, Most in Komende. Razveseljvo je, da se je letos tega tekmovanja udeležilo veliko predstavnikov krajevnih skupnosti Križa in Most. Upamo in želimo, da jih bo drugo leto še več. Tekmovali smo v devetih starostnih skupinah. Prvič pa so nastopili tudi predšolski otroci. Izid tekmovanja: Predšolski otroci: 1. BLAŽ STREHOVEC, KS KOMENDA, 2. ŠPELA PRELC, KS KOMENDA, 3. PETER PETERLIN, KS MOSTE. Pionirji do 4. razreda: 1. GREGA VvlSSAISEN, KS KOMENDA, 2. TOMI RADŠEL, KS MOSTE, 3. ALEŠ OSOLNIK, KS KRIŽ. Pionirji od 5. do 8. razreda: 1. AUOŠA MARTINJAŠ, KS KOMENDA, 2. MILAN ŠINKOVEC, KS KOMENDA, 3. MATIJA Prvenstvo slovenskih osnovnih šol v nogometu Medobčinska nogometna zveza Domžalc-Kamnik in nogometni klub Kamnik v sodelovanju z Zasavsko nogometno zvezo razpisuje PRVENSTVO OSNOVNIH SOL V NOGOMETU ZA LETO 1984/85. Območno tekmovanje X. skupine: Domžale, Kamnik in Litija bo v četrtek, 25. aprila ob 15. uri na nogometnem igrišča NK Kamnik - Stadion prijateljstva v Mekinjah. Žrebanje bo ob 14.30 v klubskih prostorih NK Kamnik. Odbor ŠTERN, KS KOMENDA. Pinorke: 1. VANJA BOBEN, KS KOMENDA, 2. VESNA BOBEN, KS KOMENDA, 3. DAMJAN STREHOVEC, KS KOMENDA. Ženske nad 30 let: 1. META PETERLIN, KS MOSTE, 2. MICI ŠTERN, KS KOMENDA, 3. MOJCA PRELC, KS KOMENDA. Veterani nad 45 let: 1. FRANC ZADRGAL, KS KOMENDA, 2. MILAN ŠINKOVEC, KS KOMENDA, 3. JOŽE KERN, KS KOMENDA. Ženske do 30 let: 1. SONJA PETEK, KS KRIŽ, 2. JOŽI STREHOVEC, KS KOMENDA, 3. CILKA RAVNIKAR, KS KOMENDA. Člani od 36 do 45 let: 1. FRANC VIDMAR, KS KOMENDA, 2. ŠTEFAN KERN, KS KOMENDA, 3. VINKO PETEK, KS KRIŽ. člani od 26 do 35 let: 1. FRANC STREHOVEC, KS KOMENDA, 2. JANEZ URŠIČ, KS KOMENDA, 3. VITO PETERLIN, KS MOSTE. Mladinci: 1. EDO PLEVEL, KS KOMENDA, 2. JANEZ LONČAR, KS KOMENDA, 3. MARJAN ŠTELE, KS KOMENDA,. Pokal je ekipno premočno osvojila KS Komenda s 470 točkami pred KS Moste, ki je osvojila 75 točk in KS Križ s 55. točkami. Člani SK Komenda se vsem nastopajočim zahvaljujemo za udeležbo in pozivamo vse, ki se tekmovanja letos niso udeležili, naj pridejo drugo leto. Tekmujete za svojo krajevno skupnost in ji prismučajte čim več točk za' končni uspeh. j, k. TLAKOVCI, TOPLE GREDE Pomlad je tu, načrtujete tlakovanje dvorišča, urejanje vrta, postavitev tople grede? Izdelujemo tlakovce različnih oblik, elemente za tople grede, vrtne robnike, okenske police, prane plošče In druge cementnl-narske Izdelke. p_/-p—np—'"p— VINKO PUČKO, Vir, Šara-novlčeva 10, Domžale 2000 članov planinskega društva Letni občni zbor planinskega društva Kamnik je pokazal, da ima planinstvo v Kamniku izredno globoke korenine. Meddruštvo v občini ima največ članov, po aktivnosti pa vsako leto beleži izredne delovne rezultate. Prvič v svoji 92 letni zgodovini je članstvo društva preseglo magično številko 2000. Taka množičnost je prav gotovo rezultat načrtnega dela in ljubezni občanov do lepot gora, za slovesnejše delovno srečanje seje pridružila tudi skupina harmonikarjev iz glasbene šole v Kamniku, ki jih je vodila prof. Španičeva. Za vrsto izbranih prisrčnih in prijetnih melodij so jih zbrani poslušalci - planinski prijatelji, nagradili z burnim ploskanjem. Dvorana nad kavarno Veronika je bila nabito polna. Občneg zbora so se udeležili mnogi aktivni sodelavci, številni mladinci pa tudi pionirjev je bilo kar veliko, saj jih je nad 20 prejelo potrdila o uspešno zaključeni planinski šoli. Pionirji so dobili potrdila in hkrati tudi najnujnejše znanje, ki je potrebno za varno hojo v gorah. Dogajanju na občnem zboru so skrbno sledili tudi številni predstavniki občine, na čelu s predsednikom občinske skupščine Antonom Ipavi-cem, in predsednikom občinske konference SZDL Antonom Fišerjem. Prišli so tudi predstavniki: Planinske zveze Slovenije, ki jo je zastopal podpredsednik izvršnega odbora PZD Lavrič Peter, predstavniki PD Ljubljana- matica. PD Domžale, PD Mengeš, pisne in brzojavne želje pa so izrekli PD PTT Ljubljana, PD iz Mozirja in PD Onber iz Trzina. Bogata poročila, predsednika društva Slavka Rajha in načelnikov odsekov, so nazorno pokazala veliko zagnanost planincev, zato so doseženi Mladinsko izobraževanje V tem mesecu potekajo v sejni sobi občine Kamnik seminarji za razna področja mladinskega delovanja. Do sedaj sta imeli seminar dve dejavnosti in sicer COP (center za obveščanje in propagando), ki je zaradi velike udeležbe in dobre organizacije zelo uspel, ter komisija za šport in prireditve. V nadaljevanju bodo podobne seminarje imeli še KMKS (konferenca mladih v KS) KMD (konferenca mladih ■ delavcev) in KORT (komisija za ohranjevanje revolucionarnih tradicij). Kaj več o tej obliki mladinskega izobraževanja boste izvedeli, ko bodo zaključeni vsi seminarji. XXII. STUPARJEV MEMORIAL V nedeljo, 14. aprila, organizira na Kamniškem sedlu alpinistični odsek in postaja GRS Planinskega društva Kamnik tradicionalno tekmovanje v veleslalomu v spomin na kamniškega alpinista in gorskega reševalca ALBERTA ŠTUPARJA, ki se je 30. oktobra 1956 smrtno ponesrečil na severni strani Brane. Tekmovanje bo v štirih kategorijah in sicer: alpinistke, alpinisti (pogoj: registracija za leto 1985), planinke, planinci (pogoj: plačana članarina za leto 1985). Tekmovanje je posamično in ekipno. Za ekipno uvrstitev štejejo trije najboljši časi posameznikov. Prijave skupaj s štartnino 100 din sprejema AO PD Kamnik do petka 12. aprila do 12. ure v pisarni PD na Kidričevi 38 v Kamniku, oziroma do sobote, 13. aprila do 17. ure na Kamniškem sedlu. Tega dne bo še žrebanje, štartne številke pa bodo dobili vodje ekip za kavcijo 500 din. Tekmovanje se bo začelo v nedeljo ob 10. uri, razglasitev rezultatov pa bo do 16. ure v Kamniški Bistrici. Vsak tekmuje na svojo odgovornost. Žičnica predvidoma ne bo vozila. V primeru slabega vremena bo tekmovanje preloženo, kar bo objavljeno v petek 12. aprila 1985 po poročilih ob 15.30 v prvem programu Radia Ljubljana. g0jc Na pragu teniške sezone Prve pomladne sapice so zanesljiv znak, da se bo kmalu začelo tudi delo na teniških igriščih. Marsikaj bo treba postoriti, zato se 9. 4. ob 19. uri dobimo na občnem zboru. Zbor bo v pritličju OŠ Frana Albrehta. Vabimo vse stare in nove člane in tudi tiste, ki šele nameravajo stopiti v naše vrste. Vabljeni! I. H. uspehi dobri in obetavni za prihodnje. V letu 1984 je PD Kamnik dokončalo obnovo svojih društvenih prostorov, tako da imajo sedaj vsi odseki zelo dobre možnosti za delo. Prostorske prilike so bile precejšnja ovira v dosedanjem delu. Vsi prenovljeni prostori so lično opremljeni in funkcionalno razporejeni. Ureditev prostorov je bila opravljena s prostovoljnim delom, finančna sredstva so bila porabljena le za nakup materiala. V teku so priprave za načrtovano širitev planinske koče na Kokrškem sedlu; pravzaprav manjkajo le še nekatera soglasja in planinci upajo, da bo do začetka sezone vse nared. Kljub mnogo težjim pogojem za delo in življenje planinstva, zlasti sorazmerno hitro rastoči stroški praznijo že tako plitve žepe ljubiteljev gora, pa finančni podatki kažejo, da je bilo poslovanje obeh planinskih postojank, na Kamniškem sedlu, kar ugodno in približno enako kot v 1983. letu. Število obiskovalcev po vpisnih knjigah nekoliko stagnira, pa vendarle ni problematično, posebno, če upoštevamo, da vsako leto narašča obisk mladih, tudi pionirjev. Poleg tega pa se vsi obiskovalci ne vpisujejo v knjigo obiskov, čeprav bi bili dolžni, tudi zaradi osebne varnosti. Še ena zelo ugodna sprememba je opazna v zadnjem času in se kaže v vzdrževanju zimske sobe rta Kamniškem krepi in širi svojo dejavnost. Dosegu so več zavidljivih poletov in se uvrščali na zelo dobra mesta v državnem merilu. S svojim prizadevnim delom so se zelo uveljavili, pa tudi sicer vlagajo v opremo precejšnja sredstva, večji del iz lastnega žepa. Odsek za planinska pota je na novo označil nekaj poti, vgradil nekaj žigov na vrhovih in sodseloval pri čiščenju poti na obe sedli. Gradbeni odsek je vodil obnovitvena dela v društvenih prostorov, sodeloval pri izdelavi načrtov za Kokrško sedlo, nabavil pa tudi že nekaj gradbenega materiala in se temeljito pripravlja na začetek gradnje. Gospodarski odsek je dobro koordiniral delo. Planinske koče so bile dobro oskrbovane in vsi obiskovalci so lahko izbirali pri hrani in pijači, zlasti pa je odbor zagotavljal, da so bili oskrbniki in drugo osebje vešči svojega dela. Obiskovalci kamniških planin so bili s postrežbo in prijaznostjo zadovoljni, zato se mnogi planinci ponovno vračajo v ta del lepih gora. K uspešnemu delu planinskih koč so v mnogočem prispevali tudi marljivi in delovni ekonom in gospodarji koč. Propagandni odsek je poleg organizacije izletov, ki so bili dobro obiskani, skrbel še za razglednice, značke in drugo planinsko literaturo, pa seveda za transverzalne knjižice, vodnike itd. Pripravil je tudi nove razgledni- Predsednik občinske skupščine Anton Ipavec izroča državno odlikovanje - red dela s srebrnim vencem - Ladu Golobu. sedlu. Ta je bila dobro oskrbovana in čisčcna, kar pa v celoti ne velja na Kokrško sedlo. Tudi sicer je bil dosežen viden uspeh pri očiščevalnih akcijah. Odpadkov v gorah je manj, planinci in drugi ljubitelji gora se zavedajo, da je za zdravo okolje in življenje potrebno nekaj storiti. Razpisani pohodi, izleti, očiščevalne akcije in druga planinska srečanja so bila skoraj v celoti uresničena. Zlasti so pomembni zimski pohodi na Dražgoše, Stol, Porezen, Blegoš in Kostavsko planino, organizirani v spomin na dogodke iz narodno osvobodilne borbe. Planinci menijo, da bi morali biti deležni večje družbene podpore in finančnih sredstev ZTKO, namenjenih za množičnost, kamor taki planinski pohodi prav gotovo spadajo. Če se bo nadaljevalo sedanje stanje, obstoja nevarnost, da bo organiziranje takih pohodov ogroženo, zlasti zaradi izredno dragih avtobusnih prevozov. Danes stane tak prevoz že 30 do 40.000 din. Alpinisti so dosegli vrsto spodbudnih rezultatov. Premagali so več izredno težkih smeri v domačih in tujih gorah. Odsek skrbi za vzgojo naraščaja, organizira šolo za pripravnike alpiniste, kar je porok, da bo alpinizem na kamniškem tudi v prihodnje beležil tako lepe uspehe v državnem in širšem pomenu. Plemenito delo so opravljali gorski reševalci, ki so skoraj vsi tudi alpinisti. Sodelovali so v številnih reševalnih akcijah, v večini primerov pravočasno in uspešno, toda žal ne za vse. Skrbno je organizirano delo z mladino, zlasti s pionirji. V tem obdobju se je povečalo njihovo število v planinskih skupinah po šolah, zato lahko z veseljem zrejo v razvoj zdravega in varnega planinstva. Porast je opazna na zunanjih šolah, zlasti s Stranjah, medtem, ko to ni tako izrazit v Kamniku. Tudi odsek za varstvo narave se lahko pohvali z vrsto tečajev za gorsko stražo. Ima kar dobro urejeno zbirko kamenin in mineralov, načrtno pa vzgaja mladi rok v ljubezni do gora, gorskega cvetja in življenja. Ima kar dobro urejeno zbirko kamenin in mineralov, načrtno pa vzgaja mladi rod v ljubezni do gora, gorskega cvetja in življenja. Ima nekaj zelo dobrih članov-mentoric. Mladinski odsek je pripravil nekaj izletov in mladinskih srečanj, za prihodnje pa načrtuje več množičnosti in sodelovanja. Planinska skupina na osnovni šoli v Stranjah uspešno deluje že 31. leto, načrtno dela z mladimi pionirji, jih uvaja v planinsko življenje s pohodi in izleti primernimi njihovi starosti. Skoraj vsi, ki so šli skozi to šolo v Stranjah, so uspešno zaključili tudi planinsko šolo, na občnem zboru pa so prejeli potrdila in značke. Odsek za prosto letenje »Kavka« ce, ki so se zelo dobro prodajale, zato je društvo že naročilo ponatis. Vsi organi društva so delovali dokaj vsklajeno in med njimi ni prihajalo do nesporazumov. Izvršni odbor je vsa pomembnejša vprašanja temeljito obdelal in njihovo uresničitev vskla-jeval. Povedati velja, da sta mladinski odsek in odsek za varstvo narave izdala že dve številki društvenega glasila »Glas gora«, ki sta zelo popestrila zanimanje in dobila zelo ugodno oceno. Na občnem zboru je prejel, visoko državno odlikovanje, red dela s srebrno zvezdo, Lado Golob. Ko mu je to oblikovanje izročal predsednik občinske skupščine tov. Ipavic, je poudaril, da planinska organizacija uživa velik ugled in da odlikovanje pomeni hkrati priznanje za celo društvo. Tov. Golob je s svojim prizadevnim in vsestranskim delom izredno marljiv in uspešen planinec. V izgradnjo doma na Kamniškem sedlu, v obnovo društvenih prostorov in v uresničevanje drugih nalog je vložil več tisoč ur prostovoljnega dela, zato je odlikovanje prišlo v prave roke. Peter Lavrič, namestnik predsednika izvršnega odbora Planinske zveze Slovenije, je čestital društvu k uspešnemu delu in opozoril na odgovorne naloge, ki jih bo planinska organizacija reševala v naslednjem obdobju. Po pozdravih in izvolitvi novih organov društva so si udeleženci občnega zbora ogledali prenovljene društvene prostore in nato nadaljevali s planskim srečanjem, veseli in zadovoljni ob opravljenem delu, zadovoljni pa tudi zaradi sprejetih nalog, ki jih bodo reševali v 1985 letu enako odločno in uspešno kot v preteklosti. STANE SIMŠIČ I Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnicl izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor v sestavi: Romana Grčar. Maja Korošec, Janez Maleš, Franc Mihevc (tehnični urednik), Mateja Reba, Stane Simšič, Jana Taškar (glavna in odgovorna urednica), Stane Zamik, strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekočI račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.