Muzejr 117 ZaJaUifikt izdan otralni udDoi Sucta:i$tičiie zveze deiovntb ljudi t Trbovljah — ute luge la odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Suitar — Tiska Mariborska tiskarna « Mariboru - Naslov uredništva 'n uprave: .Zasavski tednik' Trbovlje 1. Trg revolucije 5t 28 (telefon 91) — Račun Orl podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T.146 — Ust izhaja vsako soboto - Letna naročnina 400 din. polletna 200 din. četrtletna 100 din, mesečna 40 din — Posamezne številke 10 din — Rokopisi morajo biti T uredništvo najkasneje vsak torek dopoldne hi lih ne vračamo Sto. 31 Trbovlje, 6. avgusta 1955 Leto Vlil Ob III. občinskem prazniku v Zagorju Najhujše je mimo V teh dneh praznujejo Zagorjani svoj tretji občinski praznik. Praznujejo ga v znamenja bogatih kulturnoproevetnih prireditev, v prijetni zavesti, da njihovo majhno, toda pomembno mestece dobiva iz leta v le- in utrudljivegt snovanja ni žal, saj se dobro zavedajo, da so šev ni malo! Srečujemo jih vsepovsod: v neštetih organiza- polovično, če ne bi vedno znova in znova pridobivali medse bile žrtve potrebne in popla- cijah, društvih, svetih itd. Naš novih ljudi. Sedaj, v novi ob- čane z resničnimi pomembnimi uspehi. Ob tem jubilejnem dnevu za-gorjanske občine ni moč pre-to, od enega do dragega ob- zreti delovanja njenih politič-činskega praznika lepšo podo- n Ih in množičnih organizacij bo. Tistega starega, nekam va- ter njenih članov. To so tisti ■e stisnjenega Zagorja ni več. naši tovariši, ki po svojem UA-V teh kratkih letih so delovni kem, napornem delu pomagajo gorje tudi v ljudje s svojimi žulji ustvarili v vseh področjih družbene de-stvaritve, ki so bistveno spre- javnosti, ki s svojim delom ka-menile ta najstarejši slovenski žejo, da ao trdno odločeni na-rudarskj kraj. Ob tem prazni- daljevati za početo in kljub o viku, ko se spominjamo na pne- ram tndf dokončati svoje ple-hojeno pot jim tega bogatega menite poslanstvo. Teh to vari- novi čas jih je zgradil v zavestne in prekaljene borce za našo stvar. Verujejo, trdno so čini, v tej najvišji samoupravni enoti neposrednih proizvajalcev bodo njihove naloge še večje. prepričani, da je njihovo delo Treba bo razširiti upravljanje potrebno, čeprav mnogokrat vseh inštitucij med vso skup- ostane neopazno. V njihovo zavest pa pronica mnenje, da je to edina prava pot, da bo Zahod oče raslo, se nost. Vsak Zagorjan mora občutiti, da je neločljivo povezan z vsem dogajanjem svojega kraja; v njegovo bistvo mora razvijalo, da bodo ondotni prodreti zavest da ima polno ljudje razumeli, da ni majhna pravico in tudi dolžnost sood-stvar graditi nekaj trajnega, kar ločati v vseh vejah družbene bo dajala sadove njim in nji. hovim otrokom. Toda njihovo delo bi Kot žrtve ste padli v borbi %a nas... je odmevalo v temnem dobravskem gozdu, ko so pt*d spome-nik prvih krških žrtev v nedeljo dopoldne polagal; vence. Kmalu po sedmi uri zjutraj je v nedeljo te Krškega odrinila kolona sedmihi kamionov ljudi proti Brežicam. Osebni avtomobili pa »S popeljali svojce padlih. V Brežicah se je kolona ustavila. Vsi to si ogledali Posavski muzej in oddelek NOV. Cez kako uro je kolona kamionov, ki so se ji priključili še Brežičani, nadaljevala pot proti Dobravi Pred spomenikom, kj je v gozdu, oddaljen približno 100 metrov od ceste, se je zbralo preko 600 ljudi iz Vidma-Krškega kjer je popoldne dalo DPD Svoboda Videm-Kriko krajšo prireditev; nastopili so mešani, moški in ženski pevski zbor, solisti in folklorna skupina. V soboto popoldne je bila enaka komemoracija na pokopališču o Krškem, kamor «o po osvoboditvi žrtve prekopali. Govor je imel tov. Valentin Hribar. Vence so položili občinski odbor ZB in ZK ter SZDL. OLO Trbovlje in drugi. Prt komemoraciji je sodelovala gasilska godba, videmski oktet in predvojaška vzgoji. Skupno te je komemoracije Uutr težilo preko 300 ljudi. dejavnosti, stremeti za izboljša njem blaginje svoje komune, bilo neusmiljeno bičali vse pomanjkljivosti in slabosti, kajti le tedaj bo moč ugotoviti napredek celote. Prijetno je zapisati, da postaja Zagorje iz leta v leto lepše. Danes, ob tretjem občinskem prazniku lahko ugotovimo, da je najhujše mimo. Končano je prvo obdobje silne delovne ustvarjalnosti in nenehnega snovanja ondotnih ljudi. V teh kratkih letih so ustvariti solidne temelje za močan vzpon gospodarske, kulturne in druge dejavnosti. Vse to bo treba sedaj še bolj utrditi in razširiti. Pot v bodočnost je svetla. Letošnji občinski prašnik pa kaže. da so Zagorjani trdno odločeni iti po tej poti. Milan Vidic S komunske konference SZDL na Senovem Minuli četrtek Je bila v Se- Brežic in 'okolice. Zbranim je go- novem občinska konferenca vorii ljudski poslanec in sporne- SZDL, na kateri so pregledali nlčar tov. Franc Dragan, ki je dosedanje delo in sprejeli bo-tned drugi dejal: »Pred štirinaj- gate smernice za bodoče delo. stlmi leti so na tem mestu pod-v- Razen domačih članov SZDL krni fašisti usmrtili mlada življenja desetim Krčanom. Kot sto t-soče drugih, so tudi te mlade 'ludi nečloveško tn zahrbtno umoril] samo zato, ker so ljubili svobodo svojega naroda. Ob tej Priložnosti se ne spominjamo samo krutega in naslnega dtja-™/o okupatorja, ampak veliko uolj nevarne in zahrbtne vloge domačih izdajalcev, ker je vsak ‘sdajalec slabši od najhujšega ^rainiAo — tujca. Grenka in boleča je misel na prerano smrt mladih ljudi, a vendar veličina dsjt in borbe, ki so zanjo padli I* večja od smrti; ta ideja !n borba nam je prinesla novo živ-'len/e m svobodo, ki jo uživamo mi danes in jo bodo uživaV naši Potomci. se je konference udeležil še predsednik okrajnega odbora SZDL tov. Jesenšek, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora lovi Tone Zupančič in Viktor Burkeljc. Iz delovnega poročila tov. Jazbeca je razvidno dosedanje delo osnovnih organizacij in občinskega odbora, ki se je zlasti prizadeval raztolmačiti delovnim ljudem bistvo novega komunalnega sistema. Čeprav v senovšfc ofočinj še niso vsi ljudje včlanjeni v to našo važno politično organizacijo, so osnovne organizacije dosegle pri svojem delu dokaj Zal nekateri in drugo delo organizacij SZDL organizacija na Senovem izve-6e bolj okrepi in razširi. ati. Predsednik Karel Str ban je V novi komunski odbor so bi-zlasti pohvalil člane SZDL li izvoljeni naslednji tovariši: osnovne organizacije vasi Se- Karel S ter ban, Lojze Jazbec, dem, Id so bili v bližnji prete- ing. Tone Koželj, Tone Javo-klosti najaktivnejši, kar doka- rič, Franc Pavšič, Miha Ger-zujejo številne akcije. šak, Pavle Petan, Jože Mam, Tudi tov. Jesenšek je v svo- Mirko Vodopivec, Franc Solina, jih izvajanjih nakazal mnoge Franc Poljšak, Vid Skoberne in važne naloge, M ji bo morala Stane Golouh. K Prvi (n edini komandant VDV brigade na Štajerskem Vratanar TrmerAntoneako Pozdrav borcem VDV brigado za Štajersko v Radmirju! Enajst let je preteklo, odkar je bila ustanovljena Štajerska brigada VDV. Mnogo samozatajevanja, težkoč in junaštva je bilo. Vse to je danes za nami. Dočakali in doživeli smo svobodo, s svobodo pa se je začela borba za izgradnjo socialistične domovine. V nedeljo, 7. avgusta — torej jutri — se bodo sesti v Radmirju borci Štajerske brigade VDV, ostali borci in prijatelji ter domačini iz bližnje in daljnje okolice. 2e prejšnjo nedeljo, 31. julija so v Radmirju postavili dostojen spomenik. Vsa Savinjska dolina se pripravlja na praznik naših borcev. Postavljeni so mlaji, dekleta krase razne spomenike itd. Savinjska dolina je pripravljena, da sprejme junaške borce iz narodnoosvobodilne vojne, vesele se pa tega srečanja premnogi, saj se bodo številni borci srečati in videti po dolgih letih ob tej slovesnosti prvikrat. 2e včeraj, v petek, In danes, v soboto so po raznih krajih partizanski mitingi v spomin na velike dogodke v vojni. Glavna slovesnost pa bo jutri, v nedeljo, s slavnostnim sprejemom partizanskih patrulj, zborov bivših borcev VDV, odkritjem spominskega kamna, slavnostnim zborom in sledečim partizanskim rajanjem. Sodelovale bodo na tem slavju godbe iz Trbovelj in Hrastnika, glasbena skupina iz Liboj in DPD »Svoboda« iz Trbovelj. Jutri, v nedeljo, vsi na veselo in prijateljsko svidenje v Radmirju! K prazniku Štajerske brigade VDV pošilja čestitke in pozdrave vsem borcem tudi uredništvo »Zasavskega tednika« v imenu vseh svojih bralcev. Vsem občinam! Odbor za prosveto in kulturo Po tej razpravi in po 83. čle-Republiškega zbora Ljudske nu poslovnika Republ. zbora skupščine LRS je na svoji Ljudske skupščine LRS je od-8. seji dne 6. julija 1955 raz- bor za prosveto in kulturo Re-pravljal o poročilu tov. Vlada publ. zbora Ljudske skupščine Vodopivca, sekretarja Sveta za LRS sprejel prosveto in kulturo LRS, o problemih prosvetnega kadra na PRIPOROČILO OKRAJNIM IN ____________ predavateljev, od tega 134 pro- pnrnikVA fesorjev in 666 predmetnih uči-tel jev. Prirodoslovna, matematična in filozofska fakulteta uni- višjih in nižjih gimnazijah. BOROM O ŠTIPENDIRANJI) NARAŠČAJA TELJE NA NI2JIH IN VIŠJIH GIMNAZIJAH. Po podatkih, ki z njimi razpolaga Svet za prosveto in kulturo LRS, potrebujejo okraji v OBČINSKIM LJUDSKIM OD- ljudski republiki Sloveniji 800 plodnih uspehov. v ... odbori niso našli prave vsebino hi., z9odovtnska obdobja za- dela_ Vsled česar so postali ne-'eua/0 ludj irtve po mislih in aktivni P„ cnoiitvi obeh ot oe/aniih velikih ljudi. Med sto ki so podli za našo svobo-°. so tudi žrtve prvih organ za-or/eo NOV iz Krškega Mj smo Ponosni na le žrtve in zapisane °do na na/svetle/ši strani naše jvolucionarne zgodov ne Danes \ n n med nami, a njihov duh je nomi in ostali bod0 v večnem Opominu/. govoru so počastili spomin p?!* h z enominutnim molkom. !° so položit] vence občinski b°r ZB Brežice in Vldem-Kr-občinski komite Zveze ko-rounsioo Videm-Krško in Brežr aktivni. Po spojitvi obeh občinskih odborov SZDL Senovo in Brestanice, je namesto 20 osnov" nih organizacij, seda) le 14 organizacij, od kateri odpade 8 na Senovo, in 6 na Brestanico. Tako so se šibkejše organizacije združile z močnejšimi. Združili so se: Roštanj s Senovim; Kališevec z Brezjem: Mrčna sela z Vel. Kamnom; Veliki Dol s Koprivnico; Stolovnlk z Dol Leskovcem ter Lokve z Brestanico. V zadnjem času so osnovne organizacije znatno napredovale, vendar se še povsod čuti S^vEk£§E n,jl * 'uti/i a nih,i Social 9tin" 7veze iko /ud' Brežice in Vldem-Kr dl ’ 'banski komite LMS VJ- v*9ouriv°l Cenltr psedvojaške * .!• v dem-Krško osnovna or- ganizaciji Raztez, največji pa v Dovškcm. Tudi v Brestanici jih je & premalo. Nekatere organizacije so svoje delo omejile nQ|l; *** sn-r\iHKU. osnuvna ur ---_ d. Z ' 'c Zveze komunistov VF zgolj na pobiranje Članarine podružnica zanemarile pa so druge, pred fHUr - ^ndikalna Pren*”'i' V^dem. Potem le -90/e 'z K, center •"trli?’?' -90/e z Krškega Kalni ' n 80,1,6 Sledila je še 90 .Do rtcs M11 »S* £52 »££ IjSJSJl« je v Sevnici, medtem ko ima nižja gimn. prostore v starem gradil na drugi strani Sabe. čišča. i w tih lanto poljudnih filmskih pred- tivne8a kadra. Obema vojaški- 2r*J? J I ^ stav iz življenja v JLA za širše * «>J* senovški to v breme svojim aktivnim to- Osnovna Sola ima 500 učencev in 14 oddelkov tako da pride nar. treba rešiti Na žalost pa je za vse potreben denar in spet de- občinstvo. Pred mesecem so priredili rez. oficirji obiskali, so podarili v spomin miniaturne rudar- dobto organizirano ekskurzijo ske svetilke z vgraviranim po- Senovčani pripravljajo „Teden kulture" Delavsko prosvetno društvo SKUD Brestanica. V četrtek pihala priredila budnico, v do-Svoboda« v Senovem priprav- zvečer je na sporedu samosto- poldanskih urah je predvidena tja dostojno proslavo desetlet- jen koncert domače godbe DPD živinorejska razstava, ki j. bo k bližnjim letalskim enotam, zadnji izlet v sosednjo republiko pa jih 1e še zbližal in seznanil s posameznimi osnovnd- svetilom. Aktivni tovariši iz enot zveze in tankov pa so ob tej priložnosti obljubili, da bodo verjetno kmalu vrnili svoj mi vprašanji s področja zvez ®hisk, to še tem bolj. ker jih in tankov. živo zanima podzemsko ’ rudar- Obiski aktivnih vojaških sko de,° in raznc rudniške na-enot, kjer so člani ZROJ prak- P™v«- Prav tako pa st ti tova-tično spoznajo z najmodemej- F1®' zc*e toplih tovariških sti— šo tehniko in oborožitvijo JLA, koY. z rezervnimi oficirji in z so zelo priporočljivi za razširitev na'sim' delovnimi ljudmi. in poglobitev strokovnega znanja posameznih je druga v velikosti 4Xfc2 m ki sicer s Prireditvijo Tedna kul- vanjem na Igrišču v Dovškem rejci bodo nagrajeni. — Popol- M. Poleg koristi, ti J1 h dobe rez. _ _____ raznada V nt»i ofnm.iip lure’ •** t****! od 14. do 21. — zvečer pa bo v šolski dvorani dne bo slovesno razvl.je zastave oficirji ob takih akskurzijah z našega okraja niškilmoknipn«. V r , avgusta t. I. 9 Tednom kulture v Senovem »Veeell večer na DPD »Svobode« v Senovem ki hoče istočasno počastiti deseto katerem bodo sodelovali člani slavi desetletnice dela po osvo- Tako je resnično stenje, o če- obletnico naše svobode SKUD Brestanica In člani se- boditvi, nato pa bo ljudsti, za- mer % lahko vsak sam prepri- v ta "«»<»■» je društvo če pri- novške »Svobode« Ker tovrstne bava na telovadišču v Dovškem. 6a to kar zasluži, da se 0 tem pravilo lep program Pole* kul- prireditve v kraju še ni bilo. ~ """ * piše — seveda z namenom da tumoprosvetnlb priredite, so v vlada sanjo seveda precejšnje niče plodnega kultumoproavet nega dela v svoj:. kraju ter 10-letnico obstoja društva, to Senovška organizacija ZROJ rez. oficirjev, je s tem obiskom, pa tudi s poje senovška vabilom, da jo prav tako obi- > Svobod e« Naslednji dan pe- pripravila KZ Dovško s sodelo- Takšne obiske ______ ______ _________ tek, bo Izpopolnjen v popoldan- vanjem KZ Brestanica in KZ (2?®J_vze,a y načrt _ za letošnje ščejo aktivni oficirji, dala le- . * 1 *•* * po pobudo za delo ostalim or- ganizacijam rezervnih oficirjev sklh urah z nogometnim tekmo- Veliki Kamen. Najboljš. živino- ,eto to so, kakor Vse kaže, uspeš se takšno stanje izboljšr in da načrtu tudi gospodarske In fiz-dobe moralno oporo tisti ti v kulturne prireditve Goepodar- takih razmerah živijo 2e dalj časa smo čakali na to, da bo senovški dopisnik napisal tudi kaj o življenju nas, eenovšklh upokojencih. 0 čemer pa do danes še nismo brali v naših časnikih Da pa bodo čl*-tatelji našega lista le kaj vedeli to slišali o nas. naj omeni- zanimanje. Z* soboto — predzadnji Po pripravah ki na njih delajo člani »Svobode« in SKUD na področju kraja Senovo izgloda, da bo Teden kulture z ske uspehe, dosežene po naši Tedna kulture — je predvidena začrtanimi prireditvami dostoj-osvoboditvi. bo prikazala gospo- uprizoritev Kreftovih »Celjskih — ’ da raka razstava ki bo odprta grofov«. Igro pripravlja e po- na manifestacija svetne dejavnosti kulturncpro-v povojnih Vsem ebcsn<*m! (Nadalievanie s 1 Strani! reče v krajih, ki so oddaljeni potrjuje dejstvo, da je od 1168 od naših večjih središč, kot n. diplomantov, ki so diplomirali pr. Slovenj Gradec, Sežani, na naši univerzi do leta 1954, Murski Soboti itd., kjer so ne-samo 70% šlo v prosvetne šole, kateri oddelki zaradi pomanj-In še od teh Jih je v teku let kanja tega kadra celo brez p»' večje število odšlo na druga uka. vse dni Tedna kulture Šenov- vsem novi Inscenaciji gledališki letih, hkrati pa pregled doseže- službena mesta, tako da danes Okraji so skušali reševati to Skl kulturniki hočejo ob sodelovanju z Občinskim ljudskim odborom In družbenimi organizacijami v kraju z gospodarsko zjutraj bo senovška razstavo tet z ostalimi prlre- kolektlv senovške »Svobode« V nedeljo bo slovesen zaključek Tedna kulture: ob S url godb« na letih, hkrati pa smotra doseženega napredka na gospodarskem, kulturnoprosvetnem In na ostalih področjih. prosvetnem, kmetij-In šport- mo to. da smo upokojenci na- tlltvaml prikazati uspehe in na mesrto da bi imeli na lesen živ- predek na gospodarskem, kul 1 jen ja mir stalno v napoto sta- turnem prosvetne novanlsti unravi pri občinskem skem flzkultnrnem ljudskem odboru v Senovem "e« področju. Akoravno vsakdo na Senovem Teden kulture se bo pričel v ve. da ni v okraju st p nova n 1 na nedeljo. 14. avgusta, e otvoritvi- Itwu sc izbiro, nas stanovanjska uprava jo gospodarske razstave la raz- krškega okraja bombardira z raznimi selitve- stava bo prikazala uspehe s in- zbralo preko dustriJskl, trgovski, obrtni kmetijski In kultumoproevetni dejavnosti. Ta dan bo godba na lahko rečemo, dp je samo 48% vprašanje s pogodbenim štipen-diplomantov ostaio v prosvetni diranjem, vendar se je to šti-službi. Vprašanje predavatelj- pendiranje do sedaj izkazalo z® skega kadra Je še posebno pe- nezadostno. Tako n. pr. štipen- dira letos Črnomelj samo 2 študenta n® fakulteti In 3 na Višji pedagoški Šoti, Sežana 1 študenta na fakulteti in 1 na Višji pedagoški šol]- ^ , Kočevle 4 Študente na hku1*”*’ V nedeijo, 31. julija, Je bil v vsega jugoslovanskega gasilstva domov, gasilskega orodja in Slov. Gradec 9 študentov na f»' Brežicah zbor operativnega vod- v mesecu avgustu v Varaždinu oprave ter ob tej priložnosti do- kulteti in 2 na Višji peda -.oškl etva Vseh gasilskih društev se bodo vsi gasilci temeljito bili navodila za nadaljnje delo šoti, Murska Sobota 14 na fakul- Na njem se je pripravili, da se tega zleta ude- od navzočega poveljnika Gasil- teti, Maribor 27 na fakulteti i” 120 poveljnikov leže v čim večjem številu in sc šk0 zveze LRS tov Špica) ja. Radovljica 22 na fakulteti, namestnikov ter čim bolj pripravijo za nastop z Razprava je pokazala, da so Odbor za prosveto in kulturi1 Zbor gasilcev v Brežicah in njihovih ostalih operativnih voditeljev v vajami s sekiricami Živinska razstava v Zagorju V počastitev 10 obletnice osvoboditve in v okviru proslav ob 3. občinskem prazniku mesta Zagorje ob Savi. prireja živinorejski odsek Kmetijske zadruge v Zagorju razstavo plemenske Širine, sivorjave alpske pasme. Razstavljena živina bo na ogled 7 avgusta na prostoru ob Gasilski cesti — Živinorejski odsek KZ v Zagorju vabi vse prebivalstvo Zagorja, da si ogloda raz- vodstva gasilskih društev, do- pihala društva »Svobode« prire- juJc, de je med gasile« zanima-dila promenadni koncert, zvečer nje za strokovno delo in Iz- ravnavali vpračanja gasilskih potrebni in koristni. L K Kosta- pripravlja za ta nastop Tudi ostati dnevi Tedna kul- ganlzacije potrebne sklepe. In ture bodo izpopolnjeni z rasni« sicer: vsa gasilska društva no ml prireditvami; teko bo v pb- področju okraja Krško b_ nedeljek v prostorih gimnazije storila vse potrebno, da vzbude __La A«- ■, ■ . ... šahovska simultanka, zvečer pe v šolski dvorani telovadna aka- „ «-« z- , ... - - ------------P M zato priporoča, da okrajni ”**' gasilski organizaciji kar doka- Na sestanku so nadalje ob- bro povezana In da so taki zbori roma občinski ljudski odbor’ posvetijo temu vprašanju VcčJa pozornost. Pereči potrebi P° PFT svetnem kadru na hiž.llh in v'.' niAViri Jih gimnazijah na podeželju •'> ■* mogoče v doglednem ča«u 'z®' Končano je spomladansko ta- ima ta center veliko pogojev, dvstitl le, če bodo pri/.a(je*J borjenje pripadnikov predvoja- da se uvrsti med najboljše ■ bodo ške vzgoje bivšega krškega centre. okr-:s Na taborjenju so bili Predsednik Tone Zupančič je svojih dosv^.ni lepi rezultati. O tem večkrat obiskal taborišče ln sc pa bo koncert pevskega zbora obrazbo veliko Vsi zbrani so Ob Zaključku DOMlIadansk603 taborjenja V »Svobode«, ki se ša marljivo iivahno sodelovali v debati ter 1 1 sprejeli za utrditev gasilske or čim večje zanimanje — člzihoV za Gasilsko Šolo v Med- so sc prepričali tudi organi vo- zanimal za učenje In življenje demija ki jo bo priredil TVD vtidah, tako da sčasoma ne bo jaških oblajti. ki so na čelu s mladincev. »Partizan«. V torek Je predvl- nobenega društva, ki ne bi i deno zanimivo predavanje i* partizanskega življenja pod Bo. horjem: predaval bo znanec iž vojnih let In oartizanetva tov. Berlič Miha-Maks. V sredi bodo gostovali v Senovem Bre«ta- okrajl In občine sami začel smotrno In načrtno skrbeti predavateljski naraščaj n® sV't do ust... Osemdeset mladih ljudi so odgnali. .. Kem?« se vprašujejo ljudje. V izgnanstvo, v deželo, od koder je ^ujec namenil svoj pogubono-sen korak širom po Evropi. Nekdo šepne sosedu: »V Dachau!« Beseda gre od ust do Ust. »Dachau,« izgovarjajo ljudje . . . »Dachau• ... • ■. in oprašuje a vol asi starec, in .., »Dachau je mesto,« nadaljuje tretji, »kjer Nemci zapirajo svobodoljubne ljudi, ki so se uprli njihovemu nasilju Tisoče, deset tisoče ljudi ubijajo tamkaj! Počasi! Premišljeno! Zavestno! Brez trohice usmiljenjaJ« Trdo kot jeklo udarjajo njegove preroške besede ob ušesa zbranih "Zagorjanov. Torej je okupator le pokazal pravi obraz. Na ta našin hoče uničiti tale naš rod. Spoznanje kljuva v mislih Zagorjanov kot mrzel curek deročega slapa. . Majhna kolona avtomobilov se ustavlja na železniški postaji. Rezki glas »ieldvebla« preseka morečo tišino. Osemdeset ljuai se zgane! Skoraj pol kompanije mogovnika. Tudi včeraj mu je šinila roka za pas! Prerešetal bi tistega, ki »e je drznil u~ičiti dragocen stroj na separaciji. Se nvtvega bj sesekal na kosce, kajti precej dni bo poteklo, aa bo šel spet premog iz tega prekletega gnezda Kaj vse so storili, da hi našli storilca. Zaman! Ljudstvo ga n j izdalo, čeprav je slutilo, kdo je junak V zameno so odgnali tehle osemdeset ljudi. Še mu počiva roka za pasom. Rudar pa še bolj podpre slabotno starko! Nemci se divje zaganjajo ob redke svojce, ki so hoteli poslednjič stisniti roke svojim. V teh mirnih ljudeh se tokrat vname iskra upora, k, ne ugasne polna štiri leta. Njihovi pa z vlaka poslednjič s pogledi objemajo svoj kraj. Zdi se, da ga hočejo vpili vase, da ga bodo imele vedno v sebi, da bodo čutili njegov dih tudi v tujini. Zavedajo se, da jim Nemec ne bo dovolil povratka. Toda tud■. to spoznanje jih ne stre Se više dvignejo uporne glave. Nemec jih ne bo videl malodušne. Prvih osemdeset Zagorjanov vozi vlak tja, od koder ni vrnitve. Nemci ne slutijo, da bo štiri dni Iz majhnih partizanskih enot so zraste naše slavne bngaae. k so a posledjo vas naše domovine p nesle žar osvobodilnega boja *Podljudi« v strupenozelenih uni* iormah obkroži osemdeset brezpravnih ljudi. Neka starka ne more hitro iz avtomobila. Še isti lr'P jo zadene natanko pomerjen udarec v prša. Nemec si ffrriše desnico, kot da bi se bal dotika 2 drug0 raso. Za hip starka nmahne, toda prestrežejo jo moč-Pe roke mladeniča. Takrat se kri--nta pogleda hitlerjevega oprode 2 zagorjanskim rudarjem. Rudar stiska v žepu pesti, da se razloir ?° sliši pokanje členkov. Nemcu roka za pas Strah ga je Golorokega rudarja, kot ga je bi-0 strah prejšnji dan, ko je s ko-r° °k ‘sti urj pretresla ozračje S|'n° detonacija v središču pre- šel, da so Nemci zaman vdirali strel, drugi, tretji... Hip na to v njihova stanovanja... Zagor- se vsuje prava pravcata toča janl vedo, kakšno veliko deio strelov. Izstrelki so uničujoči, jih čaka. Nikdar jih Nema ne bodo dobili. Teh že ne! Saj so sami prekaljeni komunisti, ki jih je predvojni surovi čas napravil jeklene in močne. Stražar se z zadnjim: močmi požene v notranjost postaje, kier zbegani Nemci lezejo pod pogradi. Tako so presenečeni, da na odpor sploh ne mislijo. Trepetaje cenijo debelost zidu! Bo vzdržali Res! Zid je na srečo debel. Hiša je stara nekaj desetletij, Ob drugem strelu so prebivalci Zagorja pokonci. Ob vsakem na-darmerijski postaji previdno sto- daljnjem strelu prisluhnejo v pica nemški soldal. Venomer se temno noč. Kmalu vedo, komu ozira proti bližnjemu gozdu, veljajo streli. Njihovi so prišli, Strah ga je tega gozda ... Prsti da maščujejo odgnane ljudi ... Medtem se borci Prve revirske čete povsem približajo cilju. Izza Cemšentške planine sc pode črm oblaki. Zagorjanska dolina je nema, le dol: ob žan- mu trdno stiskajo puškino kopito ... Ob istem času, ko nemški sira- Besno sipljejo ogenj v notranjost lz leta v leto postaja Zagorje le pše. Tudi za to se le zagor jonski narod boril skozi vsa štiri leia naše revolucije Zagorjani, preberite! Pred štirinajstimi leti so od- morda nekoliko utesnjeni pri jeknili v Zagorju pred rudniško kritju osebnih potreb, tako restavracijo in na' mostovžu stvarno je na drugi strani dej- nad njo prvi streli,‘ki so imeli stvo. ki govori o vsesplošnem za cilj pregnati okupatorja, napredku naše doline. Verje- , . Njegov brutalni nastop je iz- mite, da bi tujec, ki je zapustil hov C/, /e nemška zanderme- mde « Borec odgovarja: zval ta prvi odpor, ki so mu Zagode pred dobrimi petnaj- ri,ska postaja m postaja »rudni- »Bomo, bomo ph .meh, tovariš mito sledili novi in močnejši, st,mj leti, ta kraj sedaj komaj skrh čuvajev«. Prva revnska četa komandant Takrat jrm pokaže- pogostejši ter še bolj priprav- še spoznal. Vsepovsod pričajo bo cez n ekj mnut odprla smrto- mo!« Polne dve ure trepečejo ]jeni ki ^ se kon6no zvretili 0 tem naša detopriča pTnam ir* sn— gizuz :^0'LTnvi7ehBreii * -***» žar še venomer s strahom ojter z uje šumeč; gozd, se iz njega utrne kolona črnih senc. Varen je njihov korak, videt: je, da dobro poznajo pot v dolino. Nji- postaje, od koder se vali siv z opažem pomešan dim. Groznik šepne soborcu: »Če bj Imeli sedaj dve, tri težke mitraljeze! Nihče nam ne Sergej Kraigher in Groznik da- Trbovelj hitijo močni oddelki na je ta zadnja povelja. Povsem jas- pomoč. Prepoznal Bare! so jih na so! Globoko »e vtisnejo bor cem. Sleherni pozna svojo nalogo. Sleherni bo trosil smrtonosen ogenj z zavestjo, da preganja tujca — zakletega sovražnika slovenskega ž!vlja Se trenutek in komandanta dasta vsak na svojem konca znamenje za napad. Že poči prvi o napredku tudi ves drug razvoj naše doline. Ni naš namen na tem mestu naštevati podrob- nes v Zagorju z občinskim nosti, vsekakor pa hočemo praznikom, M naj M bil poznim poudariti, da bi bilo morda tu-rodovom za zgled srčnosti ljudi di v teh malenkostih še dokaj naše dobe, za zgled predanosti spremeniti glede zunanjega iz- svoji domovini. gleda današnjega Zagorja. Saj Tudi letos praznujemo ta dan imamo še vse polno drobnih v polnem spominu na pretekle stvari, ki bi jih bilo treba ure- «.1—i — — J..U« 1. •___ * —___ Hiti irvtpmc. Hsx^V€A * » ^ ^ “J? rani. kajti videli so, da se lahko vsakemu drugemu dolžniku, ki človek, ki je bil že predteni kaznovan zaradi tatvine na več- nič. vse. kar smo zgoraj nakazali. ___________________________ Pripomnili bj še morda, da pose je zadolžil na pošten način! sebna komisija našega turistač- Prav bi seveda bilo, da bi storilec opisanega kaznivega dejanja. iz katerega izvira sedaj nje- Zato se naš mali človek SS ~r krat vprašuje, ali naj se z močnejšim nasprotnikom, ki ga podpre tudi odvetnik, pravda za svoje pravice ali ne. V ta- beremo — mogoče, da se še tako veliki zločinci s položitvi no-olepševalnega društva že pregleduje po naših naseljih posamezne stavbe in okna. ki bo nato v turistično-plandnskem tednu predložila svoje zadevno če je že deležen take ugodnosti, poročilo, da se podele nagrade da jih lahko poravna na svobo- jo primerne kavcije lahko iz- di,_ namesto da bi — kar bi bilo . .. . _ ... ognejo najprej zaporu, kmalu edino pravilno — za svoje kri- assMr-isrs predlagale strankam najetje za stopnikov, pač pa da bi sama . obravnavala spor. Tedaj se tudi J razne pravde ne bi tako vlekle, kot se vlečejo. strinjajo in jih upravičeno kri- zaporno kazen. K. K. Mnenja sem tudi, da taka sodba oz. poravnava ne more Oglejmo si nek konkreten pri- napraviti dobrega vtisa na mer, ki je prišel pred sodišče. Ljudsko milico, katere člani V okolici Sevnice je nek krneč- morajo vložiti toliko truda za ki sin posekal tovarišu Antonu izsleditev storilcev — na vse-P. * Ledin dne 2. decembra lan- zadnje ji pa tak tip po takšni Ali si poslal naročnino za vsem tistim, ki eo jih zaslužili Razume se, da mora zagorska Cesta zmage v tekmovanju prednjačiti, da je red in snaga ter pospravljenost in naravni okras, kar je mogoče z malo truda lahko doseči, najboljše poroštvo za lep izg led našega kraja. Tudi s takim delom in ravnanjem se bomo prav tako nekoliko oddolžili spominu velikih dni, katerih obletnico te dni obhajamo. A. H. V Zenici »Greš?« »Kam?« »Na ekskurzijo!* 'Kakšno?« ne veš, da nam je letos R vic omogočeno oditi po naši movini in si ogledati neka-rjue niene zanimivosti, o kate-di. fm° doslej slišali le po ra-**_!« brali v dnevnikih?« bil e^’ Slej? To pa res ne bi Kaj Pa 51 130,710 ^en*co in Jablanico je ^°t°vo, vmes pa seveda še ne bom hodili z za-e*animi očmi po svetu.* Stanje^ ^a' KnKšno pa bo ,ko- It-t^icnkbst! Za dvanajst dni. Dot; IT *asa bomo namreč na tjn ’ °oš izluščil par tisočakov, Ta° *** nai te ne skrbi.« odlogu0 naneslo, da se nas je okrni . dvaindvajset v našem zn=mU n °dšlo na pot. Pri-vryri ' z .mešanimi občutki. Bo dniPij?. kdatka, ki bi morda Naj e, tudi prišel prav, ali ne? sfn- kakorkoli, pogumno k&S*™ skozi dež brez mondo^l bi nam bilo letos rimo 0, l dol8čas, dasi se je-Vo»oV*erni dan nanj. boBa? polga. čepra\’ smo Da Cci 1 z brzcem, od Vrpolja da je . .7~ ,z ekspresom. Samo, stai-.tki 1 *a ekspres čisto bo-ekspret. Kje in kadar se je ustavil, ga ni bilo mogoče premakniti dalje, povrh pa smo morali za to ugoidnost doplačati še po 500 din od osebe, ker smo sl upali na ta ekspres. No, pa naj bo tako ali tako, »pricija-zili« pa smo sc le do Zenice, kamor smo bili namenjeni. Izstopili smo s precej zmečkanimi obrazi na postaji Nova Zenica. Ko smo oddali prtljago v postajni garderobi — in sreča, da smo jo — ter po kratkem pretrgovanju premrlih okončin smo se odločili, da si ogledamo najprej železarno, katere zunanjost smo videli delno že z vlaka, ostalo pa naj bi sledilo po ogledu. Sli smo pred glavni vhod v tovarno, kjer je bilo treba opraviti še nekaj formalnosti, dasi so bili obveščeni o našem prihodu. Med tem časom smo sl ogledovali vrvenje ljudi, vlakov in kamionov, ki so brzeli v tovorno, iz nje in mimo nje. 2e_ to vrvenje nam je vzbudi'o občutek, da bomo videli nekaj velikega, gigantskega, ne glede to, da jo že tudi sam vhod s svojim širokim železnim stopniščem poudarjal naše občutje. Kmalu je bilo vse urejeno. Dobili smo vodnika, ki nam je razkazoval posamezne objekte in vstopili smo v tovarno. Naj omenim takoj, dn je ogled potekal prav v obratnem redu, kot bi sc moral. Začeli smo z ogledovanjem polizdelkov, ki jih razvažajo po vsej državi in najbrž tudi izven nje, končali pa smo pri surovinah, s katerimi polnijo plavže. To pa nas ni motilo. Prepričani smo bili, da bo ves ogled trajal kako uro, morda uro in pol in nihče ni bil pripravljen na skoraj štiriuren obhod, pravzaprav prelet tovarne, saj smo si ogledali le v hitrici posamezne faze proizvodnje, drugače bi sploh ne prišli do konca. Kompleks, ki ga zavzema tovarna, je namreč tako velikanski, da bi ga ne mogli obhoditi ves dan, ne glede na to, da se ta še iz dneva v dan širi, ker tovarna še ni dokončno dograjena. Ko smo se izvili iz velikanskih skladov nakopičenih polizdelkov, okroglega, oglatega, litega in kovnega železa, segajočih prav do mostovžev, po katerih smo hodili, in visokih preko 10 m, smo prišli v valjar-nice. Čudovit pogled! Velikanske dvorane, postavljene druga za drugo. Vse žari! Od vsepovsod se vsipajo iskre, hrušč pa tolikšen, da skoraj ne slišiš glasu svojega tovariša. Najprej smo prišli v prostor, ker režejo žareče železo, ki je prišlo iz valj arnicc, na kose z enako dol kar pa ne moti delavcev pri strojih, ki hitro in vestno opravljajo svoje delo kljub vročini, ki puhti iz žarečega železa. Videti je bilo, da so tega tako vajeni, da bi vzdržali še večjo vročino, če bi bilo treba, mi pa smo hitro odšli naprej. Prišli smo v valjamico. Neverjetno zmehanizirano delo. En sam človek upravlja iz komandnega mostička, e premikanjem ročic, pot velikanske žareče klade, ki se pomika med vrtičimi sc kolesi, pri tem pa se oblikuje in tani. Avtomatično se premika od kolesja do kolesja in ko doseže določeno debelino, jo prinesejo premična tla k rezalnemu stroju. Obdelava celega kosa ne traja od trenutka, ko pride v valjamico, in ko ga razrežejo na manjše kose ter ga preneso žerjavi s svojimi primeži na skupne skladovnice, niti pet minut. Vse se vrši brez besed, saj so besede pri tem trušču in dovršeni mehanizaciji nepotrebne. Vse je osredotočeno le na hiter potek dela. Se in še bi gledali v tem oddelku, vendar moramo dalje. Po dolgih mostovžih pridemo v drug prostor, kjer dvigajo žerjavi velikanske posode z raztopljenim železom in ga vlivajo v posebne peči, kjer mora ostati železo pod določeno temperaturo, dokler ga ne vlijejo v kalupe, ki mu dajo primerno obliko za valjamico. Tudi tu vlada velika vročina, vendar vse nemoteno dela Iz teh peči jemljejo od časa do časa vzor- SFCU žino. Iskre prše na vse strani, ce, ki jih pošljejo v laborato- železarske 9 industrije rije, da ugotove, Eili vsebuje raztopljena gmota dovolj primesi, ki jih mora imeti železo, določeno za to ali ono izdelavo. Te primesi nato po potrebi dodajajo. In zopet dalje! Novi prostori, v katerih so nekakšni kondenzatorji plinov. Tudi ti so potrebni pri obdelavi železa. No, nas so duhovi, uhajajoči iz teh posod, hitro pregnali in prišli smo v oddelek, kjer oblikujejo okroglo železo; z velikanskimi kladiči dajejo tu železnim kladam dvojno, okroglo in oglato obliko hkrati. Celotno delo poteka pač tako, kakršna so naročila, ki neprestano dežujejo v tovarno, saj potrebuje naša država na vseh koncih in krajih še velike količine železa, ki ga potem predelujejo v najrazličnejše oblike. Prišli smo še v oddelek, kjer izdelujejo žico. Ce človek ne vidi, skoraj ne more verjeti, kako gre to navidezno enostavno in hitro. Ko pride žareč kos železa v tanilni stroj, vidiš le še njegovo bliskovito polzenje med kolesjem, pri čemer postaja čedalje daljši in tanjši, se zvija in obrača, dokler ne doseže nameravane debeline, nato pa se avtomatično navije na vreteno. Ko je kolobar žice gotov, ga potegnejo z vretena in žico je treba le še ohladiti, s čimer je proces zaključen. S tega oddelka smo se povzpeli na visok hodnik, ki drži visoko nad tovarniškimi objekti k plavžem. Zopet posebnost. Na eni strani grade nove plav- že, na drugi mrzle obnavljajo, tretji pa pražijo železno rudo. da bo iz nje izteklo železo, ki bo šlo v predelavo po pravkar opisani poti. Plavži so podobni našim z Jesenic, le da so večji. Globoko pod nEimi pa prevažajo vlaki rudo razne primesi, Iti so potrebne pri izdelovanju železa, in železo najrazličnejše oblike in velikosti, ki gre iz tovarne v nadaljnjo predelavo. Nedaleč od nas vidimo še magnet, ki samodejno pobira manjše kose železa, ostružke in končke, ki bi šli drugače v izgubo, ker kdo le bi pobiral vse te drobce in jih iskal med prahom, nato pa jih odlaga na vagone, da jih bodo ponovno pretopili. S tega vzvišenega mesta pa nam ob koncu našega ogleda razkaže tovarniški vodnik če velikanski kompleks, ki so ga že pričeli razkopavati in na katerem bodo v bližnji bodočnosti zgradili nove objekte za predelovanje železa. Ko gledamo to, kar je zgrajenega, in to, kar še bo dovršeno, imamo občutek, kot da stojimo nad središčem velikanskega mesta, v katerem utriplje srce ena naših najpomembnejših industrij, zgrajene z žulji našega delovnega ljudstva, ki pa je žc-danes porok boljše bodočnosti nas vsen. Ko se vračamo utrujeni po ogledu tovarne mimo velikih jezer, v katerih je, raztopljena tu modra galica, tam apno, se nam dviga v srcih ponos, nad velikansko življenjsko silo, ki jo imajo v sebi narodi Jugoslavije. (Se nadaljuje) Kaj vas lo briga Brez dobre družbene kontrole no so bili na okraja mlinarji V mesnicah so cesti primeri, kor, ki stane — Se ne ne more biti uspešno tudi delo n Velikega Kamna. Med dru- da potrošnik dobi več kosti, kot celo več — kot vrečica, V trgo-tržne inšpekcije. Kaj more ugo- gim so se pritoževali, da Je na pa je to običajno. Ni težko vinah, kjer prodajajo zelenjavo toviti osamljena tržna inšpek- področju tega kraja precej ne- uganiti, da bo zato lahko in sadje, se nemalokrat zgodi, clja, če z njo ne sodelujejo vsi registriranih mlinov, ki meljejo kakšna »boljša« stranka dobila da mora stranka plačati tndi državljani? Saj so potrošniki tudi za druge. Ko sem Jih po- več mesa kot kosti, ali pa da gnilo zelenjavo ali sadje. Stran- tisti, ki vsak dan srečujejo raz- klical, naj povedo, kdo so last- bo to šlo v žep mesarja. Znano ke bi morale paziti tudi n» ne nepravilnosti v trgovinah, niki teh mlinov, so mi odvr- je namreč, da se meso brez tehtanje blaga. Zlasti tehtnice gostiščih, obrtnih obratih in nili, da niso izdajalci; z drugo kosti dražje prodaja. Kosti, ki v skladiščih so čestokrat dvom-drugje. Njihove bežne ugoto- besedo — hoteli so reči: po- pripada ju tako prodanemu me- ljive. Večkrat se je zgodilo, da vitve so lahko dragoceni po- iščite^ jih sami! — Podobno je su, bf se morale prodajati po sem blago, ki je bilo stehtane datki tržnim inšpektorjem, ki s šnšmarjl in »črnimi« vino- nižji ceni. V mesnicah se na- y skladišču, še enkrat stehtal od tu naprej nadaljujejo s te- toči. Znano je, da jih je v dalje čestokrat prodaja umaza- v trgovini. Razlika je Mia geve-meljitim pregledom tega ali krškem okraju več sto. Niti no meso, nemalokrat tudi po- da občutna, prodajalec pa se onega obrata in poslovalnice, obrtniki niti gostilničarji niso kvarjeno. Posebno na podeželju je izgovarjal, da je avtomatična Na žalost pa največkrat ni ta- pripravljeni povedati imen teh Se rado zgodi, da meso uide tehtnica bolj »precizna«. Tudi ko. Potrošniki obdrže svoje za- ljudi; ce pa že kaj povedo, ne kontroli veterinarja. Tudr za- v trgovini je najboljša kon-pazitve zase, inšpektorji pa povedo ničesar drugega kot vijanje mesa v časniški papir trota, če stranka zahteva račun, »iščejo« nepravilnosti, ki so samo ime. Tudi občinski ljud- ni redek pojav v naših mesni- ki ga seveda ne sme zavreči; pravzaprav že odkrite. Včasih je ski odbori se izogibajo temu cah. Vprašanje zase so tehtnice, tudi v tem primeru velja star Pa še hujše: državljani, name- vprašanju. Največkrat se za do- Potrošniki so se že navadili na pregovor: čez sedem let pride sto da bi obveščali tržno in- voljujejo samo z vgotovitvijo, to, da nikoli ne prejmejo toliko, vse prav... špekcijo o raznih nepravilno- da je na njihovem področju kot so plačati. Jeziček na me- _T _ stih, celo nimajo razumevanja precej takih vinotočev in šaš- sorski tehtnici vse preveč hi- V gostilni nikar ne dovolimo, za njeno delo. Naj navedem sa- mar jev, o čemer da je treba tro skače! nam Postrežejo s pijačo v mo en primer, ki govori o ta- Obvestiti tržno inšpekcijo... Predpisi določajo, da mora okrušenih steklenicah, da nam kem nerazumevanju ali pa ve- V tem članku bomo opozoril obrtnik na zahtevo stranke iz- Ponesejo na mizo zarjavelo je- tiki zaostalosti nekaterih ljudi, na nekatere pojave v trgovi- dati račun. Na žalost pa je ma- dllno orodje in Podobno. Ce je **** prihajam iz Krškega samo zato, družbena kontrola. Ce onem*- material zaračunali draže. ati pa cfearetmh ogorkov itd.. Lahko da ljudi zafrkavam to podob- gočim? flo?eku' ki bi rad živel so ga zaračunali več, kot pa tpdi ^htevamo od natakarice, no. Nazadnje celo pod- “1w*un1 dr""ih. * dosti bolje ga je bilo treba za določen iz- da na“ mizo 1pagrne s prt^ učila, tiamoram naštevati to- *”dl za”3> .^^r Pa če ga pu- delek ali delo. Tržna inšpekcija, ^a"3™lse^1 ne sme W° di kalo, ki ga poslovodja mora da b® zabredel _še glob- ki ima pravico uporabljati stro- zemljevida sveta. nekje »dobiti noter«... 13e , n kvv. v »upaua boiuv u Mia i J napravijo z otrobi? Na to kateri ji je prodal n. pr. slad- ampak vsi potrošniki! ni treba odgovora... Peki tudi radi dokazujejo, da 50-parslcih novcev ni več v prometu. Samo, da se nikoli ne bi zgodilo, da M ga bilo treba stranki Dne 21. p. m smo zaključili je in nazorno pokazal predelavo Vrnlti! gospodinjski tečaj za učiteljice mleka v maslo in sir. Morda bo kdo rekel, da so v Krškem, nato pa so se tečaj- iz Brežic smo se odpeljali TOril in govoril. Obsodil Je vse. to snujemo to smo » MJe l-in, ItipltL To S® žitvi, plačah in zaključil z mogočnim patosom; »Skratka, po desetih letih sm« tam, kjer smo koli nismo zanikali, da še ne d7nV“kIdar““koirn^eJ^“pri- ** 36 ^k® delal že več tedn"ov teletih. Živinoreja nam daje ^irebne.°KokJi “ki žne^Tie nam IDBIIJKiI ... ^ ® * o 11 Ml. mm...... m «. .i _ ■, ■ » mimo mtri Icslrti rvnnriiilrtn tor 7Q_ - « . » o — bili« ali celo mesecev. Tak dokaz bi razne živilske produkte ter za- 80 jajc na leto nl Vredno dr-bil mogoč le tedaj, če bi po- vzema v našem gospodarstvu žati _ v selekcijski postaji nergajo živimo dobro, da dobitev zadnjih desetih let, “h08*1* kraljevin,.« Morda z(tok m nergačem^ naj se ne za- vilnost, zaradi katere so bili .jetije brez živinore- lllnice. Vsaka kokoš ima v pe- nekaten redki posamezni ner- "*.•™ svoje nerga- prizadeti. To velja tudi za dru- le. Tovanš inženir nam je poka- ^ojo številko Ko znese ‘ ' ' *~a argfrlg t SLUT- «*«■ nsrsjsssr* »s=s. ««.»» Opazovalec, vini. mesnici hi drugje. marveč docela zlonamerno in . . , brez trohice poštenega odnosa 8aCi ne. vc< °' da 3c do vsega, kar smo v teh letih Slovenskem zaposleno nad storili. Umolknil je! Oni trije pa niso mirovali. Trbovel skl „Slavčki" prlprav-1 a o dva koncerta Tudi prašičereja je izredno lzpuste, zapišejo njeno številko; pomembna, saj Še tako tako dobe natančen pregled o kmet redi prašiča Te živali nesnosti kokoSi. Tu redijo le nam dajejo okusno meso, pred- Ksto štajersko pesmo. vsem pa mast ki je posebno važna za našo prehrano Iz Sel smo se odpeljali na B,- Vrtnarstvo zavzema že manjši zeljsko, kjer imeli skupri0 kos posestva, vendar je tudi to kosilo. Po kosilu smo ee razfi" tisoč ljudi več kot pred vojno. Pozabili pa so nemara tudi, da _ ... . . . , „ , je bilo v nekdanji Jugoslaviji Ker jih fant ni vec poslušal, so nad sto ln at0 tisoče ljudi brez-nergali med seboj. Ni moč po- poselnih. da so zaman čakali na nazoriti njihovega sovraštva do delo in (la tiso6e in tisoče ma. vsega kar je naše ljudstvo v ^ ni lmelo s 61m nahraniti teh ‘ .toftbSfo, KS ^'?dL ““J"*- ^ i~l v Kako. k|CT m « po- pripravljal. Preden pa je iz- !e' Stonovj^ nIm manjka iT PJS 'aiKr * s ^ k°“' plavčkov. Jože Skrinar pa na- način. - Iz Leskovca smo se sloviti od naših vaditeljev to stonil ie svoiemu sosedu delal: l • Stanova"-j nam manjka, ce- certa Najprej bo koncert oper- dalje ze vadi orkester za »Go- odpeljali v Brežice Tu nam je razšli na svoje mesto, od tam pa tieti smo jih v zadnjih petih ne, operetne in zabavne glasbe, reniškega slavčka«, s katerim bo vrtnarski molster razkazal mest- na vesele počitnice. »Vidiš! Nergajo in nergajo: letih dogradili toliko, kolikor sledil pa mu bo »Adamič-Mollov ta pevski zbor nastopil prihodnje ni vrt Od tam smo šli v brc- Izlet ki le bil zelo poučen, rra„Ž„v?časeS^t TTmU? isto ^,htetih^n1Jr,-ah h' " dVa,‘ ^ °b »tvoritvi nL£ Delal &fm?ckaSa KaSik mto- „aSt> Stili 2 v^o TS" nas novi cas, četudi jim ta ista setih letih. In še jih bomo gra- b0 razdeljen na tri dele — umet- skega doma v Trbovljah -t. kame nam je razkazal vse stro- minu. L G. 'letih pridobilo. Se bi žlo- s^ojJh' otrok Cernu™govore da m^,‘rbovelisk»9a »Slavčka« ne pesmi, narodu« pesmi in bala- neogibno potrebno V Leskovcu veti in zapeli nekaj" narodnih rali, pa so v Zidanem mo- nimate 1 indic st.movLi k« to le,‘ J nJ1^!_b°do nastop,li tp?- « ogledati nadalje breskov pesmi- Popoldne smo se vrni-i STANE ŠUŠTAR: (Nadaljevanje) Močna vez med no mi v Jugoslaviji in našimi izseljenci Mladinska godba „Svobod e-Center“ iz Trbovelj na obisku pri naših izselje ncih v severozahodni Franciji Nekaj pa je, kar drži: vfran-cokih rudnikih je treba trdo delati. Naši rudarji-rojaki so suhi, izžeti in zelo izpostavljeni bolezni silikozi. ki marsikaterega položi v prerani grob. Za trdo delo v jami potrebuje rudar pošteno hrano, ki si jo tudi privošči. Prav nič čudnega ni, če ga po utrudljivem delu v rudniku spije tudi izdaten požirek. Plača je sicer lepa, hrana je dražja kot pri nas delati pa morajo pridno, sicer se jim zgodi, da izgube službo. Kdor napravi tamkaj »plave-ga«, se kmalu znajde na cesti. Domačini ne delajo v rudniku kot navadnj delavci, ampak so u službeni šele od rudniškega paznika naprej. Zato pa je znal kapitalizem Izrabiti tuje delovne moči: Slovence, Poljake, Nemce, Alžirce Maročane, Italijane in druge. Da. tako je: tujina da morda dober zaslužek, vendar terja od delavca trdo, naporno delo, ki premnoge prehitro pogubi. K0 sem v pogovoru z našimj izseljenci razmišljal o teh stvareh, sem si nehote mislil, da je pri nas v sociali- stični domovini za delavca vendar boljše. Marsikdo naših rojakov si danes želi nazaj v domovino a ostane v tujini; pravi si: trideset let sem že tu, navadit sem ee, otroke imam tukaj, odrasli so že. poženili so se, tudi sorodnike imam tu — kaj hočem! Ostal bom tu, na domovino pa vendar ne bom pozabil, dokler bom živel! To so nam tudi vsi rojaki povedati, sami smo vse dni našega bivanja videli in občutili kako jim je pri srcu slovenski materinski jezik in njihova domovina, kjer so preživeli svojo lepo, brezskrbno mladost. DRUGI KONCERT — DRUGI USPEII Drugi dan bivanja med našimi izseljenci. 27 junija, so biti naši fantje dopoldne prosti, popoldne pa so imeli v prostorni koncertni dvorani v Freymingu svoj drugi nastop. Dvorana sc je polnila mnogo hitreje kot prejšnji večer Bilo je namreč nedeljo popoldne. In tudi zanimanje za koncert na-Se mlade godbe je bilo v nedeljo že večje. Mnogi, ki so bili na koncertu že v soboto, so v nedeljo spet prišli. Dosti pa jih je pritegnit pohod skozi mesto. Lepo je bilo na koncertu v Freym!ngu, kjer je pozdravil izseljence v imenu občine Trbovlje Dušan Povše. Med odmorom smo se pomešali med naše rojake in srečali marsikaterega znanca. Pogovor se je sukal okrog domovine: kako Je pri vas itd. Letos ne bomo mogli priti vsi v domovino — tako so nam rekli — toda drugo leto pa spet. Kar težko smo sc ločiti, ko smo odhajali vsak na svoj dom. Naslednji dan, v ponedeljek, smo bili prosti, fantje-godbenl-kl namreč ne; imeli so vajo. POČASTITEV PADLIH V SVETOVNI VOJNI IN ŽRTEV RUDARSKE NESREČE V MERLEBACHU V torek dopoldne ob 10. uri smo se poklonili pred spomenikom v prvi vojni padlih žrtev. Položiti smo pred spomenik vence godba pa ip zaigra ta ž^- 1 oslinite, To počastitev smo opraviti molče. Namigniti so nam namreč, da ni zaželeno, da bi pred spomenikom govorili. Pa nič hudega. Po komemoraciji pred spomenikom smo položiti še venec na pokopališču v Merlebachu, kjer so pokopane žrtve velike rudarske nesreče. Zvečer je bil pri Andol šku koncert na prostem, ki smo ga združiti tudi s plesom. V srcu rudarskih kolonij je namreč gostilne Andolšek, kjer so naši mladinci zabavati naše rojake. Prijetno doživetje Je bilo poslušati to igranje na prostem. Zdelo se ti je, kakor da sediš doma v Trbovljah, na vrtu v rudniški restavraciji. V sredo so Imeti fantje prost dan. Nekateri so ogledali okolico Merlebacha ln Freyming številu manj-kol naša. (Nadaljevanje S skupščine okrajnega odbora RK Krško Prejšnji petek je bila zadnja seja okrajnega odbora Rdečega križa v Krškem. Na področju krškega okraja je 6130 članov RK in 6244 podmladarjev. Skupno je v RK 30 osnovnih organizacij, podmladek pa je organiziran na 37 šolah in 4 gimnazijah. Težišče dela okrajnega odbora RK je bilo vseskozi na zdravstvenoprosvetnem področju. Njegova glavna naloga je bila izvedba zdravstvenopro-svetnih tečajev za žensko kmečko mladino. V tem obdobju so prišla v poštev dekleta letnika 1936/37. Ne zaostaja pa tudi borba proti tuberkulozi, ki je aktualen problem tudi v krškem okraju. V tednu TBC je bilo širše posvetovanje s predstavniki delovnih kolektivov o vprašanju borbe proti tuberkulozi, kjer so sklenili, da bodo podjetja dajala delavcem obrok hrane v mleku in kruhu, da bodo nadalje skrbela za prevoz oddaljeno- stanujočih delavcev v službo in iz nje, da bodo odprla v podjetjih protialkoholne bifeje, povečala skrb tuberkuloznim bolnikom, zlasti še glede pravilnega določanja delovnih mest za te bolnike. 87 tuberkuloznim bolnikom je odbor dal denarno pomoč v skupnem znesku 93.720 din. Razen tega je tem bolnikom razdelil preko profituberkulozne sekcije pomoč v hrani, skupaj 1400 tilogramov. Otrokom brez staršev, tuberkuloznim in drugim bolnikom ter prizadetim ljudem Po elementarnih nesrečah je °dbor razdelil 8244 kosov raznih oblači L 681 parov obutev, 8811 kg maščob. 1996 kg mlečnega prahu, 720 kg sira, 1692 ČARE paketov, 450 kg pralnega Praška. 450 kg mala in 791.281 din gotovine ter za 101.248 din nakaznic za nakup hrane v trgovinah. Te .nakaznice so prizadeti prejeli takoj po neurju. RK posvečal izvajanju malih a sanacij na podeželju. Higienska ureditev naših naselij je pomanjkljiva, zlasti v preskrbi z dobro pitno vodo. Asanacij-ska dela vodi posebna komisija, imenovana od OLO, dela pa se finansirajo iz sredstev okrajnega ljudskega odbora in GO RK Slovenije, in to za nakup cementa, železa, črpalk ter za plačilo strokovnih delovnih moči medtem ko prebivalstvo sodeluje e prostovoljnim delom na izkopih, odvažanju materiala Vse to bo zmogel RK seveda le z združenimi močmi. Organizacija se na vse načine bori proti alkoholizmu. Alkoholizem pobijamo že desetletja, vendar ga ne moremo zatreti. Gledati bo treba, da Samomori na „tekočem traku" Že od nekdaj se dogaja da si posamezniki tu in tam sami končajo svoje življenje vendar štirje samomori z obešenjem v enem samem tednu so vsekakor izreden primer. Serijo samomorov z obešenjem v Brežicah in okolici je pričel v ponedeljek, 25. julija, 33-letni kmetovalec Ivan Ogorevc iz Sela pri Brežicah V torek mu je sledil 19-letni Franc Unuk, delavec iz Gornjega Sent-lenarta pri Brežicah. Vzrok sa- Iz Brežic Čigave so denarnice? — Od meseca decembra lanskega leta do letošnjega maja so bili V Brežicah na delu razni žeparji in tatovi, ki so marsikatero gospodinjo ali nakupovalca na trgu in v trgovinah olajšali za denarnice z večjim ati manjšim zneskom. Pogoste tatvine so napravile razumljiv preplah in narekovale vse večjo previdnost. — Budnim organom Ljudske milice v Brežicah se je po- bomo sčasoma po občinah'usta- momora ni znan vendar izgieda, novili ambulante, ki bodo na moderen način zdravile pijači udane ljudi, patronažna služba naših medicinskih sester pa bo te nadzorovala doma ter vodila o njih kontrolo. — Kot vemo nadalje, so bili po vaseh zdrav- itd. Lansko leto je bilo porab- stvenoprosvetni tečaji. Vendar ljeno za asana diska dela v krškem okraju 2,036.000 din — vrednost prostovoljni del pa se ceni na 2,753.000 din. Letos je za ta dela določeno 1 540.000 din. Lani $o delali na 16 vodoskrbnih objektih, letos pa na 14. Dobro je RK izvedel v lanskem juliju akdjo za prostovoljno oddajo krvi. Organizacija RK se le v zadnjem času zelo razmahnila. Nujno je pa, da tesno sodeluje tako s Socialistično zvezo, kot z ostalimi organizacijami. Treba je preobraziti našo vas, graditi vodnjake in modema gnojišča. pa ta dekleta po končanem tečaju ne smemo pustiti v nema r, sicer bodo pridobljeno znanje slej ali prej pozabila. Prav na patronažni službi leži skrb za ta dekleta, da jih medicinske sestre od časa do časa obiščejo, jim predavajo ter se z njimi pogovore. Iz navedenega vidimo, da je okrajni odbor RK krškega okraja v preteklem letu mnogo napravil, ker je zasluga njego- da bo po sredi bojazen pred zaporom, ki bi ga moral dni nastopiti. Naslednji dan v sredo, se je obesil v stanovanju Vinko Ferenčak, kovaški mojster iz Brežic. Pokojnik je bil dober obrtnik in priljubljen v Brežicah, je pa dalj časa bolehal in si je verjetno konča? življenje v duševni zmedenosti, V pričakovanju, da so trije tragični primer? samomora v enem tednu končani, je spet vso brežiško javnost presenetila novica, da se je v gozdičku Gbfbočfcatf obesi! tudi 58 “etiri kol£,,.1j^xstano_ Anton Tomše, lesni nakupova- " lec ZPT »Posavje« iz Brežic, doma iz Mrzlave vasi v občini Cateč pri Brežicah. O vzroku samomora teče preiskava ter izgieda, da si je slednji končal urejevati prostore v Prosvetnem domu. Velika dvorana z balkonom in ložami bo imela lahko nad 450 sedežev, kar bo glede na vsakodnevno obratovanje kinematografa zadostovalo. Tudi o vprašanju cen vstopnic resno razmišljajo, saj so le-te med naj višjimi v Sloveniji. Uprava kina jih utemeljuje s tem. da predvaja samo kvalitetne in premierske filme in da je sedanja dvorana premajhna in tako nerentabilna. Redni kino obiskovalci pa so drugega mišljenja. Ker eo današnje kino vstopnice veliko breme za njihov proračun, upajo, da pride kmalu do premestitve kina v nove prostore in z njo tudi do pocenitve vstopnic. Prepričani smo, da bo Ljudski odbor mestne občine zagotovil finančna sredstva za čimprejšnjo usposobitev novih kino prostorov v Prosvetnem domu. Tudi gradbeno podjetje »Gradbenik« ki ureja te pro-valca tov. Jožeta Filipčiča — v store, bo moralo pospešiti de-sosedni kleti tov Emila Dolen- la, ker morajo biti prostori sumljivega izvora. V interesu sledeče Preiskave bi bilo prav da se oškodovanci oglasijo na postaji LM v Brežicah in ugotove, ali so denarnice njihove in tako pomagajo odkriti predrzne tatove in žeparje. Vlomi. — Pred dnevi so ponoči vlomili v stanovanjsko hišo SLP v Brežicah, Cesta bratov Milavcev štev. 16, ki stoji ob glavni cesti proti železniški postaji: Predrzni tatovi so pošteno prebrskali po kleteh in vih agilnih odbornikov. Novo- življenje zaradi neureienlhlro-lzvoljeru odbor pa čakajo vett- žtoskih razmer in različnih ma-ke naloge, ki jih bo moral re- tilpulaclj v trgovini z lesom, sevati med letom. m. T. Velike gradnje v trboveljski dolini končani za prireditve »Posavskega tedna« in za gledališko sezono, v kateri nam obljubljajo zanimiv program. Kopališče ob Krki bodo uredili. — Brežice so znane kot turitično-klimatiČMi krat z milim podnebjem in prekrasno , ... , . . . .. , , . , Krko za kopanje. Da pa bi bili to tujci, jim ic moral kak uredili ob obali Krke nasproti domačin »botrovati«- da so se v kleteh tako dobro znašli. ca pa pobrali razne dele dveh koles ter odnesli tudi meso in druge jestvine. — Tatvina kolesa je še posebno občutna, ker si ga je lastnik pred kratkim kupil na potrošniški kredit. Tatovi, Id jih je moralo biti več, so morali dobro poznati situacijo v kleteh, ki je v stavbi precej zamotana, kolikor pa so Trgovski dom. — Gradbeno herjeve hiše, zida Gradbeno V bloku polovica. Imela bodo Premestitev Mestnega kina. podjetje »Zasavje« je letos začelo nadaljevati s pred leti pričeto in opuščeno gradnjo Trgovskega doma na Vodah. Kot vse kaže, tokrat ne bodo z deli nehali ali morda celo začeli že zgrajeno podirati, kot se je to na tem objektu že zgodilo. Projektanta inž. arh. Franc Martinc ter inž. Franc Bele sta si dom zamislila kot veleblagov- podjetje »Graditelj« iz Celja poleg drugih pritiklin dva bal- — Uprava mestnega kina se že velik stanovanjski blok, M ga kona na cestno stran, spalnica dalj časa razgovarja z LOMO investira trboveljska Cemen- v stanovanju pa bo na vsej tarna. Gradbena dela je močno vzhodni strani zasteklena. Po- ovirala talna voda, ki spremlja gradnjo še sedaj. Dela pri izkopu zemlje za temelje stavbe je v dobršni meri opravil buldožer. Polovica hiše (trakt A) bo kmalu pod streho, ovira pa Brežice za ureditev velike dvorane Prosvetnega doma v Bre- ltivica stanovanj je dvosobnih, žicah za sodobno kino dvorano. Ta bodo imela po en balkon manj. Na veliki terasi vrh bodo imeli stanovalci prostora za razvedrilo, stavbe nico, ki naj bi nadomestila beni material. Projektant sta nekdanji Rudniški magazin In novanjskega bloka inž. Lapuh Delavski kotnzum, ki ju bodo je s tem blokom poizkusil prvič dela premajhen prostor za grad- dinje pa prostor za sušenje pe- zaradi mestnega regulacijskega načrta v doglednem času podrli. VeKko skrb je okrajni odbor Vhod v veleblagovnico bo z __________ južne strani, trgovski prostori pa bodo nameščeni v dveh nadstropjih; zgornja dvorana bo dolga 48 m, spodnja pa 35 metrov. Torej podobno kot ljub- lz Hrcsstn kes pri nas z gradnjo hiše s premaknjenimi nadstropji. S tem je v izgled Trbovelj vnesel nekaj novega, poživljajočega in zani- Nedaleč od tu pa strmi s svojimi mrtvimi okni dograjena stanovanjska hiša STT in vprašuje, kdaj bo tudi za njeno dokončno opravo dovolj denarja. Bojda odvažajo s stavbe ma- Nova društvena zastava. — Delavsko prosvetno društvo ;> Svoboda II« v Sp. Hrastniku je predzadnjo nedeljo preteklega mivega. Ta način zidanja sta- terial, ki bi bil pri gradnji še novanjskih hiš popolnoma loči potreben Stanovanj prepotrebne soseda od soseda. Stanovanja v družine kovinarjev pa zaman bloku bodo dvosobna z malim čakajo na vselitev. -t. ljanska NA-MA. Z glavne trbo* kabinetom in bodo zelo svetla, Sedanja dvorana Mestnega kina pri stadionu je zastarela in neprimerna ter spričo stalnega dovolj naraščanja prebivalstva v me-gospo- stu premajhna. Velik obisk filmskih predstav nujno narekuje prestavitev kinematografa v večje, primernejše prostore. Tudi predvajanje filmskih programov v mestnem kinu in v Domu JLA ni zadovoljiva rešitev vprašanja, ker je dvorana Doma JLA za kino predstave neprimerna. Da bS preložitev kinematografa pospešili, so začeli že Griča primemo kopališče, so odkupili travnik, ki bo sedaj služil za kopališče. Kolikor ne bo tehničnih zaprek, bodo zadevna dela v kratkem končana, kar so kopalci vzeli z veseljem na znanje. Za prihodnje leto je v načrtu izgradnja slačilnic in sanitarnih naprav, ki so v vsakem kopališču nujno potrebne. Brežice m prijetna Krka z lepo okolico privabljajo vsak dan veliko kopalcev, ob nedeljah pa še na tisoče iziet-nikdv iz sosedne Hrvatske, predvsem iz Zagreba. Domači kopalci m številni izletniki upravičeno pričakujejo, da bo Mestna občina skrbela in vlagaj potrebna sredstva za ureditev teh naprav in za povždi-go turizma, ki predstavlja pomembno dejavnost v našem gospodarstvu. M. T. ker so cele stene steklene. Na ravni strehi, ki bo spremenjena v teraso, bodo tudi pralnice. Pred stavbo bodo zgradili pritlični trgovski paviljon. Ko bodo podrli sosedno, nekdanjo Paherjevo hišo, bodo lahko začeli z deli na traktu B tega veljske ceste bo v blagovnico vhod v bife in delikatesno trgo-meseca razvilo novo društveno vino, iz te pa bo držalo stop-zastaivo. To slovesnost so poča- nišče v malo kavarno in v stili s svojim obiskom zastopniki trgovske prostore. V kleteh in bratskih »Svobod« iz Celja Li- v zadnjem delu poslopja pa bo ti je, Trbovelj, Dola in Zg. Hrast- veliko skladišče za potrebe vele-nika, prav tako tudi predsednik blagovnice. »Zveze Svobod Slovenile« tov. Zraven te stavbe je že začr- velikega stanovanjskega bloka. Iva« Regent. Ob tej priložnosti tana nova okrajna pošta. Ko bo Rudniški bloki — Do jeseni je društveni predsednik orisal ta * dograjena, bodo tudi stari, bodo pod streho tudi veliki sta-zgodovino kulturnoprosvetne de- smešni provizorij pošte na Vo- novanjski bloki v neposredni javnosti kolektiva hrastniške dah lahko podrli. S tem, da bližini sedeža ljudskega odbora Jeklarne, katere začetek sega v bodo porušili stari Rudniški mestne občine, ki jih gradi trbo-jeto 1908 ’ ko eo ustanovili prvi magazin, sedanjo pošto in Li-Pevski zbor Novo zastavo je sačevo hišo, bo center trbovelj-^azvil pokrovitelj slovesnosti ske doline, ko bo tudi glavna 'ov. Jože Klanjšek direktor cesta smotrno premaknjena, na steklarne. Nato je sledil pisan izgledu pridobil. Tedaj bo, to mestni kulturni nrosram res pravi Trg revolucije. Veliki ~L—*— šele Turizmu večfo pozornost Gostje prihajajo, Hitra postrežba Ze nekajkrat smo v našem listu pisali o razvoju turizma v zasavskih revirjih. Kaj smo veljski rudnik v lastni režiji. To bo res veličastna stavba, po ugotoviti? Predvsem to, da ima- mo. mo pri nas, v naših krajih res lepe in celo idealne priložnosti, oetitrotna možnosti, da postane pa nimajo kje prenočevati — Tudi turizera je važna gospodarska panoga — je nadvse važna — Tudi kmetje lahko pomagajo razvijati turizem do povedano: pred vojno je bil n. pr. le sedem prenočišč v ho-bolj razvit in bolj smo streme- teiu »Kum«. Trbovlje nič več, li, da ga povečamo in razširi- še manj pa Hrastnik. Tov. Ko- velikosti in izgledu edinstvena v Grizem važna in donosna go-Zasavju, saj ifria prav veliko- ^>odarska panoga. izgled. Srednji blok poglejmo kaj smo napra- vili za razvoj turizma v naših krajih! V družbenem planu mestne obične Trbovlje je pod poglavjem »Turizem«, napisan žuh je nedavno napisal tehtne Na "drugi strani pč lahko misli o prepotrebi gradnji ho-ugotovimo, da smo v zadnjih tela v Trbovljah, ki so postale desetih letih na vrhovih naših pomembno središče zasavske imi program res pravi Trg revolucije. Veliki stavbe je nekoliko odmaknjen USE?! fSSS Silili s čast kulturnim društvom Trbovljah, poleg nekdanje Pa- Trosobnih stanovanj (75 m1) bo petnajstimi leti.« Z drugo bese- Društvo prijate- /• 11 ' ■" .. v mladine. — Društvo je do-l(Jr° v Pfcteklem šolskem letu P° uspehe. Imelo je stalno t^vezavo z vsemi hrastniškimi skrbelo je za zanemar-5^ otroke ter prirejalo starkam ^Sojna predavanja, otro-»tv ^ razna razvedrila. zasavskih hribov zgradili lepa in prijetna bivališča, ki jih iz leta v leto obiskuje več obiskovalcev ne le ie Zasavja, marveč tudi iz drugih krajev, zlasti iz Ljubljane. Torej: Smelo lahko trdimo, da imamo v Zasavju trenutno dovolj planinskih postojank m tudi prenočišč, v revirjih pa premalo. Zagorje ima Dru- Kimr,., ktW0 nadalje nižji 11».., in novi osnovni šoli v refrftniku krasne pionirske od-zas*ave> ki jih je izdelala ^ovalna tov. Marija Vato-dru^i * letošnjih počitnicah je Učen^0 ^Peljalo dvakrat po 80 Ojj ^ev. 1° dijakov na lntovani« Pri Puli DČluTn,.lrt,relska družina. — Na davnim1 Itrastnlku so pred nežico »n dstanOvill Strelsko dru-dnižihT- :er Ernest-Marko«. V P^ladinV® *e članov In deset se nam °v V strelsko družino okniiti??,ait> vpisati tudi člani j*, ki ^fklh vae' Marno in Tur-Podrrv": zahima)o za to športno svoje irp,^rlStvo si bo zgradilo leno &l ki bo kmalu ure- " seveda pa - k? ^Uenje, ■_________ f'natičncl?zne tekoče, zlasti v da boT” Pogledu Upejo pa, Ijha še nčn volj^ibdi te te *taterimiZrt.Vova*nih članov, med .tudi te težave s trdno Pe 813 tudi tovariša Zvo- ^daiu „'SU in Maks Jakopič, u Prebrodili Prejs ** SevniC6 biči SeJ! četrtek se je v Sev fet. 2ac^ Krajevni sindikalni V iVa bredaednika so izvoli’i h!®1 Poslal C^renca' ki 8a bo ,‘čno šo1 v petmesečno poli- staaku so V ^iobljano. Na se-Sodbi v Se razgovarjali tudi o kovala ®evn*ci. Svoj čas je Sodba bl Pod okriljem KSS bopojasni R8 se i6 iz dosle .^edaj 8jen'h vzrokov razš.a ki bodo uče mladi godbenik 0 zamenjali starejše. Vsi »o go nestrpno prtiakova-//: mož, žena oba sinova, tr‘ hčerke, še sosedov so /ih izpraševali, kdaj pride. Kako ne? Iz Amerike b0 priseli lz dežele, kjer je dolarjev na kupe. Sicer pa, kaf strel Važno je tisto. kar bo prinesel Mali je pričakovala obleko iz angleškega sukna, mož zlato uro, sinova radio, hčere pa ny lonke, cel kup nylonk, pr stno ameriško rdeč lo na tihem pa $0 upale cele na zlate ovratnice V Arne-riki so baje zelo poceni, menda kar petkrat ceneje kot pri hdš Zadnje pismo ki ga je stric pisal pred odhodom v domovino, so kar trgal drug drugemu iz rok, meneč, da je o pismu naštelo Po vrsti, kaj bo kdo dobil Zal ni stric ni h omenil, kaj bo prinesel Le~to, da komaj čaka '■■nidenja z domačo zemljo in z njimi Najstarejša je zaničljivo pri-Irkmla nos: *Ka/ bo le videl o teh pustih revirjihI Nekaj knapov, blatne ceste...« Sestra ji ie pritrdila: »Ja, saj rest Stricu bomo mo-ralf povedat, kako /e prt nas. Nal Izve dn ni pr nag pravih nylonk kvasa, sladkorja Ne smemo pozabiti, povedati tudi /e* ga, da morava delat no cesti.« Vmes je posegla mati »Tisto le pusl la. To bova povedala midva z očetom Vse od kraja, mu bova razicžlla.* * Končno je srn ki le zaman upal, da f>0 našel o pl°mu vsaj namig na zlato uro, dejal, da jih hoče stric presenetiti. S lem so se vsi zedinili Menili pa so, da bo prišel povsem zanesljivo s svojim avtomobilom Ni bll0 dneva, da ne bi oče priganjal mater: »Daj, počisti sta- novanje, da ne bo brat m>M, da živimo v taki umazaniji.« Stara pa o tem ru hotela nH slišati. »Naj vid'«, /e dejala, »da pri rudniku niti apna ne dajejo zastonj.« Nekega dne je sosedova kar privihrala v kuhinjo. V en! sapi ■ je zagostolela: »K vam gre neki tujec! Dva velika kovčka nosil* Kot bi trenil je džužlna z na- katerih so b zamomljal: »Mi pa smo mi stili, da je pr' vas čisto duugače.* Stric pa je odvrnil: »Ne, pri nas ni drugače. Verjetno je drugače pr vas. Vsaj kolikor sem videl doslej Delate, to pa je glavno In kdor dela. ta zaslužil* Ko je stric odšel, so biti vs veseli Takeoa obtoka si n «o želeli. skupnosti komun. Njegovim izvajanjem ni moč oporekati. Vprašanje je le. kdaj smemo pričakovati gradnjo tega hotela, ki bi bil milo rečeno »krvavo potreben«. Zatorej ni čudno, da mnogi gostje, zlasti prijatelji planin nimajo kje prenočevati, če pridejo r naše revirje To velja zia-st; za tiste, ki nameravajo videti ^ naše kraje. Hočeš, nočeš, morajo še isti dan naprej v planine. Nekaj pa le lahko storimo, da se bodo vsi gostje, vsi turisti, kljub tem neizogibnim težavam, počutili pri nas lepo. Danes že lahko pribijemo, da imamo v planinskih postojankah ljudi, ki umejo ravnati z ljubitelji gora. Vljudni, ustrežljivi so in radi poskrbe da se obiskovalci Počutijo res prijetno. Omenjeni dogodek, ki se je pripetil nedavno v enem izmed trboveljskih gostišč le potrjuje gornje. Medtem, ko je prišel v gostišče gost, očividno tujec, se vsedel za mizo, je natakar mirno slonel ob oknu in se pomenkoval z znancem. Gost je čakal pet, sedem, deset minut in šele, ko je dvakrat, trikrat potrkal ob mizo, se je natakar le zganil. Menim, da tujec ni odnesel iz tega gostišča najboljših vtisov. In še to: Tudi kmetje lahko mnogo pomagajo pri razvoju turizma. Na poti do planinskih oostojank je vse polno kmetij. Prijetno hojo pa moti strašen nered, ki ga turist opazi na dvoriščih kmetij. Napol podrti in zamajani plotovi škodijo ugledu naših posestev. Enako odkrite gnojne jame, iz katerih zaudarja več sto metrov naokrog. Našim kmetom še nismo dopovedali, da se vsi ljubitelji zasavskih vrhov zanimajo tudi za on-dotno življenje. Vtisi, ki pa jih odnesejo turisti iz teh krajev pa menda niso najlepši Vse te in še tisočero navidez malenkosti ne gre podcenjevati. Važno je, da bomo v bližnji prihodnosti začeli bolj smotrno kr beti za nadaljnji razvoj turizma, da bomo odstranili vse dabosti in poskrbeli, da bo v naše kraje prihajalo še več turistov. opazovalec Bogata razprava upravnih odborov Trgovinskih zbornic za okraj Trbovlje in Krško Velika skrb za valence Savo, brodarstvo, ribe in ribištvo v naših krajih nekdaj in danes Predzadnjo soboto preteklega notna o mož ene in se po službe- nje pa so pokazale, da to ni meseca je bila v Kostanjevici nem času posvečajo svoji dru- najboljši način. V Trbovljah pa seja Trgovinske zbornice za žint. V krškem okraju je to niso hiteli in pravijo, da v okraj Trbovlje in Krško. V stanje nekoliko boljše; v trgov- trgovski mreži ne bodo Izvedli ob Savi. Ta ribogojnica je prva glavnem so na tem zasedanju ski mreži je 50 odst. moških In nadaljnje decentralizacije, ker ob Savi in ena izmed največjih razpravljali o organizaciji trgo- prav toliko žena. za skupnost ne bf prinesla ko- v Sloveniji. Prav bo, če se ob vinskih zbornic v zvezi z usta- Se ta mesec bodo v krškem risti. tej priložnost: nekoliko seznani- novitvijo novih okrajev oz. o okraju ponovni sestanki s star- Delovno področje obeh zbor- ™° 2 zgodovino nastanka Save in združitvi trgovinske zbornice ši vajencev. Svojčas so že imeli njC) ^ko krške kot trboveljske, nif°e okolice o brodarstvu na na področju okrajev. Jasno je, take sestanke in so se obnesli, jg 'U]0 različno; v Trbovljah se tCj' ,reki> o ribah in ribičih, da bo Kakor smo že poročati, je Ri- ma kratka reka Prihajajoča iz biško društvo v Trbovljah pre" osrčja Julijskih Alp se je izgub-tekli mesec izročilo svojemu na- ljala že na današnjem Ljubljan-menu ribogojnico pri Mitovšku skem polju v morskem zalivu, ki " je segal tjakaj skoz' sedanjo Tu-hinjsko :n Moravsko dolino. leta izvedla praktične izpite blaga, na področju krške- tuv®! J!n V?i ^ ‘rjr, v zbornica, k| bo imela svoj se- za vse tiste vajence, k| so letos ga okraja pa v pretežni večini, Trbovljah odločilo zgraditi to vedeš v Trbovljah. Glede na ob- končali trgovsko šolo in tiste, zUstiŽnetUske ^droge z od- lik°v Z™'*0 r'b°9°>n^ kl J® sežno področje obeh sedanjih k| so se izučili lansko leto in kum. zadruge, z o« vsekakor pomembna gospodarska Ko je morje odteklo, si je tudi Savi odpirala pot proti vzhodu, Odprla s: jo je z burno močjo, kajti količina njene vode je tedaj slino narasla Nastopila je namreč ledena doba in napajali so jp velikanski ledeniki Izpod ledenikov je drobila Sava prod, ki je z njim zasula Ljubljansko :n Li* tajsko kotlino — mestoma tudi opravili praktičnega okrajev so sklenili, da bo o sta- še niso la v krškem okraju izpostava izpita, oz. združenje. Oba sedanja Mnogo so raztovarjali o de-upravna odbora bosta sestav- centralizaciji trgovske mreže, ljala plenum, ki mu bosta pred- V krškem okraju so v vseh sedovala oba predsednika iz- centrih, tako v Brežicah, Kr-menoma. Za lažje delo so izvo- škem in v Sevnici, trgovska lili sedemčlansko predsedstvo podjetja decentralizirali. Izknš-plenuma, in sicer štiri člane iz krškega in tri iz trboveljskega okraja. Na seji so načeli tud| vprašanje strokovnega šolstva. Za okraje Krško, Trbovlje in Celje je sedaj trgovska vajeniška šola v Novem mestu. V Brežicah pa je enaka šola za vajence iz Primorske. Vsi so bili pridobitev v naših krajih. preko sto metrov na debelo. Iz- RazpravUaU so še o eksknr- Zgodovina piše da je naša Sa- hod “ obeh teh kotlin si je Sa_ zijah, o sistemu odkupov, o in- * p,.im€ri s svojo okolico zelo va utlrala P°l med gorskimi vestictjskih načrtih v trgovino miada Nastala ie šele potem ko brazdami nekako od sedanje vasi s" ,<,v" -»-li- - • ■ • Save pri Litiji Te brazde je vo- da polagoma razjedala in se in tako dalje. je že vsa pokrajina, vsaj v glav- Po kočani seji »o si od bo mi- nih potezah, dobila svojo sedanjo k| ogledali samostan v Pleter- obliko. jih. Prvotna Save je bila razmero- v Brežice. zgodilo predvsem zaradi tega, teh letih zelo lepo razvila tudi ker bi lahko trgovinske zborni- številna športna društva, v kače in trgovska podjetja nudila terih je tudi precej revirske vajencem v takem primeru več mladine, moralne pomoči, hkrati pa bi * bila lažja kontrola vajencev Pri športnem društvu »Brat-nad njihovimi učnimi uspehi, stvo«, ki je eno izmed najmoč-Vse tri zbornice bodo predlo- nejših v hrastniški mestni ob- prošnjo republi- žile zadevno ški zbornici. Velik je problem sprejemanja trgovskih vajencev v uk. Letošnje leto je sprejela trgo- čini, je dosegla v zadnjem času naj lepši uspeh nogometna sekcija, ki tekmuje v Vzhodni slovenski nogometni ligi. Lepo napreduje nadalje pred nedav- vinsfca zbornica za okraj Krško nim ustanovljeno ŠD »Rudar«, 40 prošenj, v uk pa je lahko ki si je na Logu tudi že zgra-sprejela le šest vajencev in to dilo svoje igrišče. V hrastniški predvsem dekleta. Opazili so občani delujejo istotako dve žala s suhozemskc potjo, ki je od znamenitih prazgodovin-k h Vač držala proti jugu, prečkala Savp in se nadaljevala na dolenjski strani. Po tej poti so tovorili s severa dragocen: jantai, ki s0 ga dobivali na obalah Baltiškega morja, z juga pa izde ke stare, še predr.mske Italije Bro-darjenje, kakor, izgleda, na koncu prazgodovinske dobe ni ponehalo in so ga prevzeli Rimljank O tem govore najden; spomeniki ob graditvi Južne železnice v letih 1846-49 pr: Belem slapu pri Hrastniku, ki so posvečeni bogu nemirnih voda Volkanu. Sava je morala biti na tem mestu s la nevarna, sicer ne bi imela svojega lastnega božanstva — Se nevarnejše pa so bile njene čeri. ki preko njih ni padala samo voda, ampak so izginjale med temi vo' dopadi preko njih se spuščajoče ladjice. Sicer pa -so bile nevarnosti na Savi tudi drugod, ker *o naeii podobne spomenike tudi v Radečah in Loki pri Zidanem Mostu. Po današnjem stanju struge sodeč je moralo biti nevarno bro" darjenje tudi med Zagorjem in Trbovljami, nekako južno od sedanje Potiorekove graščine. Prvi most čez Savo so zgradili Rimljani pri Zidanem mostu. Ko je minila slavna rimska doba, so tud; brodarjenje po Savi nekako opustili. Ladje So izginile iz nje in le na skromnih čolničkih eo se na ugodnih mestih poganjali ljudje z brega na breg. Rimski most je razpadel Okrog 1. 1200 je nastalo pri Zidanem mostu spet nekaj več življenja. Avstrijski vojvoda Leopold VI. Babea-; , , , berški si je pridobil na Stajer- tai potoka Sopote pri Radečah v skem ;n Dolenjskem nekaj pose; . ... štev. Da si jih tesneje pdveže, Sava ,e postala vazna za ljud; j€ na rimsk:h temeljih prvotnega sko življenje ze v pradavni dobi. mostu zgradil nov m09t ki pa .? ”i bilo v divji pokrajm: se ga je celjski vojskovodja Jan mkakih poti, so reke kazale vitovec v vojni s Habsburžani smer. Soteska od Renk do Belega p0TUjjj. Spet je bila Sava na h» nnmnntkmvnctl sli s|?>a-. “ekal<> Pr; današnjem dolgo razdaljo od Sevnice Šo --- be, 'težave, pomanjkljivosti, sla- železniškem predoru med Trbov- na:. bre2 kakršneca koli mostu. Načelno utriniamo r Vaši bosti, skratka vse, kar pnna- ljarrvi m Hrastnikom, je bila ta- Načelno se strinjamo z Vam šam^> IZ Vseh krajev naše skup- ka da je vsak promct »b brego- nosti« ’ i Hrastniški planinci bodo spet gradili vedno globlje zadirala vanje, tako da je med temi razpokami nastala njena današnja struga. SkpZi plasti triadnega apnenca in dolomita je prodirala skozi stare skrilavce, ki se je v njih nekoliko razširila Kjer je struga posebno ozka, tam teče še vedno ii nrasi«, m med apnencl jn dolomiti, kar je razvili tudi posebno opaziti med Renkami in je priredil za svoje člane več bomike rodu »Temni hrast«, ki praktičnih predavanj. so prejšnji mesec Ne bi bilo prav, če bi poza- svojo novo društveno zastavo, Zagorjem in prot. Hrastniku, bili omeniti kajakaško društvo to pa namiznoteniško skupino medtem ko je nekako pred po-Ko greš skozi dolgo hrastni- v Hrastniku, ki je edino v na- v Tovarni kemičnih izdelkov. stajo Y Zagorju, Trbovljah in mnenja, da b| vajence s Pri- ško dolino, vidiš precej novih ših revirjih in je tudi precej Prepričani smo lahko, da bo-morske preselili v Koper ali stvari, ki so jih zgradile pridne delavno. Številno članov in do hrastniški športniki tudi v Postojno in da bi vsi trije na- roke v desetih letih po vojni — članic ima v Hrastniku še TVD bodoče prav tako delavni, kot vedeni okraji potegnili svoje nove stanovanjske hiše, razšir- »Partizan«, ki je poznan v Slo- so bili doslej, in da bodo s svo-vajence iz novomeške trgovske jeno cesto in drugo. Vzporedno veniji po svojih vrhunskih te- jinti uspehi ponesli ime svoje-šole v Brežice. To naj bi se z vsem tem pa so se kraji v lovaddh. rTa kraja daleč po domovini Omenimo šle Hrastniku, kjer s© ležišča starega skrilavca struga širša. Ko so ledenik; izginili, je voda upadala Njena sila se je zmanjšala tako, da je zajedanje polagoma ______ prenehalo, nasprotno: .mestoma je reka celo odlagala prod, zlasti Jano opri tsm kjeI je bila dolina nekoliko širša kar je zlasti vidno pred železniško postajo v Zagorju, na- LISTNICA UREDNIŠTVA Tov. Bergantu iz Brežic Zelo nas je razveselilo Vaše da drugače sploh ne more biti. pismo, v katerem ste nam po- Sčasoma bodo tudi preostali drobno opisali mnenje o našem doumeli, da morajo brati uspe-listu. Prisrčna hvala! mi ugotovitvami, da je bil bivši »Posavski tednik« za Vas in Vaše rojake bolj zanimiv, ker je prinašal obilo novic iz vseh krajev bivšega krškega okraja. Tako menijo tudi bralci bivšega »Zasavskega tednika«, saj je le-ta prinašal novice in drugo vib onemogočala Čeprav so In še o novicah in dopisih iz imeli skromna sredstva, so bro-naših krajev! Vedno objavlja- darili p0 reki, ki je bila tedaj mo vse dopise, ki' prihajajo iz v svoji soteski polna skalnatih vseh krajev našega novega čeri in peči, ob katerih se je pe-okraja. Razumljivo, da moramo n:ly valovjc Star; Grki imajo nekatere krajšati, kajti v na- povest o Argonavtih, ki so z Po letu 1526 je mrtvil^ na Savi spet oživelo. Tega leta so Habsburžani pridobili Hrvatsko. Zato je bilo treba urediti prometne poti med Avstrijo in Hrvatsko. Spet je prišla kot glavna prometna pot reka Sava. Razen civilnih so bile še večjega pomena vojaške potrebe, zlasti zaradi cesti h bojev s Turki, ki so prihajali že na slovensko zemljo-Promet po Savi so pospešili še bolj, ko so Turki že stali pred obzidjem prestolice Habsburžanov — Dunajem . (Dalje prihodnjič) Tako se vidi Sevn-ca z bližnjega hriba.. tudi to, da ta dekleta iščejo planinski društvi ter alpiizustič-nekak izhod, se pravi, da eo nj odsek. Planinsko društvo na dekleta v šoli slabo izdelovala Dohi, ki je bilo ustanovljeno in nimajo možnosti za nadalj- šele pred kratkim, se je že lo-nji študij. Fantje pa se tega tiio gradnje planinske koče na poklica naravnost izogibajo, prvič Imajo trg. pomočniki slabe plače, drugič pa znajo tl fantje le streči v trgovini, po službi Pa ne znajo prijeti za nobeno delo. Prav zaradi tega odhajajo naši fantje največ opravili le iz bivšega trboveljskega sprotnem primeru bi morali iz-1 ladjo potovali iz Črnega morja okraja. Drugače tudi biti ni bajati na 16 in Več straneh. p0 Donavi, Savi in Ljubljanici, moglo. Vsako glasilo je obrav- To pa nam zaenkrat ni mogoče, jo na valjih zvlekli do Jadran-navalo le problematiko svojega Sand ste ^pisati, da_^razumete, fkega morja^n se po njem vrnili 0*Kajapa sedaj po treh mesecih vsem drži. Ce *pa ste morda devinsko jedro Argonavti niso združitve! Budno smo sprem- prebrali zadnjo številko našega bili edini, ki so takQ potovali, ljali mnenje naših bralcev iz časnika, ste verjetno opazili, da Nad Litijo se je vodna pot ltri-vsega Zasavja, torej tudi bral- to več kot štiri strani posvečeno cev iz Vaših krajev. Ugotovili Vašim krajem. Zakaj? Pred-srao, da je dve tretjini bralcev vsem zato, ker smo prejšnji povsem zadovoljno z doseda- toden dobili znatno več dopisov njim načinom izdajanja skup- toh krajev. Razumljivo pa nega lista Dve tretjini bralcev to. da r*e moramo objavljati le našega časopisa je razumelo, povic iz posameznih krajev, da sta se naša okraja združila Nekaj prostora moramo posve-v Zasavsko skupnost komun in **ti tudi razni problematiki iz da bomo morali odslej prinašati vsega področja našega ustvar- meso, je ugotovila, novice in razpravljati o proble- to”*8- Dnigače list sploh ne bi 3 dkg mesa. mih, kise nanašajo na vse **egel svojega namena. Ne Tudi druge zagMjanrfte go-kraje od Dobove do Zagorja, smete pozabiti, da ima naš, ka- spodinje negodujejo, da Jim Razumeli so, da smo odslej k°r tudi ostali listi predvsem nekateri mesarji kdat pa kdaj trdno povezani med seboj in da vzgojno nalogo: se pravi, da natehtajo manj mesa, kot ga je zategadelj prav, da se vsi mora seznanjati naše bralce s plačajo. Ni čudno, da nimajo steno mero. _ zanimajo za vse kraje skupnosti tistim, kar je trenutno najvaž- zaupanja v mesarje in tehtajo Morda bo le prav, de nam komun. nejše. meso še doma. zagorjanski mesarji povedo. Ne lake — mesaril Nedavno mi je neka gospo- mesarji na ta način oškodujejo dinja v Zagorju potožila, da je delovnega človeka, ko vendar kupila 30 dkg govejega mesa. Ko je doma ponovno stehtala da manjka vedo, da zagorjanski rudar ne pobira denarja po tleh. Vendar menimo, da morajo gospodinje ob nakupu meso * v prodajalni pogledati, če eo dobile zahtevano količino. In č® vidijo, da je blaga premalo, naj že v prodajalni zahtevajo P°' Jurju nad Hrastnikom, PD Hrastnik pa namerava posta- _ v*_______ ^ __ ^ ^ _____|___ _ s s1 jc S3S S3!rd.5«.'«£ planniski dom na Kalu. S pripravami za gradnjo so planin- Ena tretjina pa meni, da Ust Menimo, da bo naš list pro- Menim, da je^ to negodovanje kako je s to stvarjo. Iz Krškega Uredništvo ------- —- ----- --------- ah __ vam np iM inv Rnr- bodo radi prebirali. To pa se- hemi potrošnik za pošteno pla- — __ - d 56 sočeh. Mnogo del bodo d im j Drvi ™-av? Od- veda to tedaj, ko bodo odpadu čano blago tudi pošteno blago. ^rcd nedavnim je imel sesto »anajajo naši fantje največ opravili kar sami udarniško, naši tlsti Predsodki, ki se izražajo Nesporno je. da je meso drago; evnr^ med kovinarje. Upajo, da se bo nekoliko pa jim bodo pomaga- u Jehi, vSe tefave MŠe teža- v dveh besedah: Mi in vi! sleherna gospodinja mora dan- to stanje p« vpeljavi osemraz- la tudi domača podjetja. Alpi- ve združili smo se’v skupnost Odslej tvorimo »ml in vi« danes dodobra preudariti, kako nek0Uk° V11HraStiikU’,ld deioS vbo uporabila denar, da ne bo ^‘tvana Glogovška ^ ”al- ju je v trgovin mre™ zapo- iZflef^Tn^ **™L^L^menlben.za^r Upamo, da nas boste razu- ^ "ika pa tov. Staneta Drobniča sleno 70 odst. žena ln le 30 od- vzpon -________ ivroPe. - s jfLsr°bS s cimcJ J* **- na Mont Blanc, vendar je mo- družljivo povezan z celoto. Ra- naročnik in skušali pridob ko rekoč ogrožen moški kader ral na žalost ta načrt zaradi zumemo, vemo, da to mnenje še nove v tej stroki, zlasti kar se tiče pomanjkanja denarja opustiti, še ni v celoto prodrlo v zavest poslovodij. Žene nerade spreje- Pač pa se je udeležil vzpona naših ljudi. Toda počasi bo ljep P°zdrav! majo to funkcijo, ker so večl- na naš Durmitor. Preko zime tudi ostala tretjina občutila. Uredništvo življenjskih po-Potrošnik ♦ Opomba uredništva. Pisec se Je lotil obravnavanja zanimive stvari. Res! Malce čudno se nam Na sestanku so sklenili, da bodo odborniki obiskali v*-osnovne organizacije SZDL, da si le-te urede organizacija^®' tehnične pole. Pri mnoiičn,V) sestankih jim bodo nudili P°' da nekateri zagorjanski moč člani SZDL iz centrov. Jože Stok Korotan: (Nadaljevanje) V NOČNEM VRTINCU Ko sta se Tone in Sil as dogovorila za javke, sta sekretar Tone in ponesrečeni Nesti odšla proti Kalu, bataljon pa se je umikal po cesti proti Zgornji Rečici. Borci so med potjo — kakor tudi že prej med akcijo — trosili propagandne letake Osvobodilne fronte, vzkUkali borbi za svobodo in peli partizanske pesmi. Na koncu poti v Zgornji Rečici se je umikajoča kolona ustavila. Borci so pobrali plen z vozov in ga naložili na svoja pleča. Potem so natovorjeni ko laške mule odklecali v hrib proti Gozdniku, voznika pa sta se vrnila domov. Toda partizani so se kmalu začeli šibiti pod težkimi, konjskimi tovori. Zato so nekoliko plena iz trgovine, predvsem bale tekstilnega blaga, odvrgli pred poslopja poznanih partizanskih družin in odšli dalje ... Zjutraj, ko so kmetje vstali, so pograbili partizanska darila in jih skrbno skrili. Nekateri so porabili blago za svoje potrebe, drugi pa ga kasneje vrnili partizanom. V jutranjem svitu sta se četi z bogatim plenom vrnili na Gozdnik. Vse zaseženo blago in drugi material so zložili na kup, ki je bil precej velik. Borci so bili veseli vsega, predvsem pa vojaškega plena, ki je bil: 1 mitraljez, 2 brzostrelki, 23 pušk in 4 pištole, dalje 6 ročnih bomb, 2621 kosov raznih nabojev, kompletna oprenta nemške posadke in še več drugih rekvizitov. Po Izdatnem zajtrku so sc borci postrojih v vrsto. Komandant je pred zborom pohvalil obe četi, še posebej pa tiste partizane, ki so sc najbolje odrezali kot Mato, Nesti, Blisk, Tone, Ivan in drugi. Nato so se borci z zaplenjenim orožjem dobro oborožili in opremili. Njihova morala je bila na zelo visoki ravni. Kako naj bi ne bila. S to akcijo so poželi bogat pridelek Za takratne partizanske pojme so bili tudi, moderno oboroženi in opremljeni, povrhu tega pa so se dobro založili tudi s hrano. V mraku je prešerno zadonela partizanska pesem, njena melodija pa se Je razlegala proti revirjem in Savinjski dolini. V njej so partizani izpovedali, da bo šel njihov boj za svobodo dalje, vse dokler ne bo slovenska zemlja svobodno zadihala Prepevanje ln veselo rajanje je odmevalo pozno v noč... Ko so sc naslednji večer začele temne sence košatih dreves križati nad taboriščem, Je zmagoslavni I štajerski bataljon odrinil na pot. Njegov prvi cilj je bila Savinjska dolina, kjer je z zaplenjenim eksplozivom miniral železniško progo, daljnovodne drogove in druge objekte na prometnih zvezah. Kako pa je bilo z Nestlnom? Govoriti o njegovi mučeniški poti, o njegovem samozatajevanju groznih bolečin in brezprimemi potrpežljivosti je zelo težko. Ce že moraš govoriti o tem, ti zastane bitje srca m dih življenja. Zalo je prav, da vsaj malo opišem tisto, kar je prestal; Po odhodu glavnine I. štajerskega bataljona iz Hude jame na Gozdnik sta Tone in Nesti odšla na Kal, od tam pa pod Mrzlico proti Katarini. Ob enajstih dopoldne sta se prikradla na Matkovo domačijo. Najprej je Tone spravil bolnika na kozolec, kjer mu je uredil primemo ležišče, nato pa je odšel v hišo. Gospodarju je odkrito povedal, za kaj gre ln ga prosil za pomoč. Matko sc je znašel v silni zadregi. Čeprav je partizanom vedno rad pomagal, je začel tarnati, da se boji sprejeti bolnika pod svojo streho. Kaj bi bilo, |to bi kdo opazil? Toda Tone ga je s svo-jjm vplivom prepričal, da je mož končno obljubil skrbeti za ponesrečenega partizana Nestlna Opoldne se je Tone oblekel v primemo civilno obleko ter čez Marka in Plesk odhitel v Hrastnik. Brez oklevanja se je namenil obiskati dr. Romana Vidmarja, ki ga je dobro poznal Pri njem je Tone že večkrat iskal zdravniške pomoči: prvič za zdravljenje partizana Stanka Skrlina. doma tz Hrastnika, ko je bil hudo ranjen v spopadu z Nemci po izdaji pri Prašnikarju na Sv. Planini drugič pa za zdravljenje Mire Poprasek-Janje, znane revirske aktivistke, ki. je poleg poleg političnega dela vodila Okrožno tehniko. Tudi tokrat je bil dr. Roman Vidmar miren in prisotno poslušal sekretarja Toneta, ko mu je v njegovi ordinaciji podrobno obrazložil, kaj sc je zgodilo z Nestlnom Zdravnik je nekaj časa globoko razmišljal- ali hi Sel sam na Katarino bolniku, ali bi dal le zdravilu, s katerimi bi ga zdravil Tunel? »Takole bova naredila,« se je naposled odlo61 mož. »Jaz ti bom dal stekleničko tekočine. Z boš mazal bolnika po oteklinah, toda moral b°_ paziti, da ne boš z drgnjenjem predrl kozn mehurčke. Toda jaz teh zdravil zdaj ntm«111' zato pridi ponje zvečer...« Tone se je zvečer res vrnil v Hrastnik, toda *• man. Zdravnik še ni utegnil dobiti potreb®' zdravil. Z obljubo, da jih zjutraj gotovo dobi. s je aktivist Tone vrnil na Katarino. Nestlnu so se opekline silno razbolele. V«Pd^ je junaško prenašal grozno trpljenje. Ves obr je bil en sam mehur z ustno in nosno odpri1® ^ gledati pa že skoraj ni mogel več. Fant je 111(17,he skominajoče škrtal z zobmi in v grlu dušil vzd' r bolečin. Ko se ga je lotila Se vročina. .1® K puhtelo iz njega. Tisto noč je bil kmet Matko zelo nemiren. V® ^ zaskrbljen, kako se bo Iztekla zadeva z b°*n,!V.cl na kozolcu, ni mogel zaspati. V mislih j c '"L, nemško patrole, ki čestokrat kolovratijo tud*■ > Katarini, jKimislil je na vohune in izdajalce ^ to je zaupal Tonetu In ker je bil mož na spl°' ,e dober, saj je partizanom mnogo pomagal. .| Tone spravil bolrllka s kozolca in z njim l,0‘ v dolino. ... Nad vasjo Gabrsko sta se partizana ustal i v gostem, mladem smrečju. Tani je Tone z primerno vdolbino, nalomil smrečja in ®.a je praproti ter z njim postlal ležišče. Nest*1 utrujen od bolečin ln vročice legel k P°r (Dalje prih Josip Brinar; PIONIRSKI KOTIČEK Naaalievamel Marija Volčanšek: UČITELJICA 20. Miško gre po Zvitorepko v Hudo luknjo Zvitorepka je torej stopila iz svoje trdnjave in spregovorila aladlto: »Zdravstvujte, ujec Milko. in ne zamerite mi, da ste morali malo čakati. Opravljala ■em ravnokar svoje večerno opravilo; saj veste, da je treba najprej zadostiti verskim zahtevam in potem šele misliti na Posvetne stvari. Torej še enkrat: prisrčno ste mi dobrodošli, a za va§ blagi nasvet iskrena zahvala! Prav rada se odzovem vašemu dobrohotnemu polivu ter vas spremim na kraljevi dvor. in to tem rajši, ker bom v zaščiti vašega blagorodje, gospod Miško. Dobro vem, da vaša beseda veliko zaleže P*t kralju. In prav zaradi tega ■e še posebno veseli, da ste Rešitev nagradne uganke iz 29. številke Pionirji in pionirke so nam postali za našo besedno uganko iz 29. številke Zasavskega tednika pravilne odgovore, namreč da je mogoče iz črk ženskega mrena SILVA z drugačno razmestitvijo črk napraviti še tri druge besede. Rešitev te uganke se torej glasi: L SILVA, 2. SVILA 3. SLIVA, 4. VISLA. Strogi žreb je tokrat odločil, da dobi prvo knjižno nagrado pionirka Majda Poiin, Močilno 6, učenka 2 razreda gimnazije v Radečah, ki naj pošlje o priložnosti v naše uredništvo po darilo — drugo nagrado pa je žreb prisodil pionirju Stanetu Kotniku, učencu osnovne šole v Brežicah, ki mu bomo knjižno darilo zaradi oddaljenosti od Trbovelj poslati po pošti. — Uredništvo. Nagradna šti /ilčna uganka za pionirje Danes prinašamo za spremembo za naše pionirje in pionirke številčno uganko. Ne bo težka, lehko jo boste uganili. Torej: 4 • 2 • • 7 8 • ' • se ravno vi pptrudili k meni ter se niste ustrašili dolge in težavne poti. O joj, mokri pa ste, kakor da vas je ujela ploha — prav po medvedje se potite! Ali ni mogel naš gospod in kralj nikogar drugega poslati na dolgo pot kakor vas, ki ste najplemenitejši In najimenitnejši izmed dvorjanov? Meni je seveda to le v veliko čast in mi ntegne vrh tega še posebno koristiti, kajti vaša naklonjenost mi bo velika zaščita na dvoru. Sicer bi pa bila šla tudi brez vašega obvestila na kraljevi dvor; namenila sem se namreč, da jutri odpotujem navzlic temu, da sem bolna ln se vsa tresem od silne slabosti, ker sem si te dni s slabo jedjo pokvarila želodec.« »Kaj si pa použila takega?« je vprašal radovedni Miško. »Ljubi ujec, saj mi ne morete pomagati, če vam tudj povem!«’ je tarnala lisica. »Eh, slaba in roda mi je hrana, ki ob njej živim! Pa kaj se hoče — boren siromak se ne more mastiti kakor grof in se mora zadovoljiti s tem, kar mu pač Pride Pod zobe. Te dni mi je pošla vsa druga hrana in zadovoljiti sem se morala s strdjo. Medn je sicer vedno v obilici, ali ne vem, kako je to: kadar se ga najem, me ščiplje in zavija po trebuhu, da je joj!« »Beži. beži, ljuba strina!« je zagodrnjal Miško, mlaskajoč z jezikom in željno se oblizujoč. »Ali ti je res tako malo mar za sladki med? Saj je to vendar slaščica, da ji ni enake! Zvitorepka, ljuba, mila Zvitorepka, preskrbi mj vsaj nekaj oblizkov medn! Mesece ln mesece ga že nisem okusil. Vse svoje žive dni ti bom hvaležen, če mi boš preskrbela to okusno slaščico!« »Ujec!« je odgovorila lisica, »meni se pa zdi, da se brijete norce. To pa res ni lepo!« »Da bi norce pasel? To pa že ne, prav gotovo da ne! Prav ntč se ne norčujem.« »Ako je vaša resnična želja, gospod Miške, ln ako vas res mika se malo posladkati s strdjo, no, le povejte; prav veselilo bi me, ako vam morem s čim postreči!« »I kajpak, da jo imam rad, neizrekljivo rad,« je zatrjeval medved. »Če bi imel ves med, kar ga je tukaj od nas pa noter do turške meje, vsega M polizal, pri ma ruha, vsega do zadnje kapljice!« »Bogme. še danes se ga boste preobjedli, ljubi ujec,« je odgovorila Zvitorepka. »Pol ure hoda od tod stanuje kmet, Kozo-derec po imenu. Ta ima toliko medu. da bi ga sedem let ne spravil pod streho. Ako se smem nadejati vaše naklonjenosti in ako mi obljubite, da boste spregovorili pr) svojem bratra-nu, našemu častitemu kralju, kako besedico zame, vam drage volje pokažem pot do medu.« CDalie prihodnjič) Vstavite v prazna polja ustrez-ne številke, tako da boste dobili vodoravno, navpično in daigonal-®°, če vse tri številke seštejete, v«oto 15. Pravilne rešitve nam prinesite fl'- pa pošljite p0 pošti do nede-Me, 14. avgusta, opoldne v naše uredništvo Za pravilne odgovore bomo dalj izžrebancem 2 knjiž-1,1 nagradi. V odgovoru navedite ®vpje ime in priimek, razred in solo, kj j0 obiskujete ter kra) ln pošto, kjer ste doma RAZPIS Industrijska rudarska šola v Trbovljah sprejme v šolskem letu 1955/56 določeno število učencev, ki se žele izučiti za kvallfcirane delavce rudarske stroke -kopače. Vpis traja do 1«. septembra letos. Vpišejo se lahko državljani FLRJ, ki so izpolnili naslednje pogoje: da se duševno zdravi in telesno dobro razviti, da bodo v letu 1955 dopolnili 15. leto starosti in da so zadostili splošni šolski obveznosti. Kandidati morajo pri vpisu predložiti lastnoročno pisano prošnjo, kolkovano s 36 din. V prošnji naj kandidat navede svoj natančen naslov, priloži zadnje šolsko spričevalo, izpisek Iz rojstne matične knjige potrdilo e premoženjskem stanju in davčni osnovi, potrdilo o stalnem bivanju. Pouk je teoretičen ln praktičen ter traja tri leta. Učenci prejemajo mesečne nagrade od 2000 do 4500 din. Šola nudi učencem brezplačno vse šolske potrebščine za teoretičen pouk in vsako leto I delovno obleko, 1 par delovnih čevljev, potrebno perilo in zaščitne artikle pri delu Učenci so socialno zavarovani. Pri šoli je internat, v katerem imajo nčenei potrebno oskrbo (prenočišče, hrano: pet obrokov dnevno, ki ima 5000 kalorij, pranje, likanje in krpanje perila ln obleke ter potrebno strokovno pomoč pri učenju). — Kdor želi stanovati v internata, naj to navede v prošnji. V elektro-odsek sprejme ravnateljstvo Sole omejeno število učencev, ki morajo Imeti poleg zgoraj navedenih pogojev z uspehom dovršene štiri razrede gimnazije. Kandidati se lahko vpišejo osebno ali pa pošljejo prošnjo po pošti. Ravnateljstvo Sole. Pomlad je bila, vendar je bilo hladno in pusto. Zdelo se je, kakoi da se hoče narava ponorčevali iz ljudi in jim po dolgi mrzli zimi ne privošči toplote. Majda je nezadovoljna gledala skozi okno šolske sobe, ki je bilo umazano in motno. Otroci v šolskih klopeh so sedeli in se trudili, da bi jo poslušali. Njihovi bledi obrazi z globoko vdrtimi očmi, ki so jih obkrožali temni kolobarji, so izdajali utrujenost in naveličanost. Bili so različne starosti. Takoj si videl, da sta združena dva razreda skupaj. Majda jim je pisala na tablo račune, ki bi jih morali napraviti za domačo nalogo. Zunaj je pihal mrzel veter. Plašno so se ozirali na okna. V slabih, tankih oblekah bodo šli iz šole eno uro daleč, lačni, prezebli in utrujeni, z vročo željo stisniti se čim prej k topli peči in pojesti nekaj koščkob nezabeljenega krompirja. Boljše hrane po navadi niso imeli vasica je bila majhna in je ležala precej globoko v hribih. Njiv niso imeli. Ukvarjali so se z vinogradništvom in živinorejo. Težko je družini, ki ima mnogo otrok. Kdo bi gledal njihove blede obraze in lačna usta, ki venomer prosijo kruha. Kamor pogledaš: revščina, revščina. Majda je odložila kredo. Preko razreda je šel globok vzdih. Končali so in pojdejo domov. Pospravljali so in se postavljali k vratom, da pozdravijo učiteljico ter se razidejo. Majdin pogled je begal med temi utrujenimi obrazi in žalosten nasmeh — nasmeh razočaranja ji je spreletel obarvane ustnice. Pozdravili bo se in se razšli. Njen pogled jih je spremljal, dokler se niso razgubili. 2e dve leti je spremljala vsak dan z očmi te uboge otroke in vsak dan je čutila, da jim mora pomagati. Njen pogled je splaval nekam daleč v dolino, kjer je bilo mesto njenih študij in mesto srečnih dni, najbrž zadnjih srečnih dni v njenem življenju. Misli so se ji vračale nazaj na prve dneve njene službe, na dneve, ko je ugotovila, da bo sama tu, da bo učila štiri razrede in da bo v teh hribih pokopala svojo mladost. Ko je bila na učiteljišču, si je zamišljala življenje učiteljice čisto drugače. Ljubila bo otroke in jih vzgajala v ljudi, id ne bodo poznali sovraštva, ampak le ljubezen. Živela bo med drugimi tovariši in življenje ji bo teklo lepo in srečno. Sedaj pa... Ko je prišla v vas, ni mogla verjeti. Tu naj bi živela? Vas je sestavljalo nekaj s slamo kritih hiš. Trgovina je bila dve uri daleč. Gostilna, ki je bila v vasi, je bila vedno polna. Tu so ljudje, zlasti moški, zapravljali svoj denar, namesto da bi zanj kupili otrokom kruha. To je bil njihov reden, vsakdanjf-sprehod. Prav tako redno so pretepali svoje žene. Mislila je, da se bo sčasoma vsega privadila, a ni šlo. Z vsakim dnem jo je pozdravilo novo razočaranje. Večkrat se je spominjala učiteljišča in črnolasega osmošolca Ernesta. Včasih so prišli v vas izletniki. Upala je, da bo z njimi prišel tudi on. Toda varala se je; nekaj časa potem, ko je nastopil službo, ji je še pisal, potem pa naenkrat nič več. Njegova pisma so bila polna nečesa lepega, nečesa, kar je klicalo po življenju. Zdelo se ji je, da je vse že tiekje daleč in da je minilo od tistega časa že toliko let Sama sebi se je zdela »tara. Zdelo se ji je, da je vse lepo, kar je doživela, minilo, da se nikoli več ne povrne. Njegova slika, ki je stala na njeni nočni omarici, jo je spominjala njegovih besed, ko sta se poslavljala: »Naj se zgodi kar koli, ne bom te pozabil, Majda! Skupaj bova trpela in zmagala.« Včasih se je zamislila in mu očitala, da ni držal dane besede. Toda ljubila ga je in vedela je, da ga ne bo mogla nikoli več pozabiti Vsak večer, preden je legla k počitku in v mislih obnavljala preživeli dan, ji je pogled ušel na njegovo sliko in med solzami je šele pozno v noč zaspala. Takšno je bilo njeno življenje vse dotlej, ko ji je stara ženica, ki ji je čistila sobo, prišla povedat, da jo kliče neki mladi gospod. Zdrznila se je. Srce ji je razbijalo v razburjenju kakor kladivo. Rekla je ženici, naj malo počaka, da konča s poukom. Hitela je. V zmedi je dala nekaterim preveč za nalogo, drugim premalo. Ko so otroci odšli, je še sama stopila za njimi. Zunaj jo je čakal ... on! Vztrepetala je; pozabila je, da ji ni pisal, pozabila je na vse in ee mu z veselim krikom vrgla na prsi. Objel jo Je. A ko mu je ponudila ustnice, jih ni poljubil. ampak ji je pogledal v oči in z ubitim glasom rekel: »Oprosti, Majda, toda ne smem!« Začudeno ga je gledala. Takrat pa je naslonil glavo na njene prsi in med globokim ihtenjem govoril: »Majda, ti ne veš, kaj se je zgodilo, odkar se nisva videla!« Njena roka je brodila po njegovih gostih črnih kodrih. Pritisnila si je njegovo glavo tesneje na prsi in molčala. Vedela je, da se je zgodilo nekaj, kar ju bo ločilo za vse življenje. Ni spravila besede iz grla. Počasi se je umirila. »Povej mi,« je prosila. Njen glas je imel čuden prizvok. »Majda, jaz sem bolan... Ne bi te smel videti Ves čas, odkar ti nisem pisal, sem bil v zdravilišču. Nisem hotel, da bi vedela, da sem bolan Ko ozdravim, se vrnem in jo poiščem?« sem si rekel, »in lepše bo nama takrat. Toda varal sem se... Izgubil sem vsako upanje, da bom še kdaj zdrav. Sklenil sem, da se ne smeva več videti, da ne smeš vedeti, da sem bolan in da umiram daleč proč od tebe. Sčasoma pa se je ta sklep začel majati. Želja, videti te, je premagala vse. Vedel sem, da te moram videti še zadnjič v življenju. O, kako je bolelo, kako sem hrepenel po tvojem poljubu ves ta čas! Toda sedaj, ko sem pri tebi, te ne smem poljubiti. Preveč te imam rad, da bi oskrunil tvoje čiste ustnice 's kalmi moje bolezni. Majda, ko bi vedela, kako trpim!« Sele sedaj je opazila njegove modrikaste ustnice, bledi obraz, in v trenutku je vedela vse: to njegovo mlado življenje je razjedala strašna bolezen — tuberkuloza... Vzela je njegovo glavo v svoje naročje in mu vroče poljubila ustnice. Skušal se ji je iztrgati. »Majda, kaj vendar delaš! Ali bi rada tudi ti, ld si mlada in lepa, umirala počasi kakor jaz? Ne, Majda, tega ne smeš; preveč te imam rad, da bi te pahnil v to življenje...« Nov poljub mu je bil y odgovor. »Kako grdo misliš o meni! Rada te imam, bolj kot kdaj koli poprej. Nočem, da me pustiš spet samo!« »Ne, Majda, iti moram; nikoli ti ne bi dovolil, da ostaneš z menoj.« Majda je molčala. Po licih so ji tekle debele solze. Prižel jo je k sebi in jo tolažil: »Ne smeš jokati, Majda, mlada si še, vse življenje je še pred teboj; našla boš drugega in srečna boš. Mene takrat že ne bo več.« Njegov glas je zvenel žalostno. Kakor glas nekoga, ki se poslavlja od življenja. »Ne, nočem živeti brez tebe!« »Majda, bodi pametna! Ljubim te, vedno sem ljubil le tebe...« Nadaljnje besede je pretrgal droben curek krvi, ki se mu je vlila iz ust. Majda je prebledela, čutila je, da se je zrušilo nanjo življenje in da ji z vso težo leži na prsih... Minilo je nekaj dni. Majda je bila v učilnici. Skozi okno šolske sobe je priplaval topel žarek sonca. Otroci so začudeno gledali učiteljico, ki je zamišljeno strmela skozi okno v toplo popoldansko sonce. In kakor da se je prebudila iz sanj, je začela govoriti. Njen glas je bil utrujen: »Za nalogo...« Zmotila jo je brzojavka, ki jo je pravkar prinesel pismonoša. Na brzojavki je stalo: »Ernest umrl, pridite! Mama.« Odprla je še pismo; z velikimi okornimi črkami ji je pisal: »Majda, moja Majda... bodi srečna... ljubim te...« In kakor pečat ji je zableščal nasproti krvav madež Brezizrazno je strmela v papir. V glavi ji je čudno za šumelo. Zgrudila se je na tla... Minili so meseci. Majda je dobila novo službeno mesto. Nič ga ni bila vesela. Raje bi ostala v tisti vasici, kjer jo je vse spominjalo na Ernesta. Vsak večer, ko je stala pred njegovo sliko, mu je obljubljala, da ga ne bo nikoli pozabila. Hranila je njegovo zadnje pismo in pred očmi so ji vedno stale besede: »Majda, moja Majda... bodi srečna... ljubim Rd*»r VVallsee; MELODIJA smrti »Kako vsestransko znate izpraševati! Vj »te rojen izpitni ^•ievalec, GUbert!« »n ,bert ** J« šibko nasmeh-1 *n vtaknil papir v žep. pa,« je dejal ko sta Puščala klub. »sem davi na-v ®VU oporoko: prosil bi, da ,^mcm postaviti za njenega t,Je vzdihnil in si po-SnU klobuk za tilnik. vt ste pač najbolj ža- svm kar sem jih v kei ? šlvlJenju srečal.« Je re-' obupano. »Včeraj ste se po-0urli 'n danes hodite okrog s ne 7,om' vrednim agenta kakš-toeZ po*rcbnega zavoda. Raznolik i/1* *° **kl »animfvi In sk v.t, posamezniki v london-s, Ea«t-Endu: napravili ste den^?am' W vam bo vrgel kup kanit.’ *°vorill o naložbah ■ hi napravili oporoko; s *”vaAfa vreden revež!« ■MitT ** k 8n,ehljal GUbert bon,0,1" hudomušno. Pred klu- Rot?« ** lmat* vi a/,‘/’®,rJen sem. ko slišim, ds WooT,r v St John« ro»iu/* mu J« odgovoril s po-SeL .vljudnostjo - »bal k naiti,. w b0*4* odpeljali “JNlžnjemu krematoriju.« 0 J« GUbert prišel domov, J oh ris Wood. da Imate vi drugo je našel ženo v svoji delovni sobi. Sedela Je v velikem naslonjaču. Razburjenje prejšnjega dne ni zapustilo nobenih sledov na njenem lepem obrazu. Pozdravila ga je ln se mu prijazno nasmehnila. Podzavestno se je med njima Izoblikovalo razmerje, ki je bilo v danih razmerah zdaleč najboU-Se; že v tem kratkem razdobju se je obudilo v njej spoštovanje do Gllberta. Tako dobro se je Imel v oblasti, celo v tistem trenutku strahu, strahu namreč, ki Je na nepojasnjen način prešel tudi nanjo. Pri zajtrku jo je naslednje jutro živahno pozdravil, čeprav ni niti malo dvomila, da je noč preživel brez spanja; Izdajale so ga težke In utrujene oči, izdajal ga Je glas kljub vsej narejeni živahnosti. Zvenel Je hripavo kakor pr| človeku, ki naravi ni dal, kar je njenega. Stopil je takoj k pisalni mizi. »Ali bi rad bil sam?« ga Je vprašala. »Ne. ne,« ji je urno odgovoril. »Ne želim biti sam. Imam nekaj dela. toda ti me ne motiš. Sicer pa ti moram sporočiti,« je nadaljeval z navidezne brezbrižnostjo, »da sem odpovedal službo.« »Odpovedal sl se službi?« Je ponovila. »Da. Imam namreč toliko svojega dela, služba v ministr- stvu pa spet zahteva veliko časa, ki ga ne morem pogrešati. Tako sem bil postavljen pred Izbiro: odpovedati se službi ati Pa nečemu drugemu...« Kaj pomeni to »drogo«, Ji ni povedal, sama pa tudi ni mogla niti zdaleč uganiti, kaj bi to utegnilo biti. Vse zagonetnejši Je postajal. Začel jo je zanimati, čeprav se JI je to zdelo čudno. Da Je bila z njegovim življenjem združena tragedija, » kateri prej m Imela najmanjše slutnje, o tem je bila sedaj trdno prepričana. Mirno to brez vseh ovinkov ji je pripovedoval zgodbe o razdedlnje-nju. Na njegovo zahtevo je vso stvar v pismu sporočita svoji materi. Ni je pekla niti vest niti se ni bala neizbežnega razgovora z materjo, čeprav je vedela, da bo gospa Cathcart neizmerno divja. Ko Je Editb zalepila pismo za mater, se je morala malo nasmehniti. Torej je vendar nekakšna poetična pravičnost! Vsekakor bo morala sama najbrž eelo življenje trpet* za posledicami materinih samoljubnih načrtov. Upala je, da bo mati na pismo. k| ga Je zgodaj zjutraj odposlala, takoj prišla, se z njo pomenila In odšla, preden se bo vrnil mož Toda Gllbert Je bil že pol ure doma, ko je zazvonilo v predsobi. Edlth Je naglo vstala. 2e dolgo je čakala na to zvonjenje. Odhitela je po stopnicah, da bi ji sama odprla. Gospa Cathcart je vstopila, ne da b| rekla besedo Ko je Editb zaprla vrata, jo je pri- dušeno vprašala: »Kje je tvoj častivredni mož?« »Moj mož je v svoji delovni ■obl,« Ji Je mimo odgovorila. »Hočeš z njim govoriti?« »Vprašuj šel« JI Je zasoplo odgovorila. Edlth je opazila bliskanje v njenih očeh. Videla je tudi, kako so Ji upadla suha lica. Za kratek hip se ji je zasmilila — žena, ki so se Š zrušile vse njene lepe sanje v trenutka, ko je z vso zanesljivostjo upala, da se ji bodo Izpolnile. »Alj ve, da pridem?« »Mislim celo. da čaka nate,« ji je suho odgovorila mlada žena. »Sama hočem z njim govoriti,« je rekla gospa Cathcart ln se s stopnic na pol obrnila k hčerki. »Z njim boš govorila v moji navzočnosti ali pa sploh ne,« Ji je odgovorila mlada žena. »Storila boš, kar tl rečem. Edlth,« je Izbruhnila. Mlada žena se je smehljala. »Mati,« je rekla nežno, »tvoja pravica, dajati mi kakršna koti navodila, je prenehala. Zaupala sl me drugemu zaščitniku, čigar pravice so večje, kakor tvoja.« To ni bil prav nič dober uvod za razgovor, ki je Imel slediti. Edlth je to jasno sprevidela. Odprla je vrata to mati je vstopila. Ko je Gllbert opazil, kdo ga Je obiskal je vstal ln se rahle priklonil. Roke H ni ponudil. Čustva te žene sl Je lahko de neke mere predstavljal »Izvolite sesti, gespa Cathcart,« JI Je rekel. »Pri tem, kar trni raje stojim,« ga Je vrana. »Ne, kuj naj te ni?« Potegnila le Is hčerkino pismo, ki gs je vedno znova brala, tako da ga je znala vsega na pamet. »Ati je res,« je ostre vprašala, »da • ste revež? Da ste n* prevarati? De ste ta zakon zgraditi us laži to goljufiji?« GUbert Je dvignil roko. »Zdi se ml, gospa Cathcart,« JI je mimo odgovoril, »da sva moje gmotne razmere že obravnavala. VI ste očitno to pozabiti. Takrat ste močno poudarjati, da premoženjska vprašanja In podobne po zemeljske stvari pri vas ne Igrajo nobene vloge.« »Pozemeljske stvari!« se je rogala. »Kaj hočete s tem reči, gospod Standerton? Ali morda ne živite na zemlji? Ali ne stanujete v hiši ln ne Jeste kruha to masla, kar vse stane denar? Ali nimate avtomobila, čigar vzdrževanje stane denar? Kakor dolgo bom živela na svetu ln kakor dolgo boste vt živeli na svetu, bodo nezemeljske stvari zmeraj važne. Mislila sem, da ste bogat mož, pa ste berač!« Gllbert se Je smehljal malo prezirljivo. »Lepo godljo ste nam skuhali,« je rekla strupeno. »Dobili ste ženo. ki vas * Uub) — mislim, da to veste?« Priklonil se je. »Vse vem. gospa Cathcart,« je dejal; »to Je bilo najhujše, ker sem zvedel. Okoliščina, da ste se Poganjal) ortvidno same zato, ker ste bili prepričani, da sem de- ne, me ne večino Johna Standerto-boll posebno, ker že mnogo takih ste vi; samo pet-i« — zmigal je pri — »da sem vas j dragega kakor iz družbe — se spet k tema vračam. Toda vi niste niti male boljši — morda ste celo mio slabši kakor ostale matere,« Je rekel in jo zamišljeno pogledal. V njegovem pogleda je bilo nekaj nenavadnega, o čemer si ni bila povsem na čistem. Nekje je že morala videti ta pogled to proti volji se je zgrozila. Jeza jo je zapuščala. Prevzemati jo je začel občutek strahu. »Prosil sem vas, da preložite poroko,« je mirno nadaljeval. »Imel sem zato poseben vzrok, ki bi o njem sedaj ne hotel govoriti, kr pa bo po nekaj mesecih vzbudil vaše zanimanje. Toda vi ste se bali, da bi izgubili bogatega zeta. Takrat še nisem vedel, da ste se tega bati. Sprijaznil sem se s tem — na kak način, res m važno —« je dejal brezbrižne, »da pač vt prevzamete večjo odgovornost za te, .dobro* partijo kakor jaz.« Bil je povsem drog mož Kljub svoji divji jezi Je morala g otipa Cathcart priznati: razodeval je nove duševne in karakterne Ustnosti. odločnost ln — kar je posebno opazila — Iz njegovih oči J« odsevala njej nepoznana divjost, k| Je dajala njegovemu obrazu skoraj Izraz brezobzirne trdote. (Dalje prihodnjič) Zadnjo sredo v preteklem mesecu je v okrajni dvorani v Trbovljah zasedala skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, ki je pretresala poročilo izvršnega odbora zavo- To zvišanje prispevkov IZ SODNIH DVORAN mogoče za^ultene? KAZEN ZA ŽALITEV pirom večkrat izrekel proti za- Kaj je z lovci te .družine Pred okrajnim sodiščem v set«11 tožilki H. M. in proti nje- $e vsi prizadeti upravičeno Trbovljah se je moral zagovar- nemu možu izredno prostaško bi vprašujemo, ker že dalj časa va d ^J° fadf'!e .,caSc, veJlko go" zanikal svoje kaznivo dejanje, da.Je Stevl!? tovrstnih kaznivih varovanje in revizijo sklepov o (0,4%), ki ga mora zavod odva- anie Da £kaLi* 27 mmi™ „^e^al.ceril' vendar ga mu je sodišče doka- jf * zalo, zaradi česar je bil obso- ,kazeI}. ,,lzr®kl° jen po čl 170'1 kazenskega za- knminalnopolitičmh razlogov kona na plačilo denarne kazni ^>per s<>dbo okrajnega sodi- S skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah Porast tuberkuloznih obolenj razdelitvi presežka dohodkov jati posredovalnici za delo v k^je^il^pridobljenj11^mili’ kcr 80 se Preveč razmnožile- nad izdatki v minulem letu. Poročilo predsednika izvrš- sn£sj?i£sri££ svsr Zaprosili smo že domače jen 51 ^70/1 kazenskega za- kriminalnopolitačriih razlogov. — , .___. .... - .»vce, da bj nam priskočili na knn» no nlačii« 21oper sodbo okrajnega sodi- er 5 milijonov manj po- pomoč in zmanjšali število teh v znesku 3000 din. trpeti pa mo- 66 je obtoženec Pritožil na sklad za nezaposlene. Do sedaj ionov več a e' nlačneea i pr0,s V smo ze don: je dobila posredovalnica 3 mili- Jsklada , millionov JLni ®. !°v®e„’ da bi nam priskočili roparic — toda ti se izgovarja- ra ^ sodnije. ki so vtije‘sodišče v Celju, ki pa je nizacijo zavoda za socialno za- pore in 150.000 din za socialno Nova uredba določa nadalje j®. da tega ne morejo tn ne varovanje spričo združitve okra- zavarovanje nezaposlenih. V 2-odstoten dodatni prispevek, ki smejo ker da to lovišče ne sodi ja Trbovlje in okraja Krško, okviru LRS je bilo tega denarja ga lahko predpiše direktor za- v njihov lovskj revir. Tqko Vendar pa niti poročilo niti odvedeno 54 milijonov porab- voda na predlog inšpekcije za nam lahko sedaj lisice še dalje diskusija ni prinesla jasne slike ljeno pa 12 milijonov dinarjev, delo, če podjetje nima urejenih nemoteno iz dneva v dan odna- skem rudniku, stanujoč v Za- o bodoči organizaciji zavoda Referent in diskutanti so pred- tehnično-zaščitnih mer, pri če- šajo perutnino z dvorišč, ker Borju Podkraju št. 9 je 24 juni- oziroma podružnic po komunah lagali dve rešitvi za to vpraša- mer bi služile kot pokazatelj pravih lovcev ni na spregled, i® 1954 ozmerjal Z. M. s pro-in njihovih kompetenc. Referent nje: prva bi bila vrnitev od- 4-odstotne nezgode, za kar pa Lovce naprošamo da bi čim- staško besedo ter ga je sodišče precejšnji, saj znašajo 2270 din. Prvostopno sodbo v celoti po-^ trdilo. Karel N., zaposlen pri zagor- PONOVNO KAZNOVAN. KER JE PRESTAVIL MEJNIK .. ^ JV Janez Z., kmet iz Vel. Mraše zaradi tega obsodilo na 4000 din v®?a |e bl} ž® v *ansk jesem ob- je predvsem poročal o proble- večnih sredstev zavoda in njih hi primerov v okraju. prej napravili uspešen pogon uuouuin na ivuu um t - „. , — •-----• -- mu, ki se je z njimi ukvarjal poraba za izboljšanje zdrav- posebne stopnje prispevkov *e škodljivce. k| delaio ta- denarne kazni. Ker pa se je so- ij®. T.fj®'4,- pogoj-i z vršni odbor. Opozoril je na stvemh^mer, zlasti protituber- bodo verjetno Vplivale n*T pod- ^ veliko škodo v kmečkem dišče prepričalo da je obtože- strašil p^° okralnem ?Sliščuv d!janje Brežicah postavljen; mejnik? ki v razburjenosti m ker ga je za- ;e označeval meio med SSHSSsi 83rSrš£s šS?5HS znaša porast teh obolenj v re- zavarovancem. publiki 9 %, je ta bolezen v Pod drugo točko dnevnega Skupščina je sprejela tudi okraju po statističnih podatkih reda so delegati oz skupščina sklep, o vrnitvi viška prispev-porastla za 36 %. Prav tako sprejeli sklep o potrebnih stop- kov v znesku 22 milijonov di-znaša umrljivost v LRS 3,6 %, njah prispevkov za zdravstveno narjev po OLO iz leta 1954 na v našem okraju pa 6,5 %. Za zavarovanje. Po novi uredbi o osnovi priporočila Izvršnega hranarine izdaja zavod letno finansiranju zavodov more skup- sveta LRS, s priporočilom, da 4,500.000 din, za zdravljenje pa ščina zavodov zvišati prispevek se ta znesek porazdeli po obči-15 milijonov, kar predstavlja socialnega zavarovanja za 4 % nah, ki so ta denar vplačala ter 10 % proračuna. Poročevalec je ali pa ga znižati za 2 %. Baza se porabi striktno za izboljšanje v svojih izvajanjih opominjal 28 povišanje je 4-odstoten iz- zdravstvene službe, na družbene naloge pri reševa- ostanek od staleža, t j. bolni- Prav tako i* ekunščinn Hnin-nju tega perečega problema, kov, znižajo pa se ti Prispevki, tila vi5ino odstotkov glede raz-kajti dispanzer m zdravstveno če je odstotek bolnikov nižji od deiitve prispevkov (24 ne- gospodarstvu. Naj omenim, da so lisice samo pri podpisanemu arrrrj SHSsi; do delajo lisice pri ostalih so- “o obsodbo doseglo namen kasneje zopet prestav:! mejnik sed'h. kaznovanja mu je kazen izre- ki je označeval mejo — prav ta- Pricakujem„ od Lovske dru- kIo pogojno za dobo enega le- ko določeno Po sodišču — med žine v Pišecah, da na moj čla- t®- njegovo i>arcelo in parcelo dru- * goga soseda Zaradi tega dejanja Ela R„ gospodinja, stanujoča v Je bil ponovno pred sod.ščem ob-xr ,x, « « —č .. Ravnah št. 12, je nekega dne m «cer je sodisce pogojno Volčje št. 6. p. Sromlje meseca majg lanskega 1(fL kazen preklicalo m izreklo enot; slala zasebni tožilki M. F. na fPj****11 1 mesec 10 15 dnl dom anonimno pismo, ki je bi- P ra nepogojno. lo za zasebno tožilko žaljive m ur cta ttvd »n, a vsebine. — Obtoženka Je pred Pi-UG STA UKRADLA nek pošljejo primemo pojasni lo. Ivan Strgar Dvoje pomembnih pridobitev v Zagorju osebje so izpolnili svojo nalogo, republiškega povprečja, kjer se ujonov 330.OOO din); od tega odPrh so noVO zelenjadno trgo- sodiščem zanikala krivdo, ven- Bpata Viljem m Alfonz P. jz medtem ko je nujna naloga vzamejo za merilo A %. mesita naj gre 25 % v rezervni vin<> i« delavnico za popravilo dar se je sodišče zlasti na po- Brez'i sta se dogovorila, da bc- druzbe, da posveti večjo skrb Skupščina je sprejela lestvico, sklad, 20 % v sklad za izbolj- električnih pripomočkov dlagi mnenja izvedenca — gra- sta za domače potrebe nekje tem bolnikom, okolju, ki v njem ki predpisuje 4 % za vsa indu- Sanje zdravstvene službe ter Te dni so v Zagorju odprli fologa prepričalo, da je obto- okradla plug. V noči od 21. na žive, njihovim delovnim razme- strijska podjetja, zavode in 5 % v sklad za izredne izdatke dvoje novih prodajaln. Obe sta ženka rea napravila inkrimini- 2Z maj !etos sta ta svoj načrt ra™ ltd: ustanove ter 6 % za rudarstvo (podpore itd.) — medtem ko biil zelo potrebni. Tako bo no- rano kaznivo deianie ter in ie re® lzv " la in izPod gospodar- Porocilo nadalje navaja, da je zaradi posebnih pogojev dela. ostane 50 % v nadalje še ne- va zelenjadna trgovina v pro- zato obsodilo na 4000 d*n de- ske9a poslopja Jcžeta Straserja v ežInmLatra.S 2S6..°2& »S Selah le-temu ukredla plug vre- vprasanju letovanja bolehnih valo 16 podjetij v okraju, in Izvršni odbor, da prouči mož- služila gospodinjam spodnjega ra obtožil den okrog 14.000 dinarjev. Zara- otrok, vendar so sredstva za- sicer: rudnik Trbovlje-Hrastnik, nost povišanja odstotka sklada Zagorja, kajti prihranile bodo' niiske s^lL „ ,n^ di te totvme sta bila oba obsoje- voda spričo potreb v tem po- rudnik Zag je, Cementarna in Za izredne izdatke, in sicer, da dragocen čas za še enkrat daljšo dinarLJ znesku 3580 M in sicer vsak na en meS€C ,n gledu pičla. Letos bo letovalo Elektrarna v Trbovljah, Papir- bi omogočili Izdajo dopolnilnega P°t do TopUc. * J 15 dhi zapora na plačilo stroš- oz. že letuje na stroške zavoda niča v Radečah, Steklarna in dela upokojencem z nizko po- bolj je bila potrebna pro- dve sto otrok, ki bo zanje izdal Tovarna kemičnih izdelkov v kojnino. dajalna in delavnica za popra- zavod okrog 2 milijona dinar- Hrastniku, STT v Trbovljah, „ .X1 „ , „ vilo električnih pripomočkov, jev. V tem pogledu je zavod so- »Mehanika« v Trbovljah, Bol- Ob zaključku so člani še po- kuhalnikov, električnih likal- deloval s Svetom za ljudsko nišnica, SGP »Zasavje«, Uprava udaril’ Potrebo rešitve vpraša- nikov j[n podobno. Ni treba no- _____________ _________ _________ . zdravstvo pri OLO Trbovlje. za ceste OLO, Industrija gradb. ^kfdra’ zdrav" sebej poudarjati, da so zagor- Trbovljah se je moral zagovar- ™m„ Kmet v i^oianci ie Posebno skrb in pazljivost sta materiala v Radečah, prav tako blk?y *n dentistov, katero vpra- janske gospodinje zaman iskale jati tudi Ivan H., kemični dela- y februarju letos do qoleqa ’no-poročilo in sledeča diskusija po- progovni oddelki v Zid. mostu, PO®®b”' J-Hrast~ strokovnih delavcev, ki bi jim vec, stanujoč v Brdcah št 5 na sekal 7.5 arov svojega gozda če- svetila vprašanju klimatskega Zagorju m Trbovljah. Znižane mku m tudl v Trbovljah. v kratkem času popravil te ne- Dolu prj Hrastniku, ker je prav je vedel, da je to proti zdravljenja delavcev in usluž- prispevke bi odvajalo H pod- K. obhodne pripomočke. Odslej bo- 28. marca p. L okrog 12. ure na predpisom drž. organov Obsojen do imele eno skrb manj. -- u m —j-------- uti ---------,. 1--,---- . V ZAPOR ZARADI RAZŽALITVE Pred okrajnim sodiščem kov kazenskega postopanja in vsak še na 300 dinarjev povprečnine GOLOSEK JE NAPRAVIL Martin O., kmet v Kolariči, je bencev. Statistika navaja, da je jetU v okraju, 8 podjetij v bilo poslano na klimatsko zdrav- okraju pa bi ostalo neprizadetih, ljenje 65 % delavcev, 21 % Zvišanje In znižanje se stop-uslužbencev in 14 % upokojen- njuje oz. niža za 0,4 % in na-cev. Diskutanti in referent so raste od predpisanih 43 % na ob tej priložnosti načeli vpra- 47 % — pri znižanju pa pade Sanje odločanja o pošiljanju na 41 %. Sedeminštirideset od-bolnikov na klimatsko zdrav- stotkov bodo plačevala podjetja, ljenje. V zadevni uredbi se ki imajo 7,2 % bolnikov v svo- „Prevoz“ v Brez cah ima težave domu v Brdcah št. 10 med pre- je bil zaradi kaznjivega dejanje uničevanja gozdov na 5000 dinarjev denarne kezn:, na plačilo stroškov kazenskega postopanja in 500 dinarjev povprečnine. KAZNOVAN FOTOGRAF Na 6 mesecev zapora. 3-letno . ____________ _ , BVV_ Vsakdo poema podjetje »Pre- Drava Zagreb, Prevozništvo Ce- V lastni režiji so zgradili re- ... namreč pogreša mesto zastop- jem staležu. Kakor že omenjeno v Brežicah, ki je bilo svoj lje - Vojvodina, Novi Sad in montno mehanično delavnico, prepoved opravljanja fotograf-nika delavcev oz. sodelovanja pri rudarjih, začne ta odstotek ^ v Krškem. Ustanovljeno je ostala manjša podjetja. V teku napravili eo tudi novo skladi- sitega poklica in plačilo stroškov sindikatov v zdravniški komi- naraščati le pri 6 %, kolikor bo h*'® tamkaj že leta 1949. Takrat je tudi registracija za medna- šče in ograjno garažo. kazenskega postopanja je bu siji za to vprašanje. Spričo te ta sklep sprejela tudi republi- je imelo podjetje le sedem to- rodni transport. Podjetje »Prevoz« zaposluje P, kfatklm obsojen Vinko B., ssr s STS rTk-TSa-TStir s •r^ ssrLMffižus >? sfr ss stila, ki ga daje uredba uprav- zavodov v Srbiji odobrila 6 % si in osebnim avtom. do j® Podjetje dobilo le img, naročen jn tudj ie sI-ke, s katerimi se hudo žali nikom-zdravnikom klimatskih za rudarsko industrijo, kar bi Dela imajo na pretek. Njiho- 5 mdijonov posojila. S foirni- avtobus ki ea na morala- zdravilišč glede podaljšanja bilo v skladu z delovnimi po- vi avtomobili, tako kamioni kot ranj?n kom™ ]e na vldlku L prL taft investiciT- C t.mU * ,, zdravljenja brez predanega goji na tem področju. avtobusi vozijo z polno paro, avtobusnega prometa ^ ^ ‘srJ^^^^o vzeti S kemično tekOCHlO ga J6 soglasja komisije in zavoda. Tako o zvišanju kot o zniža- saj skoro nikoli ne počivajo. 28 Pnbhzno 75 % Kako abodP akoraw? bi ga nuto^ i^>tS nhri7nnil ju bo moral vsake tri mesece Njihov* redne avtobusni pro- to SP0#8'> sami ne vedo' Z vah J potrebo ODTIZgnil Kot že omenjeno, ima pod- Delavski zastopniki žele ponov- nju odiranju o pošiijanju bolnikov osnovi igotovljenih odstotkov ^reži^-ra^.^B^^-D^ mogoče. Proge ki veže paril- jet^zaSareTprl^i^rk^^j Fran« ™ ~ ESS" Cateške Toplice itd. S tovornimi Posebno poglavje so garaže. in popravila vozil, zlesti žara- d®Yftlk dopoldne na _ delovišču premetom redno obratujejo na Sedaj imajo v najemu garažo di preskrbe nadomestnih delov. obč,”6ke ceste v Zagorju naklep- progah Reka—Ljubljana—Beo- pri »Agroservisu« v Brežicah. iz prednjega razvidimo da 110 0, z5nl bbrMu s kemic- grad do Skoplja, od Maribora S povečanjem tega podjetja se podjetje »Prevoz« v Brežicah tekoči"° 12 Mrnima* aparata - ,=s nem dokaznem postopku ugoto- „Rudar" in „Brat$tvo,‘ v hrvatsko-slovenski ligi v novi izdaji Conska liga je ostala v Novi vec) — Rudar, Sloboda (Varaž-Gorici in ni treba biti ne »Ru- din) — Bratstvo; darju« ne. prijateljem »Rudar- g. novembra: Bratstvo -- * -----a*—— ------- w. uvvvuiu«*. uiauiivu Ml— ----*— -------—'—P«**«*« 4*a piuoiuu, w Ml vuu- pi ItJKOdTI F13 Sflj SO , .. . . ; _ ja« prav nič žal za to. Hrvat- g0rac (Krapina); Rudar — Slo- Po vsej Jugoslaviji. Podjetje ka gospodarska škoda. Zato bo njegovi iniciativni in marljivi ekoslovenska liga, v novi iz- boda (Varaždin); “ 1 " ** ^ laroŽ°,njCi T} 13- novembra: Zagrne -Ru- ^du- tzreabvato^‘ieC^^Slitl’ ^ k ^ ^ ^ ^ ska poročevalec« prejšnji petek, Mladost (Zabok) — Brat- R - ‘ Opravlja epedicijsko bo prav tako zanimiva, močna 6tVQ. ehižbo, kosovni promet, prevoz in tudi privlačna. V hrvatsko- ’ blaga in potnikov Zaradi grad- 20 novembra: Maribor - nje avtoceste zaposluje podjetje Bratstvo. Rudar Mladost ge 20 privatnih avtomobilov. (Zabok); 27. novembra: Bratstvo Rudar. • Ostala moštva bodo sodelo slovenski ligi, v kateri bo Sodelovalo 12 klubov, in to 6 iz mariborske in celjske podzveze ter 6 iz varaždinske, bodo sodelovali sledeči klubi: Tekstilec In Sloboda (Varaždin), Jedinstvo (Čakovec), Mia dost (Zabok), Tekstilec (Oro , . slavlje), Zagorac (Krapina), na- , nedeljo, 14. t. m. na stadionu „ ,,_____,_____, Ravnateljstvo drž. gimnazije Stranke, ki bi želele halje »Matije Gubca« v Krškem V Trbovljah je bilo v nedeljo, v Trbovljah predpisuje v šol- izdelati doma, bodo lahko do- dicionalne koniske dirke. 31. julija, v gosteh pri SD Ru- skem letu 1955/56 enotna obla- bile omenjeno blago po nakupni teh dirkah bodo sodelovali 2. oktobra; Aluminij (Kidri- darju nogometno moštvo velike f'*la 28 dijakinje vseh razredov ceni v poslovalnici »Mode« (pri hači in vozači iz raznih kra _ čevo) - Proletarec. Celje — dunajske tovarne za parne kotle gimnazije. Skobernetu). ,n Hrvntske. u Partizan (Brežice); Pauker. Na stadionu SD Ru- Apeliramo na v poštev pri- Obračajte se na zgoraj navc- 9 oktobra- Partizan mreži**! darja se je zbralo preko 1500 bajajoče starše, da s pravilnim deno podjetje za pojasnila in ^ godalcev, ki. so bili z doseže- razumevanjem,čimprej preskrbe narofila! Ravnateljstvo. - Race. Proletarec - Rudar nlml goli zadovoljni, manj pa „voJlm otroUom ta oblač„a. v i« «ktnhr». r-eii« F0 Prika28ni |8rl. to svrho priporočamo sledeče: KnlM" ilv,u*e'> ce). 8e dokaj krepko upirali Ru ,>Moda« v Trbovljah je prl- darjevcem in je bil --------'*-* Ravnateljstvo. »PLANINSKA NEDELJA« NA KUMU Slovenije in Hrvatske. ki jih bo po številu sedem- ", do zelo zanimive. Za najhitr še konic so raz.nisanc nagra PD Kum T-bovlje prired: to še konje so v znesku 200.000 din. Priglasitve za dirko sprejel^ Klub za konjski šport « je« v Krškem do 8. avgusta L, kjer sc dobe pobližc m ' 23 oktobra- Parter, mroži- J,v rezultat praviJeno Izdelati po enotnem _ ~ 'in«' ",V t- K,cr SL' uuuu Puuiiev, - , - .) 1_ Kovinar (Store) Prolet-i ° ^ kor*s^ Rudarja kroju jn p,, tovarniški ceni de- * V vsakolptnn »P'an nskŠ" macije o tej prireditvi. S- L _ Ra?L rc)' ta Y ,rUgT POlaaSU.r Fa, DTa " "ovne halje iz mmlre svile ln ob ob tej priliki ozvočen- J c — Rače, čani močno popustili, tako da je č klota „„ naslednjih nedeljo«, na katero vab, vse za- prircditvi bo^ vsem udeležen 6. novembra: Drava - Prole- bil končni izid igre 7:2. kar je P nasicanjin ,ayske pifln.nce v planinskem £em na razp()lag0 priznana do »no T iiit nm Ki* **41 —.»I» _» lil i i _ LCIItlll* J«m,, ir«>Vi U11 »n * I\*z1a «rc Lnrtlr . . . 23. oktobra: Jed.nstvo (Cako- Kovinar (Store). tarec, Ljutomer — Partizan bila realna slika moči obeh (Brežice); moštev. Zmaga domačih Je bila 13. novem.: Partizan (Breži- zaslužena. dinarjev, ce) — Aluminij, Proletarec — Sodil je Vaneli z manjšimi Iz črnega klota od 1980—270(1 pr kupno domu vrh Kuma bodo vs kogar 1nni-k.. in bizellska vina. ta modre svile od 2820-3900 lep? po,tregl, «am Kum pa bo konjskih vss-komur dal nekzi. prijetnih ur Vsem ljubiteljem - za„ ■ ' ' in občutek dirk priporočamo obisk te - napakami. dinarje j. proščenosti. prirodo nlml /e prireditve! L. K- IIH MII v o svetu Slednjič so mednarodni dogodki krenili p0 prev: poti. Pri tem seve ne mi sl mo krvavih spopadov francoskih enot z uporniki-nccionalisti v Maroku in Alžiru, ki mečejo še vedno kaj žalostno luč na kolonrlna hotenja nekaterih francoskih krogov, niti ne manjših prask v Indokinj ali v tormoški morsk ožini, temveč na nove perspektive v odnosih Vzhod-Zahod 'n med velesilami, ki jih še vedno bremene ostanki desetletne povojne blokovske politike. V zadnjih sedmih dneh sp $e naravnost nakopičili dogodki, ki govore jasneje kakor kdaj koli poprej o popučanju mednarodne napetosti Razveseljivo je, da se nanašajo na daljni Vzhod, kjer je po ocenitvi diplomatov »na obeh straneh« nevarnost pred novim vojnim spopadom največja. Gre za amer iško-kitajske odnose in vprašanja, ki ag več ali manj povezana z njimi. Prvi, izredno pomemben dogo de k je privolitev ameriške vlade da razgovore s Kitajsko v Ženevi na ravni veleposlanikov Konferenca naj bi najprej rešila vprašanje zaprtih ameriških vojakov in civilistov na Kitajskem in kitajskih civUis tov-študen tov v <ČDA. nato pa prešla rta ostala »praktična vprašanja*. Kakor po-ddrjajo v Washtngtonu, mislijo Pri tem predvsem ustavitev ognja med kitajskimi in kuomintan-škim: enotami, ameriško priznanje Kitajske, njeno vključitev v OZN, vprašanje protikitajske blokade itd., nikakor pa ne kakršnih koli pogajanj o Formozi, o Cang Kaj Šekovem režimu itd. ?a vprašanja sodijo v širši strateški načrt ZDA, ki ga za sedaj de nameravajo spremeniti. Kitajci so poskrbeli za prime-r*n uvod. Tik pred pričetkom konference — 31 julija — so izpustil- preostalih 11 zaprtih letalcev iz časov korejske vojne. S tem so očitno pokazali, da *o Pripravljeni na popuščanja. Američani naj bi pustili v domovino vse kitajske študente, ki so študirali ali še študirajo v ZDA. Prva skupina je že prispela na Kitajsko, za ostale pa uradno trde, da se hočejo vrniti v domovino. p0 vesteh iz Ženeve sta oba veleposlanika že načela vprašanje, ali ne bi kazalo poslati v ZDA posebno nevtralno komisijo, ki bi zaslišala študente in njihovo mnenje ter o tem obvestila obe vladi. Pričetek je torej dober tn s' od njega mnogo obetajo Sam predsednik ZDA Eisenhower je. na tiskovni konferenci v četrtek dejal, da je prav mogoč tudi sestanek nied zunanjima ministroma Dul-lesom m Cu En Lajem torej sestanek na »višji ravni« kakor sedaj v Ženevi. Resnica, ki so jo Potrdil- dogodki tega leta, pa je, da pomenijo neposredni razgovori prizadetih držav najboljšo pol ra zblizanje če torej s te plati aoen ju jemo najnovejše ameriško-k tajske razgovore, moramo z veseljem ugotoviti, do kažejo na tepšo bodočnost Seveda- potrebni so dobra vo-lf°- Popustljivost 'n strpnost .. Kitajsko diplomacija -pa je zad-Je dni naredTo še en korak. fenj/er Cu En Laj je predložil naj za vso Azijo ustanove Poseben obrambni sistem, v kale-1re® I*1 poleg vseh azijskih držav ^delovale tud- pacifiške države, £ref tudi ZDA •n članice »proti-orr>unisiičnega« obrambnega pak-T° Jugovzhodno Azijo (SEA- >■ To naj bi bila k tajska ver- zija sovjetskega ncčrta za Evropo. O vseevropski obrambni organizaciji ne glede na različne družbene in gospodarske sisteme je goirtril sovjetski premier v Ženevi, nanje se je povrnil v četrtek v obširnem poroč lu o ženevski konferenci pred Vrhovnim sovjetom (sovjetsko ljudsko skupščino). Precej časa se je zaustavil na normaliziranju jugo-dovansko-sovjetskih odnosov, ki so poleg drugih letošnjih mirovnih dogodkov pomagali odstraniti napeto mednarodno ozračje in zbližati velesile za »zeleno mizo*. In slednjič Tudi povabilo sovjetske vlade, naj francoski ministrski predsedn k ob'šče Moskvo ter povabilo Londona, naj naj-višji sovjetski predstavniki ob'-ščejo Veliko Britanijo, govorita o ras-ti medsebojnega* zaupanja ter želji, da z neposrednimi stiki odpravijo nesoglasja in zbližajo po »hladni vojni-* tako ločeni svet medseboj. V. ŠPORTNE IGRE PAPIRNE INDUSTRIJE LRS V RADEČAH V dneh 5., 6. in 7. avgusta bodo v Radečah pod pokroviteljstvom sindikata papirne industrije LRS V športne igre papirne industrije LRS Tekmovjnie je v počastitev 10 obletnice osvoboditve in ga organizira sindikalna podružnica papirnice Radeče. Sodelujejo kolektiv; vseh papirnic Slovenije Tekmovali bodo v nogometu, šahu, streljanju, lahki atletiki, plavanju, kegljanju, odbojki in namiznem tenisu Četrtfinale tekmovanja za pokal maršala Tita RUDAR : MARIBOR 2:1 (1:1) V sredo je bila na stadionu Rudarja v Trbovljah odigrana četrtf nalna nogometna tekma za pokal maršala Tita Rudar, ki je premagrl v Celju Kladivarja, se je srečal z Mar borom, ko je slednji izločil Branika. Kljub delovnemu dnevu se je zbralo na igrišču nad 1000 ljudi, ki so opazovali zanimivo igro Prvi gol je dosegel Rudar nakar so gostje izenačil1 proti koncu drugega polčasa Zato je sledil podaljšek 2 krat po 15 minut, k: ga je uspešno izkoristil Rudar po Florjancu II Rudar igra polfinale v nedeljo v Kranju proti Tri glavu, zmagovalec pa bo igral z Odredom M Kinematografi Kino »Svoboda-center« v Trbovljah predvaja do ponedeljka ameriški barvni film »Lahko Je ljubiti«. V glavni vlogi Bsters Wiljams. Kino »Svoboda-Trbovlje D« bo Imel na sporedu do ponedeljka Italijanski film »LJnbsv-ni zanos«. »Partizan« Sevnica: od 6. do 7. avgusta francoski film »Vsa pota peljejo v Rim«. Od 13. do 14. avgusta mehiški film »Vedno tvoja«. Kino Brežice: od 5. do 7. avgusta ameriški barvni film: »Bankovec za milijon fantov«, od 9. do 11 avgusta ameriški film »Podkupnina«, od 12. do 14. avgusta francoski film »Madam X«. Tovarna avtomobilov Maribor On ogfkiM- ČESTITKE Mladima zakoncema Rudiju Vodišku in Anici Vodišek. Trbovlje II, Savinjska cesta 6, se je rodil sin. Iskreno čestitamo! POZIV AKTIVISTOM Vse aktiviste, ki so bili v zi mi 1944-45 v okraju Jurklošter Laško ter ob osvoboditvi v okra ju na Ldškem, prosimo, da poš Ijejo svoje naslove na uredni štvo »Zasavskega tednika«, Tr bovlje. Sestali se bomo v drugi polovici septembra v Laškem, kjer smo pred 10. leti tvorili prvi okrajni odbor maja meseca 1945. RAZPIS . Uprava Brivnice v' Trbovljah razpisuje mesto knjigovodje. Pogoji so sledeči: nižja srednja šola. 2 leti prakse v knjigovodstvu, plača po tarifnem pravilniku podjetja, zaželena mlajša moč. — Nastop službe s 1 septembrom 1955. Ponudbe pošljite (pismeno ali osebno) na naslov: Uprava Brivnic, Trbovlje, Partizanska cesta 27. POZIV Splošno mizarstvo v Hrastni-niku poziva vse dolžnike in naročnike ter vse ostale, ki so v poslovnih odnosih s Splošnim mizarstvom v Hrastniku, da se do 15. avgusta 1955 zglasijo v tem podjetju, kjer bodo potrdili saldo, na tekočem računu, ker podjetje po 15. avg. 1955 ne bo priznalo nobenih poznejših reklamacij Splošno mizarstvo Trastnik CINKARNA M E T A L U R Š K O Telefoni: 20-41, 20-42, 20-81, 20-82 — Brzojavni naslov: Cinkarna Celje Železniška postaja: Celje — industrijski tiri Cinkarne Naši proizvodi: surovi cink — min. 97,80 % Zn, cinkov prah — 97 % Zn total, rafinirani cink — min. 98,70 % Zn, fini cink — min 99,75 % Zn, redestiliranl cink — min. 99,85 % Zn, cinkova pločevina raznih dimenzij in formatov, cinkovi protektorji za kotle, cinkove pralnice valovite, avtotipijske plošče, ofset plošče, žveplena kislina 60° Bč, cinkovo belilo — zlati pečat, beli pečat, zeleni pečat, rdeči pečat, kromov galun, natrijev hidrosulfit, natrijev sulfid — surovi, natrijev sulfid — čišfl, cinksulfat. natrijev silikofluorid, barijev sulfid, zelena galica, litopon, ultramarin, svinčeni minil 30 %, svinčeni minij 32 %, svinčena glajenka čista, superfosfat, modra galica, metallt V valjarni uslužnostno valjamo tudi svinec, kositer tn srebro. KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE nudi kamione „Pionir 52 nosilnost 3 t, avtobuse „TP 54“ s 25 sedeži in 10 stojišči — 3-tonske avtomobilske prikolice „MR 3“ — rezervne dele za vozila znamke TAM. Izdeluje utopne kovane odkovke do teže 50 kg — silu-minske ulitke do 30 kg teže — rezilna orodja — zobčenike. Termično obdeluje razne avtomobilske in strojne dele. OBVESTILO V sredo, dne 10. avgusta 1955 bo v Brežicah veliki letni »Lovrenčev« živinski in svinjski sejem. Prodajalci in kupci vabljeni! PREKLIC. Sporočam, da nisem plačnik dolgov moje žene Ivanke Deržič, roj Cirlnski, ker ne živimi z njo v skupnem gospodinjstvu. — Anton Deržič. Rigonoe 2. Dobova. UGODNO PRODAM KMETIJSKO STISKALNICO. Ivan Senegačnik Hrastnik, Studence 1. PRODAM VEČJO VINSKO STISKALNICO na kamen, v zelo dobrem stanju Poizve se pri Bonu v Krškem. PRODAM OTROŠKO KOŠARICO na kolesih. •— Kahne, Dom In vrt št. 21. ZAHVALA Najlskreneje se zahvaljujemo vsem. ki ste našega dragega očeta JOŽETA NOVAKA spremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, gasilcem. delavski godbi, mladinski godbi — Trbovlje II., »Zarji«. govornik^ ter vsem, M so v teh težkih' urah sočustvovali z nami. Žalujoči: otroci: Jože, Zora m Ladko in ostali sorodniki. DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA Potrošnja v Zagorju ■ svojimi prodajalnami: CANKARJEV TRG 1 (Miler) ZUPANČIČEVA 6 (Mmuh) LOKE 42 IZLAKE 31 (j prisrčno čestita k občinskemu prazniku svojim odjemalcem in vsemu -drugemu prebivalstvu Obiščite naše poslovalnice, kjer boste hitro in solidno postreženi 1 >o»«£r>wootoflo<^o<3><>froew<^>o^^ Upravni odbor in delovni kolektiv KMETIJSKE ZADRUGE IZLAKE * čestitata vsemu članstvu, delovnemu ljudstvu in vsem svojim odjemalcem k zagorjanskemu občinskemu prazniku! Priporočata se še nadalje za nakup kmetijsko-gospodarskih, gospodinjskih in drugih potrebščin v vseh svojih poslovalnicah na Izlakah, v Orehovici, Lokah ln Zagorju »w4frcc=>w<^>woi)<==>o<><=>w<£r>otfcc^>w«^ c—sMe—aMe—afine—afl frg—s>mxr~Xl0(10 K ,v M Upravni odbor in delovpi kolektiv trgovskega podjetja čestitata svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu Zagorja k tretjemu občinskemu prazniku Obiščite našo novo urejeno poslovalnico, kjer boste hitro ln solidno postreženi! »PRESKRBA« V ZAGORJU UPRAVNI ODBOR IN DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKA ZA60RIA ČESTITATA DELOVNIM LJUDEM K NJIHOVEMU OBČINSKEMU PRAZNIKU TRETJI OBČINSKI PRAZNIK PRAZNUJEMO V ČASU, KO USTANAVLJAMO NOVO OBČINO - NAJ VIŠJO SAMOUPRAVNO ENOTO NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV Me—->^r—->mc—»w<22>WWw<^>«<2^>w<^>w<^>0K^>c DELOVNI KOLEKTIV GOSTINSKIH PODJETIJ v Zagorju prisrčno čestita vsemu prebivalstvu k občinskemu prazniku. I Obiščite naša gostišča: hotel Kum, gostilne Križišče, Rudar, Apnenice, Pri kmetu, Planina. Kolodvor, Kotredež, Pri Petru na Lokah, Pri knapn v Kisovcu, Na Obreziji na Izlakah, Pod klancem v Orehovici in Ravenski vasi 7 naših gostilnah boste postreženi hitro in solidno s prvovrstnimi pijačami in jedili. Pridite! Prepričali se boste! ŠTAJERSKE BRIGADE VDV čestitalo in pošiliajo bcrjene pozdrave nas.ednji ko Strojna tovarna, Trbovlje Cementarna, Trbovlje Steklarna, Hrastnik Tovarna kemičnih izdelkov, Hrastnik Elektrarna, Trbovlje Rudnik rjavega premoga, Trbovlje Hrastnik Rudnik rjavega premoga, Laško Rudnik rjavega premoga, Zabukovca Tovarna okovja in pločevinastih izdelkov, Limbuš Železarna Ravne na Koroškem Rudnik rjavega premoga, Zagorje Steklarna „Boris Kidrič“ Rogaška Slatina Rudnik Mežica •/ ** »Mehanika/ Trbovlie Industrijska kovinarska šola STT, Trbovlje