List slovenskih delavcev v Ameriki, Ste-v. 96. -ISTo VA/ decemlDra 1.899 Leto "VII. Trusti in delavci. Malomeščanski časopisi t-1 dežele še vedno p> skušajo delavski razred prepričati, da trusti goj'- p sdum sovraštvo do d'jiavc«v, in ak'> se hočemo I^ciriti pr<>ti kapitalizmu, se moramo naj preje boriti pr.>ti ,,izrastki" tega kapitalizmu, tako saj imenujejo truste. Nek malomeščanski nemški list izhajajoč v Cincinnati je v tem smislu pri<>l>6il članek, kt ri nnj l>i bil dokaz, da trusti in njih kapitalistični vodje p sehno postopaj -pr««ti delavskim organizacij ni in delavcem, da imajo v tovarnah iu podjetih, ktere kontrolira tru^t. anijeki dalavci manj upanj i v d« !• sprejeti *>iti, neg i v p< sprevidij • iz izpovedi g"»p da -J hna \\*. Ga-tesa, predsednika in vodjo Ameri-kan St^el «fc Wire Co., kar je ta priznal pred obrtnijsko komisij • To spričevalo ni prijetno za d- lav-ce, toda zelo pod učno, d.lrna pa posebno za unijske delavce. kt-*ri s' imenujejo „Amalgamated Ass< cia-tion < f Iron and Sle^l Workers'4. Vprašan, ako ma American Steel & Wire Co. v delu linijske delavce, je gospod Gateg odgovoril, da družba ne deia nikakc razlik«', vendar pa da ne prizmi unije. Zasluzu .i lestvica se j« d<>ločila z d>=govarja-• njem odsekov, kt^ri s<> zastopali posam^/.ue delavce. On je mnenja, da je zaslužna lestvica vpeljana v vseh oddelkih tovarne, toda ni bila vpeljana na zahtevo Unije. Komisarju Itatchf jrdu odgovar-jaje, je rek^l priča, da daje nj«g va družba M (i 000 delavcem delo in na vprašanje kako je bilo družbi mogoče si' s tolikimi delavci pogajali je mož odgovoril: ,,s plačanjem v deželi običajnega zaslužka'*. Vprašan ako je že kedaj podpisal t,Amalgamated" zaslužno lestvico, je odgovoril: ,,Ne kot uradnik American Steel tV Wair Co. Nas še niso nikdar pr< si I i, da bi to stori I i. Nekaj sestavljenih družb je prej* podpisalo tak«* lestvic*-". „Dovolite nam priti v t**j zadeti do konca", rek.-I j- komisar Livingston. „Ali bi Vi priznali organizirano d^lo, ako bi to zahtevali?" Tako daleč ,Cincinati V<»Iksblatt1, k ter« s-' nato spušča v d< Igo Jere-miado, zato ker s » delavci pri poslednjih volitvah oddali svoje glasove za republikance in ne za demokrate. Isti list pripomni i ,,Delavci niso sprevideli, da so z svojimi glasovi t'ustom dali povod še dalje bo per nje postopati. Niso razumeli, da so ti orjaški trusti prvi, kteri v slabih časih prvi brez usmiljenja in milosti svojo tovarno zapro ali zaslužke znižajo". Ali je t i list izhajajoč v Cincin-natyju v istini tako naiven, da je mnenja, daje posamezni kapitalist (v nasi rotju s zvezo kapitalistov k trustu) v istini boljši nasproti delavcem, da je on njihovim prizadevanjem bolj prijazen, nego zveza kapitalistov? Ali je r^s mnenja, da posamezni podjetnik p r o s t o v o j 11 o da delo unijskiin delavcem, da višji zaslužek plačuje, da je pri njem krajši delnim Čas, ako ga ne bi v to s i I i l i delavci ali pa država na kak način?! In kakor je pri posameznikih, tako je združenju kapitalistov. Tudi ti ne vpeljejo nikake olajšave za delavce, ako niso v to prisiljeni; ali po Uniji po njenem organiziranem b ju, ali po državi, na ktero na eden ali drugi način delavci vpljivajo, da te ">o postavnem potu posredujejo. Prostovoljno ne stori uiti posamezni k t, it list, niti tru-t kaj koristnega j zo, potem pa je sleiil upor Chip zi d- lavce. Karhočej-. ti prid >biti, pew a Indijancev, za ker je bilo morajo priboriti; ne v borbi potreba vojake nad nje poslati, da proti trust- :n. temv č v b o r l> i s > jih zapirali." proti k a p i t a 1 u, ako j" ta ka- Tako je izjavil naš indijanski pit v r« k. h p sam-zuikd. ali v komisar, in ta možje višji uradnik r . ih kake kapitai i*t čne zveze; McK in leyeve uprave, in g> tovo ni ako znaša ta kapital des t ali pretiral sramotnih razmer, preje -t t - ali milijone, t- • ne spre- kaj zamolčal. Ako se že v domače j m.m i i prav nič na stvari. d"želi7 pred očmi ali pod nosom Poraziti nimajo delavci trust,j, vlade vrše taki ropi nad ubogimi pač pa kapital. l>r^z te zmage i:i misliti na zboljšanje pd.ižaja d* lavskeffa razreda. ZaEesfiie razmere. Pi d d -brini tednom huio i a uv- dtrm ni'"tu priobčili žalost; e ram* r<- zam< rov. danes s«j iiain pa ponuja prili a n-koliko spregovoriti o družili ,,var vancih'% to je o Indijancih. G« spod W l iani A. Jones, indijanski komi-ar, je pred kratkem pri bčil svoj' 1» tno p tročilo in v t- u prav trpko bičal ned' statnosti v indijai.sk« m oddelku, javno priznava, da t'-m varovancem g de velike krivice »n je ta go«p ti s tem d« kazal, da ljubi r- mucu ter s«-* ne I' ji nikogar. V i bče slika uprav-ništvo indijanskih zad^v kak* r, da v t' m vlada nepotizmus, demorali?-zacija, in da je vodstvo na napačnem pot u ; potem govori o vstauku ,Chipp< wa plamena, kteri se je pred nedavno pojavil. M ž pravi o tem : ,,Ze nekaj let s»Mti so Cnippewa Indijance prijemali in odtirali iz svojih stan vališč v zajmr vr St. Paul ali kam drugam, potem jih pa uporabili aii za priče, ali za zato žei.c»4 v s!u< «jih pr dajan a žgai jn. Take zaprtije so pe muogokrat pri-p'til<* v velikem slogu v namen, da so urad ni' i s tem u> -p-lj do po--tr:n sk"'_rL zaslu ka. Ti=>t" osobe, kter»' so ka- jeje nast'-pile kot t ž-niki, preje Indijauecm pr<-skr-beh- pr-pov d;: no žganje, mn< gokrat -d ub"g.-f Indijance, ko s> svojo dolž nst kot priče storili, pr« pustili lastnej os- di kako bodo zopet i.omu našli. Z: i p i ]■ i r i j - I ud i j a ncev po zveznih marša h s- > b norčija, goljufija m velika n dloga Chippewa Indi-j-mcv, -/a>i želo pa prava sramota." ,,Toda s teiri še ni dokaz m upfir on^ga plem» na. Ko so j<* minolo zimo podala dnputacija Chippewa Itidijancev v Washington, je bila njih najv-č a pritožba, češ da jih goljufajo za njih zaklad in gozdove. Ne, da bi navajali p ^sameznosti, naj zadostuje, da so l^ta 1889. z wliko težavo Chippewa Indijance pridobili, da so odstopili velik del njih gozda z obljubo, da bodo za p-, sekani l» s dobili več milijonov dolarjev. Imenovana je bila komi-misfja, da j1- prepuščeno zemljišče razdelila v parcele in one Indijance odvedli v White Earth, kteri so tja h teli iti. Potem so imenovali cenilce, da odmerijo vrednost lesa. Stroške komisij«' in cenilcev so morali plačati Indijanci in so le za plače komisarjev v žepe vtaknili -■<200.000. Delo nezmožnih cenilcev s'j jr- fckazalo kot ničvredno in imenovani so hili drugi cenilci, kter^ tudi niso nič storili. Sedaj delujejo že tr. tj i cenilci in ti stroški znašajo ž S2s0.000." ,,M*'d tem časom so prodajali zemljišča za polovico ali četrti del vr- dnoEti in zgubo imajo Indijanci. P >t"m so dovolili mrtvi ali suhi les odpraviti, to priliko so pa kon-traktorji uporabili, da so veliko zelenega leHa pos"kali in odpravili, kakor tudi navlašč zanetili gozdne p žare, da so napravili suhi les. Vat- to seje vršilo na stroške Indijancev, te krivice zjedinjene še z drugimi nepravilnostmi so rudeče-kožce navdale se nezaupanjem iu Indijanci, kteri se nemorejo braniti in nemajo nikjer zagovornikov, kako bi Š- le pogoltni pehalci za višjimi službami postopali s Fili-piuci. ko so koliko tisoč milj daleč od vlade McKiuleya in njegovi matadorji morajo pripustiti, da nj'h klečejdazci Indijaiice oplenijo, k'-r objednem za nj^ga iu njegovo stranko politično ,,delajo", ako bi jim na prste potipali, bi pa cvilili in jim po robu postavili. ^Zmagovalcu gre plen" ; to bode vedno veljalo pri naših obeh strankah, ktera pride do moči, ta oskubi vse, kar se le oskubiti zamore. Ako pa to pleneujetudi zanesejo tako daleč čez morje, pač ne bode v čast narodu, zato je najbolje, da Filipin-eem dovolijo sa mosta! oo upravo p d gotovo kontrolo Zjed. držav, ako bodo pa tam uganjali take sra motne stvari kakor tukaj, pa ne bode tam nikdar miru. Dopisi. h Dal Ml kolonij. General Young v I 1 o-c o s s u r u. M anil a, 28. novemb. General Young je iz Ildafouse odkorakal v Ilocossur. Mornarji in pomorščaki vojne ladije ,,Oregon" in sotuija pešcev s.j d-speli v Vigan. Španske ii amerikanske vjetnike so Fili-pinci odvedli :z Vigaua v Baugued. l>ataljon oo. prostovoljnega polka S'> poslali v Vigan. O navzočnosti Aguinalda na se-v rnem olirežju Luzoua ni general Young zamogel dobiti dokazov. Amerikanska armada se je razdelila na vse kraj * in ne ve se kje so sedaj p »sainezni oddelki. Polkovnik B.-ll preganja filipinskega generala Aleiandrino proti Zambeli. Pri osvojitvi Manzatare so Ameri-kanci vplenili o topov, 10.O00 na-l>ojev, 12 jmšk iu mnogo streljiva. Z ilezuico bodo zopet piuci z velikim veseljem pozdravljali, je umrl na begu iz Tarlaca; pokopali so ga pri Dayanbau. Vojake odpoklical i. W a s h i n g t o n, 29. novembra. General Leonard Wood, poveljnik vojnega oddelka v Santiagu in Puerto Principe je prišel včeraj večer v Washington. Danes je imel dveurno posvetovanje z vojnim tajnikom liootom, v sled ktere je slednji uredil, da se iz Kube odpokličejo štirji bataljoni vojakov. Oficijeluo naznanilo bodo objavili v nektenh dnevih. Ta uredba zadeva 1600 mož in sicer dva bataljona 15 pešpoika, dve švadroni od 8. in 10. konjiškega polka. Sedaj ostane na Kubi še skupno 8S00 mož. To je iiiamei.je, da se vlada ne boji upora, ^r bi sicer ne odpoklicala ravno sedaj svojih vojakov iz otoka. Havana, 29. nov. Vest o pretečem uporu, posebno v Havani, ni prouzročila mnogo senzacije. Vsi agitatorji, kteri navadno podpihujejo ljudstvo, so izgiuoli iz Havaue, med temi tudi general Sanguily; kam so se obrnili ne ve nihče. Manila. 30. nov. Zopet se je podala filipinska posadka Ameri-kancem in sicer 600 mož močan oddelek v Bayombougu v pokrajini Nu^va Viscaya. Amerikanci so vplenili štiri topove iu dve sto pušk. Amerikanski poveljuik je ustanovil v pokrajini provizoričuo vlado. \ Cleveland, 0 , 29. nov. Dragi mi „Glas Naroda prosim za malo prostora v cenjenem nam listu. Odbor društva Presvetega Srca Jezusovega naznanja rojakom žalostno vest o zgubi uda brata Frank Zakrajška. kteri je bil še le tri mesece pri našem društvu. Pokojnega rojaka je zadela huda nesreča ; dne 5. nov. po noči ob 3. uri ga je povozil vlak iu grozno raztrgal, kolesi so mu odtrgali glavo in obe nogi, in ga v obče tako poškodovalo, da ga ni bilo mogoče spo znati. Ta nesreča se je pripetila na Lake Shore železnici, ktere progo je prekrižal, ko je na delo šel v bo line. Pokojnika smo spremili k večnemu počitku dne 27. nov. in je imel jako lep sprevod, ker je bil umrli ud našega društva. Najprvo se je sprevod pomikal v našo slovensko cerkev, seveda so imeli člani društvena znamenja, kjer je naš gospod duhovnik krsto blagoslovil, potem ga pa spremili na pokopališče, kjer smo posvetne ostanke izročili črni zemlji. Frank Zakrajšek je bil samec, star 28 let, doma je bil iz vasi Skališč, župnije Loške na Notranjskem, kjer je tudi okrajna sodnija. Doma ima še mater. Pokojnik je v Ameriko prišel še le pred šestimi meseci. Bodi mu zemlja lahka! Ta prilika nam zopet kaj jasno kaže, kako potrebno je rojakom pristopiti k podpornim društvom, posebno tukaj v Clevelaudu, ko imamo več društev. Vsakdo naj se vedno spominja na stari rek: da dneva smrti ne pove nobena pratika. Srčni pozdrav rojakom v tej deželi in v starej domovini, našemu listu „G1. Narodu" pa želimo vspeha. Odbor. Demokrat, Ark., 26. nov. Gospod urednik ,,Glas Naroda", prosim za mali prostorček v našem del avskem listu, da rojakom naznanim kako kruto postopa gosp. Leo Minkus z svojimi delavci. Pri tem oderuhu je mene veljalo malo fižola in makaron, dve žagi, osemnajst sto ,,paip" dog in devet in devetiu-petdeset dolgih dog; žage so me ve Ijale S10, dolge doge veljajo S5.90 onih osemnajst Bto pa $25, toraj skupaj S40.90. Toliko velja malo fižola in makaron 1 To pa zato naznanim, da se vedo rojaki varovati te dobre duše in znajo izogibati Leo Miukusovega kempa, ker ta razume delavca tako obriti brez britve, da mu ne pusti nobene dlake. Delavci pri dogah varujte se oderuha in spomnite, da pri njem velja malo fižola iu makaron $40.95. Pozdrav rojakom po širnej Ameriki. J. Petrik. Razne vesti. Delil čeke po $100 000. Robert B. Vanderward, 401etni vdovec iz New Yorka je prišel te dni v Kopel Murray Hill. Ko je prišel iz turške kopeli, delil je med služabnike knežja darila. Kolikor je bilo listov v njegovi čekni knjigi, toliko čekov po $100.0000 je Bpisal iu razdelil. Potem je poslal sela k Ignaciju Rosguetti, posestniku hiše, v kteri stanuje pismo sledeče vsebine: ,,Pošljite mi takoj nekoliko denarja. Ves denar kolikor sem ga imel, sem izplačal, nad bilijon dolarjev in še čaka več tisoč ljudi na plačo." Rosguetti Be je na to pismo nemudoma pripeljal b kočijo in odvedel moža v blaznico. Kup-čijske skrbi so baje možu zblodile pamet. Njegoy oče biva v Jersey City in bode skrbel, da dobi sin izvrBtno postrežbo. Zahvalen dan. V New Yorku in okolici smo imeli letos na zahvaleu dan krasno toplo vreme. Delo je skoraj popolnoma mirovalo. Mladina je s krinka mi na obrazih ali drugače našemljena uganjala svoje burke, pa tudi odraščeni niso hoteli zaostati in se našemljeni okolu vozili. Purani so bili v New Yorku po ceni, po 12 ct. funt je bil dobiti že lep puran, tem je pa dalo povod toplo vreme in morali so jih prodajati po ceni. Po dobrodelnih zavodih, jetnišnicah, bolnišnicah so tudi jedli purana samo v Sing Singu ni bilo letos tega velicega tiča. Vsled lepega vremena so ljudje hiteli v okolico na aeželo iu se židane volje zabavali. Vendar čudno, kaj izvanreduega Be ni pripetilo ta dan. H o bar t je bil milijouar. Oporoko umrlega podpredsedni ka Hobarta, ako je ktero ostavil, za sedaj še ne bodo objavili. Najbrže je njegov edini sin glavni dedič. Ko so Hobarta pri volitvi podpredsednikom vprašali po njegovem premoženju, ni sicer dal naravnostne-ga odgovora, pač pa razumeti dal, da je S3,000.000 vreden. Od tistega časa se je njegovo premoženje pomnožilo in bližnji sorodniki in znanci cenijo njegovo zapuščino na -35,000.000. Zaloga glasovi rov v plamenu. V New Yorku je 28. nov. ob 3. uri zjutraj nastal požar v Luigi Riccovi tovarni za glasovire. Tovarna je štirinadstropno, na samem stoječe poslopj e. Predno so gasilci pogasili ogenj, zgorelo je že veliko glaBovir-jev. Škodo cenijo $10.000. Dve žrtvi plamena. V štirinadstropnem poslopju na Houston St. v New Yorku je te dni izbruhuil ogenj, kteri je tirjal dve človeški žrtvi. Viljem Helmbold, 66 let star in njegova tri leta mlajša žena Matilda, sta se zadušila, predno so ju zamogli rešiti- Stari Heim-bold se je podal z gorečo svetilko v klet in nekoliko minut pozneje so zapazili dim valiti se iz kleti. V drugem nadstropju je gospa Heimbold vsled zlomljene noge ležala na naslonjaču in se pogovarjala z njenim sinom Oskarjem, ktpri jo je prišel obiskati. Ko se je razlegal po hiši krik: ,,Ogenj!", odprl je mladi mož vrata, skozi ktere se mu je valil nasproti gost dim, kar ga je pognalo nazaj v sobo. Hotel je svojo mater nesti na streho, kar mu pa brez druge pomoči ni bilo mogoče izvršiti. Ker se ni mogel po stopnjicah več rešiti, skočil je skozi okno na cesto, ne da bi se bil kaj poškodoval. Med tem časom so dospeli gasilci in hiteli skozi dim v Heimbol-dovo stanovanje, toda bilo je prepozno, Btara žena se je zadušila in bila že mrtva. Truplo njenega moža so našli v kleti. Natakar Frederick Gortz je skočil iz tretjega nadstropja in si poškodoval hrbtišče- Odvedli so ga v bolnišnico. Lepa bodočnost se jim obeta. Amsterdam, N. Y., 1. dec. Trije pobalini v starosti 12 do 13 let so danes zjutraj poskušali Bpraviti iz tira ekspresui vlak West Shore železnice med pečinami med Miu-denville in Indian Castle. Paglavci bo na tir dali velike vijake. Z veliko hitrostjo vozeči vlak je strojevodja še o pravem času vstavil in obvaroval sfbe kakor mnogim potnikom nezgodo. Dva nadepolna paglavca sta ubežala, tretjega, 131etnega Charles Lasherja so vjeli iu odtirali v ječo v Montgomery Country. Druga dva zasleduje policija. Ti trije pobalini bo preveč čitali bau-ditske romane in jim ti zmešali glavo. Učiteljica zgorela. C a t s ki 11, N. Y„ 1. dec. Na grozen način je danee tukaj končala tek življenja goepica Mary Edith Ingersoll, učiteljica, ktera Be je tukaj zdravila. Ko sije lase kodrala z razgretimi škarjami, so s^ jej ti vneli in takoj nato je pričela goreti tudi obleka; vsa v plamenu je bežala na ulico in se tam zgrudila. Na pomoč prihitevši sosedje so jo našli mrtvo z groznimi ranami na glavi. t,Amerikanski Slovenec" se preseli v Joliet. „The Joliet Daily Republican" od toreka 28. nov. naznanja, da se ,,Amerikanski Slovenec" tja preseli. Prva številka bode izšla 22. dec. v Jolietu. Družba ima kapitala S3000. Izhajal bode kakor dos' daj vsaki petek, uredoval ga bode Makso Buh. To se nam je že poročalo pred nekaj časom, a nismo hoteli naznaniti, ker čakali smo, da naznanijo oni, kteri so interesirani v tem, zato pa sedaj po drugem časniku posnamemo. Kon ji za južno Afriko. Erie železnica je pripeljala te dni oOO konj iz za pad a v Jersey City. Konje je spremljal F. Hugo Skead, britiški agent iz Kapstadta ker so namenjeni za vojsko v južni Afriki. Konje bodo vkrcali na v južno A fri-ko namenjeni parnik. Grozovit umor. V kolarnici Whiteve farme 34 milje od Allentowna v Mercer county j n, N. .J., so našli kakih 40 ' let staro Minnie Eiselie na grozovit način umorjeno. Njenaglava je bila s topim železom skoraj popolnoma zmečkana. Gospa White je šla na zahvalen dan obiskat prijatelje in in prepustila nadzorništvo farme gospej Eiselie in zamorcu William-su. Ljudje sumijo da je slednji izvršil zločinstvo, ker je od tistega časa izgiuol. Umorjena je bila že 15 let na farmi. Požar napravil milijone dolarjev škode. F i 1 a de 1 f i j a, 29. nov. Danes zjutraj je tukaj nastal velik ansk ogenj in prouzročil škode površno cenjeno, blizu pet milijonov dolarjev. Požar je nastal v trgovskem delu mesta in najbrže v velikej trgovski hiši z suknom tvrdke Partridge & Richardson, št. 15-37 Nord S St., ker v tem poslopju je ogenj opazil nočni stražnik ob 6. uri zjutraj, in Be zelo hitro razširil kljubu velikauskemu napora gasilcev. Požar je uničil poleg tega poslopja še petero velikih trgovskih hiš. Naj-večj o škodo ima Lippincott & Co. založna družba, namreč tri milijone dolarjev. Mnogo brizgalnic je delovalo in gasilci so se zelo trudili, da so konečno veliki požar omejili. Seveda .. misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda... ako si kdaj pokuBil ^ SUPERIOR STOCK a * pivo, potem veš, daje boljše S nego dobro. — lato je. NAJBOLJŠE ....... Bosch Brg. Co. LASE LINDEN, MICH. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. _______ * . ...................... Entered as second clas matter at tbe New York, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list'za Ameriko $3.—, ta pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, »» >> ti P°1 leta . . . . p 3.50, , ,, „ čatrt leta . . . „ 1.76. V Evropo pošiljamo liet skupno dve številki ,Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. »GLAS NARODA" (,, Voice ok the People") Will be isued every Wednesday aud Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar uaj se blagovoli poslati po Mon iy Order. Pij spremembi kraja naročnikov rrosiino, da s« nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi )vnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Po štirih mesceih. Scranton, Pa., 1. d^c. Zborovanje uradnikov Supquehanna Coal Co. in odbor štrajkujočih pre-mogarjev se je danes zaključilo. Sporazumeli so so glede plače, ktera obema staukama ugaja. Da bode sklep veljaven, morajo istega še uradniki od United Mine Workers potrditi. Pri štrnjku, kteri se j« pričel 5. avgusta t. 1. je bilo približno 5000 mož udeleženih. Ko bi biti ti ljudje delali ta čas, ko je trajal štrajk zaslužili hi bili skupno kakih 8463.000. Nesreče na železnicah- H a z 1 e to n , Pa., 29. nov. Pri Cranberry Crossiug je danes dopo-ludne zadel vlak Pennsylvania že-železnice ob omnibus, kteri prevaža, ljudi med Hazletonom in Har-woodom in iBtega razbil. Trije potniki so bili usmrteni in to tri gospice; neka gospa iz Harwooda je smrtno ranjena, kočijaž pa tudi hudo ranjen. Dne 29. nov. zvečer okolu 7. ure sta trčila dva vlaka pri križpotu Van Winkle St. v Paterson, N. .J., na Lakavanna železnici; šest osob je bilo usmrtenih, 21 pa več ali manj hudo poškodovanih. Proti iztoku vozeči lokalni vlak namenjen v Phillipsburg je zadel ob poslednji voz ekspresnega vlaka prihajajočega iz Buffalo, ki je izvau postaje čakal, da odpelje drugi vlak, Osobni vlak št. 7 je imel nekaj minut zamude in bi moral tem preje od tam oditi. Zato je moral eks-presni vlak št. 7. čakati Vlak namenjen v Phillipsburg je kljubu varnostnim znamenjem vozil na postajo in nesreča se je dogodila. Oba poslednja voza ekspresnega vlaka sta popolnoma razbita in sta pričela goreti, in morali so na prizorišče poklicati gasilce. Med usmrtenimi je četvero žensk in dva moška ; med poškodovanimi pa tri ženske, ostalih 18 poškodovancev pa je moških. Phillipsbur-ški vlak je s polnim parom zadel ob poslednji voz ekspresnega vlaka, strojevodja in kurilec sta opazila varstveno znamenje prepozpo, potem pa brzo doli skočila in se otela gotove smrti. Grozen prizor je sledil trčeuju vlakov; vpitje ranjenih je bilo grozno, zopet drugi so upili na pomoč; policaji so bežali iz postaje in poiskali gasilce, ambulance in pomožni oddelek policije. Med razvalinami so našli nekaj hudo poškodovanih osob; dva moža sta gledala pri oknih in bila oba mrtva; necega moža so našli v vozu stisnjenega na glavi stoječega in bil k sreči lahko poškodovan. Več osob so z sekirami oprostili iz groznega položaja. Železniško upravništvo je uvedlo preiskavo o uzroku nesreče; v obče zatrjujejo, da je najbolj kriv nesreče vodja lokomotive Riordan, ker se ni ravnal po predpisih in pripisoval važnosti znamenju z rudečo lučjo, ktero mu je dajal zaviralec ekspres-presnega vlaka raz poslednji voz. 11 mrtvih in T ranjenih. Marquette, Mich., 30. nov. Ravnokar končani lov na jelene je imel svoj zaključek s tem, da je bilo usmrtenih 11 lovcev, sedem pa ranjenih. Vse za Reeseja. Indianapolis, Ind., 30. nov. Narodni organizator Christopher Evans od ,,United Mine Workers" in W. C. Scott, izdatelj ,,United Mine Workers Journala", 6ta se danes izjavila, da bode narodna zveza vse mogoče storila, da oprosti John P. Reese, načelnika izvrše-valnega odbora, kteri se sedaj nahaja v Fortu Scott, Kans., in ima prestati tri mesečno kazen v ječi zaradi nespoštovanja sodnije. ,,Mi imamo S30.000 v našem narodnem zakladu", tako Be je izjavil Evans, „iu nobeden kamen ne bode ostal nepremaknjen, da nebi skrbeli za Reeseja; naša organizacija je od prvega dne tega leta nad $300.000 nabrala in razdelila med pomanjkanja trpeče premogarje, in mi ne nameravamo mirovati, da bi Reese trpel". Najbrže pride ta Blučaj pred zvezno okrajno sodišče v St. Louisu. Ne mara za prednost. Fort Scott, Kans, 28. nov. John I'. Reese, ud izvrševal nega odbora I nited Mine Workers je bil radi nasprotovanja ustavnega povelja proti štrajkarji, to je, ker je imel govor pri njihovem zborovanju, obsojen v trimesečno ječo. Sodnik Williams mu je hotel nakloniti prednost, ktero je na obsojenec za ničevalno odklonil. Ječa, kjer Reese sedi, je namreč umazana luknja in sodnik pra je hotel poslati v Topeko, kjerbiimel v tam«>šuji ječi pripravno sobo. Toda Reese je rekel, da osta-nekjer je, češ, ker ni nič zakrivil, mu je tudi vse jedno, v ktero bastilo ga vtaknejo. Malo spoštovanja pred governerji. K a t s a s City, Mo., 28. nov. Sodnik John W. Woodford je rekel daues, ko je obsodil Levi Moora zaradi umora v 991etno ječo: ,,Ako se bodete v zaporu dobro obnašali Vas morda pomilosti kak oslovski governer, kteri si želi pridobiti glas Tacih governerjev smo slednji čas več imeli. S pouiiloščeujem morilcev so hoteli postati ljudski junaki, V minolih IS mesecih bo naredili več tacih junakov, toraj se Vam obeča lepa prilika in lahko računate, da človeških oslov še ni konec". Razmere v Kentnekvju. L o u i s v i 1 1 e, Ky., 1. dec. Politične razmere so od due do dne bolj zamotane, najhujši pa bode dan nameščen ja. Mogoče je, da si Goebel vendar še prislepari volilni certifikat, toda potem se bo mogel sam zaprieeči governerjem, kajti pot v državni kapitol mu bode zabranilo vojaštvo. Vse stranke so zelo boja-željne. Po raznih mestih so Be ustanovili politični klubi, kteri Be hočejo OBobno udeležiti umeščenja, kar je zelo sumljivo znamenje. Dejanje grozoviteža. D u i u t h, Minn., 30. nov. Tukaj je danes Jacob Schneider v skrajtiej razburjenosti z mesarsko Bekiro napadel svojo ženo in jo hudo poškodoval. Potem je hišo polil petrolejem in isto zažgal. Surovež je po-ginol v plamenu. Ženo je rešila iz gorečega poslopja njena hčer. Zamorcem ne bodo vzeli pravic. Atlanta, Ga., 28. nov. Hard-wichev predlog, Magjarom v Geor-giji vzeti volilno pravico, je bil danes v postavodajalstvu z ogromno večino zavržen. Samo trije člani so glasovali za predlog, 137 pa proti. Predsednik odbora je rekel, razmo-trivaje predlog, da je isti nesmisel. Samo Hardwich se je potegoval za predlog, toda videti je bilo na mah, da ne najde posluha. Potem so napadali predlog od vseh strani in na galerijah sedeči Magjari so govor- nikom navdušeno ploskali. Samo enkrat so pretrgali debato s žvižganjem, ko je Copeland rekel: Belo-poltni ravno tako nimajo pravice glasove kupovati, kakor zamorci ui-majo pravice svojih glasov prodajati. Sigsbee gre v Havano. Norfolk, Va., 28. nov. Kapitan Charles D. Sigsbee, poveljni^; vojne ladije„Texas", se bode z svojo ladijo podal iz Hampton Roads v Havano, da pripelje trupla na „Maine" ponesrečenih mornarjev v Zjed. države. Sigsbee je bil, kakor znano, poveljnik na „Maine", ko se je pripetila nesrečna razstrelba. Zvišanje plače- Fairmount, W. Va., 1. dec. Watson Coal Co. in Clarke Co., kteri dajeti delo 3000 premogarjem, sti daues naznanili, da sti sklenili zvišati plačo za 15 odstotkov. Najbrže bodo tudi pri druzih premogo-kopih istega okraja zvišali plačo. Vse mestece pogorelo. Dell a s, Tex., 30. nov. Mestece Garland, ktero šteje kakih 2000 prebivalcev, je baje požar popolnoma uničil. Ogenj je nastal po noči in ljudje niso zamogli mnogo rešiti. Ker je telegrafična zvi za z mestecem pretrgana, niso posameznosti znane. Indijanci ugovarjajo. Colon, Colombia, 1. dec. Tu sem je dospela deputacija Indijan-cev iz Darien ob severnem obrežju Colombie, ktera zahteva, da se odpokliče komisija merilcev, ktero je topničarka Zjed. držav ,,Scorpion" izkrcala. Komisija hoče premeriti črto n-meravanega novega kanala čez kolombiška posestva. Ta črta je med Calodonia zalivom ob iztočnem obrežju panamske ožine in zalivom San Mignel za zatcčni strani. Avstrijski cesar o vnanji politiki. Dunaj, 1. dec. Odgovarjaje na adreso delegacij obeh državnih polovic se je daues cesar Franc Josip najprve z ganljivim gl jsora spominjal mnogoterih naznanil udanosti njemu in njegovej hiši, kteresomu izrekli povodom obletnice smrti cesarice. Potem je cesar poudarjal, da so razmere države proti tujim državam še vedno prijateljske in ni nikakega znaka, kteri bi kazal, da bi to motil. Trajuost evropejskega miru je zagotovljena, in v to nam daje poroštvo „nespremenljivi obstoj ozkih in zaupnih razmer naših zaveznikov." Daljno zagotovilo za mir je, tako je rekel cesar, harmonično postopanje vseh civiliziranih držav na konferenci v Haagu, ktere početnik je bil velikodušni car. ,,Ta konferenca je dala onim, kteri priznajo potrebo svetovnega miru zopet novi uzrok upanja." Potem seje cesar spominjal prijateljskih razmer z Rusijo, kako so se zopet dobro pokazale pri obravnavah glede gotovih težav na balkanskem poluotoku. Glede razmer vTransvaalu je rekel cesar: „Skle-noli smo ohraniti najbolj strogo liepristranost in zamoremo le izreči željo, da bi bil ta spor kmalu končan." Potem se je cesar še izjavil, da so vojaške zahteve omejene na najnižjo Btopinjo in sklenol svoj govor b pozivanjem poslancev, da naj bodo domoljubni in jim zagotavljal, da jim bode vlada naklonjena. Evropejske in druge vesti. R i m, 28. nov. Finančni minister dr. Bacelli je daues govoril v zbornici o finančnem položaju. Leta 1898—1899 so imeli 15 milijonov lir prebitka, ker je 42 milijonov bilo več dohodkov, nego proračunano. Pro^ačuu za leto 1899 in 1900 kaže 11 milijonov lir primanjkljaja, kteri bode pa pokrit po višjih dohodkih, nego prora-čunauo. Dunaj, 28. nov. Pri razgovoru o nagodbeui postavi v državnem zboru Be je danes pojavil zopet ropot. Mladočeh Brzezmvski je napadel socijaliste, a ti mu prav dobro odgovarjali, kar je prouzro-čilo hrup. Cadiz, Španija, 28. novembra. Tukaj seje pokazala kuga. Jednega bolnika so danes pripeljali v tu-kajšni lazaret za kužne bolezni. R i m, 28. nov. Italijanska vlada je sklenola zgraditi še dve vojni ladiji in onih pet, ktere sedaj gradč morajo biti "v štirih letih izgotov-Ijene. Denarja je dovolj, pravi finančni minister. P a r i z, 28. nov. „Echo de Pariz" objavlja danes Članek, kteri razpravlja mogočost, da bode bivši kapitan Drevfus nastopil kot kandidat za francoski senat. Dunaj, 29. nov. Vlada je predložila državnemu zboru zahtevo za izvauredui kredit za 6 milijonov goldinarjev, od teh namerava uporabiti dva milijona za armado, štiri milijone pa za mornarico. N e a p o 1, 29. nov. Angelo Pe-losa, kteri je v LackavannaCountv-ju v Pennsvlvaniji izvršil umor in sem pribežal na parniku ,,Kaiser Vil helm II.", je bil tukaj prijet in v zapor odtiran. B e r o 1 i n, 30. nov. Bankar in milijonar Adolf Sternberg je zatožen, da je zapeljeval mlada dekleta, ktera je zvabil od njihovega doma. R i m, 30. nov. Vjetnik v pokrajini Syracus je bil vsled 63 zatožb goljufije krivim spoznan in za vsak slučaj obsojen v triletuo ječo t. j. skupaj na 189 let. Haag, 30. nov. Pamik ,,Sta-tendani" holandsko - am^rikanske črte, kteri je 19. nov. odpljul iz New Yorka v Rotterdam, je danes zjutraj pri Maasslouis zavozil na trda tla. Da bode zamogel parnik zopet splavati, moral bode del tovora odložiti. Vojna m Boerci in Anglijo, B e r o I i n, 27. nov. ,,Deutsche Warte", ktera dobiva redna poročila od boerske agenture, naznanja, da je bil general lord Methuen pri Graspanu hudo tepeu. Boerci so ga napadli od zadaj, postreliii 10oJ mož pomorske brigade in vjeli cel polk ulancev. K a p s t a d t, 27. uov. Boerci so napadli Karuman blizu Bryburga v zapadnem delu Kap kolonije. Britiška posadka pa ju pregnala sovražnika, kteri je pustil na bojišču 30 mrtvih in 28 raujanih. General Gatacre se je danes iz Queenstowna, kjer je bil njegov glavni stan, napotil proti severu. Južno od Stormberga so se pokazali Boerci. De A a r, 27. nov. Most v Steins-burgu, v sredi med Gatacrevim glavnim stanom v Queeustownu in glavnim stanom geuerala Fren-cha v Noauwportu, so včeraj Boerci razdjali. London, 27. nov. Lord Me-thueua tukaj slave kot junaka. Toda akoravno njegovo drugo zmago pri Gras Pan in pozneje poročano csvojitev Honey Nest Kloof ne daleč od Graa Pan, dostikrat varano občinstvo sedaj veruje, je vendar v velikih skrbeh zaradi osode ulancev, kteri so včeraj imeli nalogo sovražnika odrezati potem bili pa sami zajeti. Vsaj se dosedaj še niso vrnili. Odkar je popravljena železnica in telegrafična zveza med Estcourtom in Mooi reko, dobiva položaj v Natalu drugo lico. Med tem ko se Boerci umikajo proti Colenso in Ladysmith, se je britiška- armada pričela pomikati proti obleganemu mestu. General Bullervodi premi-kauje iz Pietermaritzburga. Vojnemu oddelku brzojavlja, da se Hi Id-yard z 10.000 možmi proti Frere pomika. Na svojem potuje moral prestati boj, kteri je zahteval 14 mrtvih in 50 ranjenih. ,,Natal Advertiser" pravi, da bo v temu boju pri Beacons Hill, Angleži zgubili 15 mrtvih in 72 ranjenih. Major Hobbs je bil vjet in število vojakov pogrešajo. Durban, Natal, 27. novembra. Makor videti so Boerci južno od Estcourta vse popustili iz čeBar sklepajo, da se je nadejati splošnega napada na Ladysmith. Umikanje ni bilo ravno priniorauo, maiveč znači nov uačrt Boercev, morda je celo past. Angleži popravljajo pri Frere postaji od Boercev razdjaui železuičui most Oranje River, 27. nov. Ulanski polk št. 9, kteri je v bitki pri Gras Pan sledil sovražniku, so Boerci s hudim streljanjem pri morali se umaknoti. Angležem je treba več konjiče in le ker je niso imeli dovolj, se je Boercem posrečilo šest topov spraviti na varen kraj. Mnogo boercev se je dalo prostovoljno vjeti, med temi poveljnik Rissik in alderman Jeppe. Ulanski polk iz New South Wales je zajel umikajo-joče krdelo Boercev, od kterihje bilo mnogo usmrtenih. Frere, Natal, 27. u~v Vojna ob Mooi reki in ona v Estcourtu sti se včeraj zjedinili in potem skupno odkorr kale ob železnici proti Frere, desdt milj severno od Estcourtu. Na osmih krajih razdjauo železnico zopet popravljajo, istotako raz-djane mostove. Dva tisoč Boercev so videli se brzo umikati proti Colenso. Ko so Angleži dospeli v Frere, našli so mesto popolnoma oplenjeno in most razdjan. Prve britiške straže so sedaj 20 milj od Ladysmith oddaljene. London, 28. nov. Ker je kabel na iztočnem obrežju prerezan, in ker je vojna cenzura svojo delavnost ponovila, ni danes poročil o premikanju Angležev v južni Afriki. Dospelo je samo poročilo o zgubi 9. brigade v bitki pri Gras Pen, ali kakor uradno pravijo v bitki pri Eustin. Sploh pa bi občinstvo rado kaj vedelo o gibanju general M«thue-nove vojne. Pol žaj v Natalu tu kajšno ljudstvo nič več posebno ne zanima, ker smatra tam vse zgubljenim. Iz oficijelnih brzojavov vojnega oddelka ni tako rekoč nič razvideti. Kaj bolj suhoparnega si ne moramo misliti kakor so ti, preostrojeui kabelgrami. Tudi brzojavi časopisov niso dosti bolji in nikakor ne spolnujejo pomanjkljiva uradna poročila. Daues so pričakovali poročila, da so proti Ladysmithu korakajoči Angleži pri Colenso zadeli ob Boerce pod generalom Joubertom in čez noč lahko dospejo zelo važna poročila. Ravnokar poroča general Buller, da je 9. ulanskih polk v bitki pri Gras Pen zgubil jedunga mrtvega in 8 ranjenih. Da je polk vjet, o t^m ne pove poveljnik nič, zato mislijo, da je bilo včerajšno poročilo napačno. Methueuovo poročilo, da se ulanci še niso povrnili k drugi konjiči še ni preklicano. Vsled tega vlada tukaj naj večja poparjenost. Se zgubami pomorske brigade znaša skupno število mrtvih v Methuenovi drugi bitki, kolikor do sedaj znano 198 mož. Yorkshire polk je imel največjo zgubo, namreč 48 mož mrtvih in ranjenih. Pri Beacon Hill je general Ilillyard zgubil I0jtmrtvih 75 ranjenih in 9 pogrešanih. Iz Berolina prihaja vest, da so tja dospeli brzojavi : Boerci so general Methuenovo armado severno od Gras Pana popolnoma premagali. Ni prav jasno, ali se je tretja bitka vršila pri Honey Rest Kloof, ali bolj proti severu. Berolinski brzo-jav pravi, da so Boerci Angleže zajeli m jih z veliko zgubo pognali nazaj. Pri Willow Grange je general Hilijard zgubil 15 mrtvih in 72 ranjenih. Boerci so imeli le ne-zuatue zgube. Med drugimi so Boerci vjeli majorja Ilobbsa in več poročuikov. Hillvard je nameraval Boerce pri Frere zajeti, in jim odrezati umikanje. Toda Boerci so železnični most pri Frere razdjali in angleškemu poveljniku prečrtali račun. London, 29. nov. Mesto London je zopet ponosno. General Methuen jepriboril pri Modder reki sijajno zmago nad Boer^ci. Po lastnih besedah zmagovalca je bila to „uajbolj krvava bitka tega stoletja". Sedaj čaka Angleže še zelo težavna naloga križati reko Modder, toda ker se je to že posrečilo malemu oddelku, upajo tudi, da se bode ostali armadi. Akogeneral Methuen spravi svojo armado čez reko, potem ima samo še 25 milj do Kim-berle}Ta. Najbrže bode pomožna armada Augležev še parkrat zadela na Boerce, predno dosefe Ki m berley. Gotovo pa bodo boerski strelci pomikajoče se angleške čete hudo in neprestano nadlegovali. Da so Boerci izvrstni strelci, nam zagotavlja novejše poročilo o bitki pri Euslinu, vsled kterega sta od pomorske brigade samo dva častnika pri življenju ostala. Methuen je zgubil od Belmonta do Modder d 450 mrtvih, ranjeuih in vjetl Zgube pri Modder reki v tem šj yilu niso vpoštete. V svojem t ficijeluem poročilu bitki pri Modder reki pravi genen Methuen, da je včeraj zjutraj zadel ob 8U00 mož močnega in dobre utrjennga sovražnika, kterega je i: borno krilo topničarstvo. Po deset-^ urnem zelo krvavem boju je z naskokom pregnal Boerce iz izvrstne pozicije. Poročilo ne naznanja skoraj velike zgube. Med bojem ni topničarstvo kar nič obmolknilo. Bilo je tako gromenje, da v bližini ni bilo moč sliiati trob^ntuih znakov. Solnce je pripekalo na vbo m« e in za boreče vojake celin deset ur ni bilo požirka vode ne grižijeja hra.ie. Marsikteri seje zgrudil onemogel na tla. Boerci pod povelj-nišivem generala Cronja so baje izvrstno merili in streljali. Sorodniki pri Modder reki boju-jočih vojakov so ves dan oblegali vojno ministerstvo in niso dobili zaželjena por.,čila. Z veliko pohvalo, s ktero je general Methuen priznal junaštvo svojih vojakov, ljudstvu ni bilo ustreženo. L o n d o n, 30. n >v. Radi „krva-ve zmage" pri Modder reki, delajo danes ljudje zelo kisle obraze. Da je teh grafična zveza pretrgana, ali da morajo nadaljna vojna gibanja iz atrategičlih uzrokov tajna ostati, take izgovore, I j udstvo že dolgo več ne v rja me. Ljudstvo zahteva samo golo istino, ktera je postala zelo redka. O zgubah seje zvedelo še le danes popoludne. Poveljnik Mathuen je tudi med ranjenimi. Po pozuešjem brzojavu so bili kolikor namreč dosedaj znano, 4 častniki usmrteni 19 ranjenih. Methuenova rana ni nevarna. Iz Ki m berley a se je v Kapstadt poročalo, da s-- položaj do 23. nov. ni spremenil, in da je železnična in telegrafična zveza z Mod.ier reko odprta. Iz Oranje River Be je 27. uov. poročalo, da so vjeti Boerci pripovedovali, njihove zgube pri Belmontu znašajo J10, pri Gras Pen pa 400 mož. Kapstadt, 30. nov. General lord Methuen je brzojavil generalu Forester Walkerju ter nemudoma tirjal pomoči. Nato so poslali za njim baterijo topuičarstva, oddelek konjiče in dva bataljona pešcev proti Modder reki. Ko je Methuen odposlal slednji brzojav, bilje samo štiri dni hoda od Kimberleya oddal j en. Boerci njegovo pomikanje neprestano nadlegujejo in nadejati se je še hudih bojev predno bodo dospeli Angleži obleganemu mestu na pomoč. L o n d o n, 30. nov. ,, Daily Te-legraphu" se iz Pietermaritzburga brzojavlja: Danes zjutraj se čuje • d Colenso gromenje topov in boje s^, da so pognali v zrak most, ali pa da se vrši bitka. Tudi iz Estcourta s • brzojavlja, da je bilo 27. nov. slišati hudo streljanje pri Ladysmith. Pri Groblerskop in Colenso je veliko štev i 1 o Boercev. London, 2. dec. O novejših vojnih dogodkih še ni tukaj nika-kih poročil, niti zgube od Modder reke niso znane. To provzročujemed ljudstvom veliko vznemirjenje. Toliko se je izvedelo, da je general Metli uenovo armado pomnožilo pol bataljona Highlauderjev in kakor ,,Daily News" piše tudi polk konjiče in baterija topuičaratva. Vsled trajuega molčanja glede te armade nekteri celo umijo, da ni izključena mogočost sovražnega napada za hrbtom. Tudi o prodiranju v Natalu so slednja poročila še od J 28. novembra, ko bo Boerci pri Colenso zasedli železnico in most, b ktero so lahko po svoji volji ravnali Takrat so bili Angleži še v Frere. NAZNANILO. Mohorjeve knjige in Pratike so v istini dospele v ponedeljek in jih je pet velikih zabojev; bili smo inuenja, da nam jih puste takoj iz ladija vzeti, kakor je bilo dosedaj navada, a sitnež colnin-skega urada je odredil, da imajo iti najpreje v coluinski urad, to pa vselej provzroča zamudo, posebno pa še, ker smo imeli ta teden praznik. Za danes soboto so jih nam obljubili izročiti, potem jih drugi teden razpošljemo. „KOLE DARJA" za leto 1900 tiskamo prihodnji teden poslednjo polo in ga boderno pred prazniki razpošljali. Ker bode zelo zanimiv, pričakujemo, da bodo cenjeni ro- \ jaki trfarljivo po njem segli, dosedaj * je že par stotin naročenega. || Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, I4INNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agni6, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; II. ,, John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLKDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PreAirn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Eiy, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govže t a, Box 10X», Ely, Minnesota. Društveno glasilo je „GLAS NARODA"- Atanka Vadim. Črtica i/ se»Im«>j;ra_šket;a vstanka. Posloveni! free l.anee. (Dalje.) Vzela je v roke mali zlati križ c, vised jej na prsih in vzdignila gaje kviško. Možje pa so vzdignili svoje desnice, prisegaj'boriti se do image, ali pa poginiti v hud-m boju. Ko je bilo to končano, jih je Atanka vodila v gorovje, kjer so v varnem zavetju taborili njeni varovanci. Bataljon honvedcev (ogrskih domobrancev) je korakul pogasi proti prehodni soteski, blizo bukovinske meje. Njegova naloga je bila četo Vazil Hamyara zasledovati in jo do celega uuifMti. Rujavkaste suknje honvedcev se koma) razločujejo od barve gorske stene in pečovja, samo rudeče vrvice obšitkov na uniformah in madjarske trobojne kokarde na fcepicih bo se jasno kazale očes m Daleč na okolu ni bilo nobenega sledu vlaških vstašev. Bataljon se ustavi, častniki se posvetujejo, potem pa se začne zopet korakanje v temno smrečevje. Nagibajoče solu-ce proti zatonu in mrančna senca je začela pokrivati okolico. Mahoma se je začni pisk, jeden-krat, dvakrat, zdaj pa se oglasi karpatski pastirski rog. Kakor bi trenil se začne med pefcovjem in drevjem gibati in premikati. Na vseh straneh zafcne pokati, plazovi kamenja in hlodov gromijo od zgoraj, ječanje in kričenje ranjencev iu pomečkanih, stokanje umirujo-čih, kletev bežefiih, povelja častnikov — vse ti glasovi so napolnovali zrak soteske, kjer Be je napad vlaških vstašev tako hipoma izvršil. BrezvapeŠno so ropotali bobni, zaman se trudil poveljnik bataljona vrediti Bvoje moštvo, v divjem obupu so bežali oni, kteri so še živi otaali, proti vhodu tesnega prehoda — naravnost v žrelo sovražnikovo, čakajoč ravno te prilike. Vshajajoči mesec je s hladnimi, bledimi žarki svetil ua bojišče. Mad-jari so bili do zadnjega moža pobiti, ali pa so vjeti. Niti jedeu ni ubežal, celi bataljon ogrskih domobrancev je bil uničen. Blizo sto vojakov iu sedem častuikov z zvezanimi rokami na hrbtu je Btalo pred Atauko sedečo na posekanem deblu. V njenem naročju je ležal jatagan, k ter eg a ojstrina se je svetila v plamenu oguja, gorečim pred vstnško junakinjo. Svit tega ognja pa je obseval tudi ponosui, brezčutni obrat potoirifce Rimljanov, iz ujenih žareč i h oči je švigala grozovitoBt, strastuo črtenje. Slednjič še enkrat obrne zauičlji-TO svoj pogled na nesrečneže, potem pa da povelje peljati jih v smrt. VjetnUi prosijo milo za življenje, pa maščevalka ni poznala usmiljenja, ker njeno srce je bilo polno: osvete. Jedrni za drugem je zapovedala vojake na veje smrek obesiti, častnikom pa Je odmenila še posebne muke. Častnike je zapustil ponos in srčnost, tudi oni so prosili milost. „Vi ste mojega moža v groznih mukah umorili", je Atanka brezsrčno odgovorila, ,,sedaj Vam hočem na isti način vrniti. Vsak Ma-djar, kterega bo Bog v moje roke izročil, bode žrtev moje brezobzirne osvete". Grozovito maščevanje se je po teh besedah pričelo. Dve žrtve ste bili do vrata v zemljo zakopane, dva druga častnika sta bila obešena z glavami navzdol tako, da so se slednje dotikala mravljišča, slednji trije častuiki pa so bili privezani k kolom, okoli kt^rih so Vlahi zanetili počasno gorečo gromado. Žrtve so k malo začele kričati vsled muk in njih srce pretresujoče stokanje je odmevalo od dola in pečovja. Ko so se ob kolih privezani čaBt niki spekli do smrti, in ko so nad mravljiščem obešeni žrtvi umrle v etrašnej blaznosti, je Atanka skočila kvišku, ter je onima častnikoma, ktera sta bila živa do vratov zakopana z jataganom odsekala glave. Zmaga nad honvedskim bataljonom je k Atankijevi četi mnogo novih pristašev privabila in s pomnoženo četo seje vrnila v znožje gora. Madjarske predstraže in njih manjši vojni oddelki pa so kakor besni bežali pred njo. V jedni roki ojstri, široki jatagan, v drugi pa svitli križ, je Atanka na Čelu svoje čete udarila na sosedno selo, v kteremu so bivali Madja-jari — Szeklerji. Vse moške, kteri so se v brun postovili, so Vlahi posekali, potem pa so vas na vseh krajih zažgali. Ko so se hotele ženske, otroci in starci rešiti pred ognjem, bo jih Vlahi zapodili v go-rišča, kjer so v plamenu grozno poginili. Končano to, je grozna maščevalka peljala svoje čete dalje. Vpepoljene vasi, goreči gradovi, mrliči in opustošenje je zaznamovalo pot, po k oje j so njene Čete divjale. Pijana krvi se je zdivjana tolpa Ataukijevih vstašev bližala gradu grofa Nagarfyja, kteri je Gregoria Vadima, moža Atanke, nekdaj krivično tatvine dolžil. Braneč svoj dom je Nagarfy šel v smrt, njegovo ženo bo vstaši potopili v vodnjaku, njih otroke pa je Atanka vrgla v plamen gorečega gradu, rekoč: ,,Tudi mladi volčji narod se more zatretil" Še več novih čet se je podvrglo Ataukejevemu poveljništvu, tako, da se je čutila dosti močno navaliti komitatno (okrajno) mesto. Prikazen njena v temu kraju je širila strah iu trepet med madjarskim preb valstvom. Kdor je le mogel, je skušal sebe iu svoje imetje pred gotovim poginom rešiti. Peš, ua konjih iu vozovih so bežali Madjari pred bližajočim se vla-škim vstaš^m. Okrajni sodnik seje obrnil ua vojaško pov^ljuištvo za pomoč. V po-zuej noči je došel v mesto oddelek pol ka Ga bor. S to malo pomočjo se je hotel naskok Vlahov ubraniti in be.^auje ljudstva zavarovati! Zastonj I Po polunoči so začeli vstaši od vseh strani mesto naska-kovati. Vojaki so bili kmalu premagani. Kkor je ostal v hišah, ali kdor je bil ranjen, tega so vstaši posekali z jatagani, ali pa so mu z sekirami razcepili črepino. (Konec prihodnjič.) Drobnosti. V staro domovino so od-potovali: Anton Smolič iz Irwina, Pa., v Zagoricc ; Anton Bombač iz Loraina, Ohio, na Rakek ; Anton Prah izClevelanda, O., v Brezovico ; John Ajdič iz Sheboygna, Wis., v Trebelno; Anton Kolar v Litijo iu Frank Paulič v Podcirkno, oba iz Clevelauda; Johu Erjavec Be ženo iz Ricketts, Pa., v Kočevje; John Sterbenc iz Calumeta, Mich., v Dobliče; Stjepan Kukič iz South Chicage, v Zagreb; Fr. Suhadolnik iz Waukegana, 111., na Vrhniko; A. Snižtjk iz Lorain, O., v Oswiecim ; Jure Gornik v Grabrovec in Marko Petrič v Bojanjo Vas, oba iz Sune-side, Frank Vidic iz Iudia- n apoli, Ind., v Ronzino. * * Iz Calumeta, Mich., se nam poroča, da je na Laurium umrl dne 23. nov. Janez S v e t i c h, hišni poaestuik in saloouer. PofetJjnik je bilftober Slovenec in obče prijazen mož, bil dober oče družine in je ostavil odraščene otroke; bil je star ud društva sv. Jožefa, ktero ga je v orbilnem številu Bpremenilo k poslednjemu počitku z slovensko godbo na čelu. Pogreb se je vršil dne 26. nov. Pokojni S v e t i c h je bil tudi zvest naročnik in podpornik ,,GlaB Naroda" in mu kličemo ob prerano zagrnenem grobu: .,Lahka mu bodi žemljica svobodne dežele 1" * * * M i 1 a j e s e n. Iz raznih krajev severozapada nam dohajajo poročila o lepej gorkej jeseni; tudi rojaki obiskujoči nas, ko se vračajo v Btaro jim ljubo domovino nam to sporočajo. Tudi pri nas na iztoku imamo lepo jesen ; iz časnikov izhajajočih na Slovenskem tudi raz-vidimo iz poročil iz raznih krajev, da imajo lepo, gorko jesen. Tako si zamore ubogi zatirani kmet saj napraviti stelje in drv, ter še kaj na polju popraviti; delavcem pa so prihranjeni večji stroški za kurjavo; siromaki pa hvalijo Boga, da jih ne stresa prezgodnji mraz in skozi slabo obutev ne vhaja mokrota in jih obvaruje bolezni. * * * Poskušen samomor. 10. nov. popoludne ob pol 2. uri se je Franc BraČko, poddesetnik pri sanitetnem oddelku štev. 8 v vojaški bolnici poskusil usmrtiti. Vzel je bil svojemu nadporočuiku revolver in se je menda preveč tresel, da bi se zadel v prsi. Krogli sta ga zadeli v levo roko. jedua ie celo obtičala v mesu. Hotel je še jedenkrat pomeriti, kar pa so mu došli tovariši zabranili Fran Bračko je po-prešnji dan neki popival, in se je zbal kazni, katera gaje vsled tega čakala. * * * Častnik — t a t. 8. nov. zvečer so zaprli na Dunaju — v ,,Koro-šici" — poročnika Maksimiljana Machalitzkega radi tatvin. Hodil je k zlatniuarjem in navidezno kupoval prstane. Vedi o pa je odšel, ne da bi kaj izbral. No, odnesel je tako pri raznih tvrdkah nekaj dragocenih prstanov, mesto katerih je požil ponarejene. Pri poročniku so dobili večje* svoto denarja, mnogo prstanov in flacon parffuma, katerega je tudi ukradel. Mož boluje menda ua kleptomaniji. * * * Vojak Btrelil tovariša. V Kutui Gori je ustrelil infanterist Kolan 21. pešpolka spečega tovariša Nedveda. Tretji infanterist Krn-pička se je vsled strela zbudil, zato je Kolan ustrelil še nauj ter ga teško ranil. Morilca so zaprli. Bil je radi desertacije že večkrat kaznovan. * * t Beljgijski kralj zapo-den s perona. Koncem zadnjega lova se je pripetila beljgijskemu kralju v nekem pozabljenem kraju čudna dogodba. Kralja je čakal na tamošujem peronu dvorni vlak. Kralj Leopold je prišel ves zamazan iu potan ter je hotel stopiti na vlak. Toda postajni načelnik ga je podil b perona ter ga končno prijel za roko ter ga vlekel na ulico. No, kralj se ni hotel podati ter se je na vso moč branil, češ, da se hoče vendar le peljati z dvornim via kom. Končno je prispelo par gospodov kraljevega spremstva, ki so silno prestrašenemu postajnemu načelniku pojasnili zmoto. Kralj se je baje jako smejal. * * * Flegmatičen morilec. Delavec Blaž Schittnig iz Markter-viertla pri Frohnleitnu na Zgor. Štajerskem je v jezi z lopato in vilami za gnoj pobil 60Ietnega kmeta, pri katerem je bil v službi. Ko je prišel v kuhinjo, je dejal ondi zhranim poslom : „ Je že proč. Jutri ne bo jedel več žganjcev." Predvčerajšnjim ga je porotno sodišče v Gradcu obsodilo k smrti na vislicah. Schittnig je dejal na to: ,, Is a reeht." * * * Gre vlj e Napoleona 1. in sicer one, katere je nosil veliki francoski cesar ob svojem kronanju, so prodali nedavno v alzaškem Altkirchenu. Napoleona so veljale baj e 1000 frankov. Naredil mu jih je črevljar Moli. Na javni dražbi pa so jih prodali za — 25 mark 1 Smesnice. Na Dunaju kroži poslednji čas nastopni dovtip: Nedavno so skozi notranje mesto gnali veliko volov in med temi bilo je tudi nekaj mladih bikov; osoda je hotela, da seje mlad bik odtegnil čredi in dospel na cesarjev dvorec. Cesar je necega dne vprašal grofa Paar, da naj mu odkrito pove, kaj Dunajčaujeo tem govorč — ker vedel je, da so gotovo že napravili kak dovtip. Višji adjutant je odgovoril po daljšem premišljevanju: ,,Dunajčauje pravijo, da je to prvi bik, kteri je brez pro-tekcije dospel na dvorec." — Cesar pa je baje nato odgovoril : ,,Kako bi bil vesel, ako bi res tako bilo!" V ameriškej šoli. Učitelj: „Kdo je bil prvi mož?" 1. učenec : „George Washington 1" Učitelj: ,,Neumnost!" 2. učenec: „Adam!" 1. učenec: „Saj nisem vedel, da tudi na tujce cikate." je Zato. Sodnik: ,,Zakaj Bte po tako dolgem poboljšanem življenju zopet kradli?" — Zatožeuec: ,,Oh, gospod sodnik, nisem hotel postati lenuhi" Staro plemstvo. Ravnokar v plemeniški stan povzdigueu bankir nestrpno pričakujoč poslednji udarec ure leta 1899): ,,He, Sara, sedaj je naše plemstvo iz prejšnjega stoletjal" V vojašnici. Polkovnik (pregledujoč vojašnico) : „Slamnjačeso slabo nabasane. Kjeje iskati uzrok?" — Poročnik : ,,Na povelje, gospod polkovnik, premalo smo slame dobili." — Polkovnik: „Sedaj pooblaščam gospode častnike, da iz svojih glav toliko slame v z e m o, kolikor se jim umestno vidi!" Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $40.80 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. J. G. v C., O. Kaj ueverojetno je, da bi bile cene parnikov drugo leto kaj nižje, ker družbe bodo dobro izrabile priliko svetovne razstave. Na vsak način bi hilo lepo, ako s« skupno odpelje več Slovencev k razstavi in na obisk stare domovine. Mlad mož izobražen, vešč nemščine in slovenščine v pisavi in govoru, doma iz Ribnice, pred par dnevi v to deželo dospevši, želi dobiti kako primerno službo. Pisma naj se blagovolijo poslati ,,Glas Narodu." Kje je! JAKOB PETRIČ, doma iz Črnomlja, njegov brat želi zvedeti njegov naslov iu prosi rojake, ako kaj o njem vedo, da bi naznanili: John P e t r i č. P. O Copper Falls Mine, Mich. GASPER NAROBlC, pri meni se je saj tako pisal, v Clevelandu, O., se je pa zval Frank L i n e c, doma iz Ljubljano, v Ameriko je prišel pred devetimi meseci. Iz Clevelanda je prišel k meni v Reading, bil mesec dni na hrani in stanovanju, posodil sem mu'novce še za obleko in potem jo popihal pri belem dnevu nezmenivši se za svoj dolg. Rojake prosim, ako vedo za njegov naslov, da ga blagovolijo naznaniti: John Luka nič, 151 N. River St., Reading, Pa. K jo jo ? ANTON KOČE, krojač iz Starega trga in PETER FUGINA, krojač iz Brezovice, oba z okraja Črnomelj. Njeu naslov bi rad zvedel: J. P r e-b e 1 i c h, 441 Ferry St., Kausas City, Kans. Kje je? MARTIN KURE, doma iz Grma na Dolenjskem, pred štirimi meseci je prišel v Ameriko njegov prijatelj bi rad zvedel za njegov nasiov in prosi rojake, da bi mu ga naznanili: Math. M u t z, 118 Everet Street, Lorain, O. Svoji k svojim! Podpisani naznanim, da sem odprl novo PRODAJALNO Z GROCERIJAMI 1702 St. Člair St., Cleveland, O. ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel bodern vedno, da jih postrežem z svežim blagom, po primerno nizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj ai naroči raznovrstno blago iu brzo bode postrežeu. Priporočaje se: Fred Svoboda, 1702 St. Clair St., Cleveland, O. elace Meat Market, Jos. Asselin, Prop,, 337Fifth St., Calumet, Mich. prodaja izvrstno meso razne vrste, kakor tudi perutnino. Vse blago je sveže id prve vrste- Naša posebnost so UST3 kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 1323 2nd Ave. v New Ycrku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri prejšnjej ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 amodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožuje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi goto-Aegadenarja na: F. A. DUSCHEK 1323 2nd Ave., ali „Glas Narodu" v New York. (20. f.) Naznanilo. Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom bv. J u rja štev. 960 (Catholic Order of Fore-sters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starost:, od $1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, posleduja pa 88 c. lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od S500 do 83000. Za bolniško podporo se plača $1 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša S5, največja pa $7 na teden, in ua društvene stroške obišče bolnika zdrav-uik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako ž-ili kdo natančneje pojasuilo, uaj ee oglasi pri predsedniku: Ant. Gregoriz, 764 AllportSt., Chicago, III., ali pri tajniku: John Stephanich, 655 Throop St , Chicago, 111. Za Bozic pošiljajo kaj ra- ____ _____ di naši rojaki svojim sorodnikom darila v novcih in to najbolje store, ako se poslu-žijo posredovanja Fr. Sakser-ja, 109 Greenwich St., New York, kteri jim novce najceneje, najhitreje in sigurno domu pošlje. Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem preselil svojo trgovino s knjigami iz Jolieta, 111., v Cleveland, 0 , ter se priporočam za nadaljna naročila, ker ravno sedaj Bern dobil mnogo povestnih in krasno vezanih molitvenih knjig. Cenik pošljem brezplačno, ako mi kdo zanj piše. Za naročene knjige naj se mi blagovolijo novci takoj z naročilom poslati. Ravnokar sem dobil liste s podobami pastirčkov za božične jaslice in jih prodajam po 5 ct., 6 listov za 25 ct., na vsakem listu je več različnih podob pastircev, jagnjet, rojstvo itd. Kar kdo želi, naj mi piše; mali znesek mi lahko pošlje v poštnih znamkah. Z spoštovanjem Math. Pogorele, 647 Hamilton St., Cleveland, O. Krojač Slovenec, ako tudi še ni popolnoma izurjen dobi stalno delo, delo je 10-urno in $9 na teden plače, ktera se tudi po zmožnosti zviša. Ako mi je mož znan, mu pošljem tudi vozni listek. Pisma naj se pošljejo: J. P r e b e 1 i c b, 441 Ferry St. Kansas City, Kans. Iz proste roke □n-su ;parocLscj v kandiji, poleg Novega mesta. Pri Kondatu, popreje pri Štrum-beljnu, stara znana GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 1890. je bila vsa hiša predelaua iu je sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kaščo, 3 kleti, ledenico, skedenj iu pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listuico, velik vit pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik ua kterem se na kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pokrite z opeko. Cena 12.000 gold. k. tiri dele h o s t e, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker sem sam.. ; in nemam dedičev. Naslov je nareciti: John Konda, Kaudia, št. 43, pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avstria. Francoska parobrodna družba Compapie Generate Tri Direktna črta do HAVRE - PAJRIS ŠVICO - INiVSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Champagne 7. dec. La Gascogue 14. „ L' Aquitaine 21. „ La Bretague 28. „ La Normaudie 4. jan. 1900. La Champagne 11. „ 1900. L' Aquitaine 18. „ 1900. La Gascogue 25. „ 1900. La Normandie 1. febr. 1900. La Bretagne 8. „ 1900.* L' Aquitaine 15. „ 1900. La Gasgogue 22. „ 1900. Prvi razred kajite do Havre veljajo $60 in višje Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK. Mestna liranMoa y Novem Mesta obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, po 4°|0 ter sama plačuje rentni davek. Dolenjcem Be pri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence. UlUlUlOlOlOlOOOlOlO - | MAJI&B, ktere imamo ▼ nafti zalogi in jib odpošljemo poštnine prosto, ako s** nam znesek naprej pofilje: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, 81. „ „ v UBUje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, 81. „ v nenje vezaue, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 „ „ v usnje vezane, 90ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1. „ „ „ v usnj. vezana, 80 ct. Presveto srce Jezusovo, zl. obr., 81.10 „ ,, M v usnje vez., 90 ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. „ „ v usnje vez., 55. ct. Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct. ,, v platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 98ct. „ ,, „ v usnje vez.,55ct. Pravi služabnik Marijin, zl. ob. 81.10 „ ,, „ v usnje80 ct. Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Sveto pismo, 6 zvezkov, $5. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček nemško-slovenski (Pau lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Hitri računar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjpka 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik^ I. in H. del, 50 ct. Modni baron Raubar, 25 ct. Črni bratje, 20 ct. Cesar Makumilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. „ „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, lOct. Ave Marija, 10 ct. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-s ki 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vodno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijač o> fiuim whiskeyem in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke <5d postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. l,,llX:n,ilU:.l.nl!a.....SE.'.: . -ill' ..................................... Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA A N JC A -S) CHAS. R. WEITERSHAUSEN, J, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. 4 NJ Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za VBe parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. nifP" ▼P 9 IGN TANCIG" slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za ■voje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženskp, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem uda ni IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. Ustanovljena 1884! the carniolia cigar factory, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali ».Kranjska lepota Cigara" s barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzoroe (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Ezpresu tr o • t o in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, oney Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko od-poiljejo na „Glaa Naroda". Moj naslov je : F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. St o j i k svojimi 8pwtil ageitje m sprejno proti ugodnim pogojem. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse živjenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala : Silvester StrameU, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonik.^ izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsake) godbi na lice, trobente ali piičali. Vina na orodaj. Dobra rndeča in črna vina po 40 dn 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo -pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. Podpipani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na nove urejeni SA.JLOOJST, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMOD3E in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^saloon^ 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sv*>že PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. Narocujte se na Koledar „glas naroda" za leto 1900. Cena 25 centov. Izide prvo polovico decembra. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK st* pri poroča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primarno nizke, d^lodobro in trpežno. Najnižja cena trovratuih harmonik je - iS do So5 in naprej. Izvršu em tudi na G in 8 glasov. Razpošiljam jih b pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Ollice. Glede nataučnejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. 4 - O o ? - o :» 3 o t C a u »■ • j = j o 0 / o<.oa;s» o I = O O O C O oaoii^eaooj - UJa^P HVHarblbx. KapsciL na ELY, MINNESOTA, priporoča Slovencem svojo trgovino z različnim blagom, kakor obleko za moške in otroke, Čevlje, škornje in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste. Vse blago je dobiti po nizkej ceni. Dalje priporočam svoj aepo urejeni v obilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, fina 'V i n a in whiskey ter imam vedno v zalogi fine s m o d k e. Rojak naj podpira rojaka ! NAJNOVEJŠE! Austrian Hungarian Model Tobacco «mp"wmii»'uiijp»'''iiiisMi knauth, nachod & kuehne No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjiee, in dolžna pisma. Izposlnje in izterjnje zapuščine in dolgeve. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . ^>13.50 in na 15 kamnov samo *j)15.00 Na zahtevanje se razp šiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in ^mstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam i vsem poštovanjem: Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET. CHICAGO. ILL izdelovalec ^.loj ^Lj 209-14th St., BROOKLYN, N. Y. 209-14tb St. Ta tobak je izvrsten za pipo in za žvečenje (čik), pripravljen je prav po avstrijskem načinu. Ni sin>jt, kakor dru^i tobaki, ni iz samih korenin ali sladak, temveč izvrsten tobak iz sampga perja rezan. Zavoj stane samo 5 centov. Slovenski delavci zahtevajte povsodi: Austrian Hung. Model Tobacco fiST"- Razprodajalci dobe popust. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik za Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj kras- no vrejeni Hotel JFlorence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno b v e ž e pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal VBem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat 1 Svoji k svojim! S& spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. ulululu HHUHHUBHE gnaw mmmmmmmmmmvm | Mestna hranilnica ljubljanska Ig. obrestuje" tudi nadalje hranilne vloge S | p« 4°lo H brez odbitja novega rentnega davka. ^ gj Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- |g ]gj nost ali pa b posredovanjem „Glab Nahoda". ]g M ___ __ M MMMMMMMiMWWMMMMiMMMSlMg sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MO. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljuf>ijHLi« jši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjum ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu notranji]! Mor tudi mojih Mernj. Glasoviti in pro- jf^^Hf ~>__postal je predsed slavljeni zdrav- nik dveh večjih nik, ki se je iz- -jgA--./^ medicinskih za- učil in prejel di- ^^^ vodov in dobii je plomo na slove- f ^ svetovnega čih zdravniških zdravnika. Radi vseučiliščih vBe- M. -T ^^ ^ega naj se vsa- ču, Monakovem, i/. Cjj kdo, ki boleha New Yorku, Phi- v^^^ / J vsled onemoglo- ladelfiji itd. itd. ^Mg^ sti» ali Da Prsill> je bil rojen v Sa- ušesih, očeh, ali moboru na Hr- > S ^^^ ^^ srcu, želodcu,vo- vatskem, ima 25 £0 'm % denici, mrzlici, letno zdravniško j^Lism-So^ glavobolu, nadu- skušnjo, zdravi \ hi, kataru, pluč- najte^e in naj- niči, oslabelosti, opasnejše člnve- ^ vsakovrstnih žen 6ke bolezni. Pri- skih bolez ih šel je mlad v to — nai ol5iš6e deželo, z žulji in _O_____ali se pismeno v bogatim znan- pr. g. IVAN POHEK, materinem /jezi- jemin skušnjam i ku obrne na svo-jpga rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na stot±~n o i th si^oij±jol.& Kansas City, Mo. neyarno bolnih oseb ozdravil, pospbno pa ran je ljnbo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Štovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nenjorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K a r o 1 B 1 až i n a, Canion Ferry, Mont. Dr, G. /YAAT JPOHMK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj.zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. Eaat 10. Walnnt Str., KANSAS CITY, MISSOURI.