Foštnina plačana v gotovini Sobot®* 1. februarja 1941« Cena. 2*— dinarja. »nusT LETO IV. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA VSAKO SOBOTO ŠTEV. 6 Šolarček: ».Gostilnam, bifejem in kavarnam so zopet odbili eno uro, da bi pa kaj sličnega predpisali tudi za šole, se pa uiliče ne spomni!« PRAV VESEL IZ SOLE GREM . . . * . - ,, ... ................................ OC-' Teduik »Toti list« izhaja redno vsako Soboto. — Naročnina znaša: celoletno din 60.—, polletno din 30.—, četrtletno din 15.—. — Tekoči račun pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. — List naročajte pri: Upravi »Totega lista«, Maribor, Aleksandrova 30. — Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. — Rokopise, ki jili ne vračamo, pošiljajte na urednikov naslov. — Tiska: Ljudska tiskarna v Mariboru, za tiskarno je odgovoren V. Eržen v Mariboru. BK£SSBBBBB30H39BSMES)ISHHBB9HRSSEBB9BHHES Naročniki! Redno plačevanje naročnine nam omogoča kriti vse naše redne in tudi izredne izdatke, ki tdmlh I > Zato vas prosimo, da pohitite z vplačilom naročnine. PRVEGA BO KONEC VOJNE! Z gotovostjo lahko trdimo, da bo prvega konec vojne, ker so se vse države, ki so v vojnem stanju, odločil, da se bodo borile do — zadnjega. Logika. Profesor: »Da, dragi kolega, z raziskovanjem in proučevanjem pride človek večkrat do prav čudnih sklepov! Glejte, ko sem zadnjič pisal svoje »Spomine«, sem prišel slednjič do prepričanja, da po smrti svoje druge žene sploh nimam nobene pravice več, da bi živel, ali pa moram vsa pravila logike postaviti na glavo.« »Ali, gospod kolega, prosim vas ...« »Da, res je, čisto jasno! Pred tridesetimi leti je umrla moja prva boljša polovica in pred dvema letoma je umrla moja druga boljša polovica. Ako sta itorej umrli obe moji boljši polovici, koliko me potem še ostine?« NASLOVI Trije prijatelji se pogovarjajo o svojih sorodnikih: »Moj stric je bil minister, zato mu še zmeraj pravijo ekselenca,« pravi prvi. »Moj stric je kardilfal in mu vsi pravijo eminenca,« pravi drugi. »To vse ni nič,« pravi tretji, »jaz imam taščo in kdorkoli jo vidi, reče: moj Bog!« POSREČENA OPERACIJA »Pepe, kako se je pa posrečila operacija na tvoji nogi?« »Izvrstno. V bolnišnico sem šel z eno palico, iz nie pa sem šel z dvema!« CVETJE IZ ŠOLE Profesor: »Da se mi nikoli ne oženiš, sicer dobimo v dvajsetih letih novega osla v razred!« V ŠOLI. Gospa učiteljica je z leti postala precej debela. In tako se ji je v šoli, ko je poučevala otroke, dogodilo tole: »Otroci, jaz imam doma kanarčka, ki lahko naredi nekaj, česar ijaz ne morem ri,' rediti. Zelo sem radovedna, da bi tudi od vas slišala, kaj bi to moglo biti.« »Jaz vem, gospa,« se -oglasi ma'i Peterček, »kanarček se lahko koplje v ruli .iko-delici.« NAPAČNO RAZUMEL V kupeju H. razreda sedita dva potnika in gledata aeroplan, ki leti čez vlak. — Še malo, pravi eden, pa bomo tudi mi leteli. Drugi ga nekam čudno pogleda in mu zašepeče: — Kaj ste tudi vi prišli sem s karto III. razreda? ZAROKA. »Ali si jokala Anica?« »Da, jaz sem se s Tinčkom dogovorila, da bova najino zaroko ohranila v najvefji tajnosti. Sedaj pa vidiš, kako se on drži tega. Poivsod pripoveduje, da nisva zaročena.« MATI NARAVA že ve, da morajo biti za Svečnico pripravljene sveče. Ker pravih sveč primanjkuje, bo pa ledenih več. Sveča je sveča! KRUŠNIH KART SE VESELIJO brusači nožev, ki pričakujejo nove zaposlitve — brušenja Škarij, ki jili bodo uporabljali v pekarnah za striženje kuponov na krušnih kartah. MODERNO POROČILO Plaz je zasul vas! Žrtev ni, škoda neznatna. Vsaka drugačna vest je namerno potvarjanje resnice tuje propagande. TUDI ON IMA OCI Upnik: »Kaj Pravite, da gospodarja ni doma? Saj sem ga malo poprej videl na oknu.« Služkinja: »Je že... Pa kaj mislite, da on nima oči!« DOBIL JE STAVO. Dva prijatelja sta stavila, kdo bo izustil večjo laž. Prvi je pričel: »Nekoč je živela neka žena, ki ni nikdar zahtevala denarja od moža.« »Dovoljl« jja je prekinil drugi, »si že dcibil stavo.« . V Stockholmu so boksarji in m>-gometaši prevzeli vse urade za prehrano. Prvi krote špekulante, drugi .se pa žogajo z vrečami in na ta način skrbe za nizke cene, ker odpadejo prometni stroški. Urednik: »Servus, kolega!« in predstava SOTRPINA Moderni Schopenlmuer Svet kot volja Vpliv Slovencev na moderne babilonske zmede Ko so sc leta 1914 začele babilonske zmešnjave v Evropi, so bili naši kranjski Janezi že od vsega početka zraven, p , i it i f ■ • « »< M Milim na- rodom milega cesarja se je sesulu slara očetnjava kakor babilonski turn. Vsak je skušal iz stare opeke sezidati novega za sebe. Na raznih koncih so zidali na razne načine, vmfut \ *i\. »* 1^ 4 o « t > Nekaj let potem smo-sc igrali mir in se v miru pripravljali na vojno. Prav za prav ne mi, ampak drugi! Pri tem so se začele velike zmešnjave, za nov Babilon se je vsakdo po svoje pripravljal. Posebno vroče je bilo na Španskem. Eni so govorili republikanski jezik, drugi falangističnega, Baski so reševali svojo vero. Katalonci pa anarhizem in pri vsej tej zmedi je postalo na Španskem tako vroče, da so hodili gasit tja iz vsega sveta. Gorelo je pa vedno bolj, dokler ni zgorelo pol cvetoče Španije. In glejte, pri vsem tem tudi Slovenci nismo bili križernrok. Vnemali smo se za republikance in proti njim, kakor je bil kdo razpoložen. Nekaj pogumnih Janezov je zamikala cvetoča Španija, radovedni so bili na vso to zmešnjavo, na španski Babilon. Nekateri so se pri tem zveličali, drugi so ostali živi in se vrnili domov. Nekaj jih je pa ostalo rtu Francoskem. Tam je bil pa lani še hujši Babilon kakor na Španskem. Ker je tam že drugih dovolj, bi Janezi radi prišli domov. Prenerodni so za francosko gostoljubnost. Francoska kuhinja jim nič kaj ne tekne in tudi za modo se ne navdušujejo. Ker jim torej trda prede, bi jih povabili domov ali pa jim poslali kaj za pod zobe in za na kožo. Potrebni so/ S tem bi vplivali na druge narode z vzgledom bratske ljubezni in babilonske zmede bi bilo hitreje konec. PORODNI KRČI so popadli mater Zemljo. Vsi znaki kažejo, da bo rodila Novo Evropo. Ker ji pa za dojenčka manjka plenic, se naprošajo vsi plemenitniki, da ji zbero za plenice hi povoje, zaželjeni so pa tudi drugi darovi n. pr. obveze, krediti, proteze, gradbeni material itd. KOMPOTI so v francoskih kuhinjah bolj redka prikazen. Zato so pa v francoski politiki zelo pogosti — komploti. * DVA TRGOVCA K nekemu starinarju je prišel mož in mu pokazal plašč, rekoč: »Koliko daste zanj?« »Kvečjemu en dolar.« »Toda plašč je vreden tri dolarje.« »Ne dam niti centa več kot en dolar.« »Tukaj imate en dolar. Plašč je visel namreč zunaj'ob vhodu v vaš lokal.« V TRAMVAJU Sprevodnik: »Ali ne veste, gospa, da je prepovedano polagati pakete na klop?« Gospa: »Oprostite, saj niso na klopi! Le na mojem možu So.« Mfr po vsem svetu!! Po vsem svetu vlada najidealnejši mir. V Afriki je sklenilo zamorsko' pleme Gari-Gari mir z Bušmani, ostala Afrika pa ni važna. V Avstraliji je mir, ker so. Avstralci v Afriki, Avstralke pa se nimajo nad nikomer kregati. V Aziji prinašajo Japonci nov mir Kitajcem, ki ga iz same vljudnosti ne marajo sprejeti, ampak hočejo, da bi Japonci sprejeli mir od njih. V Ameriki zalagajo demokracijo z orožjem, ketr so za mir. V Evropi pa je itak že marsikdo našel — večni mir. VESELI DEMANTI Ni res, du je res pri nas kakšen ples. Ni res, da je res pri nas kakšen kres. Ni res in je res pri vsem nekaj vmes, morda je res kres, krog kresa pa ples. OBOŽEVALEC. Pri »Zlatem konju« sedita dva meščana častitljive starosti in se menita o ženskah. il. meščan: »Jaz sem v življenju ljubil samo tri ženske: no zdaj pa že dolgo ne pogledam nobene ženske več.« 2. meščan: »Jaz pa klečim celo življenje ženskam pred nogami in bom poklekal do smrti.. ,« 1. meščan: »Vi pretiravate!« 2. meščan: »Nič ne pretiravam — jtaz sem namreč čevljar.« ŽALITEV »Ali igrate klavir tudi štiriročno?« »Mar mislite, da sem opica.« MODRIJANI so dognali, da je pomanjkanje mesa in čevljev pripisovati jalovosti krav. Niso pa povedali, da je vzrok kravje jalovosti v tem, ker se tudi krave emancipirajo in nekaj dajo na vitko linijo. Toda modernizacija krav in sploh goveje živine ima sarma ta namen, da se človeštvo preveč ne poživim in da čimprej neha z mesarsko politiko. ZLATA SREDA (Prosto po Kocbeku) Ne po desni, ne po levi, le po sredi bom vozaril, nič zato, če se nazadnje bom pri tem morda oparil ali pa celo po desni brez pridržkov kolesaril. NAROBE RAZUMEL. »Zakaj puščate vedno luč, ko greste od doma?« »Radi lopovov.« »Pa saj ni treba; oni imajo itak žepne luči.« Krepka misel. V slabo kurjenem lokalnem vlaku Ormož-Ljutcmer sedita dva gospoda: Prvi majhen, drugi velik. Prideta v razgovor, kramljata O tem in onem in tudi o domačih razmerah. Veliki izvleče steklenico iz nahrbtnika in si privošči globok požirek slivovke. Nato zasope: »To mi je priložila mcija žena, da med pot;jo nanjo mislimi.« Mali iztegne poželjivo roko proti steklenici: »Z vašim dovoljenjem bi tudi iia* rad mald pomislil na vašo ženo,« KAKO SI JANEZEK PREDSTAVLJA, O da so naše prednje čete prodrle globoko v sovražnikovo zemljo JI' Si.taa 4. NA LOVU Lovec: »Čudno, dva fazana sem ustrelil, pa ju nikjer ne najdeni. Ste morda videli kje perje po zraku frčati?« Kmet: »Seveda sem videl, pa sta se ga fazana še držala.« Kulturni ocvirki . . . OZNANILO Da bo vesel predpust v dolini šentflorjanski, nastopijo ravno predpustno nedeljo Kreftovi »Kranjski komedijanti«. Če si svet lahko dovoli svetovne komedije, naj bo tudi nam dovoljeno, da si na Kranjskem lahko dovolimo kranjske komedije. MIRKO bi v svoji veliki skrbi za slovensko kulturo in kulturnike menda rad prevzel kulturno aprovizacijo. Ker ni več v modi beli kruh, mu bo morda Jože rad odstopil svojo teorijo o belem in črnem kruhu ter mu prepustil založiti kulturnike s črnim kruhom, zlasti še, ker ga je nekoč kopal na »Črnem brestu«. VEDNO PRI POSLU »Na pomooooč! Egon... vlomilec!« (Bankir v snu): »Kaj pa hoče?« »Denar!« »Kakšno kritje ponuja?« V PREPIRU »In tih starih časov.« JE POUČEN! Služkinja: »Veš-li, kam pridejo otroci, ki lažejo?« Dečko: »Seveda vem, na vlaku do polovične karte.« Mikula Letič: Smola Ni ne moj namen, ne moj poklic, da bi komurkoli delial reklamo. Saj je še sam sebi ne smem na podlagi pravilnika zbornice, kateri pripadam. Ker pa hočem tu povedati zgodbo, ki je do zadnje pike resnična, bom primoran menovati neko ljnbl počival in bele moke cel vagon nič več ne bo se skrival. Pod strehami praznota naj za zračne bo napade, če še prebrskana bo klet, — zaloga kam se vkrade? Ne gre drugače, vtakneš jo med staro brž — perilo, pa zveš: nadzorstvo tudi bo perilo pretaknilo... Zbojiš se, pot ti že curlja, pa po možganih riješ, kje se nahaja varen kraj, kam si zalogo skriješ? Nazadnje skriješ jo v klavir, med strune tja doneče, pa zveš, da muzikalen je nadzor — v klavir nos meče. Prihaja vedno bližje čas tega pregledovanja in zdaj se ti dni in noči samo o kaznih sanja. O kaznih in o dejstvu tem, da te nesreča težka zadela bo, zaloga ker bo šla potom zasežka ... In ko prestajaš zbog tega vse muke in vse jade, oddahneš se kar, če ti kdo: zalogo vso — pokrade ... Težko je res, če danes kdo jo brez zaloge reže, a ob zalogi, vidi se, je čestokrat še — težje! NA SODNIJI »Obtoženi ste, da ste udarili natakarja z nekim topim predmetom po glavi, ko je postregel. Kakšnega orožja ste se poslu-žili?« »Z dunajskim zrezkom sem ga vsekal, gospod sodnik!« PRIJATELJICI. »(Krasen prstan si dobila,« pravi Milka Jožici, »le kaj bodo nevoščljivci retkli k temu?« »Saj to sem hotela ravno tebe vprašati«, je odgovorila Joža. ZGODOVINA »Kdo je bil oče Ludovika XV.?« »Ludovik XIV.« »A oče Franca Jožefa I.?« »Franc Jožef 0.« iz šolskega sveta Poročajo nam: V današnjih težkih časih, ko so nekatere življenjske potrebščine na nakaznice, so se razna dijaška društva zedinila in v znak solidarnosti z gospodinjami poslala prosvetnemu ministrstvu posebno resolucijo, v kateri se zavzemajo, da bi po šolah vpeljali tudi enotne rede, seveda po možnosti le odlične... V ŽENEVI jc bil sedež Društva narodov. S tem društvom je bil pa tak križ, da ni ostalo za njim v Ženevi nič drugega več kakor sedež mednarodnega Rdečega križa. DOBRA TAŠČA On: »Kaj bi rekla 'tvoja mama k najini zaroki?« Ona: »Nič se ne boj. Še vsake moje zaroke je bila vesela.« DIJAŠKA BALADA (Prosto po Župančiču): Tam na belem snegu je črni vran zakrakal, — tam dijak pri knjigi jc žalosten zaplakal. »Oj, ne krakaj, črni vran, grozno čez poljano! Črni vran, ti kličeš cvek, prišel bi prerano. Da zapela šiba bi pesem k novi maši, da bi sviral v orglice kozam spet na paši?« Ali kraka črni vran, fant z učenjem speši — ker profesor je dejal: »To te čveka reši.« Kraka, kraka črni vran: »Nalogi domači si smejal se — in sedaj k tlom te dvojka tlači.« Krik obupen — in dijak nosi lice velo, ker pri konferenci je cvekov vjel krdelo — (Iz cvekarske poezije) Polikarp Zbade + STRATEG. Majhen možic, ki j'e že dolgo stal na nekem vogalu, je stopil k stražniku in mu rekel: »Oprostite, jaz že več koit eno ii,o čakiam na tem mestu ženo, pa je od nikoder ni. Ali bi mi ne hoteli reči, naj se odstranim?« Položaj mojega položaja 1. II. 1941. Šolska naloga. Danilo Goflja. Če f mojem najglobočjeim notranjem Jazu premotrim zgoraj na svitlo dani globokoumni Naslov »Položaj mojega položaja«, ini ne zaostaja samo funkcioniranje mojega mladega srca, ne, še bolj mi zaostaja moje pero! Kajti moije Pero je še mlado in idealistično in rado Ikirasnoslovi, kakor z prekrasno .slovensko termonologijo pravimo, kadar pišemo samo -od sončniih žarkof, od Luninega soja in od drugih dišav. Tako je moje pero in zato mi kar zaostaja, ko mora sedaj pisati od »Položaja mojega položaja«, ker se mi z,da opisovanje take reči pral tak posel, kakor tisti, ki ga muiraio opravljati tisti, ki praznijo greznice. Praf tako je tragičen in praf tako ni posebno duhovit! Razen tega pa tudi nisem nobeni vajni iaibor, da bi pisal od položaja imojega položaja drugače, kakor je res. Jaz sem viajmi tabor samo f tolikor, f kolikor dobim dvakrat na leto šolski i&kaz in me potem mioj ljubljeni roditelj s tiplomatično prekinitvijo odnos a j ef prisiliti f vojno stanje. Navadno je temu krif moj pravopis in se radi tega nič ne razburjam. To je pač naša tipična slovenska nota; namreč to, da nismo nikoli s nobenim pravopisom zadovoljni, kako bi potem pisal od položaja mojega položaja? Prafkar sem otelodianil, da nisem nobeni vojni Tabor, Oni od položaja njihovega položaja vedno drugače pišejto, kot je res. Jaz tega ne morem, jaz moram pisati rejalistično, to se pravi, da ne morem pisati recimo od kvargeljna, da diši po fi-jolicah, * . - - 1 t ». bil* ,J.e • '• • " ' • . Tak- šen je približno položaj mojega položaja 'n zato mi pero zaostaja. Zato na kratko in tudi jedernato: Vsestranski položaj mojega položaja je jako zelo turoben in nezadovoljif. In to f iseh odnosih; do šole, do Rodlbine, in do fseiga drugega, kar me obdaja, šolo sem bil že rahlo omenil f zvezi s mojim Pravopisom. Pa šola ni zmiraj merodajna: Ketteju in Cankarju je delala težaive f slovenščini pa sta postala največja pisatelja, Šimenca je preganjala radi muzike, pa je postal junaški tenor in to ne samo radi Njegove ju- naške peršone, pokojnemu Čarugi pa so tam bili fčasi rekli, da bo lahko z vstraj-nostjo zelo visoko prišel, pa je res piišel na gavge. Šola je toirej lahko zmotljiva, vi Položaj mojega položaja f rodbini je praf tako za nič. Ni zadosti, da moram nositi hlače, ki jih je že krstil moj stari oče in so jih nosili za njim mioij 'oče, nato iseh mojih pet bratof in šele nato jaz osebno! Ne, zdaj ko so napočili živinske, oziroma živilske Nakaznice, nimam niti pravice do iste količine kruha ko na£a stara mati, če-praf ga pojem najmanj trikrat toliko! Prosim!! Vsem mujim lubim Krajncom inu Slovenom skuzi nih zestopnost mir, gnado inu bulši modrust prosim Kok er je meni, kadar sem k vom prišel inu ta mir, gmah inu bsrum-nost vidil inu zamerkal to muje srce v nederjahj v vseh žlaht vesejlu po-skakuvalu oli šprintalu, toku se je muja duša vi eno černo žalost, reva inu martro oblejkla, kir sem jest spoznal, dc je ta vaša dežela, suseb ta Kranjnska, ena smerdejča mlaka oli luža raitala. V ta isti mlaki oli luži pak Anti-krišt te žleht Kjranjnce inu krščeni-ke v suje štrike luvi inu nim hoče nih vero inu vejst vzejti. Obtu on le tim, kir se nemu podado, malikujo, vso Iotrijo, hudubo dopernašajo, velike žakle z denarmi, tu je, ta čast, oblast, blagu, mir inu te bajte v varniših krajih oblubla, ponuja inu daje. ( i s1 ; Inu to Antikrištovu blagu le-ti norski inu ferdamani krščeniki za nerbulši inu nerpridniši šac dirže inu za volo nih smrdejčiga trebuha brez vsiga rezmislena v nega fuglovž ferče. Ti pak, lubi krščenik, imaš sujo vejst imer inu vselej visoku šacati inu obtu zemerkati, de nekar le sa-muč ti brurnni inu zestopni krščeniki, temuč tudi ti modri ajdi so sujo vejst visoku šacali, se za volo nje stritali inu prepirali, ‘ s- \i j lili, Prov, lipu inu nucnu je vojskuva-ne za volo vejsti, oli ti. lubi krščenik imaš drugači vojskuvane pelati koker leti krajnski hlapčiči, kir če-stu z beticami, z irantami, s koli inu kamenem vmej seboi odpuske dile. Od tacili odpustkov inu žegnanev je dobiru deleč biti. Te iste pak, kir je nih vejst z enim arnožom inu pancerjem oblejčena oli kateri njo zo volo hudičovih mekin prodajo, te iste bode zludi v enim lonci oli piskri kuhal. Amen. Izvoleni krščenik! Imaš, hvala malarju, muj pild zdej namalan. Ne moti se pak, ako bode lih mnogi na ta muj pild mrdal inu se obrezal: eden nos, drugi žnable oli šobo, tretji brado, četrti ne vem sam kaj si grajal. Zakaj hudičova natura je, da ne more labeno delo prež tadla pustiti inu navada je per ludeh, de znajo buli opravlati koker poprav-lati. Vaš Primož Truber. POSKUSIMO ENKRAT NAROBE! Ko smo bili življenja najbolj žejni in imeli najmanj denarja, smo modrovali, da je na svetu zelo narobe, da začenja uradnik z najmanjšo plačo, čim starejši pa postaja, dobiva vedno več, ko ima vendar z leti vedno manj potreb. Zato bi bilo edino prav, da se v mladosti začenja z najvišjo plačo, ki se potem z leti postopoma zmanjšuje. Pa tudi sicer bi bilo dobro Postaviti uradniško lestvo enkrat na glavo. Ali bi ne bilo človeški naravi bolj prikladno, da začneš na pr. kot profesor na gimnaziji, nato pa stopaš lepo navzdol na meščansko, potem na osnovno šolo in ko postaneš norčav starec, boš ravno goden za otroški vrtec. OH, TE TAŠČE. Po neki pomoti so časniki prinesli vest, da je umrla Kunievemu Dolfu tašča, gospa Anastazija. Gospa Anastazija pa je bila še takrat zdrava in živa. Ko se je zadeiva pojasnila, je gospa Anastazija vprašala Dol-fa, če je dobil na vest o njeni smrti kaj dosti tsožalnih pisem. »Da, mati, a šele potem, ko se je zvedelo, da nisi umrla.« O, BREZSKRBNA MLADOST! Sinko: »Očka, daj mi, prosim, svojo krušno karto, da bom šel z njo v kino.« 0 škodljivosti blaginje Rad bi, o Slovenci, da bi prisluhnili tem mojim besedam, ker vam govorim iz svoje izkušnje, takorekoč Ikot mučenec svoiega spoznanja in prepričanja. Ne govorim vam kot učenjak, ki iz mnogoterih itnjig zbira podatke in dela zaključke, o katerih bi lahko dejali, da so daleč od življenja, prav tako, kakor sta si daleč h h. in slovenski kmet. To, kar vam bom zdaj povedal, o Slovenci, je samo neznatna epizoda mojega življenja, vendar pa ima toliko splošnega in poučnega v sebi, da iz nje potegnemo sklep: blaginja škodluje. Moje življenje, o Slovenci, ni, da bi ga stavil za vzgled vam, ki slovite daleč preko luže kot miren in marljiv narod. Marsikatero napako sem srečal na svojega življenja poti in ker se mi je zasmilila, sem jo vzel s seboj. Ne, miotje življenje ni za vas, ki ste korektni, natančni in vztrajni. Ne dvomim pa, da sem se uprav v tem odlomku svojega življenja izkazal kot Slovenca in ima torej ta epizoda slovenski značaj. čeprav so mi rojenice pele spodbudne in mnogo obetajoče pesmi, sem se vendar zgodaj seznanil z revščino in v njej k-e-pil svoje telo in svojega duha. Moje telo, o Slovenci, je postalo fakir in z velrim duhom in nasmejano dušo sem mu vsak večer postiljal na žebljih, črepinjah in trnju. Tako je z leti postalo moje telo nadvse odporno in mirno lahko rečem, da bi v.-,e egiptovske nadloge ne mogle omajati njegove 'cldpomosti. Pri vsem tem pa se je duh obdal z visoko moralo, duša pa je zaplavala v stratosfero idej in od tam veselo pozdravlja stvoje telo. Tako sem imel na primer še pred kratkim temperirano hladno sobo. Voda v umivalniku je zmrznila, jaz ne. S tem bodi dokazano, da kri ni voda. Dalje sem imel navado, da sem prebavil vse, pa če je bilo tega še tako malo. Vzdržal sem v najhujšem mrazu poletno oblečen. Zdravje odlično, id ozeblinah ali prehladih niti govora, subjektivno razpoloženje sijajno. Zidaj pa o Slovenci, imam zakurjeno sobo, toda, gorje mi. Bolan sem. Hripa me davi že teden dni. Vsak dan napijem tri litre vročega čaja. Tudi zdravila jemljem. Mnogo zdlravil. Včeraj je bil zdravnik pri meni. Tožil sem mu o zaprtju, da čutim neznosne bolečine v .želodcu in strahovito zbadanje tv bokih. Bil je zelo ljubezniv z mano in mi vse pojasnil. Hripa da nekoliko popušča, je dejal, vendar pa da so nastopile komplikacije v jetrih. Da je zaprtje posledica obilice močnega čaja, je dejal, da pa se temu s klistirko prav lahko v okom pride, je dejal in se takoj lotil dela. Bil je z mano zelo ljubezniv. Zatrjeval mi je, da bo vse opravil 'brez bolečin. Šlo je sijajno, škoda le, da se dejanski stan ni notel ravnati po njegovih besedah. »Ali ste kdaj v živi j emu uživali zdravila?« »Nekaj malega že! V mladosti sem večkrat dobil ricinus itn česen zoper gliste. Pozneje sem iz rumom pregnal »špansko«, zdaj pa jemljem tu pa tam sodo-bikarbono.« Da je to zelo slabo, je dejal zdravnik, ker radi tega moj želodec ni vajen zdravil in da je najbrž pokvarjen. Da pa to ni taka tragedija, ker ga lahko takoj sčisti. Bil je zelo ljubezniv! Da bo opravil brez bolečin, je dejal. Le zakaj se nobena stvar ne ravna po zdravnikovih besedah! Videl sem ves sončni .sistem pa tudi vsak posamezni planet z lunami vred. Po tem slovesnem obredu se je začel zdravnik poslavljati. Bil je zelio ljubezniv. Njegova ljubeznivost je .znesla petsto dinarjev, in to sumrna summmairum. Zdaj nisem več doma, o Slovenci! Odpeljali so me na živčni oddelek. Da so mi komplikacije v glavo vdarile, so mi dejali. Ležim in sem popolnoma apatičen. Berem t»-t - f Zahvaljen bodi tudi g. Dr. tl ki je točno ugotovil komplikacijo treh bolezni, opozoril na pretečo nevarnost in ublažil mili materi smrtni boj. Pa pravijo, da Slovenci nimamo smisla za humor... Statistika ljubljanskih društev, ki je bila nedavno objavljena, kaže, da ima v Ljubljani že skoraj vsaka večja hiša svoje društvo. Vsak Ljubljančan, posebno pa oni, ki so poročeni, so radi pri več društvih. To društveno življenje zanaša v naše spokojno mesto mnoge prepire in — vzroke za ločitve... Pozabljivost ljubljanskih srajc sega preko 100.000 din. Pozabljenih je bilo mnogo profesorskih dežnikov, palic — da celo radio aparati so med njimi. Slednjih ni bas težko pozabiti ob sedanjih kislih programih. Drug za drugim Kaj to znači, Kralj Francč, da ti vsa umetnost mrč? Lani prvi, letos drugi kip Tvoj že počiva v — trugi. .. PREHITRO VESELJE Hanibal pride ponoči doniov in reče ženi: »Urška moja zlata...« In Urški se zjasni obraz: »Že deset let mi nisi tega rekel...« »Pusti me, da povem do konca,« odvrne Hanibal, »moja zlata ura je izginila.« če... Zlvonkd in Mira sedita v operi. Mira se topi v občudovanju: »Kako krasnio poje bariton!« »Saj to vendar ni nič posebnega«, se oglasi Zvonko. »Če bi jaz imel njegov glas, bi tudi prav tako pel!« DOBESEDNO RAZUMEL Učitelj-. »Pepček, povej, kaj služi človeku kot hrana:?« Pepček: »Meso, mast, zelenjava, beton...« Učitelj: »Beton? Kdo ti pa je to povedal?« Pepček: »Oče je rekel, da je koruzni kruh beton.« S prihodnjo številko lllllllllllllllllllll!lll!lllllllll!llllllllllllllllllllllllllll!lllll!l|l!llllll!!lllllll!lllll pričnemo priobčati na zadnji strani program ljubljanskih premiernih kinematografov. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DOBRA ŽENA. Krlepov Tomaž potoži svojemu sosedu: »Veš, prijatelj, moja žena je naravnost neznosna.« Soiseed: »Zakaj ji pa ne pokažeš zob?« Tomaž: »Nekoč iseimi jih ji pokazal, pa sem od tedaj brez njih.« UGLEDEN GOST. — Ti prihajaš iz kavarne? — Da, ®pil sem belo kavo. — A kaj 'Si vzel zraven kave? — Srebrno žlico. Na ledu Damica: »Gofepod Ernest, podajte ml, prosim, hitro roko! Ivan Rob: Štirje stezosledci v/"1 v L V/O, \ n % ^ >7 >-2/ £r\-'X a ^ W \\ \\ v U \\ V' \ XVII. Kar želeli so, je uspelo. Voz posedejo veselo, nova pesem gre čez plan, nova radost v beli dan. XVIII. Še ižanska mrka duša sc nasmehniti poskuša, radostno zapoje bič, dirja čez polje konjič. ; V-, XX. XIX. š Spravi jih pod Krim liane c, tam začne se hudi klanec, huda hoja, strma pot, Pavel s čela briše pot. Vrhu klanca, tam na travi družba naša se ustavi. Glej, krepča se mlada kri, kruh enotni ji diši. (Nadaljevanje pa sledi.) Nove takse v Prlekiji Prleki smo van ne samo tak, kak &i si gdo štundira. Vsakši den kaj novega našti-mlemo; kiinštnih Uidi, keri se brigajo, ka hec ne vmerje no nan senzacije ne stalijo, mamo na kile no bi je lehko izvožali. Takšni so dnešji dnevi, ka mora biti ta na vsakšn ceglc kolek no morete Uidi za vsakšni driigi hec pločati takse. Tega smo kodeka ne treba. Prinas pa smo kiinštni, kak se že navadili, ka se nan čudno vidi, gda sen van že pred poveda no smo znajšli nove takse, kere so že, no še bolj bojo, gda do je posodik vpeladi, ogromno veke važnosti za celo Lbleno Prlekijo, kaj se tiče šparanja podplatov no moralične plati našega liidstva. Za keko stopinj de ali hujši drenk pred nebeškim prikltoim, če do toto takso, kero smo v Prlekiji izumili?, prne-sli tiidi prek meje ... Celi špajs pa je toti: V loten tjedni, gda van to spisiivlen, smo meli no še mamo go-stiivanje. Gostje so že prišli v cerkef, — tetice ... no drugo Radion-osebje 'naše generalne oddajne stanice že pol viire pred, samo gospoda smo šc čakali, ka bi nan novi por zvezali. Čakali so gostiivajnščaki, čaka je meinar z meništrantoma, čakala je »publika« — no smo vsi vkiiipcr gospoda le pričakali. Gda gospod pridejo, pa pozovejo ženina k sebi na raport. Zvedli so negi, ka pre mislijo na gostiivaji meti tudi mužikante, ka bi se gostiivajnščaki tiidi malo zasukali. Gospod pa so goreči no pač skrbijo za farane, pa so tiidi gostje farani no jih gospod ne smejo pustiti plesati, ka bi se kaj zgodilo eli se keremi paspelalo. Tak so dali ženini ultimatum: Če če, da do ga zdali no žegnali, jin more sveto obeča-ti, ka na gostiivaji nede plesa ne muzike. Gospod pa so tiidi nejeverni kak sv. Tomaš, pa so jemi ne vervali, na moško reč. Založiti jin je moga dvesto dinarov v penezih.... Gda sta to zrihtala pa sta šla pTcd oltar k snehi no se je zdovaje začelo. Na konci pa se je stvar malo zasukala. Ženih je ne hteja plačati vseh stroškov za zdovaje. Reka je, ka več nema, pa si naj gospod od ovih dVesto dinarov vkraj vze-mejo, keko še fali. Gospod so ga prjeli, ka bi vseglih lehko ploča, da je moderno oblečeni; vsevkiiper pa je ne pomagalo no se jin je zmaza. Vse je že kozalo, ka taksa nede obvelola. te pa gospod razložijo vse paragrafe, s kerih je viin vidno, ka do r.a gostiivaje poslali kontrolo, no se Ženih naj paško ma, če de ga dobila, ka ie ne drža, kaj je obeča . . . Tak vidite, ka smo v Prlekiji prvi po-griintali takso, keroj niti v Ameriki vena nimajo glibe, ka od Prekmiirja niti ne gu-čin. Cela Prlekija je ponosna, ka so g’ih pr nas tak kiinštni liidjc zreli grotali. Samo to smo še radovedni, gdo de se s toti-mi taksama tola: več se jih je i-giosilo, keri provijo, ka je ne prav, ka bi vse samo pri enoj numeri ofctali. Tiidi Rudofova Lojzka, kera so že negda celo faro na glos sprovi-ili s tem, ka so karte šlogali no cr,prali, i rodi en tal. Provijo, ka so jih dozdaj posodik proč rivali no se več nedo < dzdiij dali. Če ne, pa de pa prišla jihova viira,, nedo coprali pa mešali, ka do pre po celi piirgi rde naredli. Še več bi van odjih pa od tega napisa, pa ne vtegnen. Saj vetb, kaj> je gostiivajel Nemren se dugo zamuditi. Zla,j se še mamio na gostiivaji liišno no dobro, samo žmetno čakamo na kontrclo. Lepo srno si vse preštundirali no zm učili, kak bomo kontrolo sprejeli. Mo še pač tiidi mi eno takso zmislili no jo kontrolori eli kontrolorki na polo, kera je že od negda razpočena, toplšno naiakserali, .. Sličice Iz bližnje prihodnosti. »Prijatelj, zakaj si taka obupan?« »Nekdo mi je ukradel denarnico.« »Ali si imel mnogo denarja v njej ?« »Ali, kaj denar, — krušna karta je šla po gobe.« »Ce ne verjameš, pa se pojdiva stavit.« »Debro! Za kaj?« »Za štiri odrezke s krušne karte.« Učitelj: »Janezek, kaj pomeni pregovor: Iz te moke ne bo kruha?« Janezek: »To pomeni, da ne morem kupiti kruha, če vzamem moko na krušno karto.« ŠPORTNA VEST Z Gorenjskega smo izvedeli, da je te dni neka Mariborčanka postavila na smučarsk'h tekmah svetovni rekord v — hrbtnem stilu. Čestitamo!