TRST, petek 3. januarja 1958
Leto XIV. . Št. 3 (3848)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL.	MONTECCH!	*t.	6, H. nad. — TELEFON »3-808 IN >4-631 — PoStnl predal 55» — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečni 480. vnaprej; Četrtletna 1300, polletna 2500.	t^sT^uiilivna1 'za ložo a ^' S1 o veni je,
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellko l-II. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoCi račun Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 — ZA FLRJ: Agencija iiemokratitnega mojem*ega u«**,	Uska	„	£0Z	-	Trst
vlSine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoii raCun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 315 - izaaia /.	________________________________
Poslanica Vorošilova ljudstvu Italije Solidarnost z obsojenim «L,Espresso»
Izjavo so podpisali Alberto Uoravia, Euido La Malta, Leo Valiani, Indro Montaneili ter drugi pisatelji in publicisti - Senatna reforma zopet v palači Madama - Neugodna prekinitev otvoritvene operne predstave v Rimu
(Od našega dopisnika)
RIM, 2. — V pomanjkanju konkretnejših političnih dogodkov je	postala	nocoj	najvažnejša vest, o
kateri govori ves Rim, da je morala biti otvoritvena predstava	rimske	operne	sezone z opero Vincenza
Bellinija »Norma«, po prvem dejanju prekinjena. V gledališču	je bil	namreč	tudi	predsednik republike
Gronchi s	soprogo poleg drugih	vidnih predstavnikov
političnega in kulturnega življenja glavnega mesta republike. Glavno vlogo je pela slavna operna pevka Meneghini-Callas, ki je po romanci «Ah, bello a me ri-torna« odšla z odra vidno razburjena, kar so tolmačili kot nervozno reakcijo na neki vzklik, ki je sledil prvemu ploskanju po slavni ariji «Casta diva» ,z galerije: «/n stane nas en milijon!*
Toda sama pevka je novinarjem izjavila: «Kakor vidite, ne morem niti govoriti!
2e nekaj dni se pritožujem, da se mi glas niža in sedaj se je to zares zgodilo. Saj se je zgodilo tolikim že prej in danes sem bila jaz na vrsti. Glede vzklika po ariji «Casta diva« pa lahko samo rečem, da če bi se zaradi tega le malo razburila, bi morala zapustiti gledališče že pred petimi leti, ko sem pela v milanski Scali v Verdijevi operi «Macbeth». Prišla sem pet za Rimljane in upam, da mi bo to uspelo. Pred predstavo mii je zdravnik zajamčil, da bom lahko vzdržala do konca, kljub temu pa sem morala odstopiti po prvem dejanju, Pred predstavo sem zaužila nekaj kinina in prejela sem tudi injekcijo, kar pa ni nič pomagalo. Upam. da me bo predsednik republike razumel in mi oprostil in u-Pam, da mi bo oprostilo tudi občinstvo.»
Predsednik republike je takoj, ko je zvedel, da je predstava prekinjena, zapustil gledališče. Uprava pa ja sporočila, da bo otvoritvena pred-
tiHiiiiiiiiiiiinmiininnninniiiiiiiimiiiiiiii
DANES
V teh zadnjih dneh novoletnega praznovanja je bil Prav gotovo najvažnejši politični dogodek mednarodnega pomena — kairska konferenca afriških in azijskih držav. Njeni sklepi so Potrdili že znana bandun-ska načela: z obsodbo imperialistične politike, ki je vzrok hladne vojne, oboro-zevalne tekme in mednarodne napetosti; za mate nalno pomoč narodom, ki se borijo za neodvisnost in mobilizacijo javnega mnenja proti imperializmu; 20 miroljubno sožitje in s tem za zmanjšanje medna-r°dne napetosti; za prenehanje atomskih poskusov in proti nevarnemu prevažanju atomskega orožja z le tali; za sklicanje svetovnega. razorožitvenega kongre-za pogajanja med Al-tvoi in Francozi; proti ras-diskriminaciji; za gospodarski dvig afriških in azijskih držav s skupnim tržiščem in z investicijami tu-Je0a kapitala brez politič-n'h Pogojev; z obsodbo na Padalne politike Izraela.
. Ne samo za Afriko in Azi-l°’ temveč za vso mednarodno politiko so ti sklepi večjega pomena, saj gre , sklepe predstavnikov dr-v katerih živi polovica VSeh ijudi na svetu Hkrati , ti sklepi tudi nauk, ka-šanA *re^a načenjati vpra-ln °dnosov med narodi ra kateri podlagi se mo krip ti izhod iz sedanje *e sveta. Zastopniki dr-i.n £211* in Afrike so do-n dli. da se zavedajo sploš-bin?evarn°sti in da so med ln„„'s,eo politiko in sode-snitH ter miroljubnim tfei m odločno izbrali so in 0Vanfe in sožitje. Azija s Afrika sta še enkrat in e0°vorilt dostojanstveno dri Sam°zai>estno. Njihovi hoiJiniki so dokazali, da jih ^itl neodvisni, da se druČ^tuje, ker nočejo nič jati k°t živeti in ustvar-sori„iv miru, enakopravno »Vrt atl 2 vsem ostalim ne ”m za zajamčenje mir kri, , r°zvoja in za odpravo , in zaostalosti.
niih^ 0 *e reče- da so te miHi zahteve hkrati tudi Dih i^hthe- da dežele dru-Pa n^tinentov, v prvi vrsti Tahi	prenehajo	z	upo
želo	metod	in	doka-
zi več nesebičnega razu-da nudijo vsaj «an P°dporo njihovim Sori i°m 20 gospodarsko in tkih ,° Preobrazbo afri-dolln n azijskih dežel za
stava «Norme» 4. t. m. in da bodo veljale današnje vstopnice, za katere je uprava prejela okrog 7 milijonov lir, katerim pa je treba dodati še okrog 90 milijonov lir, ki so jih plačali abonenti za posebno predstavo. Vsekakor gre za vsoto, ki ni bila še dosežena v zgodovini rimskega opernega gledališča. Med občinstvom so bili tudi ministri Pella, Togni in Andreotti, podtajnik Resta, predstavniki kulture, finance in skoraj vsi veleposlaniki. Med filskimi i-gralkami pa Anna Magnani, Gina Lollobrigida, Silvana Pampanini in številni predstavniki rimske aristokracije.
Na sobotni predstavi pa bo naslovno vlogo namesto Marie Meneghini - Callas pela druga znana operna pevka Anita Cerquetti, ki je že sprejela brzojavno vabilo in ki nastopa v isti vlogi v Neaplju.
Drugi važen dogodek pa je vsekakor — čeprav je dejansko važnejši od opisanega — skupna izjava skupine «Prijateljev tednika Mondon, v katerem številni najvidnejši talijanski pisatelji in publicisti izjavljajo svojo solidarnost z odgovornim urednikom tednika «Europeo» Benedetti-jem in novinarjem Cancogni-jem, ki ju je apelacijsko sodišče obsodilo zaradi članka o korupciji, ki jo uganja mo-nouolistično podjetje »Societa Immobiliare»,
«S tem izvršujemo le svojo dolžnost,« je rečeno v izjavi. «Prepričani smo v pravičnost kampanje, ki jo vodita novinarja. Ce predstavlja kaznivo dejanje trditev, da se rimska občina ne more upirati pritisku «Societa lmmobiliare» ali drugim afarističnim silam, ali pa pisati o zlorabah, nepravilnostih, favoriziranju, kar vse označuje urbanistično politiko rimske občine, potem hočemo biti odgovorni tudi mi! Toda nobena obsodba in nobena kazen ne bodo nikoli mogli izbrisati dejstev, ki so objektivno ugotovljena v razsodbi rimskega sodišča in ki so znana vsem Italijanom.))
V izjavi se protestira proti neprikritim namenom, da se zatre izvajanje osnovne pravice svobode tiska, ki jo jamči ustava. Izjava se zaključuje z besedami: »Svoboda tiska jc vedno dragocena stvar, toda v razdobjih podvladja političnih slabih navaa je življenjska i nepreklicna nujnost. Nobena večja nesreča ne bi mogla za deti danes našo deželo od nesreče, ki bi jo predstavljal tisk z zamašen lini usti, tisk, ki bi bil zastrašen in prisiljen na konformizem.«
Med podpisniki so tudi naslednja imena najbolj znanih puDlicistov in pisateljev: Al berto Moravia, F.rnesto Rossi, Leo Valiani, Indro Montanell Ugo La Malfa. Enrico Ema-nueLli. Riccardo Buer, Carm Bo, Dino Buzzati. Aldo Garzan ti, Giudo Calogero in drugi.
Danes je zopet priromal na sedež senata v palači Mada-
senatna komisija za notranje zadeve, ki jo časa naloga, da zakon ponovno prouči, ker so ga poslanci kar precej spremenili. Kot je znano, je prvič plenum senata odobril zakon 22. nov. lani in bo o njem zopet razpravljal — po drugem branju, ker gre za u-stavni zakon — šele po 22. februarju letos, t. j. po treh mesecih, ki morajo poteči med enim in drugim branjem. Poslanska zbornica pa bo lahko razpravljala o zakonu šele po 21. marcu, kajti šele takrat bodo potekli trije meseci od prvega čitanja. še vedno pa ni znano stališče, ki ga bodo zavzeli senatorji spričo sprememb, ki so jih izglasovali poslanci. Za sedaj so predvideni sestanki raznih skupin, na katerih bodo proučili nov položaj, takoj ko bo parlament ponovno začel z delom okrog 15. t. m. V prihodnjem tednu pa bi se moral sestati predsednik senata s parlamentarnimi skupinami in z njimi izmenjati misli o tem vprašanju, ki se vleče že malo preveč na dolgo-
Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Vorošilov je poslal novoletno poslanico ljudstvu Italije: »Mir in sreča, to sta dve besedi, ki označujeta najgloblja čustva človeka, ko stopa v novo leto. Izražam voščila za leto 1958, da bi bilo to leto miru, da bi mogli ljudje živeti brez bojazni in strahu za svojo usodo, za usodo svojih otrok, svojih žena, svojih mater. Pot, po kateri se lahko pride do tega cilja, je v tem, da vse države praktično izvajajo načela miroljubne koeksistence. Sovjetska zveza s svoje strani ne bo varčevala z odločnostjo, da bi okrepila mir in varnost ljudstev in upa. da bodo tudi druge države storile vse, kar je v njihovi moči, da bi odstranile vojno nevarnost.
Sovjetska zveza nadvse u-pošteva velike ustvarjalne dosežke genija italijanskega naroda in hoče biti pobudnica učinkovitega sodelovanja med našima državama na področju gospodarstva, znanosti in kulture. Poglobitev in utrditev italijansko - sovjetskih prijateljskih odnošajev bo v prid obema državama in bo hkrati predstavljala konkreten prispevek k zboljšanju vzajemnega zaupanja, k odstranitvi hladne vojne in k okrepitvi splošnega miru. Naj se utrdijo in razvijajo v novem letu prijateljski odnosi med sovjetskim in italijanskim ljudstvom!«
V zunanjepolitičnem dogajanju pa je omeniti vest iz Wa-shingtona, da je italijanski veleposlanik Brosio obiskal danes pomočnika državnega tajnika za vprašanja latinske Amerike Rubottoma. Diplomatski opazovalci v Wa-shingtonu trdijo, da gre za posvetovanja, ki so značilna za sedanjo fazo mednarodnih odnosov. V preteklih dneh so veleposlaniki držav Srednje in Južne Amerike, ki so članice «Organizacije ameriških držav» (OAD) imeli sestanek z Dullesom, ki jim je obrazložil rezultate pariške atlantske konference. Po tem sestanku se vedno več govori o tem, da države OAD iščejo
govor v tem pogledu. Kot je znano, je zunanji minister Pella na sestanku v Montevideu s svojimi veleposlaniki v državah Srednje in Južne Amerike ,hotel doseči okrepitev odnosov med Italijo in temi državami.
Iz Belgije pa je prišla precej neugodna vest, da belgijska vlada preureja pogoje za sprejemanje tujih delavcev, ki prihajajo na delo v belgijske rudnike. Zaradi tega belgijske oblasti pozivajo italijanske oblasti, naj delavcem odsvetujejo emigracijo v Belgijo na lastno pest in ne da bi imeli prej zajamčeno delo, ker bi v nasprotnem primeru bili lahko prisiljeni, da se vr-r.ejo v Italijo na lastne stroške.
A. P.
VEDNO BOU ŠTEVILNI SO GLASOVI NAJ GRE MAC MILLAN V MOSKVO
V Londonu posvetovanja o Cipru in Malti
LONDON, 2.	—	Današnj:
«Daily Mirror«, neodvisno laburistično glasilo, piše danes, da je britanska vlada izgubila vsak stik z javnim mnenjem, ko se skuša izogniti razgovorom na najvišji ravni s SZ. List poudarja nujnost, da pride cimprej do razgovorov med Zahodom in Vzhodom in da gre Mac Millan v Mo.vkvo c z. Eisenhovverjem ali pa brez njega«. «Tudi če bi se ministrski predsednik vrnil iz Moskve praznih rok, pise «Daily Mii-ror«, bi vsi vedeli, da je ime<l prav, ko je napravil tak poskus«.
Ministrski predsednik Malte Don Mintoff je danes zvečer poslal britanskemu mims*ru za kolonije Lennox-Bodu pismo, v katerem mu predlaga »premirje«, da bi imeli vladi čas za sestavo načrtov za bodočnost otoka. Ko pa je danes guverner Malte Robert Lay-cock prispel v London na razgovore z ministrom Lennox-
IBoydom, je ob prihodu izjavil, da ne more dati nikakih komentarjev o sedanjem položa-
ju na Malti; dostavil je, da se bo v Londonu ustavil samo nekaj dni. Laycock je bil pri ministru že dopoldne. ~Zvedelo se je, da je na važnem sestanku na Downing Streetu 10, ki je bil posvečen vprašanju Cipra, guverner o-toka Hugh Foot predložil članom vlade, ki so prisostvovali seji, smernice politike, ki jo namerava izvajati na otoku v prihodnjih mesecih. Uradni krogi zanikajo vesti, da se je pokazala različnost stališč ciprskega guvernerja ter ministra za kolonije o vprašanju povratka nadškofa Makariosa na Ciper. To rešitev guverner podpira, medtem ko se ji baje Lennox - Boyd upira in zahteva, naj Makarios prej javno obsodi »terorizem« na Cipru. O tem piše tudi današnji «Daily Express», ki pravi, da spravlja Footovo stališče Lennoxa - Boyda v težavo, ker je tolikokrat javno izjavil, da se bo Makarios lahko vrnil na otok šele tedaj, ko bo javno obsodil «nasilje» ciprskih nacionalistov.
Nehru podpira T
Titovo pismo Nehruju še ni objavljeno, vendar pa se z gotovostjo domneva, da vsebuje evropsko demilitarizirano področje m mednarodni sestanek na najvišji ravni
NOVI DELHI,	2. — Predsednik	vlade	Nehru	je	danes na tiskovni	konferenci	izjavil,	da	je	prejel	od
predsednika Tita pismo v zvezi s poljskim predlogom o demilitariziranem področju v Evropi. Nehru je dejal, dn je ta predlog ugodno sprejel, ker pomeni korak naprej na dobri poti za zmanjšanje mednarodne napetosti. Dalje je rekel, da ~"T7U bodo morale kolonialne sile brez dvoma, pa čeprav bi bilo za to potrebno deset do petnajst let, zapustiti sedanja ozemlja, ki jih držijo pod svojo zasedbo.
Ko so ga vprašali glede možnosti sestanka med Mac Millanom in predsednikom Indonezije Sukarnom ob priliki njunega	obiska Novega Delhija, je	Nehru izja-
vil, da bi do takšnega sestanka’ lahko prišlo, čeprav doslej ni bilo še nobenega tozadevnega predloga in tudi Indija nima v tem pogledu v pripravi nobenega razgovora.
Nehru je tudi povedal, da bo obiskal tibetskega Dalaj Lamo
n nn n n .
Maršal Rokosovski se vrne v Moskvo na mesto namestnika obrambnega ministra
Vino, vodka in avtomobili bodo odslej v SZ dražji, televizorji in fotografski aparati pa cenejši - Voščila Vorošilova, Bulganina in Hruščeva Heussu in Adenauerju
MOSKVA, 2. — Tass poroča, da je bil maršal Rokosovski razrešen funkcije poveljnika transkavkaške vojaške oblasti in da se vme v Moskvo, da spet prevzame mesto namestnika ministra za državno obrambo. Na tem mestu je bil Rokosovski, še preden je bil imenovan za vrhovnega poveljnika v Trans-kavkaziji. Kot je znano, je
ma zakonski načrt reforme čim tesnejše st.ke med NATO senata v obliki, v kateri so m OAD. Današnji razgovor ga odobrili poslanci na Mon- Bros.o-Rubottom pa naj bi tecitoriu. Sedaj je na vrsti | predstavljal informacijski raz-
 ..........          .......n..................
Domneve o ukrepih SZ po berlinskih ulicah
do tega njegovega imenovanja prišlo prav v času, ko je bila napetost med Turčijo in Sirijo na višku, t. j. 23. oktobra, nekaj dni pred odstranitvijo maršala Zukova.
Še sedaj se politični opazovalci v Moskvi sprašujejo po vzroku premestitve Roko-sovskega v Transkavkazijo. Tedaj se je namreč mislilo, da le-ta ni brez zveze z zadevo Zukova. Bolj verjetna pa se je zdela domneva, da je bilo tedanje imenovanje
Gre su premike sovjvtskih tankov na moji s francoskim sektorjem
BERLIN, 2. — Danes se je | toviti človeštvu mir in vsem pojavilo na berlinskih ulicah I narodom uživanje sadov nji okrog deset sovjetskih tan-11	sr-
kov, ki jih Berlinčani niso videli že od junija 1953, ko je bil znani upor. Tanki so
°»ego
neodvisnosti in ena-
skuv mcdnarodnl
se premikali čez Alerander Platz, ki je središče vzhodnega Berlina. Vojaki in oficirji, oboroženi z brzostrelkami, pa so okrepili vzhodnonemške policijske straže na npkaterih točkah demarkacijske linije med obema sektorjema.
Nekatere novinarske agencije so najprej poročale, da je vzrok teh ukrepov beg šestih sovjetskih vojakov, kar pa so nato zanikale. Neka agencija je zatem sporočila, da gre za beg nekega generala. Pozneje je tudi to vest zanikala, češ da gre le za nekega oficirja, ki ga pa že ni več v Berlinu.
Odgovor lloussa sovjetskim voditeljem
BONN, 2. — Predsednik za hodnonemške republike Theo-dor lleuss je na novoletno voščilo Vorošilovu, Bulganina in Hruščeva odgovoril s sledečo brzojavko; »Za novoletna voščila se vum prisrčno zahvaljujem. Tudi jaz z vami lipam, da bo z napori državnikov in narodov uspelo zago-
MARSAL ROKOSOVSKI
Rokosovskega v zvezi z napetostjo med Sirijo in Turčijo. Ugiba pa se še, če niso premestitve Rokosovskega narekovali kaki osebni vzroki. Toda iz današnjega poročila Tass je jasno razvidno, da maršal Rokosovski kljub premestitvi v Tif 1 is sploh ni bil razrešen funkcije namestnika obrambnega ministra. Na to mesto je bil imenovan v novembru 1956, ko se je vrnil iz Poljske, in sedaj bo spet prevzel to funkcijo ob strani ministra, maršala Rodiona Malinov skega.
Med sprejemom na čast sudanskega državnega praznika je maršal Bulganin na sudanskem veleposlaništvu izrekel upanje, da bo leto 1958 leto mednarodnega razumevanja. Leto 1957, je dejal Bulganin, se je začelo z dobrim znum--
hovega dela. Nemški narod, ki se še sedaj boleče zaveda posledic usodne vojne zaradi še neizvedenega državnega ze-_
dinjenja, zna ceniti mir kot J njem in leto 1958 se pričenja
prihodnost. Upamo, da bo tudi Nemška zvezna republika s tem plemenitim namenom prispevala k sodelovanju med državami na osnovi načel miroljubnega sožitja, ki Je že prejelo široko mednarodno priznanje. Dovolite, ekscelenca, da izrazimo trdno prepričanje, da bo novo leto lete širokega razvoja ter izboljšanja odnosov med SZ ter Nemško zvezno republiko v korist miru v Evropi in na vsem svetu«. Brzojavko z e-nakim besedilom je prejel tudi Adenauer.
Sovjetsko trgovinsko ministrstvo je sklenilo z današnjim dnem zvišati cene vinu, vodki ter nekaterim proizvodom, ki ne spadajo med tekočo potrošnjo (avtomobili, motocikli). Ministrstvo je tudi odločilo, da se znižajo cene nekaterih industrijskih proizvodov (televizorji, fotografski aparati), Tass pojasnjuje, da je povišanje narekovala nujnost, da se vzpostavi «pra-vilnejše ravnotežje med cenami«. Ko «Pravda» komentira te ukrepe, navaja, da bodo ti ukrepi državi prinesli tisti dohodek, ki je odpadel, ko je bil ukinjen samski davek, obenem pa bodo ti ukrepi pripomogli v borbi proti čezmerni potrošnji alkoholnih pijač, ki jo je še mogoče zabeležiti pri nekem — sicer zelo maloštevilnem — delu prebivalstva. »Pravda« nadalje poudarja, da si sovjetska vlada s svojo politiko stalno prizadeva za izboljšanje življenjskega standarda delavcev. Od 1950 do 1957 se je realna plača delavcev povišala za 150 odst., v primeri z letom 1947 pa so se življenjski stroški zmanjšali za več kot 200 odst.
V zvezi z ukrepom za spremembo nekaterih cen so bile javljene sledeče spremembe: hlebec kruha, težak 400 g, bo odslej stal 1.35 rublja (doslej 1,30). Televizorji srednjih mer bodo stali 1400 rubljev (prej 1900), večji televizorji pa 1600 rubljev (prej 2000). Vodka, ki se je prodajala po 23,90 rublja. se bo sedaj prodajala po 26,80. «Moskviči» (avtomobili 40 IIP) bodo stali 15.000 rubljev namesto 9000; »Pobeda« (60 IIP) 30.000 namesto 22.000; novi avtomobili «Volga» (30 IIP) bodo stali 40.000 ( 30.000), «ZIM» (80 HIP) pa 50.000 (40 tisoč rubljev.
ga bo sprejel kitajski predsednik Maocetung. Nadalje je odvetnik Wirin izrazil upanje, da bodo lahko nekatere priče šle v San Francisco.
Eisenhower se je danes z avtomobilom vrnil s svoje pristave v Gettysburgu v Wa-shington. Tu se bo ustavil samo 24 ur, da dokonča poslanico o «stanju v Zvezi« ter načrt za proračun. Nato se bo vrnil v Gettysburg, kjer bo nadaljeval odmor.
Tudi Dulles se je danes vrnil iz New Yorka, kjer je prebil odmor, v Washington. Ob prihodu je povedal ,da sta se včeraj s Hammerskjoeldom razgovarjala o vprašanjih Srednjega vzhoda, kjer je bil pred kratkim generalni tajnik OZN na obisku. Ni pa hotel povedati nikakih podrobnosti.
Ameriško letalstvo je dalo I bergu«.
na razpolago podpredsedniku ZDA Nixonu za njegova u-radna potovanja reakcijsko letalo, ki lahko prevozi 95u km na uro.
 n-------
BERKELEY (Kalifornija), 2. — Profesor Douglas Mac Gla-shan Kelley, kriminolog svetovnega slovesa, je napravil samomor. Zaužil je znatno količino strupa. Vzroki tega njegovega dejanja niso znani, ve pa se, da je bil Kelley precej bolan.
Med drugo svetovno vojno je bil Kelley psihiatrični svetovalec ameriške vojske v Evropi. Na nueremberškem procesu je tudi on zasliševal večino nacističnih vojnih zločincev. Pozneje je napisal knjigo «22 celic v Neurem-
Na nadaljnje vprašanje glede vsebine Titovega pisma je nato Nehru še dodal, da je Titov predlog sam po sebi dober že zaradi tega, ker več sto letal nenehno leti nad Evropo z vodikovimi bombami in da se pač ne more trditi, da vse to prinaša mir. «Ce bi ti poleti prenehali bi se položaj lahko zboljšal. Tisti, ki se imajo za «trde realiste« so v resnici manjši realisti in jim povsem primanjkuje stikov s stvarnostjo današnjega sveta. «Trda politika« ni realistična in ne more dati nobe nega rezultata. Nič ni bolj nelogično in manj praktično od politike take vrste. Prva in edina želja ljudi je, da ne bi bili uničeni.«
Glede pariške atlantske konference je dejal, da je na njej prišlo do «določenega preobrata, ki je bil v nekem smislu nepričakovan«, ker ni prišla do izraza ravno velika želja po razdeljevanju orožja, temveč v večji meri splošna že lja za razgovore med Vzhodom in Zahodom. Nehru je še prav posebej poudaril, da se strinja z maršalom Titom glede sklicanja mednarodnega sestanka na najvišji ravni. «Prl speli smo do zelo nevarnega trenutka, je dejal Nehru, to da ne zaradi neke akcije al posebnega položaja, temveč zaradi tega, ker je nevarno da bi kakšen incident mogel povzročiti katastrofo. Takšna nevarnost sili vedno bolj lju di, da mrzlično mislijo na sredstva, s pomočjo katerih bi našli iz te situacije izhod In v tem je hkrati tudi razlog za upanje«.
Ko je govoril o indonezij skem vprašanju, je Nehru de jal, da bi Indonezija morala dobiti Zahodno Novo Gvinejo. Dejal je še. da njegova vlada ni ukrenila nič uradnega v zvezi s sporom med Nizozemsko in Indonezijo. »Seveda smo zelo zaskrbljeni in moralo bi priti do mirne rešitve vprašanja«.
Ko so ga vprašali, ali namerava indijska vlada nacionalizirati družbe za razdeljevanje petrolejskih proizvodov, je Nehru odgovoril: »Vlada ni prejela nobenega predloga o tej zadevi. Ce pa me vprašate, kakšna bo naša splošna
politika, potem moram povedati, da je očitno, da tako važen proizvod kakršen je petrolej, država mora nadzorovati; toda gre za smoter daljne bodočnosti«.
Jugoslovanski veleposlanik ▼ Novem Delhiju se je verjetno v zvezi s Titovim pismom zadržal čez eno uro v razgovoru z Nehrujem. Iz Beograda poročajo v tej zvezi, da sta ob tej priliki obširno razpravljala o Titovem predlogu, ki ga je predsednik FLRJ že obrazložil v svoji novoletni poslanici, ko je predlagal sestanek na najvišji ravni velikih in malih držav in uresničenje poljskega predloga glede demilitariziranega področja v Evropi.
Vorošilov, Bulganin in Niki-ta Hruščev so poslali Nehruju poslanico, v kateri je med drugim rečeno:	((Sovjetsko
ljudstvo visoko ceni prispevek vaše dežele in vaš osebni k veliki stvari obrdmbe in o-krepitve svetovnega miru. Trdno verujemo, da bodo skupni napori ZSSR, Indije in drugih miroljubnih držav zajamčili popolno zmago ideje miroljubne koeksistence in okrepili popolno zaupanje v sodelovanje med narodi. Naj bi se črni oblaki, ki pritiskajo na svet, razpršili v letu 1958 in rešili človeštvo strahu in zaskrbljenosti za njegovo bodočnost in bodočnost novih generacij«.
iiiiitiiiiiiuiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiimiiiiimitiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiimi
Te dni zopet govore o njem po vsem svetu
Danes spet padel
sputnik I na Zemljo?
O možnosti zelo bližnjega konca kroženja prvega satelita so si edini znanstveniki v SZ in drugod po svetu - Britanska in novozelandska ekspedicija se približujeta Južnemu tečaju, sovjetska ekspedicija pa bo postavila bazo 1900 km od obale Antarktike
najvišjo dobrino in bo tudi v | s še boljšim. Ce pojde vse do'
bodočnosti po vseh svojih močeh prispeval k miroljubnemu sožitju med narodi«.
Adenauer je danes nepričakovano prišel v urad ter so že popolnoma posvetil delu. Sprejel j<‘ zunanjega ministta von Brentnna ter ga obvestil o prvem osnutku odgovora uh Bulganinovo pismo.
Mnogo i/i iz poljske RF
VARŠAVA, 2. — Poljska ti skovna agencija jc danes zve čer »poročila, da je bilo 4.500 oseb dosmrtno izključenih iz poljske komunistične partije, 27.000 pa jih je bilo začasno črtanih v zvezi s kampanjo za kontrolo in ozdravitev partije, ki jo je napovedat Go-mulka,
PRAGA, 2. Predsednik vlade CSK Široki je odpotoval z letalom v Novi Delhi na u-radni oblak. Obiskoval bo tudi Kambodžo, Burmo, Indonezijo in Cejlon,
bro, bo novo leto zares leto pravega mednarodnega razumevanja. Tem Bulganinovin besedam je pritrdil Mikojan, ki je bi) tudi na sprejemu, poleg češkoslovaškega ministrskega predsednika Širokega ter zunanjega ministra Vac'. i-va Davida, ki potujeta v Indijo. Ta dva sta se zvečer udeležila v Kremlju večerje, nakar sta z leta.om odpotova-a čez Taškent v Kabul.
Cez 2000 študentov se Je danes udeležilo novoletnega plesa v Kremlju. Plesa so se udeležili, kot poroča rudio Moskva, tudi sovjetski voditelji Hruščev, Bulganin in drugi Hruščev jc študente nagovoril ter jim zazelel uspehov v študiju.
Na novo leto so Vorošilov, Hruščev ter Bulganin posl V zahodnonemškemu predsedniku Heussu sledečo poslanico: «Zn novo leto pošiljamo vam ter ljudstvu Nemške zvezne repu. bilke svoje najbolj prisrčne čestitke ter najboljša voščila. Globoko smo prepričani, da lahko s skupnimi napori vseo držav zagotovi Vsem narodom mirno življenje brez strahu za
Ameriški odvetnik v LR Kitajski
TOKIO, 2. — V Tokio je prispel ameriški odvetnik A braham Lincoln Wirin, član Zveze za državljanske svoboščine, ki je od državnega tajništva dobil potni list za LR Kitajsko, kjer namerava zbrati pričevanja v korist ameriških zakoncev Johna in Syl-vie Powell. Ta dva sta bila namreč obtožena upora zaradi vrste člankov, ki sta jih med korejsko- vojno objavila v svoji reviji »China Weeklv Revietv«. Obtoževala sta zlasti ZDA, dn so uporabljale bakteriološko orožje.
Odvetnik VVirin je izjavil, da računi., da bo prispel na Kitajsko 6. ali 7. januarja ter bo ostal v Pekingu okrog tri mesece. Med tem časom pa namerava iti v Severno Korejo. V načrtu ima, dn se bo sestal s kakimi 20(1 osebami ter tudi z ministrskim predsednikom Cuenlajem ter severnokorejskim predsednikom
Kirn 11 Sungom. Upa tudi, da
MOSKVA, 2. — Radio Moskva je danes zvečer objavil med oddajo v angleščini, da še obadva sputnika nadaljujeta svoje kroženje okrog Zemlje.
PRAGA. 2. — Radio Pragu je danes dopoldne sporočil sledečo vest: »Praški observatorij je preje) iz Moskve telegram, s katerim sovjetski znanstveniki sporočajo, da bo «spu*-nik I« padel na Zemljo proti 3. januarju.
Agencija Tass ni danes — enako kot včeraj — nič omela prvega sovjetskega satelita. V svojem sporočilu se omejuje na napoved, da bo «spu(-ni II« ob 00.04 3. januarja napravil 858 krožnih poli okrog Zemlje.
Smithsonski observatorij je že zjutraj sporočil, da se bc prvi sovjetski satelit verjetno vrnil v zemeljsko atmosfero v dobi 48 ur. Skupine opazova' cev so bile opozorjene, naj oo-do pripravljene. Ko no satelit padel, bo viden kratek mo čan sij, ki bo trajal nekaj sekund. Dr. Przybylski, astronom obsei vatori ja na Mourt Strombo, je izjavil, da je mo g oče «spu‘nik» že dosegel zemeljsko atmosfero, in se ra« letel Przybylski pravi, da zemeljske površine najbrž oe bodo dosegli več niti drobu satelita. Prof. Lovell, ravnaleu centra Jodrell Bank, kjer se nahaja ogromen radioteleskop ie izjavil, da kljub številnim poskusom radioteleskop ne more več priti v stik s prvim satelitom. »Ugotoviti smo mogli da se »sputnik« ne nahaja več na svoji določeni poti, nismo pa imeli dovolj easa, da bi nebo popolnoma preisk t-H in zato bo zadnja faza življenja satelita bržkone ostala neznana, razen če ga ne opa zujejo od drugod.« Ce Iv.-»sputnik 1» prišel v zenieljsKO atmosfero znotraj tisoč kilo-metrov dolgega polmera nu Jodrell Bank. tedaj bodo 'o lahko zabeiežili aparati, kt stalno funKCionirnjo za opazovanje meteorjev, je dostavil prof. Lovell V zvezi z vestmi, da so ne kateri videli — zlasti v Mis-souriju, Illinoisu in Ohiu — na nebu žarečo kroglo, kar so
si takoj razlagali, da je to t po gosti megli proti omenjene-»sputnik I«, ki pada na Zem- | mu mestu, ki se rehaja okrog Ijo, je dr. Doland Lautman 'Z
Šmithsonskega observatorija z-javil, da je povsem prepričan da to zagonetno telo na nc-bu ni bilo «sputnik I«. Na uradih policije in uredništvih listov so neprestano zvonili *e-lefoni, ker so številne osebo takoj po polnoči javljale, da so videle na nebu neki svetel predmet, ki se je pomikal v smeri severozahod-jugovzhod. Posebno dosti poročil je bilo iz Illinoisa. Neki kmet je povedati, da je bil predmet tako svetel, da je bilo njegovo stanovanje od svetlobe tega pre.i-meta popolnoma razsvetljeno.
Liberalni dnevnik »Politi-ken» iz Kopenhagna je pre.iel brzojavko znanega sovjetskega znanstvenika Blagonravova s katero ta zatrjuje, da on ni edina oseba, kateri je treba pripisovati zaslugo za izstrelitev »sputnikov« v oktobru.
V referendumu, ki ga je organiziral list »Politiken«, so ei-tateiji izbrali prof. blagonravova kot «moža leta«. »Citate-lji »Politiken« se motijo, pravi Blagoaravov v brzojavki, v presojanju moje vloge pri izstrelitvi »sputnikov«. Dovolite mi. da vas prosim, da smem sporočili vaša voščila za novo leto znans1 venikom in inženirjem SZ, xi so pravi tvorci te ga dela, in istočasno mi dovolite, da vas prosim da sporočite moja voščila za napredek In uspeh dela danskih znanstvenikov v novem letu.«
Iz Washuigtona pa priha;a že kar nekoliko zabavna veri, da so ameriške oblasti danes dale v prodajo majhen priročnik nekega diletantskega astronoma. s katerim bo mogoče s pomočjo nekaterih matematičnih podatkov določiti pot, po kateri bo šel prvi ameriški u-metm satelit. Priročnik je dal v prodajo po dolarju urad za tehnično službo trgovinskega ministrstva.
Moskovski radio Je	danes
sporočil, da so sovjetska letala spustila sovjetsko zastav > v sredi antarktičnega	kontinenta na mestu, kjer	bo no-
tranja baza zu sovjetsko antarktično ekspedicijo.	Rad-o
Moskva je dostavil, da gredo sovjetske skupine z vozili^ na gosenice in na aaneh počas.
1900 km od obrežja, in da so v stalnem radijskem stiku z. letali, ki jih spremljajo
Po petih dneh molka so zopet prišle vesti britanske skupine dr. Viviana Fucnsa. ki potuje proti južnemu tečaju. Sporočilo iz baze Scott, ki je prišlo danes, javlja, da je Fuchs napredoval v enem dnevu za kakih 100 km in je torej sedaj okrog 450 km od tečaja. Isto sporočilo pravi, da računa Fuchs, da bo napredov-d povprečno kakih 70 km r.a Jan. kar pomeni, da bi lahko dosegel južni tečaj v enem tednu.
Edmund Hillary pa je n; čelu novozelandske skupine prejšnjo noč napredoval približno 40 km in je sedaj o 1-daljen od južnega tečaja malo več kot 110 km. V zadnjih dneh je Hillary potoval približno 40 km na dan zara ii snega ki ovira napredovanje nekoliko predelanih poljedelskih traktorjev, ki se jih po-služuje novozelandska skupina. Razen tega pa ima skupina ze zelo malo kuriva in Hil-lary je sporočil, da bodo /1-pustili eno vozilo, če bo treb". Davi sta skupini Fuchsa in IIillaryja vzpostavili stik po radiu. Hillary pa j,udi javlja, da njegova skupina s psi potuje kakih 50 km pred glavno skupino.
Novozelandci gredo čez neko visoko planoto v približni višini 3300 metrov. Ker se ‘e-čaj nahaja v višini 2700 metrov. se bo torej novozelandska skupina proti tečaju pomikala navzdol. Zaradi tega so Hillary in njegovi možje pripravljeni eventualno odpovedati se vsem mehaničnim sredstvom in se omejiti na sanu ki bi jih sami vlekli. To pa pomeni,, da bi zadnjega de'a poti proti tečaju ne mogli u-praviti hitreje kot po 15 uo 20 km na dan.
WELLINGTON, 2. - Vest, ki je danes prispela v Wel-lington na Novi Zelandiji, javlja, da se je ekspedicija pod vodstvom EdmundaHil-laryja približala na 56 milj (okrog 70 km) Južnemu tečaju.
Tito v Ljubljani
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — Beograjčani so zelo veselo proslavili novoletne praznike. Od sobote zvečer pa vse do Novega leta zjutraj je bilo v' Beogradu kot v neki mrzlici. Ulice so bile polne ljudi ko-t da se je število meščanov podvojilo, V vseh trgovinah, ki so bile odprte tudi v nedeljo pa je bila od sobote popoldne neverjetna gneča. Silvestrov-ska nervoza je dosegla vrhunec na Silvestrov večer, ko so na terasah zagorele številne raznobarvne žarnice in ko so se pričele zapirati trgovine. Ob 9 zvečer so bili vsi javni lokali nabito -polni. Kdor ni že nekaj dni v naprej rezerviral mesta v restavracijah oziroma kinodvoranah, je moral pač ostati doma. Teh pa je bila večina, ker javnih lokalov v Beogradu ni dovolj, da bi sprejeli vse ljudi.
Predsednik republike maršal Tito je kot po navadi, ko ni bil na poti izven domovine, silvestroval v Ljubljani v klubu ljudskih poslancev Slovenije. Maršal Tito in njegova soproga sta v spremstvu Edvarda Kardelja in Miha Marinka najprej presenetila s svojim obiskom številne Ljubljančane, ki so se zbrali v veliki dvorani gospodarskega razstavišča, kjer je igral oi~ kester radia Ljubljane pod vodstvom Bojana Adamiča in kvintet bratov Avsenik. Po enournem zadržanju v gospodarskem razstavišču pa je predsednik Tito s- svojo soprogo v spremstvu Edvarda Kardelja in Miha Marinka odšel v klub ljudskih poslancev, kjer je goste med drugim zabaval znani slovenski humorist Milčinski-Ježek.
Predsednik republike man šal Tito je izmenjal novoletne čestitke s predsednikom republike Egipta Naserjem, in etiopskim cesarjem Haile Se-lasijem, predsednikom prezi-diuma velikega ljudskega Ho-rala Mongolije, predsednikom republike Sirije in prvim tajnikom Poljske združene delavske partije Vladislavom Gomulko, Gomulka v svoji novoletni čestitki izraža prepričanje, da se bosta Poljska in Jugoslavija v novem letu v bratskem sodelovanju in prijateljstvu še bolj zbližali v korist miru in socializma.
R R
MOSKVA, 2. — V Moskvi so danes podpisali načrt kulturnega in znanstvenega sodelovanja med FLRJ in ZSSR. Načrt predvideva sodelovanje na vseh področjih kulturnega, prosvetnega in znanstvenega delovanja e
Konec vstaje v Venezueli
CARACAS, 2. — Vstaja, ki so jo včeraj pričeli nekateri letalski častniki v Maracayu proti venezuelski vladi general:. Jimeneza, ni imela u-speha. Danes zjutraj so vladni oddelki z napadom proti upornikom vstajo zatrli, blizu 20 višjih častnikov pa je z letalom pribežalo v Kolumbijo, kjer so prosili za zatočišče. Eden izmed prebeglih častnikov je dejal, da se vstaja zato ni posrečila, ker so nekateri častniki, s katerimi so bili voditelji upora v stiku, vso stvar izdali vladi.
HAVANA, 2. — Glavni štab kubanske vojske sporoča, da je bilo včeraj v spopadu z regularnimi četami ubitih 8 upornikov. Do spopada je prišlo v gorati pokrajini na vzhodu države.
CHICAGO, 2.	— Število
mrtvih na ameriških avtostrs-nah v času novoletnega odmora znaša letos 157. S tem je «zrušen rekord« iz leta 1948, ko je bilo 110 smrtnih žrtev. Število se nanaša samo na ča* 30 ur ob novem letu.
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 6,6, najnižja 3,9, zračni tlak 1012,5 raste, veter 2 km, vlaga 89 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temper, morja 10,8.
Vreme danes- Pretežno lepo z delnimi pooblačitvami.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 3. januarja
Genovefa, Roda n a Sonce vzide ob 7.47 in zatone ob 16.33. Dolžina dneva 8.46. Luna vzide ob 14.41 in za-tone ob 5.07. Jutri, SOBOTA, 4. januarja Izabela, Belka
Problemi tržaškega pristanišča
Špediterji zahtevajo okrepitev rednih prog iz Jadranskega morja
Po neuradnih vesteh vinsko mornarico, ki
namerava Madžarska ustanoviti lastno trgo-naj bi imela Reko za matično pristanišče
Po neuradnih vesteh name rava Madžarska ustanoviti lastno trgovinsko mornarico za katero je pripravljena vlo žiti precejšnja finančna sredstva. Madžarska naj bi nameravala vzdrževati redne pomorske proge med Jadranskim morjem in Egiptom, Perzijskim zalivom ter Daljnim vzhodom, kjer jo naravno zanimajo predvsem kitajska pristanišča. Menda so odguvorni madžarski predstavniki že zaključili sporazum z jugoslovanskimi predstavniki, da bi bila Keka matično pristanišče za madžarsko mornarico in da bi iz tega in drugih jugoslovanskih pristanišč vozile njene ladje.
Te vesti niso uradne in gre po vsej verjetnosti šele za načrte, ki pa ne morejo biti brez stvarne podlage. Velika večina držav namreč gradi svojo mornarico, pa čeprav ne razpolaga z lastnimi pristanišči, odnosno nima niti koščka obale. To zahteva razvoj vseh teh držav, ki nočejo biti povsem odvisne od tujih trgovinskih mornaric. Pri tem ne gre toliko za politične vplive kot za čisto gospodarsko vprašanje, saj predstavljajo ladijske brodnine izredno resno postavko v plačilni bilanci vsake države. Poleg tega moramo upoštevati, da vlada v sedanjem mednarodnem položaju ugodna pomorska konjunktura in ni za sedaj opaziti resnejših znakov, da bi se stanje bistveno spremenilo. Madžarsko pa poleg tega še posebej zanimajo tržišča Bližnjega in Daljnega vzhoda, kamor že sedaj izvaža dobršen del svoje industrijske proiz* vodnje,	ki	nikakor	ni tako
nizka in nepomembna, kot se to zdf na prvi pogled.
Gradnja madžarske mornarice bo nujno imela tudi posledice	za	tržaški	tranzitni
promet,	saj	bo okrepila kon-
kurenčno moč reškega in znižala privlačno moč tržaškega pristanišča. Vendar pa s tem ni rečeno,	da ne	obstajajo
resne možnosti, da se okrepi tudi promet Madžarske skozi Trst. Pred nekaj dnevi se je vrnii iz Budimpešte ravnatelj tržaških Javnih skladišč dr. Bernardi, ki se je tam razgo-varjal s predstavniki madžarskih izvoznih podjetij o okrepitvi madžarskega prometa skozi Trst. Zaključki teh razgovorov so bili ugodni, čeprav niso mogli dokončno rešiti vseh vprašanj, ker so se prav takrat pogajali v Rimu italijanski in madžarski predstavniki o trgovinski pogodbi in načinu plačevanja. Novi trgovinski sporazum je bil podpisan in upajmo, da je odstranil najresnejše zapreke za okrepitev madžarskega tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče.
Za uspešni razvoj tržaškega pristanišča pa je treba predvsem rešiti nekatera druga vprašanja in med njimi sta na prvem mestu okrepitev pomorskih prog in ureditev železniških tarif.
Pred kratkim so se sestali tržaški špediterji, ki so na občnem zboru svojega združenja izdelali konkreten program, sestoječ iz enajstih točk, in v katerem predvidevajo potrebo za okrepitev naslednjih rednih pomorskih prog Jadranskega morja;
1. Iz Tirenskega morja je treba prestaviti v Jadransko hitro progo Italija - Indija -Pakistan - Daljni vzhod.
2. Zagotoviti je treba vsaj en redni mesečni odhod na trgovski progi proti Belgijskemu Kongu in Angoli.
3. Podvojiti je treba število odhodov na redni progi Jadransko morje • Tirensko morje - Daljni vzhod, kjer sedaj vozijo štiri ladje. Da bi ta proga lahko služila tako potrebam jadranskih kot tiren-skih pristanišč, bi moralo na njej voziti 8 ladij.
4. Na progi proti Indiji in Bengalskemu zalivu bi se morali pridružiti ladjama tipa »Navigatori« še dve podobni ladji.
5. Tri nove 6.300-tonske mešane motorne ladje so potrebne za podvojitev odhodov na progi Jadransko morje - A-leksandrija - Sirija.
6 Na trgovski progi proti Južni Ameriki je treba zamenjati neprimerne ladje tipa «Liberty» z novejšimi hitrejšimi ladjami.
7, Obnoviti je treba petnajstdnevne odhode na progi^ med Jadranskim morjem in Severno Evropo.
8. Koristno bi bilo okrepiti trgovsko progo Jadransko morje - Južna Amerika.
H. Zagotoviti je treba vsaj 7 odhodov iz Trsta na progi proti Avstraliji.
10. Okrepiti je treba progo proti Dalmaciji in Pireju, tako da bi se pridružila ladji »Barletta« še ena ladja podobnih značilnosti.
Tl. Podaljšati je treba progo proti Črnemu morju, ki naj se dotakne tudi turških pristanišč.
Zahteve tržaških špediterjev niso pretirane in predstavljajo samo skromen seznam tistih rednih pomorskih zvez, katere bi tržaško pristanišče potrebovalo takoj, odnosno predstavljajo hkrati tudi spisek rednih pomorskih zvez ki so jih do sedaj državne pomorske družbe na Jadranskem morju zanemarile.
Prav tako pomembno je tudi vprašanje železntških tarif, saj je zvišanje železniških ta-
rif na italijanskih državnih I prav tako potrebno moderni-železnicah povzročilo v za- zacije, saj je še vedno tako, lednih državah in zlasti v ' kot so ga pred sto leti zgra-
Avstriji zelo resne posledice O tem vprašanju smo že mnogo pisali in je značilno, da so v zadnjih dneh tudi tržaški strokovnjaki, ki so uradni člani stalne italijansko - avstrijske mešane komisije za tržaško pristanišče, uradno poslali poziv italijanskemu predsedniku te komisije veleposlaniku Guarnaschelliju z zahtevo, da se upoštevajo interesi tržaškega pristanišča.
Zaradi vseh teh nerešenih vprašanj tržaški pristaniški promet ni povsem ugoden, kar je prišlo do izraza tudi decembra, ko je po prvih približnih podatkih dosegel promet Javnih skladišč 284.000 ton. Med 224.000 tonami pripeljanega blaga je bilo 135 tisoč ton premoga, starega železa in železne rude in 38.000 ton žitaric. Med 60.0Q0 tonami odpeljanega blaga pa je bilo 10.000 ton magnezita in 10.000 ton lesa. V «Aquilo» pa so v lanskem letu pripeljali v 41 petrolejskih ladjah 827.000 ton surovega mineralnega olja.
40 odpustov
Podjetje »Micron specialen, ki je izdelovalo žarnice, je prenehalo svoje delovanje 23. decembra, zaradi česar je o-stalo brez dela nad 40 delavcev. Na zahtevo sindikalnih organizacij bo v soboto opoldne sestanek na uradu za delo, kjer bodo sindikalni zastopniki in predstavniki delodajalcev razpravljali o vprašanju prizadetih delavcev.
Azijska gripa
Azijska gripa se je ponovno pojavila v našem mestu in prisilila precejšnje število meščanov v posteljo; do včeraj opoldne so prijavili pokrajinskemu zdravniku 82 primerov bolezni; 8 jih je v begunskih taboriščih, 2 v ljudskih prenočiščih, ostale primere pa so prijavili zasebniki.
 n-----
Razširitev službe telex
Od včeraj se je služba teleg razširila tudi na Južno Afriko, Jugovzhodno Afriko, Rodezijo in Nyasaland. Taksa za prve tri minute znaša 6.117 lir, za vsako nadaljnjo minuto ali ulomek pa 2.039 lir, za naročilo pa 511 lir.
dili. Načrtov za preureditev postajnega poslopja je bilo več in so šele pred kratkim odobrili dokončni načrt, ki predvideva porušitev starih pritličnih poslopij, ki so na desni strani postaje na Drevoredu Miramare in kjer so bili do sedaj nameščeni uradi železniške pelicije, javne varnosti, telefonska centrala in delavnica za polnitev akumulatorjev. Na tem prostoru bodo zgradili enonadstropno u-pravno poslopje. Prav tako bodo podrli tudi vse zgradbe, ki so na drugi strani.
Po vsej verjetnosti pa bo ostal nedotaknjen sedanji vhod, kjer bodo še nadalje nameščene blagajne. Razumljivo pa je, da bodo tudi ta prostor prenovili, medtem ko bodo po vsej verjetnosti spremenili restavracijo v moderen bar.
Novo leto, toda v CRDA vse po starem
Ponovna stavka delavcev v ladjedelnicah in arzenalu
Delavci dnevne izmene so zapustili delo ob 12.30, delavci nočne izmene pa sploh niso prišli v obrale
Včeraj, prvi delovni dan v letošnjem letu, so delavci v GRDA in arzenalu spet stavkali. Dnevne izmene so zapustile obrate po petih urah dela, in sicer ob 12.30; nočne izmene pa sploh niso prišle na delo.
Danes se bodo sestali predstavniki obeh tajništev strokovnih zvez kovinarjev in bodo razpravljali ter odločali o nadaljnjem razvoju sindikalne borbe. Včeraj pa je bil v Trstu sestanek tajništev tržaške in tržiške zveze kovinarjev FIOM, ki so analizirali sedanji položaj in na podlagi tega napravili načrt za nadaljnjo borbo.
V okvir borbe delavcev CR DA in Tržaškega arzenala spada tudi sestanek, ki bo danes ob 10. uri na sindikalnem sedežu v Ul. Zonta 2, ki ga organizira PIOM za enajst delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka, ki so bili suspendirani za nedoločen čas ter prijavljeni sodišču, češ da so krivi neredov, ki so se pripetili 2. decembra.
Tržaški kovinarji so torej končali staro leto in začeli
novo s stavko. Vse kaže pa, da jih čaka še ostra borba, ker do sedaj ni pač nobenih znakov, da se bližamo k u-spešni rešitvi zadeve. Kakor je znano, so od 1. decembra obrati CRDA, ki spadajo v okvir IRI, ločeni od Confin-dustrie. To pomeni, da so odslej popolnoma odgovorne za rešitev spora vladne oblasti, in sicer minister za državne udeležbe, pod čigar kontrolo spadajo obrati IRI. £e pred dnevi smo poudarili, da bo verjetno v tem novem razdobju laže doseči sporazum; vsekakor pa nam more biti jasno, da je prav sedaj še bolj potrebna odločna borba delavcev in enoten nastop sindikalnih organizacij, ker je treba preprečiti razne mahinacije zainteresiranih krogov iz veleindustrijskih vrst. Zasebni velekapital namreč ne mara in ne more dovoliti, da bi delavcem CRDA in arzenala priznali njihove upravičene zahteve, ker se bojijo, da bi to sprožilo po vsej državi vrsto drugih podobnih vprašanj ter zahtev delavstva,
iiiimiiitiiiiiiiitiiitiiiiiiiimiiMiiiiiiiimitiimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiNitniiiii
Kaj tiči za zavlačevanjem javnih del?
Kdaj bodo zvišali ponudbe za zidanje ljudskih stanovanj
Strankarske špekulacije pred volitvfimi ne smejo vplivati na uporabo javnega denarja
Prenovitvena dela na glavni postaji
Pred nekaj dnevi so končali postavljati nove tračnice na železniški postaji in tako dokončali preureditev tega dela postaje. Sedaj pride na vrsto postajno poslopje, ki je
IIIIHIlllllIllIllIllIlHIllIltlllllllHimimiHllllllllimnilllllllllHlllllHIimilHlllIllIlliminilllllUM
Prometne nesreče
Pretekli mesec smo pisali o neuspelih dražbah za zidanje ljudskih stanovanj v novem naselju «Sv, Sergiju, ki ga bodo zgradili v industrijskem pristanišču, in o zidanju novih stanovanj INA-Ca-sa pri Sv. Alojziju. Povabljena podjetja se niso niti-prijavila, ker je bila osnovna cena prenizka. Razumljivo je, da zavlačevanje zidanja na stotine novih ljudskih stanovanj in stanovanj 1NA-Casa, ki bi jih morali zidati za delavce, ki že leta in leta plačujejo svoj delež v zadevni sklad, ■ ne predstavlja samo veliko škodo za stotine družin, ki bi se lahko vselile v nova stanovanja, ampak tudi veliko gospodarsko škodo za vse mesto. Zavod za ljudske hiše IACP ima sedaj na razpolago 300 milijonov lir, INA-Casa pa eno milijardo. To je denar, ki bi lahko že krožil v mestu, če bi pravočasno ugotovili, da ni i mogoče postavljati prenfckih cen, ker se ne bo za te cene odzvalo nobeno gradbeno podjetje. Toda v Trstu je že skoraj nemogoče začeti kako veliko delo, ne da bi se kaj zataknilo. To je postala že navada. Zato se vsa večja dela začnejo s precejšnjo zamudo. kar seveda negaitivno vpliva na širok proizvodni krog zainteresiranih podjetij. Poleg stanovanjskih h.iš čakajo na začetek še mnoga druga velika javna dela, ki bi morala biti že v teku in nekatera celo že končana.
Tako ni več ničesar slišati o tlakovanju Ulice Battisti, Videmske ulice, Furlanske ce-
Hudo ranjen avtomobilist pri trčenju avta s filobusom
Padec ezula s skuterjem - Skute, rist povozil Bazovca pri Banih
Včeraj okoli 19.45 so spre-1 pomogla tudi poledica na ce-jeli v bolnišnico 43-letnega Iva- »ti.
■	—	"	‘	Nekaj ur kasneje se Je zgla-
sil na sprejemnem oddelku bolnišnice tudi 39-letni šofer Antonio Lui iz Ul. Baiamomti. Dežurni zdravnik mu je najprej nudil prvo pomoč in ga nato zaradi številnih udarcev po raznih delih telesa poslal na ortopedski oddelek, kjer so ga pridržali in »o izrazili mnenje, da bo moral ostati v njihovi ookrbi najmanj 10 ali celo 20 dni.
Lui je pojasnil, da se je potolkel pri karambolu, ki se mu je pripetil v Ul. Broletto. Peljal se je namreč s skuterjem, ko je prišlo do trčenja med njim in nasproti vozečim avtom, ki ga je šofiral 25-letni Giovanni De Grassi iz Ul. Gal-lilet.
Okoli 19. ure se je mizar Karel Volk doma iz Bazovice št. 4 sprehajal po glavni cesti pri Banih, ko se je nepričakovano zaletel vanj neki skuterist ki se ni, kot je bila njegova dolžnost, ustavil, temveč je nadaljeval pot.
Volk se je kljub bolečinam dvignil s tal in se peš napotil proti1 Trebčam. Na sredi poti je srečal patruljo policijskih agentov in s temi je nadaljeval pot do najbližje policijske postaje, od koder so poklicali bolničarje Rdečega križa.
Bazovca so kasneje odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugo tovtd udarec z majhno podplutbo na glavi, rano na čel i in odrgnine na levi strani li ca. Pridržali so ga na II. kirurškem oddelku in če ne bo komplikacij, bo Voik v 10 dneo zopet čel in zdrav,
na Čaka iz Ul. Sterpeto ti. katerega so zaradi dveh globokih ran na čelu, podplutb na glavi in hruhamja poslali na II. kirurški oddelek. Ker je njegovo stanje resno, so si zdravniki pridržali prognozo. Ranjenec ne govori in tako r.i mogel pojasniti, kaj se mu je pripetilo.
Agenti prometne policije so izjavili,' da je Cak postal žrtev prometne nesreče. Mož se je namreč vozil s fiatom 500 po žaveljski cesti proti središču mesta Kakih 500 metrov po ovinku pri bivši tovarni Gasilni se je Cak iz neznanih razlogov zaletel v zadnji dei filobusa št. 20, ki je »tal ob postajališču.
Zaradi šuntka se je ponesrečil tudi neki potnik in ta se je t ričet rt ure kasneje sam o-glasil v bolnišnici, kjer so pn identificirali za 41-letenga Rnf. faela Damarco z Reške ceste. Lamarco so po nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 3 ali 4 dneh.
Navsezgodaj zjutraj se je ponesrečil tudi 24-lelni Romi-no Segulm iz ezulskega taborišča v Padričah. Segulin s* je okoli ti. ure vozil s akutei-jem po stari cesti med Prosekom in Opčinami. Nepričakovano pa je odletel na tla. kjer je napol nezavesten obležal vse do 7,30, ko ga je neki avtomobilist opazil in o zadevi obveitil karabinjerje.
Segulin je v bolnišnici, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 10 »li 20 dneh na II. kirurškem oddelku, izjavil, d je padel, set ga je neki avtomobilist oslepil z močnimi luč mi. Delno pa je k padcu pu-
ste, o zidanju novih šol v Ulici Vasari in v Bošketu, Gradnja novega podjetja za predelavo smeti je še vedno na papirju, čeprav bi moralo biti to 'podjetje že zgrajeno, saj je občinski svet odobril načrte že pred dvema letoma. Za vsa ta dela je bivša občinska uprava že zagotovila denar. Na žalost pa se stvari vedno sučejo tako, kot si želijo tisti, ki so bili poslani v Trst, da zavirajo zdrave iniciative in razvoj mestnega gospodarstva. Drugače si ne moremo tolmačiti dejstva, da toliko velikih javnih del čaka na razna «do-voljenja višjih oblastni, ali pa da se v Trstu določajo nemogoče cene za zidanje stanovanj, čeprav je vsem znana povprečna gradbena cena stanovanja našem mestu. Ravno tako si ne moremo misliti, da osebe, ki se že leta in leta ukvarjajo z zidanjem stanovanj, ne vedo, ali niso pravočasno sporočile pristojnim organom povprečnih cen za zidanje stanovanj, Vztrajanje na cenah, ki jih določajo zadevni zakoni ali pa ministrske okrožnice in ki so lahko veljavne za Sicilijo ali pa Emilijo, ki za Trst ne morejo veljati, pomeni e-nako kot namenoma zavlačevati začetek del. Saj smo že tolikokrat pisali, da bodo morale pristojne oblasti prej ali alej sprejeti dejanska cen«, če bodo hotele zidati v Tratu nova ljudska stanovanja. Zlasti velja to za zidanje novega naselja «Sv. Sergij«, okrog katerega delajo velik hrup že toliko let.
Ni pa izključeno, da je vse to režirano iz enega samega središča in da s tem zasledujejo določene politične cilje. Saj ni prvič, da so zavlačevali začetek raznih večjih del samo zato, ker so potrebovali tehtne »argumente« za svojo politično propagando Zlasti se je to dogajalo ob volitvah. Tudi sedaj se nam zdi, da nameravajo napraviti kaj podobnega. Ze se slišijo glasovi, da je vladni komisar prejel predloge Zavoda za ljudske hiše za zvišanje cene za zidanje ljudskih stanovanj v naselju «Sv. Sergij«, ki jo bodo predložili na prihodnji dražbi. Čeprav ne nameravajo zvišati osnovne cene, »o baje pripravljeni »prejeti ponudbo podjetja, ki bo ponudilo ceno, ki bo višja od dosedanje osnovne cene. Sicer pa bodo tudi v tem primeru določili, za koliko se lahko cena zviša tn bodo o tem pravočasno obvestili zainteresirana podjetja. Ni mogoče še reči, ali bodo podjetja odgovorila ali ne na to
novo ponudbo. Ostane pa dejstvo, da se bo celotno vprašanje zavleklo še za nekaj časa in morda najmanj do dneva, ko bodo določili dan vsedržavnih političnih volitev. In tedaj bo prišel čas, da bodo lahko začeli prihajati v Trst demokristjanski ministri, da bodo lahko v Trstu s podporo javnega denarja delali propagando za svojo stranko, da bodo lahko na »demokratičen« način izsiljevali volivce in jih skušali s »konkretnimi argumenti«, kakršni so zidanje ljudskih stanovanj in druga javna dela, privezati na svoj strankarski voz.
Glede zidanja stanovanj INA-Casa pa že govorijo, da bodo baje v najkrajšem času odstranili dosedanje ovire. Tudi zidanje teh stanovanj bo postalo plen raznih Bartolijev in drugih demokristjanov za njihovo volilno propagando, čeprav se stanovanja INA-Casa zidajo z denarjem vseh delavcev in uradnikov, ki v večini niso demokristjani.
ki je zaposleno v privatni industriji.
Spričo vsega tega in glede na dosedanje izkušnje v Trstu pa je tudi jasno, da se mora borba delavcev CRDA in arzenala razširiti in ojačiti. To pomeni, da mora stavkovno gibanje zajeti tudi druge stroke in da mora priti do krepke stavke. Na ta način bi vsi drugi sektorji učinkovito podprli borbo prizadetih delavcev in prispevali k čimprejšnji in ugodni rešitvi spora, ki je že povzročil tako veliko škodo stavkajočim delavcem in vsemu tržaškemu gospodarstvu. Izrazi solidarnosti in nabiralna akcija v korist stavkajočim so prav gotovo koristni ter potrebni; v sedanji fazi borbe pa je nujno potrebna najširša, enotna in krepka akcija.
Ivan Gabrovec nenadoma umrl
V Beljaku je v nedeljo podlegel srčni kapi 71-letni upokojenec Ivan Gabrovec ki je prej dolgo let delal v CRDA. V oddaljeni Beljak je odšel na poročno potovanje. Prav na povratku ko je hotel stopiti na vlak, pa mu je nenadoma postalo slabo.
Družini pokojnika, ki je bil zvest čitatelj našega lista, izrekamo iskreno sožalje.
■ «»------
Pridržana prognoza starčku zaradi padca
S pridržano prognozo so včeraj zvečer sprejeli na II. kirurškem oddelku 83 let starega krojača Silvija Tomado-nija iz Zavelj št. 13.
Moža so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa v spremstvu njegove 42-letne hčere Albine, ki stanuje z njim. Ta je izjavila, da je oče med sprehodom že 30. decembra lani nerodno padel v bližini otroškega vrtca v Zavljah, pri čemer se je udaril v obraz in v kolena. Spočetka je kazalo, da ni nič hudega, a zadnje dni se je njegovo stanje poslabšalo.
 «»-------
Nezgoda kolesarja
Včeraj ob 23.45 so sprejeli na kirurškem oddelku tržaške
bolnišnice 36-letnega Rafaela Žagarja iz Bazovice št, 68, ki so ga pripeljali z avtom Rdečega križa. 2agarju sel ugotovili nekaj prask po obrazu in vratu in lažjo rano na spodnji ustnici. Povedal je, da se je
SNG
v TRSTU
Daaies 3.1.1958 ob 16. in ob 20. uri v Bistrici 4.1.1958 ob 16. m ob 20. uri v Sežani
JOSIP TAVČAR
Prihodnjo nedeljo
V nedeljo 5. januarja ob 16. uri na Opčinah
A. P. CEHOV
UTVA
V ponedeljek 6. jan. ab 16.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdel-
ska cesta 7
III. javna produkcija baletne šole SNG
GLASBENA MATICA
priredi 11. januarja 1953 v dvorani na stadionu «Prvi maj«
PLES
12. januarja pa v Avditoriju
VESELI
POPOLDAN
Sodeioval bo priznani ansambel Boruta Lesjaka iz Ljubljane
( OlEDAtlSČA )
VERDI
V soboto 4. januarja ob 20. uri; R. Wagner: «Tristan in Izol-da». Slavnostna predstava.
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. uri; U. Betti; «Lepa septembrska nedelja«. Abonma I.
DAHOV« IN PBISPKVm)
V počastitev spomina Ivana Tomažiča darujejo namesto cvetja Just, Zdenko in Emil Colja 3.0C0 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pok. Ivana Tomažiča daruje Ema Tomažič 5.000 lir za Dijaško Matico. V isti namen darujeta Pavla in Drago Curk 1000 lir.
—«»----
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 1. in 2. januarja 1958 se je v Trstu rodMo 8 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 21 oseb, porok pa i« bilo 11.
POROČILI SO SE; trgovec Branko Petrič in uradnica An*
prevrnil v ohcestm jarek, ko, sonce, agent GP Giorgio se je peljal s kolesom iz Gro- Cravagna in uradnica Maria Ve-čane na Pesek.	I	ronese,	kn	jigovodja	Nerio	Col	iz-
iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiaiiiiiiiiiiiiiiUMtiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiimmHiiiiiiiiMimmiiim
Prehuda tla po avtomobilih
Dva mlada fanta v zapor Ker sta se vozila s tujim avtom
Starejši mladoletnik je priznal, da si je že večkrat «*po*odil» avtomobile
Sanje in mord* tudi največja želja današnje mladine je biti lastnik kakega motornega vozila z dvema ali bolje s štirimi kolesi. Posebno so dobrodošla , vozila druge vrste, ker se v njih ne čuti mraz in tudi dež lahko neusmiljeno lije, ker ne more škodovati šoferju.
Je nekaj fantov, žal precejšnje število, ki tuso lastniki nobenega vozila, a »e z njimi vseeno vozijo. Seveda s tem kršijo zakone in polagoma jih ta nezdrava želja spravi naravnost v kriminal. To je zgodba tudi dveh mladeničev, ki ju je policija na srečo spravila za zapahe. In vendar imata oba že Čist kazenski list in sta se prvič spozabila. Zelja po vožnji je bila pač močnejša od njune vesti in časti.
Gre za 1 (j-letnega Bruna S. in 17-letnega Giorgia D. P., ki sta hotela praznovati Novo leto za volanom kakega avta. Najprej sta ukradla topolino, last Maria Venierja iz Ul. Gatteri in se odpeljala. Fanta sta se veselila, ker ju je
vrveža do Miramarskega dre-vozilo potegnilo iz mestnega voreda. Toda tu ju je sreča pustila na cedilu. Zaradi nespretnosti šoferja Giorgia D. P. se je topolino zaletel v drevo. Kljub okvari sta hotela mladeniča nadaljevati pustolovščino. Toda vozilo ni več odgovarjalo šoferju, zaradi česar sta izstopila in se takoj nato »preselila« v drug avto, ki je stal pred nekim javnim lokalom.
Po tatvini se j« lastnica Eu-genija Pastori iz Ul. Giulia takoj zglasila na poveljstvu prometne policije, Dežurni podčastnik je po radiu in telefonu naročil patruljam na cestah, naj začnejo iskati tatove.
Na cesti med Prosekom in Križem pa se je brezplačna vožnja fantov nepričakovano končala; patrulja agentov ju je namreč ustavila in hočeš nočeš sta morala mlada tatiča z možmi postave v vojašnico. Tu so ugotovili, da ni imel Giorgio D. P. predpisane šoferske izkaznice. Imel pa je cel šop ključev za Fia-
Tudi na bloku Fernetiči so italijanski in jugoslovanski obmejni organi skupaj proslavili prihod novega leta ter si urekU novoletna voščila
tove avtomobile. Fant se je sicer izgovoril, da jih je pred šestimi meseci našel na nekem tržaškem trgu, a mu seveda agenti niso verjeli. Med zasliševanjem je nadalje D, P. priznal, da je on kriv za tatvino in da je Bruno S. prisedel v avto samo zato, ker je bil vinjen.
Fant je tudi priznal več drugih tatvin: on je namreč pred dnevi ukradel vozilo predsedniku «Triestine» odv. Tristanu Columniju, kakor je pred približno dvema mesecema vzel poltovornik lastniku pekarn* v Ul. Galatti, kjer je bil zaposlen.
Giorgio D. P. je omenil tu di, da vozil ni hotel krasti temveč si jih je izpogojevul samo zato, da bi se z njimi učil šofiranja. Seveda mu noben izgovor ni pomagal, ker so ga preiskovalni organi poslali skupno z Brunom S. v zapor in ju prijavili zaradi tatvine.
 «»------
OBC. SEJA V NABREŽINI
Danes ob 18. uri bo v Na brežini izredna seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta.
za in uradnica Rosa ApoJlonio, mizar Lino Balestier in gospodinja Maria Vascotto, šofer Livio Meneghetti in gospodinja Maria Sch-irO, tiskar Roberto Hrovatin in uradnica Livia Crastich, težak Renato Brandolin in frizerka E1L sabeMa Torzulli, sodnik Boris Batt*stin in učiteljica Amalia Gnubissich, kemik Paolo Guastal-la in Juristka Gisella Apollonio, težak Valerio Machor In natakarica Neri,na Bressi, agent javne varnosti Sergio Giorgi in gospodinja Nadiia Flora.
UMRLI SO: 77-letna Antonia Budiselic vd. Vondruska, 74-let-na Emili a Trevisan vd. Del Vee-chio. 55-letni Rodolfo Loredan, 52-letni Augusto Vicig, 60-letni Mario Salamon, 61-letnl France-sao Rizzi, 72-iet'ijii Giovanni Sab-badiin, 81.letna Maria Hupeoa vd. Fanna, 79-letna Amalia Gomiselli vd. Cecchi, 7Q-letni Francesco Stegossi, 73-letna Maria Canziami vd. Poblen, 70-letmi Marco V?-scotto, 80-letna Antonia Colussi, SlUetni Leepoldo Benedetti, 52-letni Marcello Lapagna, 86-letni Francesco Oliva, 67-letna Carla Fortuna por. Vidmar, 50-letni Giorgio Cltnolino, 75-letna Maria Amtonietta Jacpriti por. Paterno, 91-letna Emma Trev-isi vd. Lam-ban-i, 79-letni Sebastiano Borlo-lutti.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v januarju
Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddatena, Istrska ulica 43; Piz-z-ul Cignoia, Korzo Italia 14; Cru. ce Azzurra, Ul. Commerciale 26.
v Drtduru; 21.15 Oddaja o morju
in pomorščakih; 22.15 »Po svetu jazza«.
TELEVIZIJA
17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18.45 Spored za ženske; 19.30 Gershwinove skladbe; 20-30 Poročila; 21.00 »Ura kukavica«, igra v 3 dejanjih.
KINO
K A P I O j
PETEK, 3. januarja 1958 TRST POSTAJA A
7.00 Jutranja glasba; 7.30 Lahka glasba in beležke; 11.30 Lahki orkestri; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture: 12.55 Tržaški mandolinistltni orkester: 13.30 Glasba po željah; 1430 Dnevni pregled tiska; 17.30 Ple-ši-te z nami: 18.00 Rahmaninov: Koncert št. 3 v d-molu op. 30; 18.35 Melodije iz filmov in revij; 18.55 Slovenski samospevi;
19.15 Znanost in tehnika: Janko Košir: »Kje smo danes z zaščito rastlin?«; 19.30 Pestra glasba;
20.00 Šport; 20.30 Iz francoskih oper; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu: 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 2145 Gianni Safred s svojim ansamblom; 22.00 O glasbilih:	»Klavir«, predava prof. Pavle Merku: 22.15 Odmevi iz Italije; 22.30 Čajkovski: Simfonija št. '2 v c-molu op. 17: 23.00 Znani klarinetisti; 23.30 Polnočna glasba.
TRST I.
11.00 Orkester Armando Scia-scia; 11.30 Operna glasba; 14.15 «Knjiga tedna«; 16.30 Pevski zbori; 17.00 Oddaja za otroke; 19.05 Koncert violinista Franca Gul-lija in pianistke Enrice Cavallo;
20.00 Italijanske popevke; 21.00 Simfonični koncert.
KOPER 257 m, 1169 kHz
Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13 30,
15.00.
Poročila v ital.:	6.30,	12.30,
17.15, 19.15, 22.30.
5.00-6.15 Prenos RL; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Prenos RL;
7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00-
12.00 Prenos RL: 1200 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti: »Pitanje mladega goveda«; 13.45 Popoldanske melodije: 14.30 Gospodarska oddaja: »Koprski okraj v prihodnjih petih letih«; 14.4.0 Spored solistične, zborovske in orkestralne glasbe: 15.25 Domači pevci in ansambli pred našim mikrofonom; 15.40- 17.00 Prenos RL; 17.00 Ritmi i« popevke; 18.10 Operna glasba; 19.00 Palm Court in njegov orkester; 19.30-22.15 Prenos RL.
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m. 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00 , 8.00,
10.00.	13.00,	15.00,	17.00,	19 30,
22.00.
5.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni sipored); 6.40-6.45 Naš jedilnik: 8.05 Jutranji divertimento;
9.00 Radijski potopis — Zorin: V deželi kraljice Sabe - VIII.; 9.20 To in ono za vas; 10.10 Dopoldanski koncert solističnih skladb;
11.00 Pesmi im plesi raznih narodov; 11.30 Za dom in žene; 11.40 Jacques Offenbach; Pariško veselje, melodije iz operete: 1200 Opoldanski koncertni spored; 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v januarju; 12.40 Pesnvt iz Beneške Slovenije poje vokalni kvintet «Niko Štritof« ob spremljavi Štirih fantov; 13.15 Od arije do arije; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pojte z nami; 15.40 Iz svetovne književnosti — Sandor Hunyadi: Dekle za pet petigov; 16.00 Popoldanski simfonični koncert- 17,10 Mala glasbena čajanka; i8.00 Iz. naših kolektivov; 18.30 Narodne pesmi poje Zenski vokalni kvartet; 18 50 Družinski (»govori: 2000 Na obisku pri vokalnem ansamblu Sergeja Rajnlsa; 20.15 Tedenski zu-nanje-ipoli-tlčni pregled; 20.30 Jo-harvnes Brahms: Simfonija St. 2
Egcelsior. 16.00: »Uboge, toda lepe«, M. Allasio, M, Arena, R. Salvatori, A. Panaro.
Fenice. 16.00: «Orožje slave«, S. Granger, R. Fleming. Clnema-scope.
Nazlonale. 15.00; »Podvig na Kreti«, D. Bogarde, M. Goring.
Supercioema. 16.00:	»Karavana
proti Zahodu«, F. Parker, Kath-lean Crowiey. Technicolor.
Fllodrammatico. 15.15: «Ujetniki Antarktike«, W. Reynolds.
Grattacielo. 16.00: «Pepelčica v Parizu«, Audrey Hepburn, Fred Astaire, Kay Thompson. Technicolor.
Arcobaleno. 16.00; «Angelska banda«, C. Gable, Y. De Carlo. Technicolor. Izkaznice ne veljajo.
Astra Rojan. 16.00: »Babica Sa-bella«, Tina Pica, R. Salvatori, S. Koščina.
Capitol. 16.00: »Jez na Pacifiku«, S. Mangano, Anthony Perkins, Alida Valli.
CristaHo. 16.00: »Rascel Fifi«, Renato Rascel in Franca Rame.
Alabarda. 16.00: nlnterl udi j«, y. Allyson, R, Brazzi, M. Cook. Technicolor, cinemascope.
Aldebaran. 16.00: «Davy Crockett in gusarji«, Fier Parker, Buddy Ebsen.
Ariston. 16.00: «Kronos, osvajalee vsemirja«, J. Morrovv, B. Law-rence im J. Emery,
Armonia. 15.00: «Divja zaseda«, B. Bennett im R. Arlen.
Aurora. 16.00: «Arrivederci Roma«, M. Lanza, M. Allasio im R. Rascel.
Garibaldi. 16.00: «Zelezni letnik«, M. Fischer, R. Salvatori.
Ideale. 16.00: »Grof Max», De Sl-ca, A. Sondi, Tina Pica.
Impero. 16.00; «Arrivederci Roma«, M. Lanza, M. Allasio in R. Rascel.
Italia. 16.00: »Njegov angel varuh«, Lucille Ba-H, Desi Arnaz.
Moderno. 16.00: «Zenske... kocke.., denar!«, Dan Dailey, Cyd Cha-risse.
S, Marco. 16.00: «Nož pod grlom«, Jean Ohevni-n, Kres De-mand.
Savona. 16.00: »Libanonska graščakinja«, J. C. Pascal, G. M. Canale. Cinemascope, technic.
Viale. 1600: «30 milijonov km od Zemlje«, W. Hopper, J. Tay!or.
Vitt. Veneto, 16.00: »Pustolovščine in ljubezni Omarja Kayya-na».
Belvedere, 14.00: «Skrlatna maska«, T. Curtis, C. Miller. Technicolor.
Marconi. 16.00:	»Sijajna	ljube,
zen«. Cinemascope, technicolor.
Massimo. 15.30:	«Peru-ti	orlov«,
John Wa>yme, Dan Dailey, Maiu-reen 0'Hara
Novo cine. 16.00:	»Poslanikova
hči«, O. De Havilland in J. Farsythe.
Odeon. 16,00: »Rimljanka«, Gina Lollobrigida.
Radio. 16.00: «Princesa Sissi«, R. Schmeider. Technicolor.
PAVLIHOVO PRATIKO
dobite v vseh knjigar. nah in pri prodajalcih PRIMORSKEGA DNEVNIKA, — Za 100 lir ne bo smehu ne konca ne kraja,
tl TA TEL JU
naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Naročnina znaša:
mesečno	lir	480.—
četrtletno	»	1.300,—
polietmo	»	2.500,—
celoletno	»	4.900.—
za INOZEMSTVO
letno lir 10.000.—
Samo nedeljska številka:
mesečna naročnina 100.— letna naročnina 1.000.— za inozemstvo 2.400.—
Naročila sprejema uprava lista v Ul. sv. Frančiška št. 20, tel.	37-838
L MALI OPLAŠI
PODI IZ FURNIRJA po 330 1
kv. m — se prodalajo v U
Gambint 3.
TRGOVINA JESTVIN
EDVARD GRUDEN
Nabrežina 100
želi vsem svojem cenj. odjemalcem prlj teljem in zn inčem srečno in uspeha poli NOVO LETO.
V nedeljo je v Beljaku nenadoma preminil v starosti 71 let naš dragi
Ivan Gabrovec
Nepozabnega pokojnika smo pokopali v torek na beljaškem pokopališču.
Žalujoča žena Marija, sin Nino in nečak Karlo Trst, 8.1.1958
ZAHVALA
Vsem, ki »o »premili k večnemu počitku našo nepozabno
Silvijo Černjavo
se iskreno zahvaljujemo. Naši posebna zahvala sorodniki.m. gg. župnikom, prijateljem, znancem, dijakom in dijakinjami trgovskega tečaja n;, Proseku, pevskemu zboru, godbi in vsej mladini.
Družina CERNJAVA Gabrovec, 3.1.1958.
GOSPODARSKO DRUŠTVO
KONTOVEL 152
želi svojim cenj. odjemalcem
veselo m uspeh« polno NpVO LETO.
Dne 2. januarja nas je za vedno zapustil nas ljubljeni
IVAN TOMAŽIČ
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 3. Ja ob 1». uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno veri naznanjamo vsem prijatelji znancem
Žalujoči soproga Ema, hčerki in ostalo sorodstvo.
Trst, 3. januarja 1958.
iveza
Perspektive za leto 1958 bo raje mračne, vendar ne tako hudo, kakor bi se moglo zdeti na prvi pogled. Vedno bolj so si ljudje v svesti nevarnosti, ki ogra-žajo svet. V teku je velika diskusija, in povsod se je začenjajo udeleževati možje in žene.
Medtem ko se diskusija razvija, je že dosegla dve glavni ugotovitvi: prva je v tem, da velesile razpolagajo že s tolikšnimi sredstvi za uničenje, da bi njihova uporaba uničila nje same in skoraj gotovo ves človeški rod; druga, ki je posledica prve, pa je v tem, da je treba govorico nepopustljivega antagonizma zamenjati z govorico sprave. Prišel je trenutek, da se državniki vsedejo okrog mize in poiščejo način, da bi dosegli neki sporazum. Kakšen strokovnjak bi mogel glede tega govoriti o pretiranem poenostavljenju položaja, toda znano je, da strokovnjakom pogosto ne uspe, da bi videli dejstva v njihovem pravem obsegu, medtem ko preprosti ljudje, ki niso toliko prizadeti, znajo razločevati jasno glavne plati spora. Skratka: politikom in celo državnikom je usojeno trpeti zaradi optične prevare, katere žrtev je tisti, ki gleda stvari preveč od blizu.
To je bilo izrečeno tudi pred dnevi v spodnjem domu med debato o mednarodnem položaju. Prvič se je tako razumelo, da se oblikuje obsežno gibanje javnega mnenja, ki zahteva večje približanje k mednarodnim vprašanjem.
Spričo okoliščine, da smo že v stanju uničiti se drug drugega, se ljudje sprašujejo, zakaj iščemo nove načine, da bi dosegli isti namen. Kakšna zasluga je v tem, da skrajšamo čas, v katerem se more človeštvo vzajemno uničiti, na primer od treh na dva tedna ali od dveh tednov na nekaj dni? Lep napredek! Kakor sem dejal v debati v spodnjem domu, »ni moč biti bolj mrtvi, kot mrtvi*. Sovjetska zveza more irrie-ti trenutno neko določeno prednost glede uničevalne sile pred zahodnimi dežela-,mi, toda tudi če bi to bilo res, bi ne imelo velikega Pomena. Zaradi tega ne izgine možnost vzajemnega uničenja. Logično je torej, da se z naraščajočo zaskrbljenostjo postavlja vprašanje:	«Zakaj oporišča za
medcelinske izstrelke s kratkim akcijskim radiu-som razpolagajo tudi z vodikovimi bombami?» Pre-teklo bo precej let preden bcmo razpolagali s potrebnimi izstrelki, in tudi glede časa nismo gotovi. In ko jih bodo izročili, se bomo ntorali vprašati: koliko čase po potrebno, da jih zamenjamo z izstrelki z dol-gim akcijskim radiusom ? Jn, ali bo tedaj položaj zelo drugačen od današnjega? Ne, znašli se bomo v Podobnem položaju, le da bomo potrošili več denaria.
Povprečen človek se vprašuje, kam hočemo priti. Ni uiogoče, da bi nekdo mislil tesno na uporabo tega o-r°žja. ne da bi ga mogli u-Porabiti kot instrument za Pogajanja, kajti absurdno je reči; »Spričo dejstva, da Se druga stranka ne stri-fja z menoj pri konferenč-ni mizi, grem jaz ven in se ubijem* In tako — kajti jedro vprašanja je dej-*tvo, da to orožje ime nuj e-ti10 sedaj orožje ustrnhova-PJa in da mi z njim raz-polugamo — moremo reci: ®e obstaja neki sovražnik, nas more uničiti, smo v stanju naoraviti isto jako z njim Tod i na tej to*ki smo že.
Kaj
moramo torej narediti? To je vprašanje, na *ateregH Mac Millan ni dal ^ d govora v poslednji deba-v spodnjem domu. On se v, Ptavkar vrnil s pariške K°hference, kjer je 15 dr-*kv nato diskutiralo o mednarodnem položaju- E uni konkretni rezultat te Konference je bil v aineri-i Ponudbi, da dobavi vsem J^avam NATO, ki šo jih ‘npravljene sprejeti. Jcdr-Sr*. konice in izstrelke ®unjega akcijskega radlu-
Skratka, prevladnlo je merisko stališče, in nima-sk°. t^kazov, da bi britun-j c'a naPrav'la kakr-L, koli resen poskus, da Se uprla taki ponudbi.
mI?J* prav toliko vzne-tljivo, kolikor ponlžujo-
so. ,f)ho ponudbi bi mogli če bi imeli kakšen . > *,el, namreč, kakor sem .‘Podčrta, prej, če bi na-
he L nie te>?a tekmovanja končalo nujno v istem
to	kakršen Je danes,
mj1* l položaju, da ni moč mtPHstl, Na nesrečo pa se
skuša preplašiti ameriško ljudstvo.
Izziv Sovjetske zveze se opisuje na fantastični način, bolj kakor za časa korejske vojne, ko so se morale ameriške sile nepričakovano umakniti. Takrat so vojaško grožnjo Sovjetske zveze v tolikšni meri pretirali, da so se zahodne države začele oboroževati, kar se je izkazalo za tako škodljivo, da posledice tega občutimo še danes. Sedaj pa bi nas radi prepričali, da Sovjetska zveza že prednjači ali bo prednjačila v vseh vrstah orožja, v izobrazbi, v tehničnem izpopolnjevanju, v gospodarski moči, «s čimer bi vplivala na osamljene državes>. Dejansko še ni bilo nikoli dokazano, da vse to ustreza resnici. Glede tega se močno pretirava. V teh poslednjih letih sem večkrat o-biskal Sovjetsko zvezo in ugotovil sem prav gotovo znaten napredek, toda nič tako izrednega, kakor so nekateri histerični Američani pripravljeni verjeti.
če Rusija smatra za mogoče izboljšati življenjsko raven svojega lastnega ljudstva in hkrati daje gospodarsko pomoč drugim deželam, nas to ne sme preplašiti. Nasprotno, dobro je, da je tako. To nam nudi možnost, da ponudimo našo pomoč državam, ki je ne dobivajo od Rusije- če bi mogli zaustaviti kopičenje uničevalnega orožja, bi razpolagali z velikim bogastvom za lajšanje revščine na mnogih krajih sveta.
Pripraviti se moramo na morebitnost, da se sedanja vodilna vloga Amerike izkaže za pogubno za vse. Moramo se ji torej upirati. Ob priliki mojega nedavnega obiska v Zapadni Nemčiji se mi je zdelo, da obstaja močna želja, da bi se Velika Britanija premaknila in začela ona igrati ti-
sto vodilno vlogo, ki jo svet pričakuje in hoče. Na isto mišljenje sem naletel celo v Združenih državah.
Prepričan sem, da se v mnogih delih sveta začenja pojavljati veliko gibanje javnega mnenja, ki čaka le na priliko, da bi prišlo do besede. Nobena država ne bi mogla bolje kot Velika Britanija podpirati tega gibanja. Ni nujno, da prekinemo zavezništva: toda absolutno bistveno je za nas, da se postavimo na čelo zahodne politike, da bi jo usmerili na pot trdnejših jamstev za ohranitev miru.
ANEURIN BEVAN (Iz glasila PSI «Avanti»)
INTfcj 8 ER
Nove arhitekture v zapadnem Berlinu, ki so delo priznanih mednarodnih arhitektov.
OD JADRANA DO BALTIKA
Primerjava z zapadnim povsem neugodna za vzDodnl Berila
6.
Po nekaj urah vožnje sva prispela do prvih jezer. Lepša sva si jih predstavljala, kot so v resnici. Zelo so močvirnata in iz/ razumljivih razlogov turistično malo izkoriščana. Zato se nisva mnogo u-stavljala ob njih. Bila sva že na bivšem nemškem teritoriju, ki je po vojni pripadel Poljski, in to naju je sedaj bolj zanimalo kot sama jezera. Ugotovila sva, da ta področja, ki so bila od Nemcev popolnoma izpraznjena, že pre-
iiiiiiviiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiieiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiieiiiiiiiiiiiiiinii
NEPRIJETEN POJAV, KI GA VSI DOBRO POZNAMO
Od	kod in zakaj sr bež ?
Na vprašanje, kaj je pravzaprav srbež, ni lahko odgovoriti, kakor ni moč n. pr. natančno odgovoriti, kaj pomeni «sladko», «grenko», «kislo», «slano», «toplo>, i.t.d. Neki francoski strokovnjak pravi, da je srbež kot glad in žeja
Ce nas koža srbi, navadno mislimo, da gre pri tem za kožno bolezen in si nabavimo razna mazila, da bi ublažili neugoden občutek, ne zavedajo* se, da bi mogla biti vzrok srbežu poleg kožnega obolenja tudi kaka notranja bolezen. Kaj povzroča srbež takrat, ko na koži ni opaziti bolezenskih sprememb? Kaj je pravzaprav srbež? Ali je moč ta neugodni občutek definirati? Na to vprašanje je težko odgovoriti, kakor se ne more na primer na-
tančno odgovoriti, kaj pomeni sladko, kislo, slano, toplo, mrzlo. Neki francoski strokovnjak za kožne bolezni pravi, da je srbež kot glad m žeja, ki hočeta, da ju zadovoljimo. Žeji in srbežu se lahko nekaj časa u-piramo, potem pa pride trenutek, ko moramo piti in se kraspatj.
Napadi srbenja so podnevi manjši in znosnejši, ponoči so pa močnejši in čestokrat neznosni. Bolniki malo spijo, postanejo suhi ter živčni.
ite.
Slika nam kaže lobanjo človeka, ki je živel pred približno 50.000 leti. Našli so Jo pri Skanidaru, v Iraku in upajo, da bodo mogli z njo bolje osvetliti zapleteno prazgodovino
naših prednikov.
V začetku hočemo govoriti o kožnih boleznih, kjer se poleg izpuščajev pojavlja tudi srbenje, Tu je treba v prvi vrsti omeniti, garr je. Gaije so nalezljiva kožna bolezen, ki jo nalezemo, če pridemo v dotik z garjavo osebo. Garje povzroča posebna živalica, ki je s prostim očesom skoro nevidna in se imenuje pršica ali srbeč. Samica se zarije v kožo, kjer dela rove, v katere odlaga jajčeca. Zaradi srbenja se garjav človek stalno praska, zlasti ponoči. Koža postane krvava, krastava in gnojna. So ljudje, ki dobijo po nekaterih jedeh, na primer po jagodah, rakih, siru, srbeč izpuščaj, ki je podoben izpuščaju, če se opečemo s koprivami. Tej bolezni pravimo koprivnica ali urtikarija. Koprivnica navadno hitro nastane ter tudi hitro izgine. Bolnik često toži o prebavnih motnjah, ima pa tudi lahko povišano telesno temperaturo. To obolenje dobe preobčutljivi ljudje po najrazličnejših jedeh, izzovejo ga pa lahko tudi gliste ter nekatera zdravila, kot kinin, morfij, piramidon, aspirin, živo srebro, sulfonamidi ter serumi.
Najbolj pogosta kožna bolezen je navadni lišaj ali ek-cem, ki dela veliko preglavic bolnikom in zdravnikom ter se javlja pri odraslih in otrocih. Ekcem je neke vrste kožno vnetje ali katar. Je lahko samostojna bolezen ali pa tudi samo znak kake druge bolezni. Ekcem je lahko tuli obrtna bolezen: zidarski, pekovski, pleskarski, vrtnarski lišaj.
Katere notranje bolezni reagirajo s srbežem? pri nekaterih obolenjih notranjih
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiMiiiimiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V JAKOPIČEVEM PAVILJONU V LJUBLJANI
Sodobni furlanski umetniki
Ko »topiš »kozi vhod v o-trednjo sobo Jakopičevega paviljona, ti pogleda z vseh
sten nasproti en sam enoten umetniiki obraz:	Tranguillo
Marangoni. Naj je upodobljen Fra Bernardo, ko tepta sv. Frančiška alt delavec v nabre-tinski m kumnoloniu, naj podaja umetnik kopalce v Sche-iveninghenu ali »bolno katedralo« v Bruslju ali delavce na tračnicah: iz vseh teh podob se odraia enoten umetniški prijem m enoten pogled na stvuri sveta. Tu je čutiti na delu močno umetniško potenco in osebnost, ki si je s trdo in nepopustljivo roko izklesala svoj umetniški izraz, /n še nekaj te ob pogledu na te grafike	kaj ti	Mar anponi
je piedvsein grujik in razstavlja izključno grafike (29 po številu) — prevzame; neka čudna sorodstvena vez med .jim m našo umetnostjo zlasti neposredno po prvi svetov ni vojni (Pilon, Tone Kralj, C argo...), ki pa ni niti t> tehniki, niti toliko ti motioiki, temneč n nečem globljem, elcmen-larnej tem.
In vtndar ti ob natančnejšem ogledu kmalu pridejo do zavest* razlike. Na primer Mn-rangonijev pogled na Kras, Iz Spacalovega Krasa diha mehka lirika, Gromov Kras j« »-diiičtn, Luketičev je kdaj mrakoben, kdaj domačnostno prijazen. Marangonifev Kras — vzemite njegove »Ritnike izkopanine v Nabrežini* — je fsntastiSen, nedomač, tak, kakršen sr utegna zdeti obiskovalcu z rodovitne ravnin«. Ce-
lo »Kamnosek v nabretinskem kamnolomu* ni tip našega
Kraševca, temveč moža iz Furlanije.
Nepozabna mi bodo ostala anatom ičito prikazana telesa, telesa iz sumih mišic, ki počivajo v «Pletenih (vrbovih) košarah v Scheivinghenu«, tuja, fantastična in vendar skrivnostno privlačna. Ali ni na podoben način prikazana tudi «dolna katedrala» v Bruslju, ki jo zdravijo t visokimi odri ob razpokanih fidovih? Ista anatomija spet na telesih, na rokah, obrazih in plečih, ki se rinejo skozi «Ladijska okna* in skoznje obdelujejo ladijski trup. Skozi vso raznolikost tem in objektov e-noten prijem tn pogled. Umetnost, ki razgiba gledalcu srce in — drobovje.
Toda tudi ostali furlanski u-metniki presenečajo po svoji izvirnosti in izrazitosti. In še po nečem; po neki svojevrstni sorodnosti z nošo umetnostjo.
Na primer Anzil s svojimi socialnimi motivi, s svojim socialnim protestom, ki j<- pristen in prepričevn'en in ki spominja nekje na naše predvojne slikarje socialnih motivov (Piln, Čargo). Delavci, ki zasedajo tovarno, mrki, uporni, ki sedijo razkoračeni na tleh, s hrbti proti nam, z očmi uprtimi v tovarno, kamor hitijo drugi z rdečimi zastavami, V ospredju pes, ki otožno gleda prizor.
Podoben protest seva z o-brazov beguncev ki beže jired poplavami v Potesinu. Zenske lin vlroci, kak starec med nji-
mi; obrazi so bolj mrki, žalostni, kakor prestrašeni. Deček nežno nese muco v naročju. V teh ljudeh j c tiha bolečina, brez tarnanja.
AH »Ranjeni partizanu, mogočna, uporna pojava sredi tovarišev, s pu,ko v ro-ki. V umetniku je protest žir, neposreden, kakor proti nekomu, ki drži še v rokah oblast, Tu gre bolj za «kaj», kot za «kak o».
Nasproti te) uporni moškosti deluje kot živ kontrast ljubkost risb Anne Mire Zac-chinatto, izdelanih z žensko mehkobo in z dobrim obvladanjem tehnike (»Predmestni otroci«, «Otroške igre«, itd.)
Tipiko furlanska krajine, polja, vasi in ljudi podaja v lepih risbah Giuseppe Žigaina, v katere meša rahle barvne odtenke, ki poživljajo njegove risbe.
Cesare Mocchietti sega prav tako po tipiki furlanske krajine, toda zre jo bolj s fantastičnim pogledom, Tu so vrane, ki sedijo na polih vejah kakor črne lepe. Obiranj e kakijevih sadežev ali drevo z istimi sadeži — tako domače v Furlaniji — ima fantastičen nadih. Na drugi risbi visi mrtev, odrt kozliček pošastno kakor obejenec z veje dreves a. Furlanska krt iine, furlanska vas, hiše s koruznimi štori na oknih in s prislonjeno (estvo ob zidu — nad vsem tem no*, ki zavija domačnost v fantastiko
Carlo Ciussi nam je nekam ljubo domač s svojimi furlanskimi krajinami, močno eks-
presivnimi s sitimi barvami, ki so bolj zamolkle kot živahne. Neko težo čutiš v teh o-Ijih, ki nam je blizka, v njegovi «Furlanski krajini«, v njegovem »Vinogradu na griču«, v njegovi »Trgatvi«, kjer so ljudje izgubljeni med brajdami, da jih ne vidiš, pač pa visi v ospredju na brajdi kovana. Tudi tu udarja ti pika furlanske krajine iz podob, njenih hiš in vasi.
Nekakšno vez med dinamičnim in upornim Anzilom in lirično nadahnjenim Ciussij-.m tvori nemara Enrico da Cillia s svojimi »Kraškimi kamnalo mi« s svojevrstnim. »tihožitji* kot so »Delavčevi čevlji« s toi bo ob trdi skali, »Kopačevo orodje* ali «Kompozicija z lestvo, lopato in štanja-kom*. Polna lirične mehkobe je njegova »Kraška krajina«.
Svojevrsten realist je Fred Pittino, prav kot (.stali nam nekam blizek s svujo robato teto (»Avtoportret«), nepodkupljivo resničen v • Ljubezenskem pismu*, ki ga piše razgaljeno dekle, ki ji blaženo zasanjan pogled izdaja, da se v duhu pogovarja s svojim ljubim. V «Razgibanem morju« se igra veter z razobešenim perilom na obali in valovi morsko gladino. Njegove barve so nasičene, bolj zamolkle kot žive.
Razstava furlanskih umetnikov pomeni zn Ljubljano pravo odkritje tako po kvaliteti kot po neki nam čudni bliz-kosti in sorodnosti.
VLADIMIR BARTOL
organov se tvorijo v telesu strupi ali toksini, ki dražijo živčne končiče v koži in povzročajo srbenje. Tako je pri sladkorni bolezni ali diabetesu srbenje pogost pojav. Zaradi tega je nujno potrebno, Ja pri srbenju, kjer ni opaziti pikakih sprememb na koži, pregledamo urin in kri na sladkor. Mnogokrat prinese tak pregled ugotovitev sladkorne bolezni, na katero sicer ni nihče pomislil. Tudi giht ali protin, bolezen, ko se nabira v sklepih sečna kislina, spremlja močno srbenje. Srbež se pri tej bolezni ublaži šele tedaj, ko začnemo zdraviti giht. Obolenja jeter se odražajo na koži s srbežem. Pri zlatenici, je srbež včasih takp neznosen, da občutno moti spanje. Koža je pogosto skraspana in na njej se pojavljajo čiri. Tudi rak na jetrih ter žolčnih poteh spremlja srbenje. V skupino notranjih bolezni, ki s svojimi toksini povzročajo srbenje, spadajo ledvične bolezni, srčna obolenja, povišan krvni pritisk ter razne motnje v želodcu in črevesju. Srbenje se pojavlja tudi med nosečnostjo ter pri zelo debelih ljudeh.
Cesto opažamo, da se o-troci kraspajo po nosu. Vzroki za to so lahko različni. Gliste in drugi črevesni zajedavci povzročajo s svojimi toksini srbež na koži, zlamti na nosu, a črvički na danki ali ženskih spolovilih povzročajo v teh predelih neznosno srbenje, ki lahko povzroča tudi razne živčne motnje. Med krvnimi boleznimi je treba omeniti levkemijo, ki zahteva v zadnjih časih mnogo žrtev. To je neke vrste krvni rak, za katerega je značilno povečano število belih krvničk ter otečene žleze. Poleg najrazličnejših težav tožijo taki bolniki o neznosnem srbenju, ki se ne da na noben način ublažiti.
Da vplivajo tudi živčne bolezni na srbež, je razumljivo. To velja zlasti za ne-vrastenijo, histerijo in ta-bes. Zapomniti si moramo, da so pri vseh vrstah in oblikah srbeža duševni in živčni vplivi zelo važni, zato jim moramo posvečati posebno pozornost. Vemo, da se na primer nevrastenik bolj pogosto kraspa, kot pa človek ,ki je duševno urav-novešen. Srbenje lahko izzove tudi sugestija ali av-tosugestija. So ljudje, ki se pričnejo kraspati, če se le prične govoriti o stenicah. Z živčnimi boleznimi so v ozki zvezi hormonalne motnje, 5$ene, ki so bolne na jajčnikih ali pa ki so v kli-makteriju, često muči srbež. Posebno važno je srbenje v predelu spolovil in danke. Natančen pregled bo ugotovil Vzrok srbeža, Gre povečini za hemoroide ali pa pri moških za obolenje prostate. Končno ne smemo pozabiti, da je srbež lahko tudi posledica raznih gnojnih žarišč v telesu. Pogosto namreč opažamo, da je trdovratno srbenje izginilo, brž ko so bili ozdravljeni gnili zobje, nosno vnetje ali pa je
IIIIIIIHIHIIHIJIHIIUHIIIIIIMMIIIHMIIIIIIIIIHIII
Prejeli smo
Peti plenum Saveznog gdbora SSRNJ. Politička dokumentacija 1. Kultura 1957. Beograd.
Sesti plenum Saveznog odbora SSRNJ. Politička dokumentacija 4. Kultura 1957 Beograd.
Plenumi centralnih komiteta Saveza komunista republiki. Politička dokumentacija 2. Kultura 1957. Beograd,
bil odstranjen slepič.
Videli smo torej, da ima srbenje različne vzroke, bodisi zunanje ali notranje, Kaj je treba ukreniti zaradi zdravljenja? Kakor pri vsaki drugi bolezni, je tudi tu treba zdraviti vzroke. To pomeni, da je potreben v vsakem primeru zdravniški pregled, ki bo odkril osnovno bolezen, za katero je srbež samo eden izmed znakov osnovne bolezni. Z zdravljenjem osnovne bolezni bomo tudi odstranili ali pa vsaj zmanjšali srbenje. V tistih primerih srbenja pa, kjer ni mogoče najti vzroka, bo morda potrebna dieta ter prepoved uživanja alkohola, kave, čaja ter preveč začinjenih jedi.
Za ublaževanje srbeža dobro delujejo tople kopeli z zvarkom hrastove skorje, dalje umivanje z limonovim sokom, posipavanje s praškom ter vtiranje z mentolovim špiritom. Temeljito zdravljenje pa odredi zdravnik, najbolje strokovnjak za kožne bolezni.
cej obljudena, vendar še ne dovolj, ker sva sklepala po še precej zapuščenih poljih. To so
nama potrdili tudi nekateri priseljenci, ko sva jih spraševala kako se počutijo v novih krajih. Vsi so nama odgovarjali, da ni slabo, le toži se jim še vedno po starem domu. Kmet se namreč težko loči od svojega doma kjer je rojen in potrebuje precej časa, da se privadi novim okoljem. Verjetno se bo šele no/a generacija otresla domotožja po krajih, od koder so prišli njihovi očetje.
Z razliko od stare Poljske sva tu videla mnogo bolj porušenih mest in vasi. Posebno strahotno porušen je Elblag (pred vojno nemški Elbing). Zdj se, da so tod bile hude borbe in da so se Nemci branili v, vsaki hiši, preden so jo bili prisiljeni zapustiti. Nem-šiki Junker je tu doživel svoj strahotni zgodovinski poraz in je moral dokončno zapustiti te kraje kamor je pred nekaj stoletji prišel kot nasilen zavojevalec. Skoraj do kraja porušen je bil tudi Gdansk, ki ga je Hitler neposredno pred vojno okupiral; Gdinja, ki je že pred vojno bila poljska in kjer je Poljska imela svoj koridor in izhod na morje, pa je ostala nedotaknjena.
Na Baltiku
Tako sva videla Baltiško morje. Velika je razlika med Baltiškim in Jadranskim morjem. Jadransko morje je modro plavo kot jasno nebo in te ob poletnih mesecih prijetno vabi, da se vržeš v naročje njegovih valov, medtem ko je Baltiško temnosivo in odbijajoče, ter tudi poleti tako hladno, da ni prijetno kopanje v njem. Podnebje na Baltiku je ostro in vlažno. Pozimi ostra zima, poleti pa mnogo dežja in vlage. Zato tudi sonce ni tu nikdar dovolj jasno in toplo. Vendar pa ima že morje samo svoje bogastvo. V Gdansku sva si ogledala veliko ladjedelnico kjer dela 10.000 delavcev in kjer grade do 25 tisoč-tonske ladje za Poljsko in za mnoge dežele sveta. V Gdinji pa sva videla ogromno pristanišče, ki ima do 15 milijonov ti n letnega prometa. Med Gdinjo in in Gdanskom je lepo letoviško
iiiiiiitiiitiiiiiiiHHiiiiiimitiiiiimiiiiimiiiinitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiimiifimiiiiiiiii
POMENEK 0 JEZIKU
Vsemi vlak avtobus, tramvaj...
Kokoš naredi jajce...
NI PRAVILNO:
Vzemi vlak od 15,40 Jn boš najlepše potoval! Vzemi raje avtobus, ker prideš prej! Vzemi tramvaj, ki je cenejši!
PRAVILNO JE:
Pelji se z vlakom ob 15,40... Pelji se raje i avtobusom... Pelji se raje s tramvajem, ker je cenejši!
* * *
NI PRAVILNO:	,
Naša kokoš začne takoj kokodakat, ko naredi jajce. Kokosi, ki smo jih imeli prej, pa niso naredile jajca vsak dan.
Koliko jajc naredi vsaka kokoš na mesec?
PRAVILNO JE:
Naša kokoš začne takoj kokodakati, brz ko znese jajce. Kokoši, ki smo jih imtli prej, pa niso znesle jajca vsak dan. Koliko jajc znese vsaka kokoš na mesec? * * *
NI PRAVILNO:
Nainka deset let nima m že krade.
Ni miga malo, za tako osebo! Nanka sto lir ni vreden! Miga ta je šel, ko so ga klicali!
PRAVILNO JE:
Niti deset let nima, in že krade. Saj ni malo za tako osebo! Niti sto lir ni vreden! Niti ni šel, ko so ga klicali!
* * *
NI PRAVILNO:
Gospod Florjan ima novo makmo. Ma kino -.a šivat dajejo tudi na obroke. Makineta za cigarete mora bit' _______________________________
žigosana.
PHAV1LNO JE:
Gospod Florjan ima nov avto. Šivalni stroj... Vžigalnik za cigarete...
iiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiin
Nanka
Miga
Makina
Makineta
— Kje je dopis Schulta c& Co.? Ali ste gotovi, da ga niste pojedli?.
mesto Zopot, same vile in vrtovi. Na zapadni meji je še Szcecin (Stettin), ki je .tudi veliko pristanišče, z močno ladjedelniško industrijo. Pred vojno je imela Poljska komaj nekaj desetin km morja, danes pa je njena obala dolga 500 km. Poljska je mnogo pridobila s povečanjem svoje o-bale.
Pot iz Gdanska naju je vodila skozi Poznanj, eno najlepših mest, kar sva jih videla na Poljskem. Poznanj je znan po mednarodnih velesejmih. Tu se je na barikadah porajala današnja Poljska. Poznan; je bila zadnja postaja na najini poti po Poljski. Tu sva le prenočila in zgodaj zjutraj krenila proti Berlinu. Pr; Stu-bicah na Odri sva prešla mejo in po 14 dnevih bivanja na Poljskem na Odri, v Frankfut-tu stopila na tla Vzhodne Nemčije.
Močno sem pritisnil na plin in avto je brzel, kolikor so ga mogle gnati njegove konjske sile. Berlin, kjer je Hitler začel in končal svoj zločinski podvig, kjer so se srečale zmagovite zavezniške armade in kjer imaš v enem mestu dvoje mest in dvoje držav enega istega naroda, je bil najin neposredni cilj. V Berlin sva prispela zgodaj popoldne. Nekdaj sem čital, da je Berlin po teritoriju eno največjih mest na svetu. Ne vem, če ima še danes ta rekord. Vsekakor sva dolgo vozila po mestu preden sva prišla v središče vzhodnega in tudi sre-dišče nekdanjega enotnega Berlina. Unten den Linden je bila ena glavnih ulic, od koder je nemški militaristični škorenj odmeval po svetu, kjer je Hitler prirejal svoje parade vsakokrat, ko je pri-pravljarali proslavljal kakšen vojaški podvig. Danes so tu same razvaline. Škrbine štrlijo v nebo in ulica je mrtva, kot da je Berlin izgubil ves krvni obtok velemesta. Poiskala sva hotel, in ker je bila nedelja, sva morala obisk v zunanjem ministrstvu Vzhodne Nemčije odložiti na jutrišnji dan. Imela sva namreč samo prehodni vizum, ki sva ga dobila na vzhodnonemški ambasadi v Varšavi.
Zapadni Berlin
Radovednost naju je gnala v zapadni Berlin. Bila j« že noč, ko sva pri Brandenbur-ških vratih pokazala službujočim policajem potni list in se po široki avtocesti, ki pelje po sredi mesta, zapeljala v zapadni Berlin. Mnogo svetlejši in živahnejši je zapadni Berlin. Svetla izložbena okna in reklamni napisi v vseh barvah te neprestano opozarjajo, kje lahko kupiš (če imaj dovolj denarja, seveda) stvari, ki jih želiš. Imaš vsega, kar S' poželiš, od brivskih aparatov do lepih žensk v dragih nočnih lokalih. Ker pa midva nisva imela dovolj denarja, sva samo pasla radovednost in z jugoslovanskimi kolegi-novinarji ob črni kavi in kramljanju skozi okno opazovala velemestni promet ene glavnih ulic zapadnega Berlina — Kurfuerstendamm Pozno v noč sva se utrujena vračala v zatemnjeni vzhodni Berlin.
Začudenje tiskovnega šefa
Naslednji dan sva oh 9 zjutraj bila na zunanjem ministrstvu vzhodnonemške države. Poiskala sva šefa oddelka za tisk, da bi nama za nekoliko dni podaljšal bivanje v Vzhodni Nemčiji, Ker je imel neko «važno» konferenco, naju je sprejel šele ob 11. Ko sva mu povedala, kdo sva in kaj želiva, je bil silno presenečen kako sva prišla v Vzhodno Nemčijo, ne da bi bil o tem obveščen. Jezil s« je na ambasado v Varšavi, ker mu niso sporočili, da prideva in da potujeva celo s svojim avtomobilom. Odgovorila sva mu, da zato midva res ne nosiva nobene krivde in ker sva že pač tukaj, naj nama podaljša bivanje za ne-, kaj dni. Najprej je odklonil in nama zatrjeval, da on tega ne more storiti, ker sva pa u-pomo vztrajala pri najini zahtevi, nama je nato ponudil 10-dnevno potovanje po Vzhodni Nemčiji in sicer tako, da bi se priključila neki skupini tujih novinarjev, ki so na povabilo vzhodnonemške vlade tiste dni prišli v Berlin. Ta skupina novinarjev naj bi o-biskala vse najvažnejše kraje in videla najzanimivejše stvari v Vzhodni Nemčiji. Vzhodnonemška vlada je za to priliko dala avtobus in svoje vo. diče na razpolago. Ker pova. bila nisva mogla sprejeti, je nama podaljšal bivanje samo za 24 ur, tako da sva morala zapustiti teritorij Vzhodne Nemčije že naslednji dan.
BRANKO HABIČ
JNadaljevanje sledi);
Goriško-beneški dnevnik
Danes popoldne seja občinskega sveta v Gorici
o občinskem oraračunu za leto 1958
Lota 1949 so občani z davki plačali 25, letos pa skoraj 50 odstotkov vseh občinskih dohodkov
Kratek pregled dohodkov go-riške občine v zadnjih desetih letih po drugi svetovni vojni kakor tudi njenih dohodkov leta 1939 nam pokažejo izredno zanimivo sliko. Leta 1939 so znašali dohodki goriške občine 12,4 milijonov lir. Skoraj 50 odstotkov (5.9 milijonov) vseh dohodkov so dali razni davki, takse, dodatni davki in trošarina. Leta 1949 so dohodki za malenkost presegli eno milijardo, vendar so davki občini navrgli komaj slabih 25 odstotkov vseh dohodkov (248 milijonov lir). Od leta do ie-ta pa se je razmerje med splošnimi dohodki in dohodki s pobiranjem davkov vedno bolj spreminjalo, tako da smo prišli v letu 1958 do neverjetnega položaja:	proračun izkazuie
milijardo 333 milijonov lir do hodkov, ki jih z nekaj manj kot 50 odstotki krijejo dohodki s pobiranjem trošarine, davkov, dodatnih davkov itd.: go-riški občani bodo plačali po podatkih publikacije goriške občine kar 611 milijonov lir.
Do tega razmerja smo prišli polagoma. Leta 1949 smo z dav-
iki plačali 25 odstotkov vseh občinskih dohodkov, ieta 195.1 že 35 odstotkov; in tako prišli do leta 1958, ko naj bi po predračunih plačali z davki 611 milijonov, kar je nekaj manj kot 50 odstotkov vseh dohodkov.
Marsikdo bi si upa! trditi, da ne vidi nič nenormalnega v tem progresivnem obdavčevanju goriških občanov, češ da je to obdavčenje znak stalnega večanja njih plačne moči. To drži samo do ene mere; resnica pa je, da so se spiošni do hodki goriške občine v zadnjih desetih letih zaradi kritičnega finančnega položaja zvišali od ene milijarde v letu 1949 komaj na eno milijardo 333 milijonov v letu.. 1958, medtem kc so se dohodki z raznimi davki povečali od 248 milijonov celo na 611 milijonov. Samo od leta 1957 do leta 1958 se bo obdavčljivost vsakega goriškega meščana pc. večala za 10,8 odstotka.
Znano je dejstvo, da goriška občina vse doslej ni razpolagala z zadostnimi finančnimi viri, ki bi zagotovili potreben dotok materialnih sredstev, s
nililliiliiiHliiiiiiiiiiMiiiHiiiMiiiiiHimiiiiiiinmiiiiiitiiiiiiniiiiiiiimiiiimiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
Delo odbora trgovinske zbornice v Gorici
Goriško pokrajino v seznam	pasiv
S tem bi lahko izkoristili zakon štev. 635, ki predvideva velike olajšave za industrijska in obrtniška podjetja
Iz mesečnika trgovinske zbornice v Gorici smo dobili vrsto zanimivih podatkov, med drugim tudi poročilo o dveh zadnjih sejah, ki so bile na sedežu zbornice in katerim so prisostvovali člani upravnega odbora.
Vsekakor je bila za odbornike, kakor tudi za vso gori-ško javnost najvecje važnosti vest o podaljšanju zakona o prosti coni za dobo nadaljnjih 9 let, S tem so bila rešena številna vprašanja gospodarske narave, katerih reševanje bi v pomanjkanju omenjenega zakona prineslo goriški pokrajini nove težave. Gospodarsko stanje okrnjene pokrajine ni najboljše, lahko rečemo, da ima naša pokrajina rekord v primanjkljaju, ka'terega lahko krije le z državno pomočjo in da je splošno gospodarsko »tanje takšno ,da zahteva nujnih zakonskih ukrepov. Zaradi tega so tudi odborniki sprejeli zahtevo, ki jo bodo naslovili na pristojne državne organe, da se naši pokrajini prizna položaj ekonomsko pasivne cone in, da se torej vključi v seznam tistih italijanskih pokrajin, ki so deležne vseh finančnih olajšav, katere predvideva zakon štev. 636 z dne 29. julija 1957. S tem zakonom bi se predvsem okoristila industrijska in obrtniška podjetja, ki bi imela manj kot 100 zaposlenih in ki bi jih ustanovili v krajih z manj kot 10.000 prebivalci.
Upravni odbor je nato pregledal še nekatera vprašanja, ki se nanašajo na trgovinsko izmenjavo med Jugoslavijo in Italijo. Tako so pregledali in ugotovili razliko tarif za prevoz blaga po cestah v eni in drugi državi (obmejnem področju), uvoz živine, predvsem goveda in konj iz Jugoslavije in izdajo dovoljenj italijanskim trgovcem za uvoz tujega blaga.
— .«»-----
Zopet nesreča na nevarnem križišču pri Tržaški cesti
Včeraj ob 14.00 uri je prišlo na nevarnem križišču v začetku Tržaške ceste do trčenja vozil in sicer avtomobila «Lancia Ardea« in vespe. Iz Tržaške ceste se je vozil v ženinem avtomobilu GO 6323 proti središču mesta 30-letni Ivan Kusterle iz Ul. Lun-go Isonzo 23; hotel je zaviti v Ul. Manzano, ko je pri obra-
čanju vozila nenadoma trčil vanj 31-letni šofer Albino Co-mand iz Ločnika, ki je vozil vespo 125, GO 10975. Pri trčenju se je Comand z vespo prevrnil in padel na pločnik in se pri tem na srečo samo lažje ranil v glavo, vendar so ga morali odpeljati v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu takoj nudili potrebno pomoč. Na kraj nesreče so prišli tudi agenti cestne policije, ki so vzeli potrebne podatke, da doženejo krivca.  «»-------------------
Nezgoda na delu
Včeraj zjutraj je v podgor-ski predilnici postalo na delu nenadoma slabo 23-letne-mu Armandu Sergiu iz Ver-se. Delovni tovariši so poklicali rešilni avto, ki je one-sveščenega mladeniča odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, od koder pa je po prejeti pomoči Armando lahko odšel domov.
Ob 11.45 pa je moral rešilni avto ZK zopet v podgorsko predilnico. Pri delu se je namreč ponesrečil na desni nogi 54-leitni Sigismondo Medeot z Moše. Odpeljali so tudi njega v goriško civilno bolnišnico, 'kjer je prejel prvo pomoč.
katerimi bi se mogli vsaj u-ravnovesiti izdatki in dohodki. Prejšnja leta je občinski svet prejemal državne prispevke za odpravo primanjkljaja, sedaj pa kaže, da se hočejo občinski odborniki v celoti nasloniti na svoja sredstva in po sili doseči ravnovesje, ki je V predračunih, z gotovostjo pa lahko že sedaj napovemo, da ne bo nikoli doseženo ob 'koncu finančnega leta. Odborniki in župan so predložili proračun, ki je »autosufficiente > in obenem najbolj nehvaležen proračun, ker je postal »autosufficiente« z izrednim privit-jem davčnega vijaka. Danes bodo o njem ponovno razpravljali in morda tudi glasovali. O njegovi usodi ne dvomimo, ker nad njo bedi demokristjan-ska večina.
 «»------
promet v mesecu novembru
V mesecu novembru so na podlagi videmskega sporazuma o mali obmejni blagovni izmenjavi uvozili za 13,9 milijonov lir krompirja, masla svinjskega mesa, konj za zakol, cementa in opeke. Izvozili pa so nadomestne dele za avtomobile, kolesa in nadomestne dele, električni material, blago široke potrošnja, hidravlične naprave, pisalna in računske stroje, tekstil in drugo blago v vrednosti 26.9 milijonov lir.
Z neposrednim dovoljenjem goriške in videmske carine so v oktobru uvozili za 75,4 milijonov lir kuriva, posušenih gob, divjačine in čipk.
 «»------
Praznovanje dneva «Matere in otroka*
V ponedeljek 6. januarja bodo tudi v Gorici kakor v o-stalih krajih države praznovali v okviru OMNI »Dan ma- »franka, ki
Urnik trgovin za 4. 5. in 6. januar
Zveza trgovcev sporoča, da velja v soboto, nedeljo in v ponedeljek za trgovine sledeči delovni čas;
sobota 4. januarja: zvečer se vse trgovine lahko zaprejo ob poljubni uri;
nedelja 5. januarja: dopoldne bodo odprte samo mlekarne, pekapne in cvetličarne, vsi ostali lokali bodo zaprti;
ponedeljek 6. januarja; dopoldne bodo odprte mesnice, pekarne, mlekarne, trgovine s sadjem in zelenjavo in cvetličarne, vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte.
Ne samo...
Potek uvodnega dela predzadnje seje občinskega sveta v Gorici, na kateri je župan v isti sapi govoril o desetletnici ustave in o smrti italijanskega kralja Emanuela lil., je marsikaterega čloue-ka, ki je te besede poslušal, neverjetno začudil; župan dr. Bernardis je namreč po krat-gem govoru o pomenu desetletnice ustave na dolgo in široko govoril o smrti ekralja -vojaka», «ki je pokopan v ne ravno prijateljski državi (v Egiptu), in da se ne bi verjetno nihče izmed prisotnih svetovalcev uprl njegovemu pokopu v oslovski fcost-nici»(!?)
Znano je, da je župan dr. Bernardis ne le župan Krščanske demokracije, ampak tudi župan desnice, saj so pred približno enim letom zanj glasovali demokristjani in tudi vsi desničarski svetovalci, čeprav je bil glas desnice nepotreben zaradi absolutne večine glasov KD. Zupan je že med prejšnjimi u-pravnimi dobami često zastopal stališča, ki so bila zelo blizu desnice, zlasti MSI, kar je precej razumljivo za vsakega človeka, ki pozna razmere v Gorici med obema vojnama. Da bi župan utegnil pripadati k «nostalgičnim», ni nič novega; ni pa še bilo znano, da žaluje tudi za monarhijo.
Kaj pravi k vsemu temu ga je postavila
22 kandidatov za enajstorico v Belfastu
Invernizzi in Vincenzi namestnika poškodovanih Chiappelle in Cervata
Na seznamu prijavljenih kandidatov sta tudi člana Padove Azzini in Moro
Darovi
Za Podporno društvo so darovali: Š. M. od povrnjenih mu stroškov 3.000 lir. Ivan Fer-folja 500 lir. A.A. 500 lir, N.N. 500; iz štandreža: Franc Zavadlav 700 lir, Mirko Gu-in 300, Lilijana Beltram 200. Stanko Marušič 100, Ljudmila Brajnik iz Sovodenj 100 lir in Anton Rijavic iz Tržiča 2.000 lir
- KINO ~
CORSO. 17.30,	21.00:	»Ve-
likani), E. Taylor, J. Dean in R. Hudson, v cinemascopu in v barvah. Film, v katerem posledniič nastopa J. Dean. Zadnji dan.
VERDI. 17.00: »Parižanka«, B. Bardot, C. Bayer, v techni-colorju.
VITTORIA. 17.00:	»Povračilo
Indijancev* L. Baxter, R Moreno, v cinemascopu in v technicolorju.
CENTRALE. 17.00: »Polnoč v San Franciscu«, T. Curtis, M. Pavan, v cinemascopu.
MODERNO. 17.00; »Trdnjava tiranov«.
tere in otroka«. Ob tej priliki bodo podelili častne diplome dobrim vzgojiteljicam in materam ter obdarili siromašne otroke naše občine.
 «»--------
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan tu ponoči lekarna D’Udine, Ulica Rabatta 18, tel. 21-24.
na to mesto; kaj pravi k tem izjavam zlasti mlada levica KD, ki se ima za protifašistično in demokratično in ki je — črno na belem — odsvetovala pripadnikom Krščanske demokracije čitan je profašističnega in izrazito desničarskega lista sil Piccolos?
  ...............
Seja odbora pokrajinskega sveta
Popravilo mosta
na cesti Belvedere-Gradež
Prednjem podjetju, ki bo postavilo ogrevalne naprave v novo trgovsko šolo v Gorici
Pretekli teden se je sestal odbor pokrajinskega sveta; seji je predsedoval odv. A. Cu-lot. Takoj uvodoma je spregovoril odbornik za javna dela Zaretti, ki je prečital poročilo pokrajinskega tehničnega urada o stanju mosta na Figarioli, na cesti Belvedere-Gradež. Cementni stebri so tako popustili, da bo treba takoj opozoriti prevoznike na znižano zmogljivost mostu za 10 stotov, nato pa opraviti potrebna popravila, da bo most lahko sploh služil prometu. Po odobritvi tozadevnega sklepa, so prešli odborniki na pregled in odobritev številnih drugih sklepov, ki zadevajo upravo pokrajine. Tako so obnovili stanovanjsko pogodbo za prostore, v katerih je sedaj šolsko nadzorniš-tvo v Gorici, nato pa so odobrili pokrajinskemu tehničnemu uradu nakup nekaterih potrebnih knjig tehnične vsebine.
Kot je bilo že govora na eni izmed zadnjih sej, je pokrajina dala v najem znani lokal na goriškem gradu «Lan-terna d’oro». Sedaj pa so od-
borniki odobrili še vsoto 115 tisoč lir za nekatera obnovitvena dela v lokalu.
Potem, ko so bili odborniki seznanjeni z zaključnimi deli na cesti Belvedere-Gradež, ki so stala pokrajino 3.550.000 lir, so odobrili tudi sporazum z nekim podjetjem za postavitev ogrevalnih naprav v novo trgovsko šolo v Gorici. Predvidevajo, da bodo stroški zanje precej visoki, ter so zato odobrili že prvi predujem podjetju v znesku 6 milijonov 6.000 lir. V novem šolskem poslopju so začeli tudi postavljati higiensko zdravstvene naprave in pokrajina je že določila prvo vsoto 400 tisoč lir, kot predujem za dela.
Odbornik Grigolon je končno govoril o bližnji razpravi v parlamentu glede novega zakona o podpori trgovinski mornarici in izrazil v imenu pokrajine željo, da bi bila razpodelitev državne pomoči trgovinski mornarici Tirenske-ga in Jadranskega morja v kolikor mogoče sorazmerno enako visoka.
RIM, 2. — Tajništvo FIGC je objavilo seznam 22 igralcev, katerih imena bodo sporočena Mednarodni nogometni zvezi FIFA za kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo med Severno Irsko in Italijo, ki bo 15. januarja v Belfastu. Na seznamu so naslednji i-gralci;
Alessandria; TAGNIN;
Bologna: PIVATELLI;
Fiorentina: GRATTON, MON-TUORI, ROBOTTI, SEGATO, V1RGILI;
Inter:	INVERNIZZI, VIN-
CENZI;
Juventus: CORRADI, FER-RARIO;
Milan:	BUFFON, SCHIAF-
FINO;
Napoli: BUGATTI, COMA-
SCHI;
Padova: AZZINI, MORO;
Roma: DA COSTA, GH1G GIA, PANETTI;
Sampdoria: FIRMANI;
Torino: FOGLI.
Izmed navedenih 22 nogometašev bo tehnični komisar dr. Foni izbral enajstorico, ki bo igrala v Belfastu. Tisti, ki bodo odpotovali v Belfast, bodo dobili pozivnice za skupne pripiave v ponedeljek.
* * *
Glede postave, ki bo zastopala Italijo v Belfastu v odločilni kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo, o kateri (zadostuje Italiji tudi neodločen rezultat) je dal tehnični komisar dr. Foni milanskemu dnevniku nekaj izjav iz katerih je mogoče dovolj jasno sklepati kakšne načrte ima Foni kot edini odločilni faktor glede sestave moštva.
Predvsem je dr. Foni dejal, da predstavlja glavni problem nadomestitev poškodovanega branilca Cervata in prav tako poškodovanega krilca Chiappelle. Dejal je, da lahko Cervata brez nadaljnjega nadomesti Vincenzi in da je možna tudi kombinacija z zamenjavo mest med Vincenzijem in Segatom, ker je Vincenzi že uspešno igral stranskega krilca s funkcijo pomožnega branilca. Težje bo z zamenjavo Chiappelle, vendar prihaja kot najresnejši kandidat v poštev Invernizzi, ki se je v Rimu odlično obnesel v funkciji pomožnega «štoperja». Davil je odpadel iz kombinacije, ker je suspendiran in tudi ker ni dovolj treniran.
Na vprašanje, če mu o-brambni sistem Padove proti Milanu ni sugeriral nobene ideje za Belfast, je dr. Foni dejal, da bi vsekakor prosil za pomoč trenerja Padove Nerea Rocca, če bi imel čas za pripravljanje reprezentance, kar je vsekakor laskavo priznanje za obrambni sistem Padove. V ostalem pa je Foni vključil med kandidate tudi Azzinija in Mora, ki sta glavna stebra Roccovega sistema.
Glede napada je dr. Foni izključil uporabo Beana, katerega je po uspehu proti Portugalski izpodrinil Pivatelli. Prav tako je izključil možnost kombinacije z Virgilijem na mestu srednjega napadalca, vendar pa ni izključil, da ne bi mogel Virgili biri koristen
na kakšnem drugem mestu v napadu, čeprav je bolj naklonjen Fdrmaniju in tudi Da Costi.
Na splošno pa je dr. Foni poudaril, da je za vsako eksperimentiranje premalo časa in da je najbolj verjetno, da se bo Italija vrnila v Belfast samo s tremi nujnimi novimi elementi in sicer z In-vermzzijern, Vincenzijem in Pivatellijem.
Končno je dr. Foni še dejal, da imajo tudi severni Irci te-
Tehnični komisar dr. FONI
zave s svojim moštvom. Minulo nedeljo se je resno poškodoval desni bek Keith, katerega bo verjetno zamenjal Cunnigham, negotov pa je tudi nastop vratarja Gregga in »štoperja« Jackya Blanchflo-werja, ki bosta 14. jan. igrala v moštvu Manchesterja proti Crveni zvezdi v tekmi za pokal evropskih prvakov. Oba bosta sicer takoj po tekmi odpotovala z letalom v Belfast, vendar pa bo njuna vključitev v reprezentanco odvisna od njune fizične kondicije.
David diskvalificiran za tri efekt, nedelje
MILANO, 2. — Izvršni svet profesionalne nogometne zveze je diskvalificiral za tri e-fektivme nedelje igralca Lane-rossija Davida, ki je med tekmo Torino-Lanerossi namerno brcnil žogo v sodnika. Dve od treh nedelj je David v času provizoričnega suspenza že prestal.
Svet je tudi dovolil, da se tekma Juventus-Atalanta o i-igra 6. t. m. namesto v nedeljo 5. t. m.
Pred novo motociklistično sezono
Novo moštvo M. V. Agusta za svetovno prvenstvo
Hiše Gilera, Guzzi in Mondial odpovedale ude-ležbo na dirkah za svetovno prvenstvo
MILANO, 2. — Motociklistična hiša MV Agusta, ki se bo od italijanskih hiš po odpovedi Gilere, Guzzi in Mondiala edina udeležila vseh tekmovanj za svetovno prvenstvo, je izpopolnila svoje moštvo. Poleg Italijanov Ubbiaiija, Pro-vinija, Ver.turija, Libanorij i, Bandirole (ki je pravkar odpotoval v Španijo, kjer bo sodeloval v nekaterih dirkah), Milanija, Pastorellija, Brambil-le in Baroncinija, bodo V moštvu še inozemci Surtees, She pherd in Hartle. V moštvu ni bivšega svetovnega prvaica Umberta Masettija. Hiša M'/ Agusta bo tako na dirkah za svetovno prvenstvo kot na domačih dirkah nastopala z že znanimi tipi motorjev, nove vrste motorjev pa bodo prišle v poštev za prihodnjo sezono, le v primeru oportunosti.
Po vesteh, ki krožijo v motociklističnih krogih, se tudi hiša Morini po vsej verjetnosti ne bo udeležila dirk za svetovno prvenstvo z izjemo kategorije 250 ccm. Ostale tri že prej omenjene hiše, ki so odpovedale udeležbo na svetovnem prvenstvu, pa sc bodo u-deležile samo dirk v krosih in za regularno vožnjo.
Mnogi izmed znanih dirkačev so zaradi tega se prosti. Med njimi so Cambell, Dale, Lomas, Sandford, Duke itd.
aiiiiintiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniintiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinrantiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiti
NOGOMET
nogometni
v
RIM, 2. — Romunski nogometni voditelji, ki so prišli v Italijo skupno z enajstorico CCA, katera je na nevtralnem igrišču v Bologni odigrala tekmo z Borussio za pokal evrop. skih prvakov, so bili ' danes gostje italijanske nogometne zveze FIGC. Romunski voditelji so se zahvalili za gostoljubnost, ki so je bili deležni med svojim bivanjem v Italiji. V razgovoru z italijanskimi voditelji so ugotovili, da prenatrpani koledar italijanske nogometne reprezentance ne dopušča v doglednem času srečanja med obema državnima reprezentancama, ki bo zaradi tega šele čez nekaj let. Pač pa so voditelji izrazili željo, da bi prišlo medtem do pogostejših medsebojnih gostovanj, ki bi lghko samo utrdila športne zveze med društvi oben držav.
Triestina za nedeljsko tekmo s Comom
S Tulissijem in Petrisom toda najbrž brez Mazzera
Renosto ali Attilli na desnem krilu? • Szoke v odlični formi
Juventus - Sampdoria prihodnjo sredo
MILANO, 2. — Italijanska nogometna zveza FIGC je sporočila, da bo zaostala tekma A lige med Juventusom in Sampdorio odigrana prihodnjo sredo.
* * *
LIZBONA, 2. — Eden najuglednejših portugalskih športnih novinarjev Alberto Freda-: je v nekem članku zastopal stališče, da v portugalskih e-najstoricah ne bi smeli igrati nogometaši tujih narodnosti. Freitas meni, da tujci kot so Di Stefano, Kubala in Rial prav nič ne doprinašajo k kvaliteti španskega nogometa. Glede Italijanov je dejal, da so raje izbrali pot raznarodovanja lastnega nogometa. Italijani kupujejo drage inozemske igralce z izgovorom, da so italijanskega porekla, namesto da bi si ustvarjali lastno novo reprezentanco.
* K*
DJAKARTA, 2. — Izbrana bolgarska enajstorica je premagala reprezentanco Djakar te s 5:3 (2:0).
TENIS
BRISBANE, 2. — V stotem
medsebojnem srečanju je Pan-
cho Gonzales premagal Levr-
sa Hoada s 5:7, 8:6, 6:2, 4:6, 9:7. « • •
BUENOS AIRES. 2. — Argentinska zveza	je sklenila prvič po mnogih	letin prijav-t;
VIRGILI	zopet	med	kandidati j svoje moštvo za	tekmovanje za
za	reprezentanco	I	Davisov pokal.
V okviru priprav za važno srečanje s Comom, ki bo v nedeljo na stadionu pri Sv. Soboti, je imelo prvo moštvo Triesrtine včeraj popoldne trening, med katerim je odigralo dva polčasa (skupno 85’ igre) proti kombinirani enajstonci rezerv in mladincev.
Enajstorici sta nastopili v naslednjih postavah:
A moštvo: Marzuttmi; Bel-loni, Castano; Rimbaido, Vai-glien, Tulissi: Olivieri, Szoke. Milani, Petris, Attiiii.
Rezerve:	Bandini;	D’Udine,
Costelli; Petagna, Merkuz,.. RocCa; Bonetti, Renosto, Brach, Freschi, Pieri.
Obe moštvi sta skupno dosegli 7 golov, od katerih 4 titulam in 3 rezerve. Za tituiar-ce so bili uspešni Szoke dvakrat, Petri« in Attilli, za Rezerve pa Renosto dvakrat in Pieri.
Trener Olivieri ni dovolil, da bi igralci forsiraii, vendar pa je bila igra kljub temu precej živahna in polna lepih m uspešnih akcij. Najbolj se je odlikoval Szoke, ki je že med tekmo proti Novan pokazal, da je v zelo dobri formi in bo zaradi tega seveda tudi v nedeljo glavni režiser napadalne vrste, v kateri bo po prestani kazni nastopil tudi Petris na svojem običajnem mestu. Odlično formo je pokazal tudi vratar Bandini, ki je izvedel vrsto res lepih parad. Med rezervami je prijetno presenetil Renosto, ki je — *V3aj po našem mnenju — po krivici zapostavljen. Morda mu bo njegova včerajšnja igra spričo odsotnosti Mazzera le odprla pat v A moštvo, ker se je trener kot kaže odločil, da da Maz-zeru nekaj dni počitka.
Glede enajstorice, ki bo nastopila v nedeljo, se bo Olivieri odločil sele po današnjem popoldanskem treningu. Ker je Tulissi že povsem okreval, o-staja negotovost samo glede napada. Olivieri bo moral iz birati med Attillijem in Re-nostom.
 ««-------
Kandidati za argentinsko nogometno reprezentanco
BUENOS AIRES, 2. — Argentinska nogometna zveza je določila 44 nogometašev kot bazo za sestavo argentinske reprezentance, ki se bo udele-
žila svetovnega prvenstva v Stockholmu. Med izbranimi i-gralci so veterani in mlade moči. ki so »e izkazale v zadnj-.h tekmah državnega prvenstva: vratarji: Carrizo, Musimess', Roma, Cozzi, Medina Beytia;
desni beki: Dellacha, Perez, Bigioli, Griffa, Milme;
levi beki; Vairo, Edwards, Murua;
desni krilci: Lombardo, Ace.
vedo;
srednji krilci: Nestor Rossi, Reyno«o, Balay, Gutdi, Peder-
zoli;
levi krilci: Schadlein, Mou-rino, Rafael, Garcia, Jose Va-raoka;
desna krila: Corbatta, Bog-gio;	i
desne zveze: Pradon Koroch Biaggio. I. Lopez;
srednji napadalci: Menedez, Juarez, Pereyra, J. Garcia;
leve zveze: Conde, Labruna. Sanfilippo, Calla, J. Rodriguez Castrogn;
leva krila:	Zarate, Cigna,
Cruz. Yudica.
Nobeden od navedenih igralcev ne more biti prodan inozemskim moštvom pred zaključkom svetovnega prven. stva. Pred finalnim tekmovanjem v Stockholmu bo argentinska reprezentanca odigrala dve tekmi v Evropi.
Ferri, ki je bil doslej pri Gi-leri, pa je prešel k niši Ducati skupno z jumorskim prvakom Villo.
 «» .
PO LISTU «EQUIPE»
Najboljši tenisarji v preteklem letu
PARIZ, 2. — Francoski športni dnevnik «Equipe» je objavil lestvico najboljšin tenisar-jev za 1. 1957. Na prvo mesto je postavil Avstralca Cooper-ja, na drugo pa Šveda David-sona, čeprav je Davidsom na prvenstvu Francije premagal Cooperja. Vrstni red ostaliha 3. Anderson (Avstral.), 4. Mer-vyn Rose (Avstral.), 5. Vic Seixas (ZDA), 6. Fraser (Avstral.), 7. Fiarn (ZDA), 8. E-merson (Avstral.) in Patty (ZDA), 10. Ayala (Cile).
BOKS
KOŠARKA
CANTU' 2. — V prijateljskem mednarodnem košarkarskem srečanju je ekipa Ornn-soda premagala Spartaka jz Brna z rezultatom 68:59. Gostom se je močno poznala u-trujenost, saj so v 6 dneh od -grali v Bologni in Bariju 6 zmagovitih tekem.
SMUČANJE
MILANO, 2. — Italijanska zimskošportna zveza je zaradi pomanjkanja snega odpovedala kvalifikacijsko tekmovanje v smučarskih skokih, ki b'y moralo biti 5. t. m. v Dobbiacu 1
Rekordni inkasi v sezoni 1957
NEW YORK, 2. — V boksarski sezoni 1957 so bili največji inkasi (brez dohodkov za televizijske prenose) doseženi za naslednje dvoboje;
1. Basilio - Ray Robinson (23. septembra v New Yorku) 556.467 dolarjev, 38.000 gledalcev;
2. Patterson - Rademacker (24. avgusta v Seattleju) 243 tisoč dolarjev, 15.000 gledalcev;
3. Halimi - Macias (6. novembra v Los Angelesu) 209 tisoč 331 dolarjev, 18.000 gledalcev;
4. Fullmer - Robinson (2. januarja v New Yorku) 194 tisoč 654 dolarjev, 18.000 gledalcev;
5. Robinson - Fullmer (1. maja v Chicagu) 158.043 dolarjev, 15.000 gledalcev;
6. Patterson - Jackson (19. julija v New Yorku) 159.936 dolarjev, 15.000 gledalcev.
Rekordno število gledalcev je bilo na dvoboju Macias -Cardenas (19. februarja v Me-xicu) — 47.000 in na dvoboju Parez - Martin, 7. decembra v Buenos Airesu — 45 tisoč.
• * «
WASHHSjGTON, 2. — Boksar težke kategorije in kandidat za svetovni naslov Zora Fol-ley je včeraj zvečer dosegel v areni New Capitola svojo sedemnajsto zmago. Po točkah je premagal Garvina Sawyera, katerega je med dvobojem dvakrat podrl na tla. Folley je drugi med izzivalci svetovnega prvaka Floyda Patter-sona.
 «#------
Rosi - Russo v petek v Madison Squarc Gardenu
NEW YORK. 2. — V Madison Square Gardenu se bosta v petek končno borila boksarja lahke kat. Italijan Paolo Rosi in Johnny Busso. Dvoboj med njima je bil že štirikrat preložen, vedno zaradi bolezni ali pa poškodb enega ali drugega boksarja. Italijan Kosi je favorit v razmerju 6:5. Star je 29 let in je že 8 let profesionalec. Busso iz New Yorka je doslej zmagal 32-krat, 5-krat je izgubil, enkrat pa boksal neodločeno.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst
l^tcjtaDjičinah
predvaja danes 3. t. tn. z začetkom ob 1*. url Columbia film:
«GUSAR»
Igrajo: LOUIS HAYWARD in PATK1CIA MEDINA
r
FITZR0Y MACLEAN h
VOJNA ^ na BALKANU
Nekaj izbranih poglavij
Preostalo nam je še eno upanje; pošljimo kurirja v Jajce * zahtevo, naj odda mojo brzojavko od tam. Toda to bi lahko trajalo nekaj tednov! In tako smo polni odpovedi napisali
poročilo na kos papirja v šifrah, če bi po naključju padlo v sovražnikove roke. Naslovil sem jo na Viviana. Tisti večer smo šli v pristanišče, da bi se poslovili od kurirja, ki je z ladjico krenil proti obali. Dokler ne sprejmem tak ali drugačen odgovor, moram ostati, kjerr sem, ker bi se sicer lahko zgodilo, da ladja pride, pa bi ne bilo nikogar, ki bi jo sprejel. In tako se je pričelo čakanje.
Dnevi so potekali drug za drugim, vse lepši in vedrejši. Naš radijski oddajnik je tudi vnaprej vztrajno molčal. O kurirju ni bilo nikakih vesti. Zdelo se nam je, da so borbe na Peljašcu zastale. Od časa do časa so pribežali razburjeni partizani z novico, da je naša ladja že na obzorju, ali da je pristala na drugem otoku, ali da so jo potopili in jo morje nosi mimo našega otoka. Toda ko smo preiskali te novice, M je vedno izkazalo, da so neutemeljene. No, so nam vsaj
omilile čakanje!
Včasih se mi je zdelo, da so Nemci zavohali naš namen, ali da so, če že ne več, vsaj zvedeli, da smo na otoku.
Enkrat sem izkoristil priložnost in obiskal sosednji otoček. Bil je tako blizu, da se nam je zdelo, da ni treba paziti na varnostne ukrepe, t, j. počakati, dokler se ne stemni. Partizani so mi dali prekrasen motorni čoln, ki se je ves bleščal v belini in medenini. Bil je lastnina nekega predvojnega milijonarja-turista. Na kljunu je veselo plapolala v vetriču partizanska zastava. Ob bobnenju motorjev smo zdrveli iz korčulskega pristanišča. Za nami je ostala ogromna, peneča se brazda ter se širila proti obali. Ali je naše ravnanje pametno, sem se vprašal. Kmalu sem spoznal, da ni pametno, kar delamo. Na bobničih sem zaslišal znani zvok, ki je nadkrilil brnenje našega motorja. Ko sem se obrnil v smer, od koder Je prihajal, sem opazil, da se je onstran najnižjega griča pojavilo veliko, trtmotomo nemško letalo ter letelo tako počasi in nizko, da sem lahko opazil strelca v repu. Naš krmilar je takoj obrnil, s čimer nas je še bolj odkril. Razmišljal sem, ali naj urno skočim v morje. Skrbno sem opazoval, kaj bo storil strelec. Zdelo se mi je, da se ni zanimal za nas, ker je bržkone mislil, da se samo ustaši in njihovi simpatizerji smejo voziti pri belem dnevu v tako razkošni ladji. Morda ni imel streliva. Naj bo kakor koli že, toda napadel nas ni, temveč mimo nadaljeval svoj let proti glavnemu pristanišču, kjer je, kot smo zvedeli pozneje, pognal našemu kuharju strah v kosti- Letel je nad hišo v »višini ničle*, kot pravijo piloti RAF, ter opazoval okna. Ni bilo težko sklepati, da sovražnik nekaj ali nekoga išče.
Cez nekaj dni smo doživeli novo potrdilo o tem. Vzpel sem se na grič nad pristaniščem in opazoval kopno. Nenadoma se pojavi iz smeri, v kateri je sijalo sonce, dvanajst Stuk. O tem, da gre zares za Stuke, ni bilo dvoma, ker sem jasno razlikoval njihova neugodna poševna krila. Na drugih bojiščih so ta letala že opravila svoje, za nas pa so še vedno strasna, saj nismo imeli podpore lovcev niti protiletalskega topništva.
Najprej so enkrat zelo visoko preletele pristanišče ter se oddaljile nad globino. Vendar so se takoj spet obrnile in vrnile. Pred mojimi očmi se je njihov vodja ločil od formacije, ob strašnem rjovenju strmoglavil mimo mene ter odvrgel bombo, ki je eksplodirala med ladjicami v pristanišču. Vzravnal se je šele, ko se Je skoraj dotaknil morja, nato pa se vrnil nad gladino. Za njim Je isto naredila druga, tretja in četrta Stuka. Kmalu so se nad pristaniščem dvigali v zrak visoki stebri vode, ob njih pa pravi oblaki prahu in kamenja z obale. Zatem so napadalci odšli prav tako urno, kakor so prišli Nastala je tišina, ki so Jo le motili klici na pomoč in jok prestrašenih otrok iz mesta pod mano. Korčula je doživela svoj prvi zračni napad.
Dnevi so minevali, a še vedno ni bilo niti sledu o mornarici. Naš radijski oddajnik je bil mrtev, tudi s kopnega ni prispela niti ena novica. Kot je kazalo, je vojaški položaj na kopnem postajal vse slabši. Nisem imel nikakih stikov z Glavnim poveljstvom za Bližnji vzhod niti s Titom.
Sklenil sem, da počakam še štiriindvajset ur. Ce se v tem času ne bo zgodilo ničesar, se bom vrnil v Jajce.
Tisto noč me Je okrog dveh po polnoči prebudil krik
pred hišo. Sprva sem mislil, da so se izkrcali Nemci. Zgrabil sem nahrbtnik in revolver in se pripravil za hiter odhod, ko plane v sobo moj partizanski stražar, za njim pa trije častniki vojne mornarice in David Satovv, najnovejsi član mojega štaba. Enega izmed pomorščakov sem poznal. Bil Je moj stari tovariš Sandy Glenn, ki je v svojem življenju doživel veliko število pustolovščin na področju, ki ravno ne sodi v navadne panoge pomorskega vojskovanja. Ti podvigi so mu lahko bili v veliko čast. Prispela je torej mornarica!
Iz njihovega pripovedovanja sem zvedel, da so se Sandy in njegovi prijatelji odločili za izkrcanje na Korčuli, naj pride, kar hoče. Upali so, da Je še vedno v partizanskih rokah. Pognali so ladjo v zaklonišče na drugi strani otoka ter se napotili sem peš. Dal sem Jim žganja, nato pa smo se menili o tem, kaj naj storimo sedaj. S seboj so pripeljali nekaj ton orožja in opreme za partizane in to je bilo treba takoj iztovoriti. Prav tako moramo poskrbeti, da bo njihova ladja še pred svitom dobro zamaskirana, ker bi jo sicer lahko opazili iz zraka.
Zaliv, ki so ga izbrali, Je na srečo ustrezal obema namenoma. Obkrožali šo ga visoki, gozdnati obronki, do same morske gladine pa je peljala steza, po kateri so lahko spravili material. Zato ladje ni bilo treba prepeljati na drug kraj. Partizane je hudo vznemiril ta improviziran pohod mornarice. Vendar smo Jih zbrali, kolikor Jih je bilo mogoče, ter se lotili iztovarjanja, ladjo samo pa smo zamaskirali. Se pred svitom so odnesli na obalo zadnji zaboj, čez ladjo pa spretno razpeli mrežo za zaščito, pokrito z listjem in vejevjem.	(Nadaljevanje sledil