Korenina, ki se ne da, a misli na mlade
»Zakon narave Je takšen, da starejšl postajamo manj udarnl, da počaal popuščamo, zato Je nujno, da starejšl poskrbe za mlajše. Žalje večlna delav-nlh v krajevnlh skupnostih starejšlh, ponekod so mladl celo izjema, kar poglablja prepad medgene-racljami. Na to mlsllmo tudl v našl krajevni skupno-stl In nekaj mladlh smo s/ že prtdoblll, da nadalju-jejo naše delo,« Je zgovorno načel pogovor Lojze Cepuš, predaednlk sveta krajevne skupnostl Starl Vodmat In član delegaclje zbora krajevnlh skupno-atl naše občlne, slcer pa znan družbenopolltlčnl delavec, kl ne reče ne, čeje treba poprljetlza delo.
-  Vaša krajevna skupnost je še do nedavnega veljala za najboljšo v občini. V čem je skrivnost njenega uspeha?
»Ta leži v dobrem tim-skem delu same krajevne skupnosti, ki sezna povezati z občani in jih pridobiti za sodelovanje. Naši delegati se zavedajo odgovornosti in ne požirajo danih obljub. Naše delo se da dokazati, saj smo uredili vse, kar se je da-lo, od otroškega varstva, prostorov za delo krajevne skupnosti do otroških igrišč in okolja.«
- Kaj ste storili za zbliže-vanje Ijudi?
»Socialno-zdravstvena ko-misija in Rdeči križ sta izre-dno delavna. Poleg tega se v naši krajevni skupnosti kar naprej nekaj dogaja in tudi akcij ne manjka. Pred krat-kim smo pripravili izredno uspešno razstavo ročnih del, na kateri je sodelovalo veli-ko občanov. Sosedska po-moč še ni zatajila in tudi mladi se vključujejo, le tre-ba jim je zaupati in jim vliva-ti občutek, da so potrebni, koristni, del nas.«
- Kaj vas še žuli?
»V delegatskem sistemu včasih levica ne ve, kaj dela desnica, ker manjka medse-bojne povezanosti, zlasti manjka vertikalnih koordi-nacij. Drugo je financiranje krajevnih skupnosti, saj se vendar ne da vsega početi
prostovoljno. To zlasti velja za kulturno-športne dejav-nosti, kjer smo pri nas zelo dejavni, a zatakne se pri de-narju.«
-  S čim ste zadovoljni, če gledate   na   svoje  preteklo delo?
»S tem, da v naši krajčvni skupnosti kar 20 odstotkov ljudi sodeluje pri samo-upravljanju. Od teh jih vsaj 15 odstotkov dela s srcem in to je dobra podlaga za delo.«
-  Na kaj stavite? »Veliko prav na hišne sa-
mouprave. Kjer je hišni svet dober, so pobrane stanarine in drugi stroški bivanja, je čista okolica hiše, je vzdrze-vana sama hiša. Zal so hišni sveti še vedno boleča točka, a nekateri, denimo v Sketo-vi, so za zgled.«
- Kaj vas boli v občini?
»Ta nesrečni Grad, vkate-rem bi lahko utripalo turi-stično srce Ljubljane z go-stinskimi in vsemi muzej-skimi dejavnostmi, a je še vedno ruševina, da ne rečem sramota. Za njim je obnav-Ijanje in oživljanje starega mestnega jedra, ki je prepo-časno.«
A Lojze Cepuš se ne razda-ja le krajevni skupnosti. Po-rtiaga še pri organizaciji izo-braževanja vodilnih kadrov na Brdu, zlasti iz gradbene stroke, saj je poprej delal pri Gradisu in na sindikatu gradbincev.
»Vesel sem, da se kader počasi le pomlaja, da je zag-nan, se voljan izobraževati ob delu, kajti zaveda se, da znanje hitro lahko zastara,« sva bila spet pri kadrih in zmanjševanju prepada med gcneracijami.
Seveda pa Lojze Cepuš s tcm ni mislil, da so starejši za v staro šaro, ampak so lahko v veliko pomoč mla-dim, zlasti če opravijo z mi-selnostjo, da se bi svet brez njih podrl in se zavedajo, da prihodnost sloni na mladih. Prav slednje pa se mota v glavi Lojzeta Cepuša, upo-kojenca, ki to v resnici ni, saj je poln življenjske sile, pred-vsem pa dobre volje in vere vjutrišnji dan. No, nekaj te-ga duha skuša vliti tudi upo-kojencem Gradisa, saj je pred kratkim postavil na no-ge klub upokojencev, da ne bi bili samo suhe veje svoje-ga podjetja, kakor se je izra-zil.
»Tudi upokojenec mora živeti polno življenje in dela-ti tisto, karga veseli, karmu daje polet. Samo poleniti se nikar,« je bolj sebi kot meni dejal za konec, se nalezljivo zasmejal in jadrno odšel na drug sestanek.
Abin Adamič