PRIMOfc DHEVNIK . , v .... GLASILO osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Uto x. - Stev. 213 (2832) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 8. septembra 1954 Cena 20 lir Turški in jugoslovanski predsednik svečano sprejeta v Zagrebu in Ljubljani •/ Rajarje v spremstvu maršala lita včeraj obiskal Zagreb, QdUof *am *ut/i velesejem, zvečer pa prispel v Ljubljano in od tam oval na Bled - Marša/ lito je na Bledu priredi! svečan sprejem traj Zagreb, t _ Ptedspin i prisPela m.T??dnik turšir„ DžeIaFUBa;arturške reptfbUke ? člani svoj.«,,1" maršal Tito ?vnima sPre“stva. Dr- so £ri?lrtnairjema obeh ^stu Hrvat*« v Slavnem Jem t S- ?vežan sprejmi. Predsedml' irzavnimi Iltu je IrlZ , ku Bajaru in ^edsednit s ah dobrodošlico t LR Hrvat- !tav‘l visokih . . ie pred- 11 visoke laškemu go- v?rie. Po odbi Ske funkcio- ?tlme« Turčije in^T državnih ?a Poglavarja ,Jug°slavije, f,a castni bata?d drzav ob" "dsednik n!aljon. ki ga je srbohrvaškem ar ■ pozdravil v asern jeziku °b >zhodu Danes zju- ščine Slovenije Miha Marinko, 5* »o pioniHi že'ez"l3ke po- J ?r "a Martlvtomobilom v p0‘‘ le več °vLm trgu- Ob J '; navduš^nn6 ž mešča-fra6sedn,«.. tn°. Pozdravljalo 'Z aav1ušetSettiS0* fa^nika Ba°jarpofdrav!ial° n«-a- Očitno a m Marsa- •'S;® -p4sr ir" ^ilu °iega sedeža \ avto- ‘l9y ŽagJebčane.r4n° pozdrav- ft^aturihe UMh si, * Prr ‘ova^p^ki velečem, ri^Ptaiska Končar in Preti kjer Ea ■°derno gale-kadl ednlk Jna ? Pozdravil Hi nuje zna„ g°sl°vanske a-2 Mirosla”anosti in umetno. Pradsedn?vŽar. Opoldne svečaa dr " na?k .hrvatskega Itemu110 k°sdo m>nc- Poredil ki se V.^- sčdi ^rlafVto je -Ude- ^S^mh?vaaš£ (<* s člani i repu- S i>l» ;a vecer ob 18. k?»r ?aSrA Posebni« vla. # BadJe ®Prejeln L:>ublian°-«J( y «0.o^]e‘° ,l.n pozdra- !a Tit^iemu San°v. Na iili fiostu 11 ^‘bUiki PričakaHtaje S-° in j voditelu . najvis-Sfcj pr0b.zodošlicd0elavci Slovel -*edsed®* ki je tudi predstavil visokemu gostu najvišje republiške funkcionarje. v Po igranju himen sta dr-zayna poglavarja pregledala častno četo, nato pa sta med nlavdušenim vzklikanjem o-gromne množice s svojim spremstvom nadaljevala pot v avtomobilih po ljubljanskih ulicah in proti Bledu. Predsednik Bajar je bil zelo razpoložen ter je stoje v avtomobilu pozdravljal Ljubljančane. Prav tako je množica pozdravljala predsednika turške republike. Nocoj je priredil predsednik republike maršal Tito v vili «Bled» na Bledu svečan sprejem v čast predsedniku turške republike Dželalu Bajaru. Razen članov spremstev obeh predsednikov so se sprejema udeležili tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič. predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler ter številni visoki funkcionarji in kulturni in javni delavci Slovenije C. S. BEOGRAD, 7. —; Glavna ju-goslovansko-madžarska komisija, ki jo določa dogovor o načinu preprečevanja in preiskovanja incidentov na jugoslovansko - madžarski meji, sklenjen lani avgusta v Baji, je imela svoje 3. zasedanje od 31. avgusta do 5. septembra v Segedinu. Komisija je na zasedanju podala poročilo o svojem delu ter sprejela sklepe za potrebne ukrepe v smislu . jugoslovansko-madžar-skega dogovora. žil družbeni načrt za leto 1955. Vukmanovič je poudaril, da Zvezni izvršni svet ni mogel predložiti skupščini dokončnega načrta iz razloga, ker zvezni zavod za planiranje še ni našel odgovarjajočih instrumentov, ki bi stimulirali večjo produktivnost dela, zagotovili hitrejši razvoj v ostalih republikah, preprečili dviganje cen na tržišču in uredili odnose med podjetji in komunami. Ena izmed bistvenih karakteristik gospodarske politike v prihodnjem letu bo nadaljevanje politike postopnega prehoda od izgradnje težke industrije k poljedelstvu in predelovalni industriji. Glede razvoja kmetijstva pa je Svetozar Vukmanovič poudaril, da je treba posvetiti največjo pozornost ne toliko povečanju setvenih površin, kakor povečanju hektarskega donosa. Krišna Menon kritizira pakt o Južnovzhodni Aziji Indijski delegat je izjavil, da je sleherno povezovanje pridruženih držav indokine s tem paktom v nasprotju z ženevskim sporazumom o premirju - Verjetno bodo sporazum podpisali danes MANILA, 7. — Danes sta bili dve tajni seji konference o SEATO. Uradno poročilo, ki so ga danes objavili, pravi: «Manil-ska konferenca se je sestala na tajni seji ob 9.30 zjutraj in Ob koncu je Svetozar Vuk- 0j, ta Wi- «i!l1 Oh dB°. da i ,,par- * AHg°Varial t^”e-nie' ki k. bj po tem jav- Sh kuiejo da . 50»lai Saii sn.i... b°do «Hb* u8odtie rnf,ererico n°~ j^C1*0* Cli' na aa- °«icea zša*Nere Jadp° " *liV= L,!'1« vr*,nca devetih da se [? (ffpHli ‘f„ «5«, i • na son^r so 'jkg p6, bdele*1;,nai b> se j®19 "tž- “ritanii! e — * kor>- h *Hv BOS1!!’ Kanada A' v*-!tališčeel ■ sn0ristna»n RaSt še . de ;r°učVv na r^a Pr°učiin’p v_Pr^ncler do' ‘u ®re Kan^i- nca A- redl^Mentarji a?/edstaX,V,.Parizu v?«°v0ra tfS •talar prea. zHhailapt- da hoj U j* i i® ",)latiri 1 aea n da n vu ‘(.dtjdska ,.,p?ročai9 Dui •dje vladaj« svoj pristanek Italiji in tudi Francija je, kot sod; jo, odgovorila pritrdilno. Ni pa ie povsem jasno stališč* drugih držav. Predstavnik zahodnonemške vlade je sporočil danes, da med včerajšnjimi pripravljalnimi razgovori med britanskim visokim komisarjem Ho-yer-Millarom in zahodnonem-škim državnim podtajnikom za zunanje zadeve Hall-steinom o londonski konferenci ni prišlo do «nobenega dokončnega sklepa glede oblike te konference ali dežel, ki bi ?e je udeležile«. Predstavnik Je dejal, da je včerajšnji sestanek omogočil »nadaljevanje diskusije o najprimernejši proceduri za ureditev vprašanja nemške suverenosti, zlasti pa nem.ŠKega prispevka k skupni obrambi«. Danes predpoldne je bri-*a"aki visoki komisar Hoyer-Millar obiskal kanclerja Ade-”aueri.a in z njim prav tako ?70v?ri1 o konferenci devetih w^°hr° “hveščenih bonnskih nleHuJ? 30'- da je Adenauer predlagal, naj se začetek londonske konference odloži za čfl ,Ur tr*a odIožitev bi omogočila sklicanje zahodnonemšk’- ga parlamenta in diskusijo v njem o vladni izjavi ki b^ Jo prebral Adenauer Vse ka! ze, da bi Adenauer rad šel v London z neke vrste zaupnico Popoldne je Adenauer spre- šari! fnŠkegae,V’sokega komi-rJa Jamesa Conanta a- «mitho?ntavnlfc°m. Beddelom ga državn zastopa odsotne-sa državnega tajnika Fostera vsemS<* Govor>Ia sta pred. ‘r“ “ gova vlad* !d*°.voriU. da nje- 'Sk-A.MAo.r/T. "'I ""Z;;,:' ^ Jš«. n° tainištvr, ameriško držav-DnlleJoi„ ? vccjetno čaka na Tudi ti«trn av iz Manile, davnega ?aVni*APredstavnik }Vhite fa it7ainitva Lincoln ZDA še nic danes, da r ega zavzele dokonč- Ptedloga, na/ „ w3,nsleSkl'p •“> naj «e sklice tonf«. *e skliče konfe- šanja. renca devetih za proučevanje vprašanja nemškega sodelovanja prj evropski obrambi. Predstavnik je dodal, da ZDA še niso dobile uradnega angleškega vabila, da pa so »obveščene o angleški pobudi«. Nato je White opozoril, da je Dulles nedavno poudarjal, da je neuspeh EOS atlantsko vprašanje in da je zato zahteval sklicanje atlantskega sveta. V dobro obveščenih wa-shingtonskih krogih pa sodijo, da bodo Združene države, če bodo uradno povabljene na konferenco devetih, odgovorile pritrdilno. V istih krogih pa se še nočejo izreči o datumu in kraju konference, ki bi naj bila po angleškem predlogu 14. septembra v Londonu. Prav tako se jim zdi malo verjetno, da bi se konference udeležil državni tajnik John Foster Dulles, ki ima po filipinski konferenci o SEATO na sporedu še obisk na Formozi in v Tokiu, nato pa se namerava udeležiti otvoritve zasedanja glavne skupščine OZN. Predstavnik kanadskega zu nanjega ministrstva pa je danes izjavil, da kanadska vlada «proučuje angleški predlog o konferenci devetih o oborožitvi Nemčije, sodi pa še vedno, da bi bilo najbolje proučiti to vprašanje na plenarni konferenci NATO«. O angleškem predlogu bo podrobneje razpravljala kanadska vlada na svoji seji v sredo. Kanadski zunanji minister Lester Pear-son pa je izjavil novinarjem, da je Kanada pripravljena sodelovati na konferenci v Lon donu, če ta konferenca ne be kvarno vplivala na zasedanj* atlantskega sveta. Dodal je, U* je po kanadskem mnenju vprašanje bolje proučiti v okviru NATO kot na konferenci, ki jo predlaga London. V govoru v Torontu pa je Pearson izjavil, da Kanada nasprotuje podelitvi suvereno sli Zahodni Nemčiji brez vsa kršnih pogojev. Takšno deja nje. je dejal Lester uearson bi pomenilo dvojno nevarnos' bodisi posebnega zavezništva med Zahodno Nemčijo in ene al vec zahodnih velesil, bo disi tega. da bi Zahodra Nemčija ostala izven kakršnega koli kolektivnega sporazuma Zakadi tega je Kanada mnenja. da je NATO najboljši okvir za ureditev tega vpra- ških barak. V krogih kuomin-tanških vojaških oblasti trdijo, da se je večina kitajskih čolnov, ki so bili potopljeni, verjetno pripravljala na izkrcanje na otoku Kvemoj. Poročilo zatrjuje tudi, da so se vsa letala, ki so sodelovala pri tej akciji, vrnila in prav tako tudi niso pomorske enote naletele na odpor. Pekinški radio pa je izjavil, da so kitajska lovska letala med včerajšnjim in današnjim bombardiranjem Amoja in kitajske obale, ki ga je izvedlo 92 kuomintanških letal, sestrelila eno kuomintan- . ško letalo in poškodovala dru- shingtonu Alberto Tarchiam — jo imel danes popoldne v državnem tajništvu razgovor z Livingstonom Merchantom, državnim podtajnikom za evropske zadeve. Prejšnji teden je imel Tarchiani razgovor z državnim podtajnikom Robertom Murphyjem, pred desetimi dnevi pa z državnim tajnikom Johnom Fosterom Dul-lesom. Kot poročajo v italijanskih virih, je Tarchiani govoril z Merchantom o položaju v Evropi po zavrnitvi EOS v francoski narodni skupščini, zlasti pa o predlogu za konferenco devetih. Na vprašanje novinarjev, ali je govoril tudi o Trstu, je Tarchiani izjavil, da se vedno, kadar obišče državno tajništvo, ukvarja z vsemi vprašanji, ki zanimajo Italijo. V London pa je medtem prispel italijanski obrambni minister Taviani, ki je danes obiskal letno razstavo angleške letalske industrije v Farnboroughu. Danes se je Taviani sestal tudi z britan- Medtem pa je ameriška de-■ skoraj prepogoste za preiska-legacija v OZN sporočila, da ■ vo, ki bi morala potekati v ne bo poslala uradnega pisma miru in rezerviranosti — so predsedniku Varnostnega sve- tudi vesti o raznih fazah pre-ta, dokler ne bo dobila na-! iskave o domnevnih izsledkih daljnjih informacij o zadevi.] in o dogodkih v zvezi z njo. Sicer se pa zdi, da vodi gih 19. Agencija «Nova Kitajska« pa poroča, da je šest kitajskih letal od marca do julija letos sestrelilo 11 kuomintanških letal, poškodovalo pa pet. Nocoj pa je agencija »Nova Kitajska« javila, da so bila pri današnjem napadu kuomintanških letal na Amoj sestreljena tri kuomintanška letala, dvajset pa jih je bilo poškodovanih. Agencija dodaja, da je bilo pri napadu ubitih ali ranjenih osem osebi Agencija še dodaja da so kuomintanška letala izvršila napad v dveh presledkih in odvrgla nad 50 bomb. Drugih 12 bomb pa so odvrgla na Sikeng Cun južno od Cinkjan-ga. Več hiš je bilo porušenih. »Istočasno — dodaja agencija — je pet Cangkajškovih 'vojnih ladij in nacionalistično topništvo na otoku Kvemoj odprlo ogenj proti Arno-ju. Topništvo ljudske vojske je takoj odgovorilo.« Končno pravi agencija, dalskim obrambnim ministrom so včeraj zjutraj tri skupine kuomintanških letal letele nad otokom Pingtang ter nad krajem Hsjen Ju in Fu Cou v pokrajini Fukjen. Vsi ti dogodki že presegajo okvir tako imenovane hladne vojne in opazovalci so resno zaskrbljen; nad razvojem dogodkov, ker bi utegnili povzročiti še resnejše komplikacije, posebno še, ker se je te dni pridružil nov incident s sestrelitvijo ameriškega letala nad Japonskim morjem. Ameriški delegat v OZN Henry Cabot Lodge je sporočil, da je zahteval od predsednika Varnostnega sveta, naj skliče sejo Varnostnega sveta, na kateri naj bi proučili položaj, ki je nastal zaradi «neizzvanega napada sovjetskih letal na letalo ameriške mornarice v mednarodnih vodah 4. septembra«. Cabot Lodge je svojo zahtevo predložil kolumbijskemu delegatu, ki je predsednik Varnostnega sveta za september Kolumbijski delegat Urru-tia se je že danes zjutraj posvetoval z ostalimi člani Varnostnega sveta zaradi ameriške zahteve. Ni pa se dobil pismenega uradnega sporočila od ameriškega delegata, ki mu je svojo zahtevo sporočil po telefonu v noči od ponedeljka na torek. Tudi glavni tajnik OZN Hammarskjoeld ni še dobil ameriškega uradnega sporočila V krogih OZN so mnenja, da bo seja Varnostnega sveta verjetno sklicana še pred četrtkom. Medtem je republikanski senator Knowland ponovil svojo zahtevo, ki jo je izrekel že na dan incidenta, naj ZDA prekinejo diplomatske stike z Moskvo. «Sedaj se zadeva ponavlja vsako leto, je izjavil Knosvland. Oni sestrelijo eno naše letalo, mi pa odgovorimo s protestno noto in vse se tu konča. Sovjeti so izzvali zadnji incident, prav ko se je začela konferenca o Pacifiku « Kakor je znano, je vladni tajnik za tisk novinarjem izjavil, da Eisenhower ni spremenil svojega stališča glede ameriško-sovjetskih odnosov. Poudaril je, da predsednik ni mnenja, da bi prekinitev diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo koristila ZDA. Alexandrom na kosilu, ki se ga je udeležil tudi podtajnik v državnem ministrstvu Nut-ting. Jutri se bo Taviani raz- Sepe preiskavo zelo energično. To bi bilo soditi vsaj po njegovi veliki marljivosti, zlasti pa po številnih aretacijah, ki jih je med preiskavo odredil. Zadnje aretacije so bile danes: zaprli so sedanjega lovskega čuvaja v Capocotti Anastasia Lillija ter bivšega1 lovskega čuvaja Terzia Guer-rinija in njegovo ženo Palmi-ro Ottaviani. Danes predpoldne so šušljali, da bodo zaprli tudi Tulia Zingarinija, soseda Montagnevega posestva v Capocotti, ker da je prelomil tajnost preiskave; Zingarini je namreč dal listom nekaj izjav o tem, kaj je povedal na zaslišanju pri Sepeju. Čeprav je zanikal, da bi bil omenil ime Piera Pic-cionija, so vendar njegove izpovedi takšne, da potrjujejo neposredno vmešanost sina zunanjega ministra v umazano zadevo s smrtjo Vilme Montesi. Vendar Zingarinija doslej še niso aretirali. godnost. ki jih nudi 4. člen pakta. V drugem paragrafu pa je rečeno, da bodo Laos, Kambodža in «svobodno ozemlje Vietnama« uživale tudi ugodnosti. ki jih nudi 3. člen. Kakor je znano, se 4. člen nanaša na ukrepe proti oboroženemu napadu in proti razdiralnim spletkam. 3. člen pa govori o gospodarskem sodelovanju. Protokol bo stopil v veljavo istočasno s paktom, t. j. ko bo večina držav podpisnic pakt ratificirala Predstavnik ameriške delegacije v Manili je nocoj sporočil, da bo Foster Dulles odpotoval v četrtek zvečer z letalom v Washington, skozi Tajpeh in Tokio. Dodal je, da se Dulles želi čimprej vrniti v Washington zaradi bližnjega začetka zasedanja glavne skupščine OZN. V Londonu je indijski stalni delegat v OZN Krišna Menon r na kosilu, ki ga je njemu na j čast priredilo društvo indij-I skih novinarjev v Londonu, j izjavil, da je po mnenju indij-ske vlade sleherna udeležba pridruženih držav Indokine v paktu o SEATO v nasprotju z duhom premirja, ki je bilo sklenjeno v Ženevi. Pripomnil je, da za udeležbo razume on ne samo sprejem teh treh držav v SEATO, pač pa tudi zaščito, ki bi jim jo pakt nudil, tudi če ga same ne bodo podpisale. »Pakt o SEATO — je dejal Menon — ni pakt za obrambo vse Južnovzhodne Azije, ker Indija ni vključena. Ta pakt deli na dva tabora države, ki pripadajo istemu področju«. Dodal je, da je akt o SEATO dejansko vojaško zavezništvo, ki ga je ena stran naperila proti drugi. Tudi Dejana prijet po 7 mesecih skrivanja RIM. 7. — Danes popoldne so končno ujeli bandita Lui-gija Dejano, ki je 18. februarja skupno z Benitom Lucidi-jem ušel iz zaporov Regina Coeli v Rimu. Medtem ko so Lucidija že pred časom prijeli, se je Dejana še dolgo izmikal iskanju policijskih oblasti. Ko je bil nedavno proti njemu in Lucidiju proces zaradi pobega iz zapora, je sporočil, da ne more priti na sodišče, ker se je dal operirati na slepiču. Dejano, ki so ga dobili na gozdnatem področju pri Tolfi, so že spravili v zapore Regina Coeli. Zamujena priložnost Hekaj pripomb k odsotnosti tržaške industrije na zagrebškem velesejmu Na letošnjem zagrebškem velesejmu sodeluje 16 tujih držav s 543 razstavljavci na 11.688 kvadratnih metrih prostora. Zlasti impozantne so razstave Avstrijcev, kjer sodeluje kar 118 razstavljavcev, razstava Anglije, kjer je v posebnem velikem paviljonu zbranih 151 razstavljavcev in končno udeležba Zahodne Nemčije s 111 razstavljavci. Vsi ti tujj i^izstavljavci so prišli na velesejem z jasno začrtanim trgovskim programom in upravičeno upajo na ugoden trgovski rezultat, saj je že lani bilo na velesejmu zaključenih kupčij za astronomsko visoko vsoto okrog 50 milijard deviznih dinarjev. Italijanska podjetja so letos prišla v zelo velikem številu, njihovo sodelovanje na velesejmu se je povečalo in tako so prisotna vsa važna imena italijanske težke in lahke industrije. Dejali smo italijanska podjetja, ker to ne velja za splošno udeležbo Italije. Na dan otvoritve velesejma so namreč predstavljali posebno zanimivost še zaprti zaboji z velikimi napisi «Made in Italy» in cel vlak neraztovorjenih vagonov s sličnimi zaboji in veliki o-rodnimi stroji z enakimi napisi. Ostale države nastopajo skupno s kolektivnimi razstavami, saj se celo precej oddaljena Holandska postavlja s krasno kolektivno razstavo svojih izdelkov, medtem ko so italijanska podjetja raztresena in se očitno ukvarjajo bolj s konkurenco med sabo kot s skupno konkurenčno bitko proti vedno močnejšim Nemcem in Avstrijcem. V razgovoru s predstavniki italijanskih podjetij se slišijo številne pritožbe, dolgi komentarji in ugotovitve o vzrokih zakasnitve in slabe razporeditve italijanskih podjetij. Po izjavah teh krogov je glavni krivec za zakasnitev vladna birokracija, zaradi katere niso bila pravočasno izdana začasna izvozna dovoljenja za izvoz blaga na velesejem. To je stara pritožba. ki se vleče že vrsto let. Zakasnitev je na zagrebškem velesejmu namreč izredno nerodna, saj so tam zelo resni in je velesejemski prostor na dan otvoritve do zadnje podrobnosti dokončan. Zaradi razporeditve pa se pritožujejo tako na velesejem-sko upravo, ke bolj pa ponovno na italijansko vlado, ker ne organizira skupne u-deležbe po vzorcu ostalih u-deleženih držav. Tudi letos so torej politični vzroki vzeli sodelovanju italijanskih podjetij na zagrebškem velesejmu velik delež potrebne resnosti in zmanjšali pomen njihovih naporov. Zaradi tega bo tudi letošnji velesejem verjetno nova zamujena prilika za italijansko gospodarstvo, da se resno upre prodoru nemškega, avstrijskega, angleškega in drugega blaga na jugoslovanski trg. To kljub temu, da se italijansko in jugoslovansko gospodarstvo izpopolnjujeta, da obstajajo izredno velike možnosti medsebojne gospodarske zamenjave, česar ni mogoče vedno irditi za zgoraj omenjene države. Fraieifa in konferenca devetih V Parizu so naklonjeni angleškemu predlogu, sodijo pa, da bo konferenca samo pripravila bodoče sklepe - Francosko mnenje o nemški oborožilvi in o morebilni konferenci štirih z ZSSR PARJZ, 7. — V dobro obveščenih krogih francoskega zu- UUK. vuui sc U\J idvidUl tak.- —-.............- . . . . ■ ■ ~ govarjal z zunanjim mini-1 nanjega ministrstva lzlavllal° strom Edenom. Razvoj preiskave o smrti Vilme Montesi RIM, 7. — Rimski časopisi pišejo mnogo o tem, da se preiskava o smrti Vilme Montesi, ki jo vodi sodnik prizivnega sodišča Sepe, bliža h koncu. Vedno pogostejše — da je Francija naklonjena predlogu, naj se 14 .septembra skliče konferenca o nemški oborožitvi, predvidevajo pa, da bo glavni namen te konference, da določi glavne smernice politike, ki bl J® kasneje podrobneje izdelali izvedenci udeleženih držav. Po mnenju francoskih političnih krogov namreč še ni prišel čas da bi se izdelala dokončna’ besedila. Sodijo, da je treba najprej ugotoviti K ■ Predsednik turške republike Dželal BaJ*r maršal Tito na vojaški paradi, ki je blla letališču v Zemunu. in predsednik v nedeljo na splošna mnenja in da konferenca devetih torej ne bo sestanek, na katerem se sprejemajo sklepi. Obenem pa v Parizu ne zanikujejo, da je treba delati naglo in da bi bila vsaka zavlačevalna taktika odveč in škodljiva. Vsakršni morebitni sklep, ki bo na konferenci sprejet, pa bi bil naslednji teden predložen francoskemu parlamentu. Prav tako so optimisti glede možnosti, da bi po konferenci kmalu prišlo do sklepov in da bi jih zainteresirani parlamenti hitro ratificirali. Glede narave rešitev, do katerih bi utegnilo priti, sodijo v Parizu, da bi mogli vsebovati nekatere elemente EOS, izključujejo pa možnost, da bi bilo odobreno besedilo, ki bi pod drugim imenom ponavljalo pariško pogodbo. Tak trik v francoskem parlamentu ne bi uspel. Predvsem pa bi bilo treba zmanjšati «naddržavni značaj« pariške pogodbe. Skupnost oborožitve bi bila ena izmed formul, ki bi utegnile priti v poštev. Na vsak način pa bi bilo treba po pariškem mnenju najti elastične formule, ki bi upoštevale želje vseh držav, izvenevropske interese Anglije, izključno evropski položaj Nemčije in vmesni položaj Francije, ki ima prav tako izvenevropske interese. zlasti v Severni Afriki. Pojasnjuje tudi, da bi bilo mogoče vzeti v poštev vključitev Nemčije v NATO le pod določenimi pogoji, predvsem pa poudarjajo, da sta omejitev in nadzorstvo nad oborožitvijo široko področje, na katerem je možnih mnogo rešitev. Francija bi utegnila med drugim sprejeti zamisel, da bi neki mednarodni organizem sprejo mal vojaške sklepe in določal najnižjo in najvišjo stopnjo prispevka vsake države, kar se tiče številčnega stanja vojske, oborožitve in proizvodnje vojnega materiala. Tak organizem bi lahko izvajal tudi tehnično nadzorstvo nad oborožitvijo prizadetih držav in v splošnih obrisih nadzoroval vojaške proračune. Glede možnosti konference štirih z ZSSR in sploh glede odnosov med Zahodom in Vzhodom poudarjajo v Parizu, da so vsi naklonjeni mirnemu sožitju, da pa bo lahko to sožitje trajno samo, če bosta obe strani zasnovali svojo politiko na zdravih in solidnih osnovah. Za zagotovitev sožitja z Vzhodom, zatrjujejo v pariških političnih krogih, je treba predvsem zgraditi Zahod, kar zahteva francosko-nemško pomiritev, predvsem pa ohranitev francosko-angleskega prijateljstva, Pri tem zavračajo v Parizu vsakršno zamisel nevtralizacije Nemčije, ki bi ustvarila vojaško praznino 'sredi EviO' pe in ki b: ustvarjala nevarnost nagibanja Nemčije k onim, ki bi ji nudili podporo pri teritorialnih zahtevah ki jim je Zahod ne more dati. Glede možnosti konference štirih opozarjajo v Parizu na dalje, da je ministrski predsednik Mendes-France nedavno izjavil pred francoskim parlamentom, da je zaželeno vse, kar lahko vodi k miru, da pa razgovori, podobni o nim nekdanjim v Rožnati palači, kjer vsakdo ostaja na svojem stališču, položaj otežujejo, ne pa izboljšujejo. Zaradi tega ne bi bilo nobene koristi od ponavljanja teh po gajanj. Ce pa bo ZSSR spremenila svojo politiko glede avstrijske državne pogodbe, splošnih volitev v Nemčiji in vprašanje oboroževanja, se bo položaj spremenil in razgovori z ZSSR bodo postali koristni. Pri tem poudarjajo, da bo zahodni odgovor na sovjetske predloge glede nove konference štirih v kratkem izročen v Moskvi in da bo nova manifestacija enotnosti mnenj Francije, Anglije in ZDA v tem vprašanju. Nadaljevanje preiskave proti MacCarthyju WASHINGTON, 7. — Na današnji seji posebnega senatnega odbora, ki razpravlja o položaju senatorja MacCarthy-ja, je republikanski senator Flanders postavil nove obtožbe proti MacCarthyju. Obtožil ga je ponareditve uradnih dokumentov in kršitve zakona vohunstvu. Se večjo in še hujšo zamujeno priliko pa predstavlja zagrebški velesejem za Trst in to iz podobnih političnih razlogov. Na velesejmu sodelujejo tako samo štiri pomembnejša tržaška trgovska podjetja in dve važnejši zastopstvi. Sodelujoči trgovci tako ironično pravijo, da se je njihovo število od lani povečalo za 100 odstotkov in da upaj j, da se bo stanje v prihodnjih letih vendar enkrat korenito popravilo. Na velesejmu pa ni zastopano niti eno tržaško industrijsko podjetje, ni niti A-quile niti CRDA niti ILVA, itd. Zato pa seveda ANSAL-DO, OM in številna nemška, holandska in druga podjetja razstavljajo ladijsko opremo, Angleži in Holandci predelana mineralna olja itd. Trst je skratka ponovno zamudil zelo važno priliko, da se uveljavi na trgu, kjer obstajajo velike možnosti za prodajo tržaških izdelkov. Tudi tu se zgodba ponavlja že več let in smo že pred dvema letoma morali zapisati iste zaključke. Le da je bil takrat tržaški gospodarski položaj še kolikor toliko stabilen, medtem ko sedaj zajema vsa industrijska podjetja ostra kriza. Naš dopisnik se je v zvezi s tako šibko tržaško udeležbo obrnil tudi na direktorja zagrebškega velesejma dr. Snidaršiča z vprašanjem, kaj meni o tej udeležbi in kakšne so po njegovem mnenju možnosti in prespektive bodočega tržaškega sodelovanja. Direktor velesejma je na to vprašanje odgovoril sledeče: «Z zadovoljstvom ugotavljam udeležbo tržaških podjetij na zagrebškem velesejmu, vendar je ta udeležba po mojem mnenju še vedno zelo majhna. Gospodarski interesi Jugoslavije in Trsta so zelo veliki in ni nikakega dvoma, da tržaška udeležba na velesejmu še daleč ne odraža obsežnost t teh interesov. Upam, da se bo stanje v prihodnjih letih korenito popravilo, k čemur bo brez-dvomno pripomogel tudi gospodarski sporazum med Jugoslavijo in Trstom, o katerem se, kot sem obveščen, prav sedaj pogajajo v Trstv». Tudi drugi gospodarski predstavniki v Zagrebu ugotavljajo, da bo sporazum med Trstom in Jugoslavijo rešil vrsto perečih gospodarskih vprašanj, kar se bo seveda nujno odrazilo na bodočem sodelovanju na zagrebškem velesejmu Odstranitev birokratskih zaprek za izvoz in uvoz blaga bo namreč omogočila večjo zamenjavo, obsežnejši jugoslovanski izvoz v Trst in istočasno tudi obsežnejša jugoslovanska naročila tržaški inciustriji. Vse to so pa žal še vedno samo prespektive. ki se nanašajo na bodočnost. Trst pa je ponovno dopustil zaradi politične špekulacije nekaterih krogov, da mu je ušla •z rok tako važna gospodarska manifestacija, kot je zagrebški velesejem. Dolga vrsta tržaških gospodarskih organizacij se je potrudila, da je resno predstavila ‘ržaške izdelke na velesejmu v Celo\-cu, na velesejmu na Dunaju in končno v zadnjem času tudi na posebni razstav tržaške gospodarske dejavnosti v Milanu. Ti napori so zelo koristni, vendar pa je istočasno vsega obsojanja vredno, da se iz ozkih političnih razlogov zanemarja obsežen trg, kamor bi lahko Trst prodajal številne proizvode svoje industrijske dejavnosti. Ni namreč dovolj kolikor toliko ugoden gospodarski sporazum med obema partnerjema, temveč je treba istočasno odstraniti številne zapreke birokratskega, političnega in psihološkega značaja, ki ovirajo gospodarsko sodelovanje. To je naloga tržaške trgovske zbornice, ki je do sedaj ta vprašanja zelo zanemarjala in ki bi v bodočnosti lahko igrala odločilno vlogo. Ni dovolj samo skleniti sporazum, temveč je istočasno treba tudi ustvariti vsestransko ugodno ozračje za gospodarsko sodelovanje. Mi iskreno upamo, da bo tudi glede teh vprašanj v prihodnosti zmagal zdrav razum in da bodo odstranjene zapreke za razvoj gospodarskih odnosov med Trstom in najbližjim zaledjem. Prepričani smo, da politične spletke ne bodo mogle preprečiti gospodarskega razvoja, da ne bodo onemogočile gospodarskega sodelovanja, ki bi prineslo Trstu zaposlitev in zaslužek in olajšalo gospodarsko krizo. S. B. Viettninski protest francoskemu poveljstvu PARIZ, 7. — Agencija »Nova Kitajska« navaja vest viet-minške agencije in pravi, da je načelnik delegacije viet-minškega poveljstva v komisiji za premirje poslal načelniku delegacije francoskega poveljstva pismo, v katerem protestira zaradi «zadnjih kršitev sporazuma o premirju s strani Francozov«. Protest pravi, da predstavlja najresnejšo kršitev prisilna evakuacija prebivalstva Severnega Vietnama proti jugu, in zahteva od francoskega poveljstva, naj «takoj preneha s temi kršitvami, naj zopet pripelje v njihove domove vse tiste, ki so bili evakuirani s silo. naj izpusti na svobodo tiste, ki so bili aretirani, ker so se uprli evakuaciji, ter naj se sprejmejo ukrepi, da se ob priliki evakuacije Hanoja preprečijo plenitve, kršitve in aretacije, do kakršnih je prišlo v Nam-dinhu, Fuli, Bacninhu in Vinhfucu med evakuacijo čet Francoske unije«. SrONINNKI DNEVI Na današnji dan leta 1943 je Italija položila orožje. Jugoslovanska vojska je tedaj razorožila ved laških divizij " -DANES, sreda I. ' Mali šmaren P051]!!,? 00 Sonce vzide ob 5.33 ni z wfa 18.32. Dolžina *wv?f', <* 0.« vzide ob 16.00 in zato JUTRI, četrtek 9. sep*«1 Sergij, Vsemir OB STOODSTOTNEM POVIŠANJU DAVKA NA POSLOVNI PROMET NOTA DATGNA OBREMENITEV pomeni propast večine malib trgovcev Branjevci in krošnjarji zahtevajo preklic novega davka, saj bi v nasprotnem primeru moral marsikdo napovedati stečaj Finančno nadzornjštvo je ponovno povišalo za 100 odstotkov davek na poslovni promet za vse trgovce na dTobno (krošnjarje in branjevce). Podvojitev tega davka stopi v veljavo z retroaktivnim datumom od 1. januarja 1951. To pomeni, da bodo morali ti trgovci na drobno plačatj zaostanke za več let nazaj. To povišanje je izzvalo med prizadetimi trgovci ogorčen odpor. Znano je, da je prav ta kategorija trgovcev, ki gotovo ne spadajo v vrsto trgovcev z visokim zaslužkom, v zadnjih letih zašla v veliko krizo. V Trstu imamo nad 2000 krošnjarjev, branjevcev jn prodajalcev rib na drobno. V zadnjih letih so bili ti mali trgovci, kot. tudi vsi o-stali, ki pa laže vzdržijo davčni pritisk zaradj večjega denarnega prometa in večje prodaje blaga, obremenjeni z novimi davki, in sicer: z dohodninskim davkom (Vanoni), družinskim, s 100-odstotnim povišanjem trošarine, s 100-odstotnim povišanjem pristojbine na zasedbo javnih prostorov in sedaj še s 100-odstot-nim povišanjem davka na poslovni promet Ves ta nov davčni pritisk sovpada z vedno večjo prodajno krizo blaga v zadnjih letih. Od leta 1950 do letos je prodaja blaga trgovcev na drobno padla povprečno za 50 odstotkov, prodaja blaga krošnjarjev pa je padla za 60-65 odstotkov. Nekateri krošnjarji zaslužijo danes največ po 250 lir dnevno, kar jim ne zadostuje niti /a vsakdanji kruh. Kljub temu, da je oblastem popolnoma znano stanje teh malih trgovcev, jim stalno višajo davke, tako da je letos že precejšnje število trgovcev na drobno (branjevcev, krošnjarjev in prodajalcev rib na drobno), napovedalo stečaj. Pred dvema dnevoma je bila izredna skupščina trgovcev na drobno, na kateri so razpravljali o vprašanju krize, ki je zajela njihovo kategorijo in še posebno o novem 100-od-stotnem povišanju davka na poslovnj promet. Na skupščini so ugotovili, da bo to povišanje povzročilo propast večine branjevcev in krošnjarjev, če ne bodo oblasti upoštevale sedanjega kritičnega gospodarskega stanja kategorije in preklicale omenjeno povišanje davka. Hkrati so sklenili izstopiti iz koordinacijskega odbora tržaških srednjih in malih podjetij, češ da ta odbor zanemarja njihova vprašanja in predstavlja zanje oviro za katero kolj uspešno akcijo. Končno je skupščina izglasovala resolucijo, v kateri zahtevajo popolno odpravo davka na poslovni promet, ki je krivičen in ki je nastal za časa vojne. Hkrati zahtevajo tudi, da se ugotovljeni dohodki od 1950 do 1954. leta ob- davčijo brez novega povišanja in da se pri ugotavljanju upošteva splošna gospodarska kriza mesta, ki se je v zadnjih dveh’letih močno zaostrila in še posebno kriza prodaje blaga trgovcev na drobno. V resoluciji ugotavljajo, da bi vsaka davčna zaostritev povzročila stečaj velikega števila malih prodajalcev. O položaju teh malih prodajalcev smo že mnogo pisali. Predvsem smo pisali o povišanju pristojbine na zasedbo javnih prostorov in še posebno o naraščajoči prodajnj krizi blaga na drobno. Naravno je. da je splošna gospodarska kriza prizadela predvsem male prodajalce, t. j. vse tiste trgovce na drobno, ki so vedno živeli sproti, z vsakdanjim zaslužkom, brez možnosti kopičenja večjih kapitalov. Zato je ta kriza prizadela predvsem krošnjarje in druge male trgovce. Kljub temu pa jim oblast nalaga vedno večje davke, kar jih še bolj pritiska. Finančni organi bi se morali zavedati, da je danes nemogoče davčno obremenjevati te male trgovce in da bodo s svojim davčnim priti- skom povzročili mestu ogromno škodo. 2000 malih trgovcev predstavlja enako število družin odnosno posameznikov, ki se z malo trgovino samo preživljajo. Vsak nov stečaj predstavlja hkratj tudi novega brezposelnega ali celo po več brezposelnih hkrati. Zato naj novi davek prekličejo in naj raje strože nastopijo pri trgovcih, ki imajo letno milijonske dobičke. Odredba za prodajo školjk v restavracijah Tržaško županstvo sporoča, da je z odredbo št. 1387 z dne 22. julija določilo: 1. Vsa gostinska podjetja, ki pripravljajo za hrano školjke, jih morajo kupovati izključno v osrednji ribarnici, kjer jim morajo ob vsakem nakupu izdati posebno potrdilo. 2. Gostinska podjetja ne smejo dajati gostom surovih školjk ali pa samo pečenih na žaru. Školjke lahko nudijo gostom le kuhane tprevretc). Kršilce te odredbe bodo kaznovali po zakonu. PRVA PRIREDITEV V URVIRE «UHEVA TRŽAŠKE MLADINE* Pri Sv. Jakobu so včeraj začeli v nedeljo na Opčinah Kulturna prireditev na terasi v mnogo mladine in starejših - Ul. Kaj Montecchi 6 je privabila nam obeta ta teden ? se Tržaška mladina se vneto pripravlja na svoj dan z vrsto kulturnih, športnih in drugih prireditev, ki so se začele včeraj in se bodo vrstile ves teden do nedelje, ko bo zaključna prireditev na Opčinah. Razne prireditve bodo med tednom v Borštu, v Ulici Roma, v Skednju, v Nabrežini, na Pluvjah, t> Dolini, v soboto pa bo zabavni večer zopet na terasi v Ulici Montecchi. V okviru teh proslav in priprav za »Dan tržaške mladi-ne» je bil sinoči na terasi v Ulici Montecchi lepo uspeli kulturni večer, katerega se je udeležilo veliko število mladine in odraslih. Prav je, da je bila otvoritev lepih in obnovljenih prostorov ravno s prireditvijo naše mladine. Lepi prostori na terasi, od koder je krasen razgled na mesto, so zlasti po vročih dnevih ^prav nalašč za kulturne in družabne večere. Mladina, kakor tud t prospetno društvo Ivan Cankar imata sedaj na razpolago lep sedež, ki jima bo omogočil uspešno delovanje in razvoj. Po uvodnih besedah tov. Mesesnela, ki je pozdravil navzoče in sodelujoče, je sledil kulturni spored. Najprej so nastopali naši najmlajši, tamburaši iz Skorklje in Roco-la pod vodstvom tovariša Uerdola. Zaigrali so Fizkul-turno koračnico, Venček narodnih, Potrkan ples ter spremljali malo Grmek Ltlta-no, ki je lepo zapela ((Ciganski otrok«. Občinstvo je male tamburaše nagradilo s ploskanjem, ker so dobro odigral i svoj program. Posebno je 11-gajala mala Lilijana, ki je, z Ul. Torrebianca, izginila rjava platnena vreča, v kateri je imel šotorsko platno z ostalim priborom in gumijasto veliko blazino. Tat ga je s tem oškodoval za 50.000 lir. Komaj pa je Ruggeri zadevo prijavil, so mu prinesli pokazat rjavo vrečo in ta je z veseljem spoznal, da je njegova in da ne manjka ničesar. Policiji se je namreč čisto slučajno posrečilo prijeti tatu. še predno je prišla prijava o tatvini. Zaslugo za to je imel agent Angelo Prato, ki je med služ- VtoG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE SLAVNOSTNA OTVORITEV DESETE SEZONE V soboto, 11. sept. 1954 ob 20.30 uri V AVDITORIJU V TRSTU premiera Krajnski komedijanti čeprav s še nekoliko šibktm | benim obhodom opazil na vo- glasom, toda čustveno zapela galu Videmske ulice z Ulico lepo pesmico ob spremstvu S. Anastasio sumljivega moža. svojih malih tovarišev. ki je skušal z nogami skriti Nato je Diomira Fabjan re- j vrečo, ki jo je malo prej po- ŠE O KRIZI V MALIH LADJEDELNICAH Turi z ri li včerajšnji razgovor i Ir. Vitellijem ni prinesel ni delavcev č novega Ravnateljstvo ladjedelnice Fel§zegy vztraja na 20 dopustih ter Jih napoveduje nadaljnjih 50 Včeraj dopoldne so se na Zvezi industrijcev sestali predstavniki sindikatov in ravnateljstva ladjedelnice Fel-szegy iz Milj. Na sestanku so razpravljali o odpustu dvajsetih delavcev, kateremu sindikati nasprotujejo. Razpravljanje, ki je trajalo več ur, ni prišlo do nobenega pozitivnega zaključka. Ravnateljstvo Felszegy namreč vztraja na dvajsetih odpustih ter jih predvideva nadaljnjih 50. Pri tem trdi, da ima sedaj dela samo še za 123 delavcev. Predstavniki sindikatov in ladjedelnice so se na koncu domenili, da se bodo ponovno sestali in razpravljali o vprašanju odpustov. Včeraj popoldne pa je bil dolgo pričakovani sestanek med predstavniki delavcev ladjedelnic Felszegy iz Milj in «San Giusto# iz Trsta in višjim ravnateljem za civilne zadeve dr. Vitellijem. Predstavnike delavcev je spremljal tajnik sindikata kovinarjev Zveze dela Tominez. De- lavci so obrazložili dr. Vitel- liju resni položaj obeh ladjedelnic in dejali, da nameravajo v podjetju Felszegy od- sindikalni organizaciji vsaj v tem vprašanju združita in enotno nastopita v obrambo ladjedelniške industrije, kar pustiti skupno 70 delavcev, v zahtevajo vsi prizadeti delavci. «San Giusto« pa 110 delavcev, j --------- Zato so potrebni ukre-: , . _ i„, pi, da se prepreči še hujša L UfBVBSf) J8 P0u6i TUDI PRI STANOVANJIH SO EZULI FAVORIZIRANI Politična kolonizacija naše zemlje se nadaljuje V načrtu je gradnja 28 ezulskih stanovanj na Proseku, medtem ko so ona na Opčinah in v Sv. Križu pred otvoritvijo Pred dvema tednoma smo objavili članek o gi-adnjah novih stanovanj v tržaški občini, o postavki za zidanje stanovanj v proračun letošnjega drugega šestmesečja n o visokem številu prosilcev za stanovanja. Ugotovili smo poleg drugega, da je komisija za dodeljevanje stanovanj dobila 13 000 prošenj, med Katerimi naj bi bilo tudi 2.50» prošenj ezulov, t. j. manj kot petina celotnega števila. Pri dodelitvi kreditov pa smo u-gotovili, da so ezuli vedno ta-vorizirani. Zavod za ljudske hiše ki bi moral dejansko za-dovoljiti nad 10.000 tržaških družir je v tem šestemesecju dobil 300 milijonov lir nakazil, ezulska organizacija pa, ki bi morala zadovoljiti okrog 2.500 prošenj, pa je dobila 200 milijonov lir, t, j. samo 100 milijonov lir manj kot omenjeni zavod. Hkrati pa smo ugotovili, da so ezuli favori zirani tudi pri dodelitvi starih stanovanj ter pri dodelitvi stanovanj v hišah Zavoda za ljudske hiše. Ezulski list «L’Arena dl Pola« pa poroča, da je sedaj samo 1700 ezulskih družin, katerih člani so v Trstu tudi zaposleni, brez stanovanja in da živijo v obupnih stanovanjskih razmerah. To število je nižje od števila, k.j_srrm ga navedli v našem zadnjem članku in dokazuje, koliko državnega denarja gre za zidanje stanovanjskih his za ljudi k, so šele pred ktatkim prišli v naše mesto in kako malo za Tržačane, ki so ze leta in leta brez stanovanja Iz istega vira poročajo tudi, da so odnosno da bodo letos sezidali ali začeli zidati,530 novih stanovanj z.a ezule v Carboli, na Opčinah, v Sv 'Križu, na Lovcu, Montebelu in na Proseku Do sedaj smo slišali, da zidajo ali da nameravajo zi dati nova ezulska stanovanja samo na Opčinah in v Sv. K žu, sedaj pa bodo začeli zida-tj ezulsko italijansko koloni- rej nadaljuje. Kot smo videli, bodo za sedaj sezidali na Proseku 28 stanovanj. To pomeni, da bodo v to slovensko vas naselili 28 italijanskih družin, Prosek je poleg Opčin in Sv. Križa največja in najbolj strnjeno slovensko naselje, kjer se je v vseh letih fašističnega režima naselilo samo nekaj italijanskih družin, ki pa niso mogle vplivati na narodnostni sestav vasi. Takoj po končani vojni, dokler niso postavili v vas policijsko postajo, ni bilo na proseški šoli niti enega italijanskega otroka. Sedaj pa bodo za stalno naselili v tej slovenski vasi 28 italijanskih družin kar bo vplivalo tudi na sestav šolskih otrok in otrok v otroškem vrtcu. Poleg stanovanj gradijo v teh ezulskih kolonijah tudi društvene prostore za politične organizacije, to je za italijanske šovinistične organizacije, ki bodo še bolj zaostrile narodnostno mržnjo proti domačemu slovenskemu prebivalstvu Hkrati pa prodirajo v naše slovenske vasi tudi gospodarsko. V teh novih naseljih postavljajo trgovine, za katere dobijo obrtna dovoljenja samo ezuli. Kot vidimo, gre tudi v tem primeru predvsem za izpolnitev tistih načrtov poitalijančevanja tržaške slovenske o kolice, po katerih bi morali narodnostno in gospodarsko uničiti naše ljudi. kriza. ZVU naj zato priskoči na pomoč s podporami, zlasti ker je ravnateljstvo ladjedelnice «San Giusto« predlagalo, da bi gradilo eno ladjo na svoj račun, če bi dobilo pomoč ZVU. S tem bi preprečili odpuste in prebrodili najhujšo krizo, kajti ravnateljstvo podjetja računa, da bo v prihodnjem januarju dobilo nova naročila. Prav zato je prošnja za podporo ZVU še toliko bolj upravičena, da se preprečijo odpusti v tem podjetju. Delavci so dejali dr. Vitel-liju, da bi tudi takojšnja podpora oblasti ladjedelnici Fel-szegy lahko za »edaj preprečila odpuste, za biižnj' bodočnost pa ima tudi ta ladjedelnica upanje na nova naročila. ker se zdi. da bo tehnični urad naročil pri njej gradnjo dveh vlačilcev. Tako bi tudi ta ladjedelnica s pomočjo oblasti premostila sedanjo krizo in obdržala na delu delavce, dokler ne dobi novih naročil. Dr. Vitelli ni delavcem povedal v odgovoru pravzaprav nič konkretnega. Dejal je, da je obveščen o predlogu ladjedelnice «San Giusto««, da bi gradila eno ladjo na svoj račun ter da pristojni- organi ZVU sedaj stvar proučujejo. Kar se tiče odpustov, je ZVU obveščena doslej samo o dvajsetih odpustih v ladjedelnici Felszegy. o ostalih odpustih v tej ladjedelnici in o odpustih v ladjedelnici «San Giusto« pa da ni nič znanega. Tudi sestanek delavcev z dr. Vitellijem ni torej prinesel nič novega razen nekaj običajnih splošnih zagotovil, medtem ko v ladjedelnici Felszegy vztrajajo pri svoji zahtevi glede odpustov delavcev. Doslej niso pomagali torej nič razni razgovori, niti intervencije miljskega župana, niti odbora za obrambo miljskega gospodarstva. Prav Nekaj minut pred 13. uro so morali sprejeti na opazovalnem oddelku 17-letnega električarja Sergija Cibjca s Proseka 225, kateremu so zdravniki ob prihodu v bolnišnico ugotovili več udarcev in prask na desnem ramenu, levem zapestju, bradi in na glavi ter zvitje mezinca desne roke. Cjbic, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom RK, je pojasnil, da je v ameriški vojašnici pri Banih žagal veje drevesa, ki so ovi- rale električno mrežo in ie med delom iznenada izgubil ravnotežje ter padel s 3 metrov višine na tla. Okreval bo v 3 ali 6 dneh. citirala «Slouenska zemlja» Iga Grudna; nastopili so fantje s Proseka in Kontovela, ki so najprej zapeli pod vodstvom tovariša Pertota ((Ljubezen m pomladit, »Pelin rož a« m aVasovalecs. Fantovski oktet s Proseka-Kontovela je ubrano zapel in je zato žel priznanje navzočih. Ti naši fantje s Proseka in Kontovela so res fantje od fare in lepo pojejo, da jih je reselje poslušati. Vida Košuta je nato preči-tala *Nezgode gospoda Modričaki jih je napisala dijakinja Anamarija Pizziga. Vida je sicer lepo čitala, toda odprta terasa ni najbolj prikladna za take vrste recitacij, ki pridejo bolj do izraza v zaprtih prostorih. Ondina Majcen pa je recitirala Zupančičevo ((Zemljevidu. Občinstvo je tudi obe deklici nagradilo s ploskanjem. Najbolj pa je navdušil nastop barkovljonskega pevskega zbora, ki je pod spretnim vodstvom tov. Milana Pertota lepo zapel nekaj domačih. «Kaj mi boš tako zamerili), «V Ljubljani na lepem plači«, nato pa sKonjuh planina«, s katero je zbor dosegel višek in sprožil val navdušenja. Občinstvu je posebno ugajalo solopetje tov. pevovodje. Po končanem kulturnem sporedu se je mladina zavrtela na teiasi ob zvokih prijetne glasbe. Takih, prijetnih večerov si še želimo na naši lepi terasi. ložil na tla. Agent se mu je približal in ga vprašal po dokumentih, katerih pa mož ni imel, Kar se tiče vreče je možakar, ki so ga kasneje identificirali za 51-letnega Franca Škerjanca iz Gozzijeve ulice 5, jecljajoč pojasnil, da mu jo je izročil neznanec s prošnjo, da jo odda v prtljažnico glavnega kolodvora. Toda možak Z glavo ob stopnice jo tudi na Proseku. Načrt pori igacije in poitali* jgnčevanja slovenskih vasi v jitične kolontgacije najbližnji okolici mesta se to- Hove pristojbine za preq!ed< osebnih in tovornih dvigal Zavezniška vojaška uprava je povečala pristojbine za prvi preizkus in za periodične ter posebne preglede osebnih in tovornih dvigal na britan sko-ameriškem področju STO Te pristojbine je določil ukaz št. 116 z dne 27. januarja 1948 in podvojil ukaz št. 73 z dne 3. decembra 1948. Nova določila prinaša dne 1. septembra 1954 podpisani ukaz ZVU št. 92, ki bo stopil v veljavo z dnem objave Uradnem listu. Med hojo po stopnicah meriškega kopališča na Mira-marskem drevoredu je 52-let-na Valena Levini roj. Rebula iz Ul. dello Scoglio zdrsnila in padla, pri čemer je z glavo udarila ob stopnico, Ker se je pri padcu ranila in se udarjla na senčni strani glave zaradi česar je nastala podplutba, se je zatekla z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s prognozo o-krevanja v 7 dneh na opazovalnem oddelku. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Zaradi tatvine obsojen na poldrugo leto zapora 12. avgusta se je nekaj minut pred 16. uro oglasil na policiji 27-letni Vincenzo Riig-geri iz Bologne in prijavil, da mu je iz avta, ki ga je pustil na vogalu Ul. Trento Prispevojte za tedea tržaške mladine ni vedel na katero ime bi moral oddati vrečo in tako je moral slediti agentu na policijo. Med zasliševanjem je Škerjanec priznal tatvino in pojasnil, da ga je zjutraj neki prijatelj povabil v gostilno. Potem ko je spil pet četrtink vina. je odšel po mestu in si v Ul. Trento prisvojil vrečo z namenom, da jo proda prvemu kupcu, ki bi ga srečal. Isto je seveda Škerjanec ponovil pred sodiščem ter dodal, da je bil tedaj nekoliko vinjen in je vrhutega imel precejšnjo potrebo denarja ker je brezposeln. Kljub temu, da je tožilec zahteval 2 leti in pol zaporne kazni in 20.000 lir globe, ga je sodišče obsodilo le na poldrugo leto zapora jn na 15 tisoč lir globe ter seveda na poravnavo sodnih stroškov. Ena komedia v treh aktih katera Linharta inu ((Zupanovo Micko« tiče od BRATKA KREFTA Režiser: Jože Babič Lektor: Jože Tiran Scena: inž. Viktor Molka Kostumi: Mija Jarčeva Glasbeno spremljavo Dimitrija Zebreta izvaja prof. Karel Boštjančič. V nedeljo, 12. sept. 1954 ob 16. in ob 20.30 uri ponovitev Darovi ih prispevki Silvester Pečarič daruje 500 lir za Dijaško Matico. SPDT sporoča, da se nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v. Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491. 19. septembra izlet v bolnico Franja. Motoklub (Skedenj« organizira dvodnevni izlet v Ljubljano in Celje za proslavo na Ostrožnem 19. in 20. septembra. Vabljenj so vsi člani, da se izleta udeležijo. Zadnji dan vpisovanja 9. septembra na sedežu v Skedenjski ul. 122, I. Kasnejše prijave se ne bodo sprejemale. 12, septembra ne bo nobenega izleta v Jugoslavijo zaradi mladinskega praznika na Opčinah. Ta dan bodo tekme z motorji in scooterji. Člani, ki se hočejo tekem udeležiti, naj se prijavijo motoklubu »Jadran« na Opčinah. Motoklub (Mladost« poziva svoje člane, da se prijavijo za tekme, ki jih organizira motoklub «Jadran» . Opčine dne 12. septembra. Motoklub (Jadran« Opčin« organizira 18. in 19. septembra ob priliki zbora štajerskih partizanov dvodnevni izlet v Ljubljano in Celje. Vpisovanje na sedežu do 10. septembra. Motoklub (Adria« Milje-Dolina priredi dvodnevni izlet 18. in 19. septembra na Ostrožno pri Celju. Vpisovanje do 9. t. »n. na sedežu v Dolini. Motoklub poziva vse svoje člane, da se vpišejo za tekmo, ki bo 12. 9. Vpisovanje do 9. t. m. na sedežu v Dolini, Motoklub (Amatori« organizira 18. in 19. septembra izlet v Ljubljano in Celje, ob priliki velikega zbora štajerskih partizanov v Celju 19. t. m. Vabljeni so člani in nečlani. Opozarja se, da bo za ta izlet poseben popust. Vpisovanje na sedežu v Ul. Alfieri 8, tel. 96160 od 9. do 12. ure in od 17. do 19.30 ure, in sicer do četrtka, 9. t. m. Motoklub (Mladost« organizira dvodnevni izlet na Ostrožno pri Celju 18. in 19. t. m. Vpisovanje do 10. t. m. Okrajni odbor OF Nabrežina organizira 25. in 26. t. m. dvodnevni izlet v Komen. Vpisovanje do 15. t. m. na običajnih mestih. septembra SREDA, .1 l]UO*60ViJ^ C O A A '« « s * 294.8 m ali 117» KC Poročila v slov.. ob 5-41' t.* 13.30, 19.00 in 23.30. ^ Poročila v Ital. >>‘5' in 23.00, 5 c SO pfr .50 Jutranja 6la^jjj kdKfi d tiska: 7.00 Jutra'!' r““ gled fska: 7.oo jtM 7.30 Zenski kotiček, •_. ||9 ura: 11.45 Zabavna 'jjg Kultura v m poje va do Jadrana; 15.00 r p ni zbor Radia 17 30 prin^iU lodični ritim: 17"*i ™ porof11' istrske narodne, vsakog« ‘J luvaščimi; 18.L. Gla^ zabavna » oi Kultura v svetu,,HAvrtit hrvaščini; kaj; 19.20 lahko noč. l ic ST 11.40 Lahki, oriMStj* ivanj .00 Zabavna gia-»>«, ,_ni 00% popevke: 14.15 Kul ^ L ,^'n va vsakega, davanje: 12.40 za svetJ, “* “ 3SE&5 S sl popevke, i-*- «' 14.25 Havajske kdarft p na glasba; 8.00 B0Xsterfi cert za delo Zdravnišk' jrf Ravel:" Valček;, 18.« revij; 19.00 19.15’ Pestra 8lasbaiahge 20.25 Priljubljene a^,ei5^ je; 21.00 Aktualn^.) 0^# Lebar: "Vesela '^nV' dejanjih; 22.15 n ^ umetnost; skladbe; 22.15 Večerni v r b» *' '• J nrfCJJ' 11.00 Za vsakog^g pjeFL (Godba na pihala, pJJjL janka; .20.25 Pig «0«^ 21.05 Giuseppe VF opera v 4 dejanjih. *.. v k >1 •';* Razna obvestila Tržaški filatelistični klub L. Košir. — V sredo, 8. t. m. ob 20.30 url seja odbora z važnim dnevnim redom v prostorih kluba. Šola Glasbene Matice Nesreča mesarja Ker si je pri rezanju mesa v mesnici Lovisic v Ul. Pon-zianino 21-letni mesar Adriano Castellj iz Ul. S. Lorenza in Selva z nožem odsekal kos zadnjega členka palca leve jro-ke se je zatekel v bolnišnico, kjer so ga po prvi pomoči pridržali na ortopedskem oddelku. Ce ne bo hujšega, kar skoraj izključujejo, bo Ca-stelli okreval že v 7 ali v 8 dneh. Zastrupijenje s hrano Predvčerajšnjim zvečer je 52-letna Frančiška Jogan iz Narodne ulice na Opčinah zaužila nekaj rižota z omako jn nato spila kozarec vode. Kmalu zatem so jo napadli želodčni krči, vendar ženska ni iskala zdravniške pomoči, ker je mislila, da bodo krči ponehali. Ker pa so se bolečine včeraj večale, je poklicala Rdeči križ in so jo z rešilnim avtom odpeljali naravnost v bolnišnico. Tu so jo morali zaradi znakov zastrupljanja s pokvarjeno hra- ___________ „ , no sprejeti na III zdravni- zato je skrajni čas, da se obe škem oddelku. V nedeljo 12. septembra 1954 ob 15. uri na Opčinah (pri vrtiljakih) zaključna kulturna prireditev ob Dnevu irm mladine Sodelujejo: pevski mladinski zbor iz Padrič, pevski /bor iz Bazovice, šenipolajski oktet, pevski zbor iz Nabrežine, openski mladinski zbor, fantovski sekstet iz Gorice, dekliški zbor iz Standreža pri Gorici. |\la sporedu Je še nastop openske baletne skupine, folkloristov z Brega, tamburašev iz Skorklje. Med prireditvijo do igrala mladinska godba iz Piane V dopoldanskih urah motorne dirke in zaključek nogometnega prvenstva. PLES DO POZNEGA VEČERA. V ŠTEVILNIH KIOSKIH IN STOJNICAH BO NA RAZPOLAGO PRVOVRSTNA JEDAČA IN PIJAČA. — PRIDITE! DANES I. t. m. kulturni večer v društvenih prostorih v Pad rit ah. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODISCA Dvojčka pred sodnikom ker sta se uprla policistom Dva mladoletnika, ki sta vzela na piko ameriške avtomobile • Hotel je v Ameriko, pa se je znašel v zaporu Tudi dva mladoletnika sta se morala včeraj zagovarjati pred zavezniškim vojaškim sodiščem, ker ju je policija obtožila tatvine. Medtem ko sta 14-letni L. p. in 11-letni F. U. stala v kratkih hlačah pred predsednikom, sta njuni mami sedeli v dvorani in trpeli za sinova, ki se morda nista niti zavedala obtožbe. Kaj pa sta pravzaprav mlada tatiča storila? Ugotovili so, da sta iz treh ameriških avtov ukradla nekaj stvari, n. pr. električne žepne svetilke. Ker preiskava še ni končana, so razpravo odgodili za teden dni. Nad bratoma-dvojčkoma Renatom in Aldom Nadalin (19 let) pa visi hujša obtožba saj ju obtožujejo upora, uporabe sile, grožnje in žalitve javnega funkcionarja. Zgodaj popoldne 4. septembra ni hotel agent v službi pri vratih pomorske postaje pustiti noter Renata, ker je bil ta brez potrebnega dovoljenja. Potem ko sta se brata dogovorila kaj storiti, je Renato vstopil v ameriško restavracijo, ki je na postaji in nato odšel skozi druga vrata na pomol, kjer je vstopil v tovornik. Tedaj se mu je a-gent približal in ga povabil s seboj. Renato se je uprl in se je začel z njim prepi rati. Medtem ko je agent dr žal Renata za roko pa je od zadaj nanj skočil s strani Renatove brat Aldo. Drugi agenti, ki so že opazovali prerekanje so priskočili kolegu na pomoč in vsi skupaj so odpeljali oba vročekrvna mladeniča. Med potjo pa se je ne mirni Renato, vsaj tako trdi policija, udaril ob vagon in se ranil. Kljub temu pa fant ni miroval, temveč je začel groziti: «Se bomo videli na prihodnji manifestaciji. Ne prikaži se več na pomorski postaji, ker te bomo izločili« je besno dejal agentu, ki ga je trdno držal za roko. Predsednik je seveda oba poslal v zapor, kar je razburilo oba brata, ki sta začela protestirati, češ da se zadeva ni dogodila tako kot jo je Vpisovanje v šolo bo samo oo 11. septembra v šolskih pros'> nh v Ul. R. Manna 29, I. od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Razdelitev pouaa in določitev urnikov bo v torek, 14. septembra. Začetek pouka v sredo 15. septembra. Poučuje se klavir, vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti. V letošnjem šolskem letu bomo poučevali tudi zborovsko dirigiranje. Mladinci, ki se zanimajo za pevovodstvo, dobijo vsa potrebna obvestila med uradnimi urami v glasbeni šoli. Ravnateljstvo namreč«, tako je izjavil eden od dvojčkov, »podrobnosti«. Podrobnosti ali ne, za teden dni bosta ostala vseeno v zaporu. Med procesom pa bosta oba imela vso možnost o-brambe, je ob koncu pripomnil predsednik. Posest dveh in pol litrov ameriškega bencina je pripeljala Antona Buliča pred zavezniško vojaško sodišče za določevanje narokov. Moža so namreč ustavili v bližini Opčin, ko je šofiral nek zasebni avto. V bencinskem tanku so mu našli ameriški bencin in ga prijavili. Bulič, ki je zaposlen v vojašnici v Banah, je izjavil, da mu je bencin podaril nek vojak. Mož se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Ivan Malinljak pa je sredi avgusta zapustil naše ozemlje in odšel ilegalno v Italijo. Mislil je namreč priti do Genove in se nato vkrcati, seveda tudi ilegalno, za Ameriko. Toda lakota ga je prisilila, da se je ustavil v Trezzadadi, kjer je stopil nič manj kot h karabinjerjem s prošnjo, da bi ga nasitili. Karabinjerji so ga seveda pridržali in ga nato poslali naravnost v Tržič, kjer so ga izročili civilni policiji. S sodiščem pa je kmalu opravil: predsednik ga je le opomnil in ga nato izpustil na svobodo. Pri uprav' PRIMORSKEGA DNEVNIKA TRST Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 37-338 lahko naročite JUGOSLOVANSKE in SLOVENSKE revije zdravstvene 1 i te rarne pravne pedagoške po lit ičn e itd. Hossettl. Zaradi počitnic zaprto. Ezcelsior. Zaprto zaradi obnove. Fenice. 16.00: ((Operacija skriv- nost«, R. VVidmark, B. Darvi. Od uceral do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. septembra se je v Trotu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 80-letna Ana Pahor vd. Calligaris, 82-letna Ivanka Veccliiet vd. Dragovina, 51-letni Mirko Giacomiti, 60-letni Giorgio Zanon, 77-letni Jakob Bartolič, 62-letna Giuseppina Ve-licogna, Pietro Alberto Cassetti star en dan, faddeo Fdlvio Vec-chio star 3 mesece, 15-letni Gio-vanni Robussa, 81-letna Josipina Bjeker vd. Taučer, 83-!etni Ca-millo Pogiiaghi, 40-letna Olga Kogovšek por. Spacal, Naziooale. 16.00: «Otroci viharja«, Don John Justin, F.va Dahlberg. Filodrammatico. 16.30: »Rob Roy, škotski bandit«, Walt Disneyev film z R. Toddom in G. Johnsonom. Arcobaleno. 16.00: »Znamenje kobre«, N. Patrick, E. Sellors. Auditoriuiu. 16.00: «Zena in pošast«, Vera Ralston. Astra Rojan. 16.30: ((Kraljestvo gangsterjev«, Brian Don.levy. Cristallo. 16.00: »Manekenka«, Lana Turner. Grattacielo. 16.00: »Potovanje angleške kraljice okoli sveta«. Alabarda. 16.30: ((Usmiljenje za tistega, ki pade«, A. Lualdi, A. Nazzari. Anston, 16.00 in 18.00: ((Poulične pesmi«, Luciano Taioli. Armonia. 15.30: «Da bi te rešila, sem grešila«, P. Cressoy. Aurora. 16.(KJ: ((Podeželska ljubezen«, J. Powell, F. Granger. Garibaldi. 16.00: »Večna veriga«. M. Mastroianni, G. M. Canale. Mladoletnim prepovedano. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.30: »Obleči gole«, po Pirandeliovem romanu, Eleo- nora Rossi Drago. Italia. 16.30: «Nekdb me ljubi«, Betty Hutton. Viale. 16.00: «Ne glejte po mornarjih, gospodične!« Bob Hope. Kino ob morju. 16.00 «Prodana življenja«. Massimo. 16.30: »Streljajte brez usmiljenja«, S. Brady. Mlado- letnim prepovedano. Moderno. 17.00: »Prešeštflica brez greha«, James Mason in Ju- ne Havoc. Savona. 16.00: «Visoko sije sonce« John Ford. S. Marco. 16.00: «Praznik lju- bezni in smuti«, Mel Ferrer. Vittorio Veneto. 16.30: »Usmiljenje za tistega ki pade«, A. Lualdi, A. Nazzari. Azzurro. 16.00: »Zaliv groma«, J. Stevvart. Belvederr. 16.00: »Neprijemljiv«, Randolph Scott. Marconi. 16.30: «Tako je življenje«, Lucia Bose. Novo cine. i6.00: »Grenka serenada«, Claudio Villa in Liliana Bonfatti. Odeon. 16.00: ((Pigmejski otok«, J. VVeissmueller. Radio. 16.00: «Mi kambali«, Silvana Pampanini. Venezia. 16.00: »Milijacderski Milan«. Tino Scotti. 327,1 in. 202,1 Ih Poročila ob 5.05, 13.00, 15.00, 17.0° 12.00 Slovenske - tiar^f; jHj • ■ .K kofflO1? ]y poje Ljubljanski ^ 12.20 Kmetijski bfr: rs„, no vnn 1 »r« Karl Maria von .. tj ra k open <^,l množični na Ostrožno pri kjer bo veliki zbor štajerskih * * * K * t- OA*oi V Potuje se s posebnim vlakom. — nede * \) soboto, 18. t. m. ob 21. uri; povratek gij»^e ob 23. uri. — Cena za odrasle 1.250 HL ^ za otroke 700 lir. ujl POHITITE, KAJTI VPISOVANJE JUTRI 9. SEPTEMBRA. Kompleks garaža-si z opremljeno delavnico. Teren skupn‘,,0vind s [Jli1 no Z)nAi n o Ti Prnria SC 23 s01 —tlcU*' avtostrade na Opčinah. Proda se za Pojasnila pri upravi «Primnrskega 1 Frančiška štev. 2U. vni“ — 3 8. septembra 1954 na topen za zaščito otrok za Mscito otrok ki J s, ri"- * ‘ a m Dr®go Pahor. iek:rsu' °katerem ^1« sproti na kratko po-1)1 Tito T g°VOnl tud> mar- C'?'4 Uevilnih Pro- trok v Ha -6 m Za:kiite o-*>ngres ie *aaie zair t P°dr°cje «vpra- '■prašanjl ^so ° t aa?različnejša iev otri 0troci brez star- io do niihkaterih SUrai ima' EO*, otm ne°dgovoren od- st1"* SUrŠi 80 »vnail ki slabo S? ‘«SVh j. svoU ; kl ne skrb‘i° ^ loče’ r:Lopcrt ° -°ke ": ^»ervati erib s‘Mši so l»o«tali itdni’ Primitlvni >n *edelaSkjz Predstavnika sta d’ se ‘p v dSl?lh izkuieni-š'iaah ™ ?11.(>6enib okoli- Problemi Prin^ 'u drUg' lu kongresa vP°drobnem de-deljen0 n« )e bll° raz- P‘ne in ve* i delovne sku-(d) skupinf ,Sekcij- ,ie v III. med drno selccrje, ki je di odnose‘mertbraVnaVala tu' tržaskj orna ? staržl in šolo, hor načel vnaVnik Drag0 Pa' Vseh otrok ?ra5anie Pravice terine» jeziku.P0Uka V ma‘ Na med s^enTl Predlog je bil ^ Olenu kVkUPine V tret' "b!lib Živi ie ■ ° ( »Narod na kolesih« imenujejo mnogi Združene države glede na to, da se pc njihovih cestah vozi ponoči in podnevi več kot 53 milijonov avtomobilov. Naj se Američani vozijo na delo ali za razvedrilo, ena stvar je nedvomna: vsi ti osebni in tovorni avtomobili ter avtobu-, si so postali že davno neločljiv del gospodarskega življenja dežele. Zato predstavljajo za Združene države življenjsko limfo, ki kroži po velikih in malih cestah vsega omrežja, kot kroži kri po žilah dovodnicah in odvodnicah Industrijsko in njegov kulturni utrip KULTURNO PISMO IZ SEVERNE SLOVENSKE METROPOLE Maribor ni samo veliko središče industrijskega in drugega gospodarskega dela, temveč je tudi pomembno slovensko kulturno središče ako, *** °vira°vda *Uji jezik ne bi i[ in šo1o, °dn°sih med star- ^«U»si, 5? *\iS* tudi “a kon-Ozjf' ki delar0dn,e 0rgani‘ Solslr' zaščito Zib n«°č pravica do £V*»na ateriDem *' VI'* odrekT" S°Sed- 0 i P**kih an otr°te>m ftš l*1« kon enrB'' “taterinem je- 0v«ucev. “ «*- *bi, °»tio otrokom V poletnih dneh, v času Mariborskega tedna, pa je dajalo gledališče večerne predstave na prostem. Nastopili so z Gorenjskim slavčkom, Rigolettom, Tra-viato in z večerom opernih arij. Izredne razmere v gledališču zahtevajo od vseh članov mnogo požrtvovalnosti. Vaje dramskih igralcev, pevcev, opernega zbora, orkestra, baletne skupine, delo odrskih delavcev — vse je treba prilagoditi dnevnemu okviru štiriindvajsetih ur. Zato se mi zdijo precej a-prioristične trditve o krizi v mariborskem gledališkem življenju in še posebej so problematične tiste, ki iščejo vzroke te »krize« v finančnih vodah gledališča. MLO je nakazal gledališču za letošnje leto 54 milijonov din podpore. In "ce dosega gledališče kljub težkim delovnim pogojem vendarle uspehe, ne moremo govoriti o krizi, temveč le o delu ansambla, ki uspešno premaguje kritične trenutke, ki se kažejo v vsa- kem ustvarjalnem prizadevanju. Številni abonmaji za dramske in operne predstave pa govore da mariborsko gledališče ni osamljen otok v delavskem središču, temveč da si utira zadnja leta vztrajno in uspešno pot med delavske množice. Tudi s tega vidika ima izjemen položaj, ki se ne more primerjati z ljubljanskim »kulturnim središčem«. ... IN MED KNJIGAMI Živahno založniško dejavnost predvojnih dni nadaljuje v novih razmerah založba Obzorja. V nekaj letih je vodstvu založbe u-spelo, da je premagalo otroško rahitičnost m je kljub izrednim razmeram, ki utesnjujejo vse naše založbe, zaživela samostojno življenje, v primerjavi z ostalimi slovenskimi založbami išče v marsičem svoje — in priznajmo — tvegane poti. Izdaja dosedanjih izvirnih publikacij kaže, da daje prednost .domačim avtorjem. To je v današnjih dneh, ko odločajo pri sestavljanju knjižnih programov komercialne r*igovoru s častno predsednico Mednarodne zveze za zaščito otrok, gospo Morier postavke, pogumna in kulturno pomembna odločitev. Pri delu jo vodi zavest, da mora najti knjiga prav danes — ko so knjižne cene za večino previsoke — vendarle pot med široke sloje ljudstva. Zato izdaja dela v knjižnih zbirkah, kjer so cene sorazmerno nizke. Po‘ sebno popularne so prikupne zbirke «Pravljic», «Knji-ga za vsakogar« in »Voran-Čeva knjižnica«. Prvi dve imata še posebej šifok krog stalnih odjemalcev. Knjižne publikacije obsegajo široko področje besedne ustvarjalnosti: knjige za otroke, za mladino, leposlovna dela domačih in tujih avtorjev,, pesniške in novelistične zbirke, romane, dramska in poljudnoznanstvena dela. Revija Nova obzorja združuje književnike in kulturne delavce severovzhodne Slovenije. Med stalnimi sodelavci pa ima tudi precej kulturnikov iz ljubljanskega območja. Posamezne številke kažejo sicer katerikrat precej labilne kriterije pri objavljanju del, toda v celotnem prizadevanju je vidna jasna in vztrajna prizadevnost za kvalitetnimi prispevki. Omeniti velja tudi literarno revijo Svit, ki jo izdajajo mladi oblikovalci slovenske besede in je namenjena predvsem mariborski delavski in srednješolski mladim. Njen krog sodelavcev pa kaže zadnje čase, da je v marsičem prekoračila ta didakttčno-zanosni okvir. NA VSEH OBZORJIH SE SVETLIKA Naj je še tako privlačno spregovoriti nekoliko obširneje tudi o drugih kulturnih ustanovah Maribora, moramo vendarle marsikaj samo mimogrede omeniti. Mariborski likovni umetniki in ljubitelji so dobili letos umetniško galerijo. V prenovljeni in sodobno o-premljeni stavbi je vodstvo galerije uredilo nekaj pomembnih razstav, 'ki so daleč presegle lokalni pomen. Razstavljali so vodilni slovenski, tržaški (Hlavaty) in srbski likovni ustvarjalci; v galerijskih prostorih so bile razstavljene reprodukcije Leonarda da Vinci, in zadnja razstava je pokazala prerez likovne dejavnosti Maribora zadnjih 35 let. Galerija prireja stalne razstave in skrbi za skupinske obiske. Prav tukaj ima vodstvo galerije poleg ožjega dela še drugo, pomembnejšo nalogo; širjenje likovne kulture med delavstvom, vzbuditi v r'širokih plasteh ljudstva razumevanje in ljubezen za to — pri nas vse premalo popularno — u-metniško izraznost. Podobni problemi so v glasbenem življenju. Koncerti Mariborske filharmonije in glasbeni nastopi domačih in tujih umetnikov so sicer pogosti, vendar je med aboniranimi obiskovalci koncertnih dvoran malo tistih, ki dajejo socialno podobo današnjemu Mariboru. Srednja glasbena šola in Ljudska univerza mora videti v prihodnje prav na tem področju svojo najpomembnejšo vlogo, Ce omenimo še muzej s samostojnim oddelkom NOB, Studijsko knjižnico, ki ima v novih prostorih vse pogoje za vzorno delo in tudi hvale vredno opravlja svoje poslanstvo, če omenimo pokrajinski arhiv in javne knjižnice — potem smo samo kronistično zabeležili najvažnejše ustanove, ki dajejo kulturnemu delu v Mariboru svoj pečat: Pri tem seveda nismo zapisali 1— čeprav bi vej kot zaslužili — imen mnogih kulturnih delavcev, književnikov, likovnih in glasbenih umetnikov, publicistov in pedagogov, na čigar ramenih leži to delo. Ti ljudje imajo svoje organizacijsko telo v Zvezi mariborskih kulturnih delavcev. Ali je, sodeč po teh vrsticah, upravičeno, da govorimo o Mariboru kot o ((kulturni provinci«, o »periferiji duha« ali pa ima to mesto glede na svojo preteklost in razvoj samosvojo podobo kulturnega življenja, ki ga ne moremo vzporejati s »kulturnim središčem«? Na vprašanje odgovorimo opisno: kadar omenjamo gospodarski in politični razvoj Maribora, moramo z isto samozavestjo najti besedo tu- di za njegovo kulturno življenje. BRANKO HOFMAN VAŽEN IZUM Patentni urad ZDA je registriral patent danskega trgovca s cvetlicami Martina Tum-1 novil ameriški predsednik. De-be. Mož še nikoli ni potoval i lu tega odbora in doslednemu človeškega organ izma_ Ce se je progresivno naraščanje avtomobilov pokazalo za odločilen prispevek h gospodarskemu in socialnemu napredku države, je pa na drugi strani istočasno povzročilo veliko povečanje nevarnosti pri cestnem prometu tako v mestih kot na deželi. Seveda te nevarnosti in prometna gneča, ki nastaja na raznih kočljivih točkah k pristaniščem, na letališča, na industrijska področja, turistične kraje itd, — ne odvračajo Američanov od tega. da bi se ne posluževali vedno hitrejših prevoznih sredstev, ki so danes dosegljiva za vse in ki jih izdelujejo v vedno bolj privlačnih in močnih oblikah. Oblasti in skupine bolj uvidevnih Američanov se stalno trudijo z rešitvijo problema discipliniranja avtomobilskega prometa po sodobnih in vedno bolj izpopolnjenih načelih; skušajo hkrati promet pospešiti in zmanjšati število nezgod, zaradi katerih izgubi skoraj 40.000 oseb vsako leto življenje. Mnogo je že bilo do zdaj v tem pogledu storjenega mnogo je pa še treba napraviti. Kljub temu, da je cestni red postal že nekaka druga narava velikega dela ameriških avtomobilistov, se dogaja še vedno preveč nesreč, povprečno 23 primerov na vsakih 110.000 prebivalcev. Potrebno je zato intenzivno delo za preprečitev nesreč, to delo opravlja in stalno nadzoruje poseben odbor za prometno varnost, ki ga je usta- z letalom, pa je vendar izumil napravo, ki bo mnogo pripomogla k varnosti potovanja z letali. V nevarnosti se vsa kabina s potniki loči od letala in se z velikanskim padalom spusti na tla. Izumitelj je izjavil, da je prišel na to misel, ko je pred petimi leti gledal v kinematografu, kako vržejo iz letala tank. Izračunal je, koliko tehta trideset potnikov v primerjavi s tankom, potem pa je začel delati poskuse.. izvajanju njegovih pobud se imamo zahvaliti, da so se prometne nesreče v zadnjih letih zmanjšale za 25 odst. kljub istočasnemu porastu prometa. Delo tega odbora se je izkazalo zlasti za koristno glede cestnih in prometnih zakonov in glede novih gradbenih načel tako pri cestah kot signalnih znakih, končno tudi pri povečanju prometne previdnosti s podrobno propagando pri vsem prebivalstvu. Tako so dosegli koristno e-notnost prometnih predpisov, ki veljajo v posameznih zveznih državah; poleg tega so pa tudi lahko olajšali in pospešili standardizacijo vse opreme, ki je potrebna za discipliniranje prometa, od sema-forov do signalnih razpredelnic, od po cestah zarisanih črt do pločnikov. Izpopolnitve, ki so jih postopoma vpeljali tako glede cestnega omrežja kot tudi glede predpisov in signaliza-cijskih instrumentov na avtomobilih, so plod stalnega in skrbnega analiziranja cestnih nesreč po vsej državi. Iz te analize so dobili statistične podatke, ki so bili največje važnosti za strokovnjake, katerih naloga je urediti in u-zakoniti promet kot tudi za oblasti, ki morajo skrbeti za izpopolnjevanje prometnih predpisov. Naravno bo spoštovanje predpisov tem bolj popolno čim hitrejša in energičnejša bo intervencija prometne policije in sodnih organov, v katerih področje spadajo sankcije za kršitev prometnih predpisov. Tudi v tem odseku so dosegli laskave uspehe, zlasti kar zadeva omejitve hitrosti in izpolnjevanje predpisov o prednosti, o prehitevanju in parkiranju. Dejavnost policijskih sil so zelo olajšale moderne elektronske priprave za kontrolo hitrosti in neki posebni aparat, ki omogoča takojšnjo ugotovitev, če je prijeti avtomobilist vinjen ali ne. Vsa ta takorekof »represivna« dejavnost bi se pa izkazala za mnogo manj učinkovito, če ne bi bila združena s primerno preventivno akcijo, ki temelji tudi na načelih, katera je osvojil predsedniški odbor za varnost prometa. V smislu teh priporočil imajo že v osnovnih in srednjih ameriških šolah prvi pouk o kontroli prometa, p cestnih znakih, o previdnosti, ki je potrebna i za pešca i za avtomobilista; in tako imajo ti dečki, ko dorastejo in lahko dobijo šofersko izkaznico že | precej razvito »prometno vest*. Kampanija preprečevanja nesreč zadeva tudi avtomobilski registrski urad, ki izda;« šoferske izkaznice in od časa do časa pregleduje avtomobi- le, predvsem glede zavor, luči, signalnih naprav, volana itd. Delo vseh* teli javnih u-stanov~ izpopolnjujejo končno neštevikie zasebne pobude. Lahko rečemo, da je v vsakem ameriškem mestu ali večji vasi eden ali več odborov zasebnikov, ki brezplačno sodelujejo s krajevnimi oblastmi pri ukrepih za varnost prometa in ki istočasno vodijo obsežno propagando za cestno disciplino ter zlasti someščanom prikazujejo nevarnosti, katerim se izpostavljajo, če Vozijo neprevidno in se ne ozirajo na cestne predpise. V najnovejšem času so dosegli presenetljive uspehe z novim sistemom preprečevanja nesreč, po katerem posvečajo vso pozornost bolj osebi, ki šofira avtomobil kot organiziranju prometa. V mestu Washingtonu na primer začasno odvzamejo šofersko izkaznico avtomobilistom, ki so zakrivili več cestnih incidentov, pa čeprav niso ti incidenti povzročili nobene večje škode; oblasti so v takih primerih na stališču, da so te osebe pokazale določeno brezbrižnost. zaradi £esar je preklic voznega dovoljenja za določen čas najboljše sredstvo za vzbuditev potrebnega čuta odgovornosti, ki ga mora imeti vsakdo pri šofiranju avtomobila. Cut odgovornosti so tudi povečali z uvedbo obveznega nezgodnega zavarovanja, kar se je izkazalo zlasti koristno V državi. New Yopk. Najbolj strogo' kontrolo so pa usedli za ugotavljanje telesne sposobnosti avtomobilskih šoferjev, tako v pogledu vida kot v pogledu psiholoških pogojev. ‘ ‘ Vsi ti ukrepi za kontrolo, preprečevanje in kaznovanje so skupno z obširno propagando proti prometnim, nezgodam v zadnjih mesecih v Združenih državah zmanjšali število o-seb, ki so postale žrtev cestnih nesreč, na 7 od vsakih 10.000 avtomobilov v prometu. Ta odstotek je znatno nižji kot je v evropskih deželah, Jtjer niha med 14 in 18. Kbnčno lahko rečemo, da ni nobenega nadomestka, ki bi pomenil več kot je previdnost posameznika in da istočasno ni nobenega opravičila za šoferja. Predsednik turške republike Dželal Bajar, polaga venec na grob neznanega vojaka na Avali v Beograda AVTOMOBIL NA PLINSKO TURBINO »British Motor Corp.« poroča, da so plinsko turbino jakosti 125 HP z izmenjevalcem toplote uspešno vgradili v standardno limuzino znamke »Austin Sheerline«. Z verjetno izjemo pri ameriškem avtomobilu «Chrysler» na plinsko turbino, je prvič, da so uspešno uporabili izme- njevalec toplote pri plinski turbini za kakšno cestno motorno vozilo. Plinska turbina ima pred eksplozijskim motorjem razne prednosti. Odpade namreč menjalnik in dejansko nima vgrajenega avtomatičnega prenosa sile; veliko silo pa dobimo že v malem prostoru. Kot pogonsko sredstvo za to plinsko turbino služi ceneno gorivo. Zato je »British Motor Corp.« je kmalu prišla do tega, da je popolnoma ovrgla misel, da bi tudi pri avtomobilih uporabljala plinsko turbino letalske vrste. Odslej je vsa svoja prizadevanja o-sredotočila na plinski turbi- ni posebne konstrukcije za avtomobile. Reakcijska vrsta letalske turbine pride v poštev le takrat, kadar je mogoče izkoristiti ogromno energijo, ki se razvije v izpuhu, za pogon letala. Avtomobilska plinska turbina, ki jo je skonstruirala «British Motor Corp.«, pa izkorišča energijo izpušnih plinov v izmenjevalcu toplote in čim več toplote se prihrani, tem manjša je poraba goriva. Prvi avtomobil na plinsko turbino je izdelala britanska tovarna »Rover CO.»; njej sta sledili ameriška družba ((General Motors« in italijanska avtomobilska tovarna «Fiat». Glavna težava, s katero se je morala boriti tovarna »Rover«, je bila, izdelati primerno velik izmenjevalec toplote. Njeni inženirji delajo že dalj časa na takšnem izmenjevalcu toplote. Avtomobil na plinsko turbino «Rover» so prvič preizkusili v javnosti ma.ia 1946 pc 12 mesecih dela v naij-večji tajnosti. T(LPrVi II 'žti&douuibhl [jfilt&ilti 0 Ifcithfi za ohhtnn&h c« »v iltaiiifinii 'tazu&i Tfi/inin/j/fp in \ J v°jni ‘ih . niso *«sti ‘Jci v°isk0. :a»Pr, 'Ottlo »»ogli Pedi 'lansko tega _ ZiJ* Podronš >tS|»e8a" a°živeli9!)7 s° pri 4°dov‘nanev pomn?°raz.. *a-»‘avi^avili d£j*m beJ*°v, ,lavn0» 0 r!!le Ph Sn doj *aseVa So PravZap 6 »'kjer Iti av Več ko: avst ni maj 'ziiis riiske ‘ak ago- rat, Voj. Je *M,bje p7enenai,;o'1ir'žaSit0pi10 a e* val To-0 tu. v 'tuhr. orn»iala *‘e in , raz- vil v vsej 1941 c SV0J1 vel*čini leta stvo’ "-.T -3e, tukai*"ie Ijud-bori l Pndruz,1° Parodnoosvo- t i« ‘TL' POS‘d>no °d * * 1942' da,‘e s° bili na To,. minskem hudi partizanski bo-1 , prot, okupatorju. Znani so 0Ji na planini Golobar pri na te na St°‘U pri Kobaridu L, Krnici pri voičah, v Ba: drugod P*pV IdrljSki dolini Pricfivtal v de°T v deželo nacistični Ostre boje so bili mi, dokle^T’Z3ni ‘Udi z nji-®aja 1945 0180 v začetku Stat,stike o žrtvah ** deŽ-ele’ nih . . zrtvah m požga- asi dovoli zgovorno pri-tega velikega junija 1945 do 15. zahodni Eniških '£hirSTn P° Za- *>ka Vni.t •tugoslovan- je 1«, septembra divjal °kupator. tolminski čai„ V,,,j o veličini Pnnta. Od £r;Ta 1947 bn * Tolmmske zaseden 1947 zasedla tudi ta del Tolminske, ki je sedaj skupno z ostalo Slovenijo v svobodni socialistični domovini, IJanes... Turist, ki danes devet det po vojnj obišče Tolminsko je naravnost presenečen, kako tamkajšnje prebivalstvo izpopolnjuje njene naravne lepote, kako pridno si ustvarja boljše življenjske pogoje, pred nekaj let, opustošena dežela je danes, lahko rečemo, vzra-sla na novo. Skrb ljudske oblasti omogoča Tolmincem vsestranski zelo ploden razvoj — predvsem pa na gospodarskem in kulturnem' področju. Zaceljene rane, ki jih je prizadejal okupuUtr Tolminska je bila zelo prizadeta zaradi divjanja nacifa-šističmh okupatorjev, ki ji je prizadejal na pr. samo na zgradbah 1,5 milijarde škode. Nekaj primerov: 12 novembra 1943. so SS-ovske tolpe popolnoma razrušile vas Strmec nad Bovcem ter pobile 17 ljudi. Okupator je prav tako u-ničil vas, Čezsočo, 2ago, Svi-no in zaselek Foni. v Volčah je požgal 43 hiš. Prav tako so nacifašistični oddelki pustošili v Gabrjah, Zatolminu in Zalas Čadrgu. Ogromno je bilo torej materialne škode in velike so bile človeške žrtve. Ljudska oblast je takoj po vojni začela z obnavljanjem porušene dežele. Do konca avgusta 1954. so bile v rekordnem času usposobljene za promet vse prometne zveze. Nato pa so Tolminci začeli obnavljati porušene vasi. In danes lahko rečemo, so rane, ki jih je prizadejal okupator, zaceljene. Vsak ima svojo streho, svoj dom. Gradbeni objekti kot gobe po dežju Ce greš po Tolminu, boš presenečen nad gradbenim poletom. V pičlih dveh letih je zraslo tukaj 14 novih stanovanjskih poslopij. Italija v svoji 25-letni okupaciji ni napravila toliko kot ljudska oblast v nekaj letih. Tak gradbeni polet je tudi v drugih krajih Tolminske. Stanovanjska poslopja, turistični in gospodarski objekti rastejo ko gobe po aežju. Samo poglejmo; v Trenti so zgradili nov hotel »Planinski orel«. Za hotelirstvo so adaptirali tudi tamkajšnje bivše vojašnice. Pieuredili so nekdanjo italijansko vojašnico linancarjev za planinski dom in planinsko postojanko. V Bovcu so zgradili tri velika poslopja v turistične namene. V Srpenici so zgradil, poslopja v katerih predelujejo kredo. V Kobaridu so razširili opekarno, ki zaposluje nad 50 delavcev. Bivše avstrijske vojašnice -pa so prav tim adaptirali za tovarno igel - edino te vrste v Jugoslaviji — ki proizvaja dnevno 150.000 šivank vseh vrst m zaposluje 77 delavcev. V Tolminu je novo kinogleda-lišče, katerega adaptacijska dela so stala približno 40 milijo, nov din. Ta kulturni hram se lahko kosa z vsemi podobnimi ustanovami v mnogo večjih krajih Slovenije'. Popolnoma so že obnovljene vasi, ki j>h ie prizadelo predlansko snežno neurje. Samo v Borjani so na novo zgra- dili 8 stanovanjskih poslopij, 11 pa obnovili. V gradnji sta sta dva velika zadružna domova, tako da bo imela Tolminska v kratkem 11 zadružnih domov kjer se prebivalstvo politično, gospodarsko in kulturno razvija. Mnogo bi še govorili o gradbeni dejavnosti; kulturne dvorane, šole, ceste, nove delavnice, vse to kaže na širok obseg opravljenega dela. !\ekaj načrtov »a bodočnost... Kakšne namene pa imajo Tolminci za prihodnost? Kot doslej, bodo smeri gospodarskega razvoja Tolminske šle tudi v bodoče po poti razvijanja tistih gospodarskih panog, ki tam najbolj uspevajo: kmetijstva, predvsem živinoreje ,n turizma. Posebna pozornost bo posvečena domači predelovalni industriji mlečnih in drugih izdelkov, za kar so pač najboljši pogoji. Poglejmo samo nekaj podatkov/: V Kobaridu bodo zgradili novo kmetijsko šolo. Tam pa bo kmalu dokončana nova moderna sirarna, ki bo kar se tiče gradenj in strojev predstavljala 360 milijonov din vrednosti. V Tolminu so že o-dobreni krediti za zgraditev nove mlekarne, ki bo stala 28o milijonov din. V njej bodo izdelovali mlečni sladkor, kar je edinstveno v Evropi. Tozadevne poizkuse so doslej delali samo v Nemčiji. Tovarno igel v Kobaridu, ki proizvaja sedaj igle za šivalne stroje Singer, navadne ročne šivanke, igle za sedlarje in čevljarje ter trioglate igle za jadra, se bo razširila. S prihodnjim letom namerava izdelovati še gramofonske igle, igie za tekstilne in česalne stroje, trnke in po možnosti tudi izdelke drobne kovinske galanterije. Tovarna ima zelo ugodne perspektive za razvoj. Po mnenju vodstva objekta bi morali proizvodnjo tovarne povečati najmanj za desetkrat, če bi hoteli ugoditi povpraševanju na tržišču. In končno naj navedemo Je gradnjo nove moderne čevljarske delavnice «Jelen» v Tolminu. Omenjeno podjetje ima že sedaj « Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za Zahtevajte jo pri Odflovonn urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO. UUCA MONTECCHI St e lil. (Ud - Telefon Številka »>808 1» J*-««- - Pofltul DrtdM Na UPRAV/U ULICA SV. FRANČIŠKA K. X — Telefonska Številka 37-338 — OGLASI: od 8. do U.30 In od 15-18 - Tel. — rnn„ Miuer Za vsak nun vUlne v »trtni t stolpca trgovski 80 finančno upravni 100. oemrtn.ee SO Ur - Za FLRJ » vsak mm iirtn« 1 ” ^rs^glasaToo din. - Tlaka Ttskarakl ta vod ZTT - Podružn Gorica Ul. 8. Pelliro l-ll Te' 33-82 - Rokoolsl se n- vračajo predal 87-338 ftolpr« NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 lir. fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod '°'ort za|0/()t Vi Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozern. tiska- ^ ^ nlje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 - Izdala Založništvo tržaSke*3