GLAS NARODA
' ^ list slovenskih delavcev % Ameriki	7Bt00° Bmdera- ^
..J-U-il-uiiu........ II—II——_■__
nSLCTOH: »876 OOETLAHDT._Entered m Second Class Miti«, September H, 190S, at the Po« Office at Hew York, H. Y„ under the Act of Congr— of March 3, 187f.	TKLEPOH: 4«87^OETLAWDT
NO. 300. - ŠTEV. 300. __NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 22, 1920. - SREDA, 22. DECEMBRA, 1920.	VOLUME XIV111. - LETNIK XAV11L
NA IRSKEM JE POLOŽAJ VEDHO SLABŠI
TEKOM SPOPADA MED VOJAKI IN IRCI, JE BILO 18 OSEB UBITIH. — ANGLEŠKE OBLASTI STIKAJO ZA DE VALERO. NADAJNE ARETACIJE IRCEV.
Dablin, Irska, 21, decembra. — Semkaj je dospelo poročilo, ki i »znanja o boju, kateri se je vršil med Sinnfeitici ter angleškimi vodiki. Tekom boja je bilo osemnajst o>eb ubitih, enainštirideset pa ranjenih t« r aretiranih. Poročila o tent boju so '.elo pomankljiva, zalo se nič natančnejšega ne ve o podrobnostih in vzrokih spopada Od ubitih mož je	prostovoljcev, kot se naznanja, osem pa vo-
jakov angleške krone.
K<> je dospelo to poroeilo sem, je bi! na liee mesta odposlan ta-
•	<ij m o.'an oddelek vojaštva, toda dozdaj še ni bdo nobenega glasu, kaj i« s ten«, vo j ait Tom. Angleške oblasti izjavljajo, da so bili napada N-i razgnani ter da je padlo v roke angleškega vojaštva več upor-ii.t, Ircev. O nekaterih ujetnikih, ki so jih ujeli angleški vojaki te-i tu « popada, se pon«"4, da so zelo ranjeni. Nadalje se tudi nazna-i ja, «1« so «« na ol»ch straneh obupno bojevali.
V nedeljo zjutraj j« bilo v Rbthronami, v Tipperarv okraju, i apadenih policistov. Konštablcrji so bili- ?ia jniti v cerkev, ko so bili napadeni od Irrev, ki so pričeli nanje -treljati. Napa;Iclei so nato izročili svoje orožje, nakar se jim je dovolil prosti odhod.
t;»-n«-ral Boyd, poveljni kv dtiblinskem okraju, je izdal razglas,
*	katerim zahteva takojšnjo izročitev Mestne hiše ter .drugih občinskih poslopij. l>ublin»ki občinski »vet se je sestal k posebni seji, tekom katere je *kleni! ignorirati povelje generala.
%	Vojaštvo in policija je danes patruljirala v l>ublinu in v Corku.
Izvršenih je bilo mnogo aretacij. Mtd temi je tudi neki sinnfeinec. ki je ('lun parlamenta ter neki duhovnik.
Southampton, Arrlija, 21. decembra. — Angleške oblasti so <'..le natančno preiski.fi parnik il Aquitania", ki je dospel danes seniki j, toda na parniku ni bilo sledu o irskem " predsedniku " de Vale-ri. o kuierem me je poročalo, da bo prišel iz Amerike v Anglijo.
Dublin, Irska, 21. decembra. — List "Freeman's Journal" je prejel poročilo, da je bil v pondeljek napaden v Mullinanhone od <M»-k angleškega vojaštva. Napad j«- bil izvršen v gorovju okraja 1 pperarv. Poročila o tem napadu »o pomanjkljiva, pravi dotični vendar toliko je znano, da je bilo osem napadalcev ubitih in o-l oii trideset ranjenih
Neko nadajno poročilo naznanja, da so vojaške čete obkrožile i ■ ko poslopja v bližini napada ter da so tamkaj ubile večje £ te vilo irskih prostovoljcev.	_ ____
nuvuiATuuui riuuuoio;-
NIK HARDING BO ODPOTOVAL V FLORIDO.
»
'uckaionville, Fla, 21 dec. — Novoizvoljeni predsednik Hardin« namenvi s svojo soprogo pi*-2iveti par tednov v Kloridi. Il.:rding bo gest senatorji Frc-lii jrhvsena, ki iu;n v Florid« krasni posestvo.
F AKlfiKE BOLNIŠNICE NAJ SI NABAVIJO RADLJ.
Pariz, Francija, 21. decembra, »ui^ter za javna dela je zahteval v zbornici, naj kup* vlada dva grama radija za pa>iške bitnisni-ce. Nj«*govi prošnji se je ugodilo. Padij bo stal dva miljona frankov.
DENARNE POiHJATVE V
arrma na ooriSko a
NOTRANJSKO
IfTT4oj«M denarna popolnoma sanosljivo in ndanjis razmeram primarno tudi hitro pc eali Istri, na Osnkon in tudi na
Notraajsksn. pa--»ji, ki J#
ssaedsoo p« italjanaki armadi
Vfteraj hm računali aa poftilja tre ttsljaniHh Ur po riedeW Mokj
50 ttr .... $ 140
100 lir ____ $ 4 SO
900 Ur .... $11-00 000 lir .... $20 00 1000 Ur .... $39.00 ▼redaert denarju sedaj m stal na, menja se veCkrai napričaks ▼ano; is tsga raaloga nam ni mo
£4	.	^
MS MMIM po Md Mfega iafl ko nam pirfial tear iosp« •
Domr mm Jo portMI najbolj p«
D—sHi Postal Mammy Ordsr. oT »o Mow York mmk M MM fr»ik BftkiU
LUZ.1UWI UAKUVi Z.A UUDAJ
SKE OTROKE
Danaj, Avstrija, 21. decembra Božične darove bo razdeljevala ameriška misija v družbi Ameri š! epa Rdečega, Križa le rned tu kajšnje otroke. Za pretežno veči no prebivalcev bodo sedanji bo i«čni prazniki pač najbolj žalost ni. kar so jih kedaj doživeli
1'prava pomožnega ameriškega komiteja bo i7popolnila svoje na črte za razdelitev hrane in obleke ined 300,000 otrok. V vsaki izmed 2000 kuhinjskih postaj Ameriške Rdečega Križa po Avstriji, bc zablestelo bošiČno drevesc?. Vsa! otrok bo dob'i posebno porcijc pogače, nepravljene iz dobre pše-nične moke.
NOBENEGA NOVEGA TARIFI V SEDANJEM ZASEDANJU.
Washington, D. C., 21. dec. — Fomitej poslanske zbornice za po ta in sredstva je sklenil danes, ds to predložil Fordney-evo tarifne predlogo, ki naj bi varovala far merje, poslanski zbornici ter da tudi predsedniku Fordnev naro tilo, naj stori vse, kar je v njego vi moči, da še pred pričetkom bo žičnih počitnic izposluje sprejen j te predloge v poslanski zbornici
TVmokratje pa bodo bre. dvo ms preprečili sprejem te predLo ge v sedanjem zasedanju k on gre sa —
SELMA KDRZ JE TUKAJ.
V New York je dospela odlični dunajska pevka Selma Kur«, k je sprejela službo na Metropoli tan Opera House. Kot znano j< c,»a ena najboljših koloratnrnil |M»vk, kar jih je bilo čuti v zad
rjem času. ■ - ---
ROJAKI. KAROOAJTE KB Vi "O LAS V AR OD A". MAX VEOJI SLOVENSKI DNE V Sli i* KDtntnriR uIayav
VSEM NAROČNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM, ŽE-tr U SREČNE BOHOVE PRAZNIKE
FRANK SAKSEP..
V NEW Y0RKU BO ZOPET ZAVLADALA SUŠA
Bos hoče pomesti z vsemi mokrimi prostori. — Rekel je, da mora zavladati popolna suša.
Predstavi i se je gospod J. D. Oapin, novi prohibicijski komi-s<<r za mesto New York ter izjavil svojim podrejenim, da mora stdaj postai neto v resnici suho, r e le navidez, temveč popolnoma. To proklama^/rjo smo čitali dose-daj že nestetolHwt in jo bomo tudi še pogosfo slišali, kajti srce človeka je hn-lobno ter vedno nagnjeno k slabemu.
Kot vedno se loti vsak novi prohibicijski komisar svojega deli z vsem od uše vi jen jem. ki ga ima na razpolago. Take vrste človek je tudi ;*ospod Chapin Vče-laj je zbral \ svojem uradu dvesto detektivov, katerim je sporo-«"il veliko tajnost, da se v New Yorku še vedno pije in sicer ne malo. To je treba izpremeniti ter doseči, da s® bo v New Yorkn prodajalo od sedaj naprej le še sodo ali pa sarsnarillo.
Zbrani prenjim so ga poslušali z največjim začudenjem. Niso \edeli natančno, kaj naj store ter sa se čudom čudili, ko je zaključit svoja izvajanja z naslednjimi besedami r
— Včasih bom stopil med vas ttr strogo sodil.
Njegov bos. prohibicijski komisar Kramer, ki je sedel poleg, se je prijazno smehljal.
Kramer je imel pozneje med New York Lutheran Ministers Association ;;ovor tekom katerega je izjavil, da je vsakdo, ki se pokori prohibicijski postavi, anarhist. Gosnode, ki so bili navzo ti, je pretresla zona.
Louisville, Ky., 21. decembra Tc-koi.i novembra meseca je bilo v južnem prohibicijskem okraju eretiranih v celem 375 dozdevnih n.imšajharjev, soglasno s poročilom, katero so objavili tukaj prohibicijski uradniki. Zaplenilo se je 774 nedovoljenih žganjarcn in 3738 galon žganja.
Imenovani okraj obsega države Kentucky, Tennessee, North Carolina, South Carolina in Virginia.
Aretirani so plačali skoro pol itiifjottfc. dolarjev globe.
Avantirade
v Stripi, Cilieiji in Maroku so stale Francijo okrog 3 milijarde fran kov, ne da bi pri tem se spominjali na ogromne človeške žrtve, ki so jih Žrtvovale. M ari bi bila vlada za ta denar obnovila svoje razdelane pokrajine na severu, tako bi storila vsaj svojo prokleto doliftoat in se veselila nfepehov, ki so jih sedaj bo mar% veseliti.
j KRAU KONSTANTI IN i NJEGOVA POLITO
| Grški kralj Konstantin je imel go-voi glede politike katero namerava zasledovati.
Atene, Grška, 21. decembra. — Z balkona stare palače je prečital včeraj kralj Konstantin svojo po-s'anico na narod, katero je poslušala ljudska množica, ki je štela jr^jmanj r»0.0(0 ljudi. Konstantin 'jc nosil uniformo feldmaršala. J Na njegovi.de&ai strani jc stal ministrski predsednik Rhallis in v : i«; ego v i bližini sta se nahiijala tudi kraljica Sofija v družbi pfin-cesinje Krištofer.
Kralj je izj. vil, da si bo vedno pi izadeval ohraniti enotnost v no-.trenjem ter n;ir na zunaj. Pri tem |se bo opiral na armado ter sku-Š;»i ostati v prijateljskih stikih z zavezniki. Objavil je, da bo poroka princa Juri ja z rumunsko prin-eesinjo Elizabeto dovedla do zveze med obema deželama ter dostavil, da bo sledil politiki svojih piadedov ter skušal vzdržati ter razviti grško kulturo. ReVel je, da mu je izgnanstvo povzročilo težke bolesti, da pa jc z ozirom na pokojnega kralja Aleksandra izvršil vse svoje dolžnosti.
Ko je prečital kralj svojo poslanico na narod, je bilo videti člane diplomatičnega zbora na tolkonih njih hotelov. Bil jt to zelo impozanten prizor. Yisokorasli kralj je presegel na balkonu vse ostale člane družine glede svoje velikosti. Njegov glas se je tresel, ko je čital poslanico in marsikatere besede sploh ni bilo mogoče razumeti.
| Po prečitanju poslanice se je umaknil kralj v grad kjer je spre-zbor ministrov. Medtem pa je korakal mimo palača narod, ki je obstajal večinoma iz delavcev. T.judje so nosili cvetke in oljčne veje ter peli narodno liimno. Razpoloženje je bilo v splošnem slovesno ter zelo praznično.
Na večer je bilo mestu ilumini-rano. Vsepovsod je bilo videti v izložbah slike kraljevske dvojice. Razvaline Akropole so bile razsvetljene od žarkometov.
Osem častnikov mornarice je dobilo čin admirala.
RAZPRAVE V BRUSELJU.
Bruselj, Belgija, 21. decembra. Napredek, katerega je bil zaznamovati izza pričetka druge finančne konference, je napotil zavezniške delegate do domnevanja, da bodo razlike v mnenju med njimi in nemškimi delegati urav-l.ane do četrtka.
Nemci zahtevajo med drugimi stvarmi, da j*.m dovolijo zavezniki kredit za nakup surovin v zne->*ku kotili milijard mark.
NADAUNI IZGREDI
i PO IRSKIH MESTU
i — - Poroča se o nadaljnih bojih me«
■	pristaši Sinn Fein organizacije te
angleškimi četami
Dublin, Trska, 21. decembra. — i .Soglasno z maloštevilnimi poroči li. ki so prišla iz gora južneg« Tipperarv-, je prišlo tam do boji ! med prostovoljci Sinn Fein orga nizacije ter angleškimi četami, te koin katerih je bilo ubitih osem najst ljudi. Med temi je bilo dese Sinfanjeev ter osem vojakov.
Raz vent ega «e poroča, da je bi lo 41 ujetih ali ranjenih.
London, Anelija, 21. decembra Irska Home Rule predloga je se claj zagotovljena ter bo še v teki tekočega tedna vključena v se z:iam postav m sicer bistieno > v obliki kot je prišla iz poslanski zbornice. Lordi so včeraj po krat ki debati odobrili vse amendmen te, katere je sprejela poslanski zborniea.	?
London, Anglija, 21. decembra Soglasno s poročilom na Centra News iz Traiiee, je bil neki irsk \ojak prijet ra cesti od vojakoi ter ustreljen, ko se je nahajal nž poti pred Sinn Fein sodišče, ka mor je bil povabljen.
Vojaki so domnevali, da je mr jtev ter ga pustili ležati. Poznej« j so ga našli kmetje, ga spravili i n?ko hišo ter poklicali duhovni ka. —
Ko je hotel duhovnik vstopit v hišo, se mu je postavil nasprot reki častnik in duhovnik je čul jkako so padli kmalu nato triji streli. Ko je konečno duhovni! smel vstopiti v hišo, je našel kme i ta mrtvega na postel ji.
ŠLA SE JE ZABAVAT V PARIS
Pariz, Francija, 21. decembra Soglasno s poročili iz Anglije s< je preselila vojvodinja iz Marl borough, ki je ravnokar dobili lečiev zakoni, v tukajšnje mesto kjer namerava za trajno ostati.
ŽENSKE ZA DRŽAV. SLUŽBO
Boston, Mass., 21. decembra. -Danes je bil v skupni seji senata in poslanske zbornice sprejet u stavni amendment, ki določa, na, bodo tudi ženske izvoljene v jav ne urade.
PREDNOSEODLOtlTE
, za svojo družino sorodnika al i prijatelja naročiti vozni listek, al
■	poslati denar ▼ domovino, da s ga potnik sam kupi, pilite najpr
i vo sa tozadevna pojasnila os sns no in zanesljivo tvrdko
FRANK	L
aONttaSmAvI^Ri
i ?
Po New Yorku se večkrat vrie pair de proti uveljavljenju tokozvan h "blue laws" Slika nam kaže
*«lr mtnr
• SPLOŠNO SKRČENJE DELAVSKIH PLAČ
PREDILNI DELAVCI V PHTLADELPHIJI BODO DOBIVALI OD SEDAJ NAPREJ OD DESET DO TRIDESET ODSTOTKOV MANJ PLAČE. — SUPERINTENDENT! BODO OSTALI.
Philadelphia, Pa., 21. decembra. — Plače več kot 200.000 delavcev v tekstilnih industrijah, tega mesta, bodo skrčene v kratkem od desetih do tridesetih odstotkov, soglasno z objavo nekaterih uradnikov zveze fabrikan»ovr ki krije to delavno polje.
Objave, tikajoče se deset odstotne ga znižanja plač. s,» /». nabite v tvomicah, kjer izdelujejo takozvane turške brisače in izdelovalci V. ilton in Brussel preprog so objavili, da bodo še danes obvestili unijske zastopnike, da bodo znižali do dne 17. januarja naslednjega leta plače za celih 25 odstotkov.
I Newborn, N. C., 21. decembra. — Od včeraj naprej upravljajo vslužbenci Newbern Jron Works & Supply Company za nedoločen (čas, soglasno z dogovorni z vodstvom tvorniee, sami cele naprave ter si bodo med seboj razdelili vse dobičke, ki jim bodo ostuli po-jtem, ko bodo odšteti staroški obratovanja. V soboto so dobili delavci obvestilo, da bo njih plača skrčena za dvajset odstotkov in delavci so stavili zgoraj o: njeni predlog, katerega je vodstvo tak-.j sprejelo. Superintende nt i različnih depart rnentov bodo ostali ra -vo-jih dosedanjih mestih.
SRAMOTEN JE ANGLEŠKE ZASTAVE.
Port Chester, N. Y., 1. dec. — S. Leonard Willard v Rye imel v I nedeljo zvečer pri sebi v gostih dva Angleža. Eden teh je bil baje človek, ki si ie tekom vojne pri-_ dobil velike zasluge za svojo do-n ovino. Njemu na čast je razobe-sd gostitelj angleško zastavo na drogu, ki se nahaja na njegovem posestvu.	0
Nekateri Irci, živeči v istem kraju, sa protestirali proti temu pri krajevni policiji ter izjavili, da mora ameriška zastava viseti nad angleško, če se slednjo sploh razobesi. Ko je nato neki policist opozoril Willarda na napako, katero je napravil, je dal idednji razibesiti ameriško zastavo nad cngleako.
To pa ni nikakor pomirilo raz-Lnrjenih ljudi, ki so prerezali včeraj zjutraj drog ter vrgli na
I tla ameraško in angleško zastavo.
Policijski inšpektor je opazoril ,na dejstvo, da je danes 300. ob-
Iletnica izkrcanja Pilgrimov v Plymouth in da bodo ob tej priliki l.ajbrž razobešene angleške in lio-laudske zastave. Da se prepreči radaljne krav ale, so dobili policijski kapitani naročila, naj pazijo, kje bodo razobešene angleške zastave. Raz ven lega je bila tekom celega dneva na razpolago posebni policijska sila, ki je bila pripravljena, da odhiti na katerokoli mesto, kjer bi izbruhnili nemiri.*
MONARHISTI SO ZMAGALI NA
/ Španskem.
Madrid, Špansko, 20. decembra. Iz prvih poročil o volitvah, ki so se vršile včeraj po celi Španeski, je razvidno, da imajo monarh isti veČino. Skoraj v vseh okrajih so
D' ANNUNZIO JE PROGLASIL VOJNO "NA ŽIVLJENJE IN SMRT".
Rim, Italija, 21 decembra. — Kapitan Gabriel IV Annunzio, ki stoji na čelu regentstva v Kvarne-m je obvestil generala Caviglia, poveljnika italjanskih čet v Pri-morju. da nrče na noben način priznati popodbe. sklenjene v Rapalo in da se bo na vse mogoče načine upiral izvedenju te pogodbe. Tndi poročila iz drugih virov izjavljajo, da se hoče regent-stvo do skrajrdh sil borili proti uveljavljenju te pogodbe
Šc predno je general Caviglia oficijelno obvestil TTAn iunzin, da jc kralj odobril pocodbo. sklenjeno v Rapallo. mu je poslal prijateljsko sporočilo, v katerem ga je prosil, naj se uklone vel ji debele. General Caviglia pa je dobil včeraj od D'Annunzija odgovor, ki izključuje vsako miroljubno uravnavo spora.
MARTENS BO MESECA JANUARJA DEPORTIRAN.
Washington, D. C., 21. dec. — Kot se je danes izvedelo, bo Lu-c tov i k C. A. K. Martens, ' boljše-vilki prslanik" v Združenih državah. deportiran meseca januarja v Uusijo.
BEGUNCI UMIRAJO V VELIKIH MNOŽINAH.
Solun, Grška, 21. decembra. — Tekom zadnjega tedna* je dospelo sem s Krima več kot triti«oč beguncev. Kot pravijo zdravniki, jih vsak dan umre skoraj trideset. Skoraj polovica med njimi jc v jako slabem zdravstvenem položaju.
Ameriški Rdeči Križ je postavil par provizoričnih bolnišnic ter razdelil vsa'c dan po 100,000 por-
Omisliti dobro, koma tasti vročili denar za poslali f M bi) d pazi vožnja bila.
H 1 I
Sedaj firtmo v Can aogolOToH In alorabo, vsak sknia posta* , ittoo bogat, no glede na svojega bližnjega. Basni agentje is sake* i! bankirji rastejo povsod, kakor gobe po de$iL
V teh Časih so stavijo t denarnem prometa nepričakovan« m preko starim isknianhn in premožnim tvrdkami wv«> bo pa malin ' noisfcnfcmfm safetnikem mogofte Isp^nMi svoje neutemeljene oblja 1 be, Jo ▼sliko vprašanja.	'
Naie denarno pofiljatre so sadnjl 8as po novi sved In na nor 1 aafin primemo sedanjim rssmeram ▼'Evropi dovolj hitro m sense tfrro isplaftnjejo.
VtesJ no i»*maH sa poDJalfi focodovanafta fan fe sU lotih Muh!
800 kron ^ $2.40	1,000 kron _____ % 7.75
400 kron $3.20	5,000 kron .... $38.50
600 kitat ..r. $4.00	10,000 tion .... $7600
j Vrednost denarja eedaj nI stalna, menja se veCkrat neprite ' kovano; lk tega raslega nam ni mogoč« podati natančne eene vna i prej. )G raftmanio po osni istega dno, ko nam poslani	dospi
T	i	^
"GLAS NAHODA"
IILIVWIAW UMIVI
■9VDD0 PfniUSHnrO OOMPJJTV »WAWW	pvesnewt '* *arvap*t>Mk> Louia bknediic. tu■■»■■■
Will *f Bmlii — o* tu« Corporation »nO Adlrimi of Abo«« Offldtftl
M Cortl—»t IttMfC aorowH Manhattan. Nw» York City. N. V._
■Oil Hmrmšf MHaja vafc <an l«v—m»l nedelj In walkw._
Ca oato lata volia Sal aa Anaito	Ca Now York sa ealo lata	Vil
In Canada	mM	aa a* lata	IM»
Ca pol lata MjM Za IbmmiiIh aa eo»« lota (7UM «a *otrl lata__aa pa« lata_W-—
•Lftl NARODA (Valoa a« tfto hoopla) MM MW day uotpt Sunday« and MMI •ubacrfptlon yearly m-M
.	.iii—I	■	— —■■—■■' —i. - w
AOMlMamtnt on apiaimaiit______
•astal ma n«Hm ta aaabnoatl aa na prlob^ajojo. Denar aaj aa Ikflml »dEUatl m Minor »In Pri «nwaiM knja aarotntkov proalaao. da aa aaB Mi MI0* a)a MvaHVa naanasl. da ttltraja najdomo aa■tovgm._
• L A« N AftOD A ai awPM« atoaat. Moroupn of Manhattan. Ma* Vtfft.
Talaphona: Cortlandt ITI
Božične misli.
Pri*- I .	li žični čas v soj: m i /ari. svojo volno mlado in
*	e/.> i>ti. /i ,.t jt-r svojimi prastarimi običaji. ki Mirajo nazaj v inla-«!<istna I ** t h vtriiM* evro|>okih in ameriških narodov.
K-.t .......... /.• |M*fr»'i*ki Romani. (Jermani in SlovaJii prazno-
. li	k• > j«	r«»p»-i obroibi in k<> je poeel postajati tlan
*	* iljai. Slovenska !>.*»»• da b<>/it* in- pomenja nič (lrnjrepa kot vij^*-»*> mal. ua boga.	J g
Prihod knšeaiM' a je	la spremenil tti-li praznoverje Božiča
in «trk« v, upoštevaj.«* >tare «»bi<"aje narodov. med katere je razši-• Ti'a krš-'-aii*k«» v«-r<», je tueli prilagodila >voje glavne praznik" 'etnim . -oni n |M»iran-kint | razni k->m. ki -o bili že »lavno uveljavljeni.
Sit i m. Npiik«' iti v posameznosti običajev. ki spojeni s j,» -i/iu.v. r j»-m Itn/i« m izza pradavnih easov. pa«'- pa tmditi v na-sleel-i i'm ti * kak pregled dogodkov, ki so izvršili v zadnjem «~*asn in ki z« pet silijo v ospredje v spričo "prazničnega razpoloženja. ki je pri-I o 'prevladovati.
Nimamo d«>*ti vzroka, da bi piavo iskrenostjo in pravim odu-,š« v)j»'tijem praznovali Be>žič, |»ostbn*« mi Slovenei up.
V zadnjih par le ih. posebno izza sklenitve premirja, smo elozive li t < > i t Ve«» razočaranj; tla nas ne mor*' ravelajati (Irn?fpa kot bridki občutki.
Zmaga takozvanih zaveznikov, < d katerih smo prieakovait pro-s:>»st in dejansko n»-xlvij»nost vm-1i, tudi najmanjših narodov, nam j. prim sla le pse velo-svobodo, kajti pohlepna Italija ki je mešetari-l i t< k• »rit 4-t le vojne ter .stopila končno na <tn<n oneca. ki ji je naj->k- obljubil, nam je vzela nase najlepše »lezel-', Goriško, Kras in hkoro celo Notranjsko.
Princip samoodločbe* narodov. katerega je spravil na svet ame-l -ki prds.-dnik Wilson ni obveljal, kajti Italija »e je sklieavala na t k'«z\aiio Londonsko pogodbo. katero je sklenil i z Anglijo ob časa, k., s. j.» sb>*lnja nahajala v velikanskih škripcih ter nujno potrebo-^ .da pon.oči in naj i * hila še tako neznatna kot ena, katero ji je mo-g'a nuditi Italija.
To po|ft>dlK> so privlekli zastopniki Italije na dan. ko so se po-l li v 1'arizit ter zahtevali, da se jo tmli dobesedno ir »olni.
/.il-N'vali pa so fe	V tem paktu je hila Rek:: pritu-ana Ju-
l_<-sla\ iji. kajt' to pr.-tanišče naj bi pretLstavljalo edini prosti izbo<l i t morje, ki bi u»a iriM*la novoustanovljena jugoslovanska, država.
V. /avratnostjo in podlostjo, ki je glavni zn ik v šol. Mi eeliiave-1 ii.ia /". "i ih italijan kih diplomatov pa je do'-i! prismojeni pesnik «i Wfimmrio tajen nn'otr. naj -e s par »lezerterji iz italijanske arma-«! last R*-ke ter ustvari s tem nekak fait a«vt>mpt*. s k terim bi i r.ili i imati v b«M|<M*n<»sti vsi. ki bi se lotili r-št \ tija italijan->< »ejfa vprašanja.
K < >!n« d i ja, kat» ro je sp«irazumno z italijansko v'ado v nizoril i Annunzio. j»- usp« ! i in sadovi te«ra dobro zamišljenega koraka so :i' poka/ali v p«'t»«Ml>»: ki je bila sklenjena med .Ingosiavijo in Ttali-
\ IJ ipal'u. k i- r s<» Zi.stojuiiki 'ronoeiiskesra jiigo-l<»vai ;:ej»a na-11>«I.i i/i Mi Italiji sk-.r« tn-iiiio slov. uskega m'.roalu. ki pričakoval od izida vojne svojo *vobf>do.
S kakšnim sr. »m jt» »prejel jugoslovanski narod to pogodbo, ra/vidiio i/ ptir««"-'' v katerih sr j4- glasilo, d.. s«» e lo v Hrlgradu i/'oulinil. d«-moii»t ra< ijf. kiit4-rib ni bibt mogo»* z; duši'i drugače kot s pomočjo strojnih pušk.
Sb M'en ski narod ie bil imova izilan. razdeljen nt: T." dele ter i/r«H*en d''b»ma sovražnim Xemeem in <leloraa fanatičnim 'talija-n<>m.
Vsb.I teira nima b.*ti vzroka «la bi slavil liežič z vrs ini sreein.
Tndi dn _»a« e j* (»o:.»/Mj po et-lem svetu vs • prt .je k »t razveseljiv in zadovoljiv.
imperijalizem o katerem se je giasilo, tla i-" dobT smrini udaree ► porazom nemškega naperijalizma. -t je zopet pojavil, seveda v po-"V mi drti|ra'~-ni. a ra\ro>tako nsp^Hiii obliki. To, kar počenjajo An-url« /i na Irsk- rn v Indiji in. tlrngisl, je vse prej kot lepo ter nam priča o resničnosti izr-'k-'. da s,, diplomat je nikdar ničesar ne nauče in d.i S4 vedno zavistno >i' i j«» v propast. 7. nasilj« m. p<i?igi. umori ni oiroi • v zdržati avt-tritele nobeneg i imperija in naj je tudi anule-, bki.
Na sli4-4*n način se < Imaša^o tudi Francozi Na eni strani hočejo p 'polnotna uničiti N mčijo, ki je biln premajyam v vojni ter izmt»z-tana do zatlnjejra deloma tsl domačih iniperijalir»t«»v in deloma o*I zavezniških, dt»či nisi na drti«ri strani prizadevajo na vse mogoče na-j
*	ne, da vsilijo blagr«. svoje kulture narodr.m. ki nočejo ničesar vedeti o njih. V Maroku. Siriji, na Poljskem, v Končineini in bogve ) e ae tiru go. I izvaja Franeija svoj? imperial isti'-no - kapitali^tič ne! nakane ter tira naro«le v propast.
Narodi, ki so pričakovali t«! zmage zaveznikom* končnegs osvo-l ojenja ter resničnt* prostost, niso bili 6e nikdar tako kruto lazoča-rani kot ravno ob t-»j priliki. Reviiiea je. da alxolntno ni bt!o mogoče izogniti se ekonoft.sktm p<>s|«dieam tako velikanske borbe kot jo j videl »vet otl lMa Iflll pa do	Povsem naravno je. da je;
tioralo priti do reaktij v vseh deželah, ne le v onih. ki so bile de-! ;anski prizadete od vojne, temveč tndi v vseh r talih. ee so bile direktno ▼ vojni ali ne.
Tako imamo napiiirer naš*- lastne Združena države, ki razpolagajo x najbolj ogromnimi naravnimi viri. Ametika si je lahko pri-moičila izdatek par tisoe milijonov dolarjev za stvar, o kateri je bila prepričana, dt je »tar praviee ter boj za nveiiavljenje demokrati je po
Klpub tem« p« mam tndi Amerika trprti na poaledieab rojne In eno prvih znamenj tega je, da poataja armada nezaposlenih od I re do dne refja. Vojne industrij* so prenehale z izdelovanjem voj-i fga materfjala ict 4e pred no ao pričele padati eene žhrljeti«kim po-t -rtii^fiiiiriii, 'trn fed^ti. pjhlatt ptaJe delavcev, kajti kapitalist noče l.tl iukd«f ottf, ki bi tT*l t trm ali onem alncajn.
V	tem s\-ojem pT^zsdevanju so se pOslužili arteriski kapitalisti običajne metotle. Zaprejo namreč svoje tvorniee za nekaj časa ter pravijo uslužbencem, da se ob primernem času *ropet oglasijo za delo. a seveda za toliko in toliko manj na teden ali liro.
Delavec, ki ima družino, ne more storiti ničesar drugega kot u-kloniti se sili razmer ter sprejeti manjšo plačo. Kajti v vsakem slučaju je boljše dobiti v^,j nekaj kot pa ničesar.
I>a pa je s tem dan povod za povečano nezadovoljstvo v vrstah delavstva, je razvidno na prvi pogled. Delavec, ki je dobival med vojno vsaj sorazmerno primerne plače, kajti dobički podjetnikov in kapitalistov so bili velikanski, je prisiljen sedaj prejemati manjšo plačo za opravljanje i-t^jra dela. katero je opravljal preje, d oči m niso cene življensl^ih notrebščin skor » nič padle. Padanje een obleke .ie le umetno uprizorjena gonja, s pomočjo kaUre se hočejo veletr-govci iznebiti velikanskih zalog preležanega blaga, ki ni nič vredno. I'o v sem laliko je ozna<"itr een«* kot skrčene, kani papir je potrpežljiv in marsikateri kj'lin »o že *ij«'l na znak: — Preje ^6."». sedaj
d oči m je l»ily obleka mogoče preje samo fe^O.
V	zvezi s tem pa j- važno, da je splošna javnost dosegla vsaj toliko, da jr prisilila veletrgovee do znižanja een. čeprav se to ni posj-ečihi glede Vseh živijctiskih potrebščin.	^
Sila bojkota se je izkazala v tem slučaju kot uspešno orožje in izkazalo se je. tla >»i. .<' jra morala javnost večkrat poslu žit i i-ot pa -e ga jt- posluževala dt» sndaj.
Indnstrisalni nertiir ki je posledica neustaljenih razmer v industriji. jt* le ena izmer* številnih prikazni, ki -o se pojavile kot posle-
•	iiea vojne. Strtuot_r| :vlj.-iije staresra reda. strmoglavljenje rrasta-i i k eesarstev in despoti;. moralo imeti za posledico iepremembe. I. i pa so morale ju-iti po zakonih narave.
Mogoče največja izprememba. ki se je izvi-šila ii4T svetu, je bila 1'itH ustanovljenje r»iske sovjetske i .'publike, o kateri so mnenja zelo razdeljena.
DoČim eni opevajo rusko sovjetsko državo kot paradiž navadnega človeka, delave;- j«, sliki jo drugi- kot pekel, bang^ ali prisilno »lelavnieo. v kateri ni nihče prost ter ^e mora vsak pokorili dikta-tom par-komisarjev ki so ursnpirali moč ter se polastili sile. ki se je ; reje nahaiala v rt.kali carske vlatle. ki pa je v zadnjem času bila izročena iz rok carskih mogotcev ter v roke druvili mogotcev, ki za-slednjejo i-te <-ilje. č—prav v tlrugi t»bliki.
Kako se bo razvita stvar v Rusiji, je še nedoločena stvar, a ja--MO je. da mora prit; t!t» nadaljnegu razvoja in usialjenja razmer, ko bo odpravljena vs.»k 4 diktatura m ko bodo ljudje v resnici pro-s:i. ne pa izpostavljeni šikanam in rasilju majhne skupine fanatičnih ljudi, o katerih izjavljajo nekateri, da so svetniki, dočim >o <lru-gi na temelju svojih lastnih bridkih izkušenj prepričani, da so lopovi. služabniki mednarodne zarote, ki se hoče polastiti pod icrinko lapitalizina vrhovne pttln»unot"-i ter zavojevati -"li svet.
Za enkrat j«- š- neodločeno vpiašanje, kaj dejanski pomenja ovjetska Rusija. Moir.tče je. <la ne pt»menja ni-'csar tlrugega k«-t im-perij.ili"tičnt» nasilje, seveda v drnjri obliki, a n.t>iroče je tudi. tla ]»redstavlja resnično rešitev narodov sveta.
Nova struja. ki so je pojavila, obeta dosti za človeštvo in sieer raditega. k»r odpravlja neomejeno moč kapitalizma, ki je v dolu ,:adnjili šestdesetih ;.li sedemdesetih let jrrasiral j>o svetu ter dovaja' do katastrof, katerim je moralo podleči n-i milijone človeških z vljenj.
V	spanjem božičnem času. ko je celi svet praznično mzpolo-r- ti. j" tr< ba v resnici ino*ti veliko vero v bodočnost človeštva, ee bo-«e C-lovek obraniti svojo dobro vero ter upati v boljšo bodočnost člo-' t-št va.
Reakcijonarne sjle. ki s<, bile na delu v zadnjem času. so vpri-/orile nov n^val na prostost naroda, ki se je mora! boriti več kot ent> stoletje za lo. da uveljavi postave, ki bi mu zagotavljale absolutno vlado. Te pravice si j,- pridobil, a sedaj so pričeti prihajati na dan
•	judje. ki hočejo zopet uveljaviti postave, kot so veljale pred dvesto ali tristo leti in ki »t pomenjale puritanske zaJelebanosti. To so ta-I-ozvan*» motlre postave, ki so bile v veljavi pred tristo leti. ko je sedanja ameriška republika obstajala le iz par i«ngleških priseljencev, vzrejenih v praznoverju in fanatizmu verskih reformatorjev srednjega veka.
Bili si * to ljudje, ki so bili v resnici pijonirskega duha, ki pa so bili kljub temu omejeni ter zaverovani v svoje listne Ideje.
Ti ljudje, živeči v majhnih občil ah, so bili l>re-z dvoma v stanu uveljaviti postave, ki so odgovarjale njih naziranjem, a razmere so se med tetn častmi izpremeni'e in uveljavijenjc takozvanili moelrih |-osiav v scilaiije'in č:.su bi n«- ]>omenjalo ničesar drugega kot uve-ijavljenje nadaljnega nesilja. ki je lilo inavgurirano s sprejemom o-semnajstega ainendmeiita k zvezni ustavi, ki jt* otvoril i>ct za nezaslišano graft an je v tej ali oni obliki ter povečal vlado hinavŠČine in zahrbnosli. kot jo je v splošnem opaziti v Ameriki.
Priznano dejstvo je, da človek dobi lahko toliko pijače kot jo hoče. Pri tem ne gre za vrsto pijače, kajti dobiti je žganje, pivo in vino v poljubni n množinah.
Prohibieijska postava pa je otvorila pota k nadaljnemu izsesa-*.nnjii naroda in ljudje, ki so si zamislili ta načri, soglasno s katerim bi bila osebna svoboda državljanov Združenih držav še nadalje ome-jr-na in prikrajšana.
Treznemu poznavab-u razmer je seveda jasno na prvi pogled, ra so to le znamenja časa. da j«- to izbruh histerije kot jih je bilo (>osii opaziti v srednjem veku in da r.e bo poteklo dosti časa. ko Initio ljudje zopet prišb k pameti.
V tem najdemo tudi vso tolažbo glede bodočnosti, kajti še vedno se je izkazalo dosedaj. da so odredbe fanatikov ie mimoidoče in da vedno pride čas. ko se narod strezni ter se povrne k svojim starim običajem.
Jasno je. da ni mogoče izpremeniti človeške narave in tla je vsak boj proti običajem in navadam narodov brezuspešen.
To so preizkusil: številni reformatorji, ki so se lotili dela in ki si domnevali, da bodo prinesli svetu odrešenje. Motili so se «n prav ako se bodo motili tudi oni. ki v sedanjem času domnevajo, da so v stann v*iliti svoje nazore drugim, pametnejše in treznejše mislečim 'judem.
Prišel je Božič in s tem tudi čas dobrega razpoloženja in deibre volje med ljudmi.
Nimamo sieer dosti povoda veseiiti se in rajati, a kljub vsemu moramo biti hvaležni -»-spričo dejstva, da je najti vsaj enkrat na leto čas. ko so pozabljena stara sovraštva, ko so pozabljeni stari, prepiri in ko se vsi ljudje se sta ne jo v pravem duhu sprave in dobre volje d mg proti drugemu.
V	tem znamenju pozdravljam i božični eas ter se ga veselimo!
Člani nemškega državnega zbora so se morali pred kratkim zadovoljiti le s kruhom brez surovega masla ter s kavo brez mleka in sladkorja, prav tako kot revni ljudje... Če bo naši lastni zakonodaja lei enkrat kaj takega okusili ter izvedeli, kako morajo živet: ubogi ljudje, potem bi mogoče v resnici storili kaj kormtnega za splon-
nost. . __________ i
tW ROJAJO, lABOteJnOML "OUB HilODA", RAJ- •
Peter Zgaga
Paul Deschanel ki je odstopil z i.icsta predse- tnika francoske re publike, se poteza sedaj za meste v francoskem senatu. To je ena izmed služb, v katerih se človek lahko ml poč'je.
a *
Japonska trna soglasno z. zad r.jim ljudskim štetjem 77.000.00C l»rebivaleev. Amerika jih ima za
enkrat še vedno 40.000.^00 več.
* * *
Iz starih časov___Ko je biU
preti kratkim ofvorjena onoroks Miss Sarah Af Kellp iz Haver hill, Mass., j* bila zopet oživlje i a romanca iz starih vojr.ili ča .sov .. . Stara gospodična je nam teč zapustila >'."i00 vsakemu izmeč sorodnikov svojega prješnjega za ročenea, ki je padel leta 1H62 pr C len dale, Va.
1 >51 je »o major Ilenrv Jaek son How, in ko je prišla vest e njegovi smrti, je rekla Miss Kei Iv, da se ne bo nikdar več poro t:la. Pri tem ie tudi-ostalo.
Ce bi se bi! i porot'ila. bi najbr že ne mogla zapustiti t4 ;ra de r.irja,
* * *
Skoro vsi ljudje bi bili raj št bogati in bedni kot pa revni h srečni.
* - *
*
Neki zdraviik, ki ni imel dru gt ga dela. je izumil novo sredstvi z--: pomirjenje živeev.
T<» je sol tcv se ji pravi •"methyl propylcarbinol".
Bog ve. če bi si kaj pomiril živ < e človek, ki bi poskušal to novi ztlravilo dvajsetkr.1t zaporeelomj ponoviti.
* * *
Na sovraštvo svojih sovražni kov se človek lahko veliko bol z;<ne-se kot pa na prijateljstvi svojih prijateljev.
*
*
V -'Timesu" čitam. da je bil m mestu ubit sin trgovskega tajni kn Walter R. Alexander. Ko s* spravljali nek izrakoplov kvišku se je fant zaletel z vso silo v pro peler ter za večno zaspal.
Zanimivejši je drugi del poro ,čila. Poročevalec namreč pravi, di je bil mladenič že izza rane mla desti jako slabe pameti ter kaza znake slaboumnosti. V isti sapi p; pristavlja, da je študiral na vse učilišču ter z dobrim uspelion
I Te stal skušnjo za advokata.
* *
*
Prijatelj mi je pisal pismo te tie vprašal, kaj pravzaprav po meni beseda 'blue law".
Težak odgovor, drajri moj, po skušal tiom p.i vseeno.
'"Blue law" oziroma višnjev: postava je črna misel, rojena 1 brezbarvnem sreti rmene človeški S^iste, ki hoče z zeleno hinavščim pripraviti belega moža do tega da bi krvavordeče gledal.
Štima ?
* * *
Nisem poselfno velik prijatel -Tudov. toda po mojem mnenji stori slovenski narod najboljša <e po judovskem vzoren ignorirs Božič ter z Judi vred čaka od rešenika.
To čakanje je bilo kakor Bla že v žegen. Nič ne škoduje in ni« ne koristi.
•	a *
Čuden izra< sem čital v neken srbskem koledarju, namreč, da j< bil srbski kralj leta 190G v Bel gradu 4"mironiimazan".
•	a *
Srbski glavjrji, državniki ir diplomati so pa res namazani : vsemi žavbami.
•	a *
Pe>jdi v Bol grad. prijatelj, se vstk dan kop'ji, brij. preoblači ir sn&ži zobe, pa beido Balkanci kri Č£ I i za teboj - Prokleti Švaha !
Na demarkacijski črti
s,i bili aretirali nekega Franca Milje (?) s Kranjskega, ki je hotel priti čez črto brez potrebnih potnih listin. S sabo pa je fmel r.ekaj jugoslovanskih listov in ba-
nekaj bročur revolncijoname vsebine. Italjanuki stražniki so ga prijeli in odpeljali v Trst, kjer je prišel šele sedaj pred vojaško sod-cijo. Obsodili so ga na 11 raese-f-ev zapora, katera kazen pa- jc odpala vsled amnestije.
SugoaUmanfika ^^^ KatuL Srimnta j
Ustanovljena ). 1898	Inkoroonrana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
TlWflilir'^^^^*"' »MOl 1. POmSa. Baz f1% A lous^RaiiAifT, 9m I^ONARD bjlabodkek. b« mL
10C, Fatt IfMUM, LonlB, O.	Hj. Ktimeeota.
aims*, jobmfh nagTJ— m*. John kuphik. m. m. wx m. imi MinaeaoCa.
lipjilk: na L BSOEIOH, By,	tMwt.
MkZnMBelaplatatli mmMmt MWJ- J°H* FIiAUTB ,r- »ni IVL Bi U OOBTMLLO, Ballda, Gola.	H^Omi, BM-*fl ifa., DDH
TJ---1	MATT. POOOKIE«, « W. M« if —
rn. JOB. T. fcRAHEX. Ml U. OMa OkUm. DL IM..	Pltfboffc. Pm.	__
Wit*
_ __RUDOLf FUDiH, KM g*
Aam CB(Ttlul oato. OODI •OUtB, Uj. Mlaa—tl	FRANK flKRABBO, 4M4 WmMUm+m
LSTHONT MOTE. 9HX Ar—ni WL St., Denver, Golo.
Bo. CMaco, HL	GR3X30B HRBAOAK. 4VT m MB tli
TASK TAROGA. S12C Hatroaa Alley. Jobnatown. Pl nn^inafc. Pa.	Jednctlno giastlal "tLil VilODT
▼m ami tlkajoia m mrmOaA mOmt kakor tndi OanariM poanjttav hu a poUjaJo aa tfAvnesa Ujafka. Vn pritoib« aaj m poBJaJe aa uinffmi ilka porot—j« odbora. Proflnja m apialem aortt Ganor ta aploh m aOnf Jflkm apiHavdi aa nj pdHMo na vrhovnega adravaftaa.
7«fodoftH>a KatoUlka Jednota m priporoma rmmm — ■■«■ m Mm priatop. Jednota poaluje po "National Fraternal OongreW leetvieL 1 ihlijrt imm. okroc $900,000. {trLvtottaoC dolarjev). BolnUklh podpor, fcodnfa. la pu—ilnlii Je Izplačala le nad poldragi mil Jon dolarjev Taflati le)a okroc 8 daoi rednih Banov(lce) tn okrog 8 tlaoC otrok v Mladtaakm ■aaaftu Pr ušiva Jednota ae nahajajo po tanlh aloveneklk aaaefbfnak Bul, kjer Jih ie nI priporočamo vetanovttev novih. Kdor Bell poet* 11 maa iaj ae aglazl prt tajnika blllnega dratri JSKJ. Za vstanovltev novih droit*« • pa obrnite aa glavnese tajnika Bfovo Arnštro m lahke v—noVl ■ • m—i
v
Žalostne razmprp
— Ob. kako je žalostno sedaj. — zdibujejo /opet i/tlani in /a-
0	sužnjeni Slov? nei ttižm*ga Kf»ro ia t;uia. V elok'ix par drobtin: l)n»'
9. novembra na vet'»t je nemenr-ski divjak Iji konjski verižnik
-	Štefanov M iks iz Crire»vit" pri i- - r jj Smibelu ropar-ko napaelel na ee-
^ zavetlneea sloven>kega fanta
'O j	_
j A. Blažeja in ga pobil na ila kot
psa ter ga ni /-i>to nemški na«*'in
cl)deloval s p^^tmi. Ko je napade-
'.a d t«ižil napadalca, pri ^odniji v
1	Pliberku, mu je rekel sodnik, naj odpusti ali pu naj ga loži zaradi
' razžaljen j a «'-asti čez 14 dni. ker 15 seelaj nima rr«"esar v r<»ki. k«-r sei Jon" (Jugoslovani) vse c s«*boj vze-' - li Zločinec naj tedaj ostane brez a i kazni. zločiri?c. ki ima že polne ' eirugib zločinov na vesti in ki jav-|no okrog govori. «la bo .še dva M|ubil. Toda dalje! Dne 11. novem-'" bra so orožniki aretirali p. «1. Kranjca na Tetini pri Pliberkn »;a (lennneijaei jo nemčurke Jamet i^ iste vasi. Tudi imenovani nima -F d»uge napake, kakor da je Slr»ve-p«*e. Peljali so ga v Pliberk v zapor. Proti njemu je pa bral srni rik tako obtožbo, ki iz poštenega
iS'ovcn«-a dela najve«"ie.ga liudo-I	7.
'n delca eele Nemške Avstrija, tako, v d^ ae je obt^>ženee prijemal za trli'vo. Sicer .o ga pozneje izpu-10 stili, a že tndi napovedali. <la pri-a- <leo bravnav.i. To je pravica in svobo<la, ki j-> Nemci <b'le JSleiven-et'm in nemčnrjem. Nemški orož-r.iki pa že tn>!i sprašujejo, ktlo jf lj glasoval za Jugoslavijo. Zakaj, že ju sami dobro vf,lo. — Primanjkuj«' e. ž. vsega. Malo moke, ki so jo do-•a bili, so razdelili m«*d nemčnrje. 1- eiočim Slovence zmerj;ij<» -. ""čii-Ai". jih gonijo na Srbsko in jim a- grozijo vse moir«»č<* reči. N^ t«»l»a-i<* ka. ni sladkorja in petroleja in ničesar. Pač r>a se bližajo r»-kvi-zk-ije. Že liotliio okoli kupt-i in p"-tji z j vajo ljudi. M-t J prostovoljno pro-je d4.jo, sieer. boeio prisiljeni. Tu« 1 i ]_ r.emški listi pozivajo kmete, jih prosijo in rotijo, naj hitro omla-tijo in oddajo žito. ker je -ila ve-n hka. Nemčirrji pravijo. «la ne da-jo, da bodo rekvirirali samo pri Slovene ill. a ti pravijo, da ne bo-eio oddajali, ker niso glasovali za
be-raško Avstrijo in njene rekvi-
;e -
zieije. Kf/nw seveda bodo nare-" (lili prepiru :.ieel hlapci Nemci, ker ti so sedaj gospodje in konec bo, da bodo delali in dali vsi hlapci-celovškim gospodom. — Preeej v stran vihajo nosove lesni trt»ov-c'. Ti imajo veliko nakupičenega a Irsa in Avstrija, za katero so se-veda glasovali, je, kakor že sami h tožijo, segla po njihovih kupih le-1 sa, da «i zboljea valnto. — Nie
-	kaj veseli tudi niso železniški de-e lavci. Plače še ni za oktober, več a dela, a manj jela. Dobili so samo p nekaj moke in par kg tnrSke&a
-	gresa za kmh. Za druge potreb-j
-	Seine pa dobivajo same obljube.I p Sedaj so sicer ae tiho, a bomo vi-j
'deli, kako dolgo. Prašen želodec i
. začne kmalu Kruliti. Vs;ik dan pa
-	% iliš razne _rosp*»dc in gospe iz
-	i elovca in celo iz Beljaka in drii-1 gih mest po Kmetih, ki kupujejo
-	v-t, kar dobe. I »ne 14. uoveiii-v I i j. -o XemiM in nem«"*urji obha-i jali >vojo prigoljufano zmago. V
-	\ et* jt> proslavo >o izdali oklic i i*.cmčur>ki keunisarji na ljudstvo, f i iij izobesijo zastave. Poglavarja i n.'ineurjev, obč. ke»misar zm obt'-'
-	r.o Histriea. ki je zavedno •■loven-
•	-ka. in njegov tajnik, »"-evljar j I ranšek. sta dala kli«ati pred cer-
•	kvijo sledeči ferman: "V namen tt,- današnegi >.!nagirega in združ-
^ r.t-L'fi prazno^ mja v Pliherku se
-	i?aj Zastave v deželnih barvah vun ' <»besijo". S"veda j»* izobesilo le 5 par nemcurj-'v. — Narodni od-
-	padniki in izdajalci ><> pa potem ' obhajali svoj "zmagni in zelruž-
-	ni" tlan v Pliherku. Vršil se j?
-	obhod, na katerega čelu je nosil i kot pustna >« ma v obleki dežel-r rili barv zastavo nemčurček. N. i Krekovem trgu je bilo par govo
-	rr<v, nemških seveda, v katerih so
-	hvalili Nemško Avstrije« in črnili
-	-Jugoslavijo, nakar se je vršila i >ini.sna. a tudi žalostna komedija.
-	Na odru ^ta bila JIerb>t in stari
•	'Fnliarj......... iz Smihela. (ibtarka
1 pliberška iu liburška Oserbanca.
-	lli'-i kranjskega nernčurja Ztlrav-je jim j»* priite.sla kruha iu vina. Izdajalca in izdajalki so skupaj jedli in j »i I i _ Nato pa sta se Ku harjev oče i"i Herbst objela in d' akrat poljubila. l>to ste storili nemčiirki. S».tri Kuhar, tlo plebiscita zaveden Slovenec, odločen
-	zagovornik iti bojevnik slovenskih . (»ravic. -^e je na stara leta dal pe>d-
-	kupili za izdajalske judeževegro-i še. Iii «la svojo čast tem bolj o-
-	sknini, je še enkrat, četudi bo-i h n, v drugi.'- na javen način na
,o«li-!i preti vso množico, očitno iz-; da' svoj materni jezik in svoj na-r« ti — s poljubi Judeževemi. Po-ljubil pa je enega najhujših in ! in*jzagrizenejših nemčrjev. Ljudi je bilo sram. izdajalca ne. — To | je bila sprava, ne meti Nemci in 'Slovenci, ampak med nemčurji. •Na spravo s Slovenei sploh ne ■ r.-islijo. k'*r jih na sjavnosti niso nabili, pač pa jim grozijo po e»d-hodu plebiscit ne koruisije z vsakovrstnim nasiljem iu terorjem.
5E3 rasa asssj asa ms
usa C^J P^a B^l BES
r	\
Brsopandk
"Calabria"
Cnnard proge odplnja 28. decembra ▼ Trst.
Cena ca m. racrei 4e Mi
$120—
x vojno talne vred.
•.'t * i j Vn tozadevna pojasnila daje
Blažena smrt Janeza Smole.
Bofcčna slika s ruskih poljan.
Ob enaj«*ih j« prišel Janes Smola na vrsto. Postavili so ga na poljani zunaj vami. Ko je bil sam, M je nekoliko ogledal okolico. Nebo j' bilo sicer č«*irW-ez zastrto s oblaki, no noč j« bila. kakor sploh na odprtem snežnem poljn, mi <t"Sti svetla. V katerokoli »tran w j« obrnil, |KJV»«d je ležala V>ela h u«-žen a ravan, le kakimi dvajset korakov od tu se jc čmU drevesni »Tor irt tajn gori na obronku dober kilometer dalo* je stalo nekaj velikega, temnega. To je bd m i u rekov g*»zd. ki m- je od tam začenjal in raztezal in raztezal na ogromno prostranstvo.
Od vzhoda, srni od vawi je piha] mrzel, n*««ker veter in prin*-»ei parkrat od tam Vutlo pasje laja nje. Dišalo je po snegu. Janeza Smolo je naenkrat zazeblo. ZaviJ se je bolj tesno v pla*č, atianil jx»d pazduho puško, roke je pa vtaknil v rokave in začel je ho d rt i semtertja, da bi ogrel noge.
Težko mu je bilo na srcu. Da ne* je »veti večer, si je mislil ravnokar se odpravljajo naši doma v cerkev k poliiočiiici, ti pi tukaj v snegu in mrazu stojiš tel čuva* bogvedi k«.ga in bogved pred kom. Tam oni veliki ao prtši nn-d seboj naraken. ldaj pa niors radi trme in hudobije par mogot cev trpeti \••«» svet. Hudiči! Ii spomnil se je. kako so pred pa: dnevi našli ravno v onem gozdu ki se črni tam gori, pet "sovraž nikov": skupaj »o ležali, tesn< drug	^rug**** na polovic«
s snegom zamet eni. Na licih ii ustnih najmlajšega, komaj pet najstletnega fantička je šo igra smehljaj, kakor da še sanja ne kaj prav ljubkega o svoji daljn rojstni vasi, katere pa ne bo ni koli več \idel...
Veter je postajal silnejši ii sneg je začel naletavati.
Zdaj le so pa prav gotovo ž Asi v cerkvi, le ded je najbrž o stal za varuha doma in se inogoč< fcl*ominja njega in brata Štefana On stoji morebiti »daj-le t ud bogve kje na straži. A pred njim v snežni daljavi so spet drugi so vrainiki in tudi oboroženi od noj do giave. V cerkvi pa se razlegj glas: Mir ljudem na zemlji. J nihče ga ne sliši, ker ni več ljudi (Ktali so le sovražniki. Ljudj< pa — ljudje spe pod zemljo...
Snežna burja je pa divjala ved no bolj in bolj. Nobo je počrnelo a iz njega se je kar v kupih vali debel, vlažen sneg. ki ga je meta vihar od vseh strani Janezu i obraz, za vrat in v rokave. Brr..
Smoli se je naenkrat zazdelo da je mraz odnehal, le spanec ml leze v oči, v glavo, "v noge. Tak< 1 ruden je; rad bi se malo ockpočil če bi bilo kam sesti. Osri s* j< naokoli: povsudi, «h1 vseh stran je zijala vanj le temnosiva vlaž na stena. Temina gozda tam gor se je že zdavnaj skrila, niti štori ni videti več... Da. da, štor! Č< bi se mu ptinrečilo priti do njega tam bi se odpočil. Sedel bi poc štor, da hi ga varoval pred ve trotu in bilo bi prav imenitno... A patrulja? — Nje tako hitro n« l>o, on se pa medtem vendar ne koliko od|M>čije.
Čez kak tli des»-t minut je ven dar naletel na štor, razgrebel j čevljem sneg pod njim in se ude del tako, da je bil obrnjen pro< od v*tra in se s hrbtom našla njal na drevo. V par minutah nu je burja zamela noge na debel« m snegom...
Nič več ni čutil mraza. Zdelo s< mu je, kakor da sedi pri ognju od katerega se razliva po v sen telesu neka posebno prijetna to plota.
Tako le sedi Janez Smola pr ognju, gorkota se mu preliva p< vsem telesu, od nog do gla^e ir od glave do nog. Skozi na polo vico odprte trepalnice gleda zu blagodejni ogenj in veseli ga, k< vidi, kako da ta ofpenj vedno bolj in bolj rarte. se razširja in sveti * vedno večjo močjo.
— Samo da bi bil ie brat Šte fan z menoj, sli pa vsaj kdo drugi, da bi bilo bolj veselo, si misli, no nič ne reče.
"Gleiga no, Janeza, — kje me boa pe videl, ko vedno nežiš kakor ma&ka na pečil"
Janes oe v »d rami ter pogleda gnfeidsn okrog sebe; JPoiof njega
i
i ob ognju sedi resnično njegov i brst Stefan, brska z bajonet«>m > P© irj*vici, da si zažge pipo, ter
*	pogleduje smeje se na brata.
"Hahaha!" se hudomušno za-smeja par -sto glasov. "Dober ve-' čer. tovariš Smola, dober ve-» čer!" done od vseh strani. 1 "Kaj. hudika. je pa to?" vpra ' ia Janez in široko odpre zaspan«
*	In vidi: Mali ogenj se je raz-1 ra»tel v velikanski kres. In okrop
*	tega kresa je sedelo na stotine
*	da, na tisoče ljudi. Tn vsi so bili " tak<r v.-selih lic in 'kimali dobro
*	dušno Janezu. Janez jih gleda ir išče še kakšnega znanca med nji
1 mi In čudno: vsi obrazi se mt 1 z«lč tako znani, tako domači, ka
*	kor da bi j«h že tisočkrat videl a no. v«, ne more nikakor spomniti l kje in kdaj da je to bilo.
I	"Ti. Štefan, povej mi, kdo d* » so v«i ti ljudje, ki so se zbral
-	okoli t epa velikanskega kresa Tako znani se mi vsi zde. no, n<
-	vem, kje in kdaj da sem jih vide že prej."
" Štefan se je še dobrosrčne}** 14 nasmehnil in rekel: r * * K je bi jih le mogel videti, k< ^ so pa s celega sveta tukaj zbrani
i	Da ti pa tako domači, znan a zde. pa ni čisto nič čudnega, ke
to vse je ta-le kres naredil. Vei ni navaden kres. temveč ogen r čiste, bratovske, tervariike Ijubez ni. katera praznuje nocoj svo rojstni dan. Tn na ta praznik sm< ° se zbrali s celega sveta, in obraz o«vseh se zdaj svetijo v ognju t n ljubezni, in zato se ti zde tako do t- mači. kakor bratje. Le oglej si jil d i bol j natanko!"
i-J Janez Smola si jih je ogledal
ii	j In videl je med njimi ljudi vseJ i- narodov sveta: od Samojeda z ru
ske Nove Zemlje do Indijanca i n Patagonije, od Danca, z Tslandij do afrikanskesra Hotentota ii :e Papuasa z vročih otokov Azije ii Avstralije. Poslušal jih je. Vsa e j<* govoril svoj jezik iu vendar s i. se vsi razumeli, ker tolmačila jir lijj* Ljubezen.
i, In vstal je na oni strani o< »-'ognja visokos-tes, star Ind. brad g!mn je segala do pasu in zagovc a ril *je:
"Tovariši — bratje! Velik i- praznik Ljubezni obhajamo da e^nes. — Da bo pa slavnost tem pc (polnejša, predlagam, da naj se ] l- nji povabijo svečeniki in žre< >, vseh ver sveta, ki naj nam t il praznik po svoji stari navadi pc J svete."
v Na vse strani »veta so odhitel
*	poslanci; toda kmalu so se \-rni li — sami. govoreč:
U i.v
->a»%i zreči, na« svečeniki ni
ni a jo časa. Morajo namreč pre.
*	bit vi jo poklicati blagoslov z ne t ba, da blagoslovi liog orožje nji]
II	vernikov m jim podeli popoln ^ zmago nad trd*»vratnimi soA-raž
niki..." a ™ .
*	lako so govorili poslane: Ljudje okrog ognja pa so se olj
j jeli in tesno oklenili drug druga In glej, iz požara je vstala pre tkrasna žena. visoka do neba in 1 • rokah je zavihtela ogromno rde«' zastavo, za katero se je skrilo vs I črno nebo. Tn zaslišal se je mogo čen glas: "Ej, vzdrami se, vstau ".ves delavski stan!" In od teg;
glasu je šel vihar po vsem svetu _ Zemlja se je. tresla in Janez Smo ^ la je videl, kako »o se rušila sve ^.tisča in palače in kako so se po< njih razvalinami zvijali v strašnil Indečinah mogotci...
. .. ' # * * Mislili so, da je Smola zbeža
n k sovražniku in niso se več bri
h zanj. Šele na svetega Štefani
dan ga je slučajno našla stražj
■i mrtvega. Roka je molela izpoc
J snega in krčevito držala puško
raltako da so jo le s težavo iztrgali
, iNa obrazu in ustnih pa mu je «
Jpo smrti igral zmagoslaven smeh
n 'iaj. v j --- " _
i
Koliko je na rvetu Oehov in Sip
vakov?
Po najnovejših statistikah j< , na »sem svetu 10.958.378 Čehoi | in Slovakov. Od teh jih je v če e h osi o vaški republiki 8.491,237, a -'Avstriji 500,000, na Madžarsken (-100.000, v Jugoslaviji 61,095, i i Nemčiji 200,000, v Rusiji 87^5( t« in t Ameriki 1,150,000.
. ■ - i
Božje dete.
Spisal A. Remec.
liožje dete je prišlo na svet tisti dan pred svetim večerom. V revni obleki uedorastlega dečka | je stopalo po ulicah mesta in ni-jliče ni slutil božanstva v njenL i samo iz njegovih velikih oči je sijala nadseuiska luč.
Pred visoko kamenito palačo se ' je vstavil avtomobil. Iz njega je I stopil gospod, zavit v kožuh, z I zlatimi naočniki na nosu, z roka-' mi v toplih rokavicah.
*4Gos{kk1. ali naj pridem nocoj ' k vam?" ga je nagovorilo božj« dete.
1 <Josp<>d ga je poglt^dal stroge skozi brušena stekla svojih na«»č 1 nikov in stisnil torbico za akt« nervozno pod pazduho.
"Ali ve*, s kom govoriš?*' j« " vprašal s hladnim glasom. "Jai
sem minister in nimam časa." j "Gospod, ali naj pridem noco. k vam?" je vprašalo v drugi« boižje dete. j Z go.<p<Rlom ministrom je sto pilo p*m! \-isoki portal, pred njim; je sluga odprl steklena vrata tei e se nizko priklonil pred gospodon ^ ministrom.
"Peter, pri mite tega fantiča, k
se mi vsiljuje. To vendar n< i ... ^ gre!" se je jezil minister. Nena
^ doma se je nečesa domislil, sege
.v žep in vzel denarnico iz njega
Jj S pokroviteljskim nasmehom j'
. ponudil božjemu detetu banko J
-	vee.
Dete pa denarja ni hotelo vzeti ^ j marveč je tretjič vprašalo: 4'Al ^ naj pridem nocoj k vam?" , flospod minister se je razjezil "Beraška napihnjenost. še denar
I	ja noče!"
^ Vtaknil je bankovec v denarni
co in denarnico v žep. i- .... z '' Ljudje imajo denarja preveč
e Za bla*ror ljudstva se trudim ii
n mučim in doživim kaj takega I —
n Peter!" se je obrnil na vratarja
"Primite fanta in telefonirajt
0	na poli<-ijn, da ga spravi domov n (> ima starše, naj se kaznujejo
Iker puste otroka beračiti. Če p ■j nima nikogar, naj se dečko odd v zavod I''
Odhitel je po stopnicah i mrmral sam s seboj: "Zanemai . jena mladina! Čemu so postave ' Ministm za socialno skrbstv omenim o prvi priliki ta slu ^ čaj.	.
Portir Peter pa je tačas stal prazni veži in si ni znal razlagat ( kdaj in kam je izginil deček, ki b moral radi njega telefonirati n policijo.
Popraskal se je zlatoobšit kapo in sklenil: "Nič ne bom tel« foniral... Gospod minister s itak ne bo spomnil. .. Saj ni tak ^ kakor včasih!"
Božje dete je tačas stopalo i
II	daleč proč od vladnega poslopj ° po asfaltovani ulici.
Dohitelo je slokega -človeka sokoljim nosom in s trdimi pote
1	zami krog ust. Ta človek je hodi počasi in oziral na vse strani
L pozdravil tega in onega sebi ena kega, ki je v elegantni suknji ii r lepih čevljih z rokami v žepu lii ° tel iaiino po svojih opravilih. e Božje dete je nagovorilo člove t ka s sokoljim nosom: "Ali na J Človek se je zdrznil iz svojec A mira, pogledal božje dete in loka ^ vo zašepetal: "Ali imaš lire?',
Božje dete je vdrugič vprašalo al"Ali naj pridem nocoj k tebi?' ^ Verižnik pa je odgovoril: 44Al imaš kje kaj manufakture skrite Kdo te je poslal k meni?"
Dete je vprašalo tretjič: "Al l naj pridem nocoj k tebi?"
"Pojdi k vragu!" je pokazal ti a sti človek, ki je bil pred davnim ^ leti narednik pri vojakih, svoj< i pravo naturo in pozdravil gospo '» dično, ki je tisti hip prišla mimo
"Servus. Mirko! Kam pa?" s* * mu je pridružHa tista gospodična privlekla iz mufa v glace-rokovi co oblečeno roko in jo podala ve rižniku.
"Po opravkih, Helena. Gumi u ■ avtomobile iščem. Zdravko mi j<
obljubil celo garnituro." s Gospodična si je popravila vi j soki klobuk, dvignila pajčolan iz
-	pred obraza, tesneje pripela bo< r'krog vratu ni vtaknila roko ve i rižniku pod pazduho.
r( Božje dete jo je tedaj nagovo > rilo: "Ali naj pridem nocoj Ii I tebi I" .
i
-| Gospodična se je nasmejala, dai Djo je spremljevalec kar pogledal J "Mirko, ali si slišal? Imenitno!... i-Tak-le in me kaj takega vpraša!", l' "Pusti ga! Nadlegoval je že - mene!" je dejal verižnik in vle-| | kel spremljevalko na drugo; e stran.
e "Ali naj pridem nocoj k tebi?" z je vprašalo boije dete gospodič-i-|no vdrugič.
j "Premajhen si. ne potrebujem j te..." se je vedro smejala gos«po-e uična. "Ix^>e oči ima... Le po-jjelej!" je še pripomnila spremlje-o valcu.
Božje dete jo je \-prašalo tre-e tjič: "Ali naj pridem nocoj k tebi?"
e "Ne bo me doma. S tem gospo-z dom Imuii nocoj. Adijo!" se je smejala
»j *'Veš, Helena, nocoj bomo imeli ič sijajen božični večer pri Elefan-tu. Naročili smo že sobo. Božično [>. drevo, muzika, izborna večerja a šampanjec, likerji — kar ti srce
»r poželi. Cela družba nas bo___"
m S temi besedami sta izginila oba v kavarno na vogalu, kjer je bilo mnogo tistih, o katerih sta ie' govorila.
a_l Božje dete je pa šlo dalje po el ulicah. V bližini mestnega parka a j mu je prišla nasproti starejša da-je'ina ponosnega stasa, s prezirlji-0. vostjo padle veličine na licu, v kožuhu iz bobrovih kož.
Božje dete jo je nagovorilo: ji i44Ali naj pridem nocoj k vam!"
j Gospa se je vstavila, dvignila j.domjeto k očem in vprašala: "Ali r_ te zebe, dečko i Prej med vojno je bilo boljše nego sedaj. Ali ti ni j. mama pravila? Prej smo me gospe imele dobrodelne večere, bo-• žičnice za otroke. Zdaj vsega te-■m ga več ni... "
__ "Ali naj pridem nocoj k vam?"
Je vprašalo božje dete. te "Zdaj je slabo za vse. Čudim v se, da še tako trpite, ljudje neumr ^ lil Še nikoli ni bilo tako slabo na Ja svetu..."
Ia JSo/Je dete jo je vprašalo tretjič: "Ali naj pridem nocoj k vam?"
Ill ,.7J •
r Zdaj ni pn nas ničesar vec. , Dokler se svet ne izpametuje, so _o|inoja vrata zaprta. Idi k tistim. ^ ki te puste tako stradati in tako oblečenega znirzovati po ulicah!"
Spustila je lomjeto in ponosno
7 odšla z užaljenostjo padle veLiči-
J? ne in dubrodebiosti.
ia " Božje dete je šlo dalje in prišlo
na trg, kjer so se gnetli ljudje v
valovečih gručaii med stojnicami
e in kupovali za praznike.
^ Ob stojnici, kjer se je prodajalo
_o meso, se je vstavilo in nagovorilo
ogromnega človeka, ki je s sekiro
. v roki stal za mizo. ze
ja "Ali naj pridem nocoj k vam?"
"Stran, poba!" je zakričal mesar.
3
j Božje dete se pa ni ustrašilo in ^ j vprašalo drugič: "Ali naj pridem ^ nocoj k vam?"
"Če ne greš, te napodim!" se je jezil mesar.
in
j. "Se ukrade ti kaj, le pazi, Tone!" je klicala debela, v velikan-^Isko ruto zavita ženska, ki je z no-- ženi rezala meso in ga metala na tehtnico.
ja
"Ali naj pridem nocoj k vam?" je vprawalo Božje dete tretjič. ): t4-Ce te je mati poslala, da kaj »».kupiš, kupi*! Drugače se pa takoj ji poberi!" je vpil mesar in dvignil j j sekiro, da preseka goveje bedro.
ki je ležalo pred njim. jj Božje dete je izginilo.
Na pragu svoje hiše je stal go-stilničar predmestne krčme "Pri ii zlati lipi". Nekdaj je bil konjski io(blapec pri svojem predniku. Z ro-a- ko njegove vdove je priženil go-d, j stilno in prodajalno. S sinod ko v te ustih, z gorkoto predpoldnice in a, pol litra vinafv telesu je ogromen i- in tolst stal na pragu in gledal v »-svet.
j Na desni sta dva vajenca stre-a gla ljudi, ki so prihajali in odha-je jali. Vsak,- ki je prišel mimo, je j pozdravil gospoda B renče t a. ki je i- milostljivo in malomarno odkima-s-|val. Na levi v gostilniški sobi sta o poskušala dva zgodnja pivca pe-i-'ti, a sta bila hripa^a.
i Ko je Božje 'dete prišlo do go->- stilne, je nagovorilo gospoda k Brenčeta: "Ali nsj pridem nocoj k vam t"
Krč mar pa ni rekel ničesar, vzel smodko iz ust in pljunil daleč na cesto.
"Ali naj pridem nocoj k vam?" je vprašalo Božje dete drugič.
Gospod B renče se je drugič naredil gluhega, ker se mu je zaiualo zdelo odgovarjati beraeku. ki se je bogveodkod vael.
Tretjič je vprašalo B«*žje dete: "Ali naj pridem noeoj k vam?"
Takrat je kremarja minila potrpežljivost.
"Ali se mi pobereš takoj? Berači, pa noče s pravo besedo na dan. Ce bi rekel: Dajte mi krono! bi ti dal. Tako pa nalašč ne. Zdaj so minuli tisti časi. ko se je za Bog plačaj še kaj dobilo."
Gospod Brenče se je obrnil ir izginil med vrati v sobo za goste Vrata so bila skoraj premajhni za njegovo ogromnost.
Božje dete pa je šlo dalje.
Dohitelo je mladega človeka, k je bil očividno delavec, zakaj i roki je nesel kovinasto škatljo i orodjem in na rami vt-lik žt;lezei bat.
"Ali naj pridem nocoj k t»*bi?' ga je nagovorilo Božje dete.
"Ali si organiziran, fant*"
"Ali naj pridem noeoj k tebi?" je vprašalo Božje dete delavca drugič.
Ta pa je preslišal vprašanje ii nadaljeval: "Organizirati se mo raš, postati soil rug. Kaj si pravza prav, fant? Ali si pri črnih?"
Božje dete pa je vprašalo tre t.iič: "Ali naj pridem nocoj k te bi?" ♦
Delavec pa .^e odgovoril: "Pr črnih si, ker ne daš odgovora."
Božje dete je šlo dalje in pre< cerkvijo nagovorilo berača, ki j s klobukom v roki stal tresoč s pred vrati.
"Ali naj pridem nocoj k tebi?' ga je vprašalo.
Berač je odgovoril: "Tukaj j moj prostor."
Božje dete ga je nagovoril drugič: "Ali naj pridem n«>co k tebi?"
"Tukaj je moj prostor, pravirr Od grb a ve Maruše sem ga dobi in nihče nima pravice do njeg; kakor jaz sam."
Božje dete ga je vprašalo tre tjič: "Ali naj pridem nocoj k tc bi?"
Berač pa je dejal: "Nocoj bor pri jjoLnočnici zadaj za vrati cerkvi. Gorje ti, če prideš blizu!'
Vzdignil je palico, a Božje det je že izginilo.
| Pod zasneženimi drevesi v pred mestnem drevoredu je hitel mla4 človek. Zeblo ga je v tanki snknj kljub zavihanemu ovratniku, po« širokim ponošeniin klobukom s je bI«ščalo nezadovoljno par glo
bokih oči.
"Ali naj pridem nocoj k tebi?' ga je nagovorilo Božje dete.
"Kam, ljuba duša? Moja sob je mrzla in temna... " je odg« voril človek, ki je bil* pesnik, ii pogledal Božje dete nezaupno 1 obraz.
"Ali naj pridem noeoj k tebi?' je vprašalo Božje dete drugič.
"Nekdaj smo praznovali ti jiraznik tihe sreče in veselja do ma. Zdaj ne več, ljudje niso z; to."
(Božje, dete ga je vprašalo tre tjič: Ali naj pridem nocoj k te bi?"
| Pesnik pa je odgovoril: "Za man vprašuješ. Noeoj bom v ka varni v najtemnejšem kotu, do kler bo odprta. Kaj bi ti pri me ni? Ljudje in razmere so me ubi le. Pust sem in nezadovoljen Srečnih bitij tvojih let pa ne ma ram pohujševati. Dolgčas je m svetu. Ko bi bil ti jaz. bi mi ver jel..." .
Kakor bi^se nečesa ustrašil, s< je človek s širokim klobukom ne nadoma cfornil in odhitel, skora, zbežal nazaj po drevoredu.
Božje dete pa je šlo dalje.
Za ^polomljeno ograjo tik cest« daleč od mesta so stali na železni ških tirih tovorni vagoni. Eder je bil napol odprt in iz njega je čulo petje troje otroških grl
Pastirčki vi,
kaj se vam zdi,
ali ste kaj slišali...
Božje dete se je po treh stopnicah vzpelo do. vrat v vagon, jih odmaknilo in vstopilo.
"Torej božično črtico naj vam lapišeiu?" se je nasmehnil pisa-elj in segel z ruko po vezani knji-ri. ki je ležala na mizi. očividno ickoliko nervozen. Njegovi lasje »o padali Ua senci, krog ust je grai komaj viden smešek, oči so »orele kot v vročici.
"Da. moj dragi!" je pritrdil hirnalist. ko se je zlekuil v fotelj in prižgal ponudeno ara cigareto 'Božično črtico." Nato je puški lil skozi i>olzaprte obrvi in j ali nil dim v ozkem stolpiču po< *trop. kot bi pomislil. "Toda o prosti; jaz bi rad črtico, ki bi u< hila božična črtica. To se pravi ki bi ne opisovala tako. kot pršt-te navadno ob takih prilikah ž< oil Guttenbergovih časov sem..."
"Ti torej sploh nočeš božični črtice, ampak črtico sploh", j< dejal pisatelj.
"Ne. prijatelj", je stresu i 1 ; glavo žurnalist in znova zbira misli. "O Božiču mora biti pisan« v nji. T-> ljudje radi bero; časo pls. ki jim tega ne prinese. sploJ ni časopis. Toda prosim te. n piši o bedi. o lakoti, o raztrganil otrocih, o vsem... "
"Toda, dragi moj___"
"Ne, pusti, da izgovorim. To j postalo že osladno. Morda je r«-? da ljudje radi bero, ker nimaj drugega, ali ker so že tako vzgo jeni, kot o Vseh Svetih radi g!« dajo "Mlinarja in njegovo hčer' ali pomisli, da se človeku že gabi Tiste večne historije o bedner otroku, ki blodi sam in raztrgal po po mrzlih ulicah. Sneg nalc tava. On prcwlaja sam vrag ved kaj. . Domov ne sme, dokler n proda v^"ga. sicer ie tepen. Mai je v bedi. oče je pijanec. Nihč ne kupi cd njega; sani žvenklja jo mimo njega, gospoda v koži hih se nervozno stresa, ko sli* njegov tenki »las, in tako bre konca. Nazadnje zmrzne ob okni ko gleda v gosposko hišo, ali p se ga iv mili kak ubožček in g nese v izbo. .. Torej vidiš, sam kaj takega ne. Sicer pa si pisatel in boš že storil, da bo prav. 1 tvojem interesu je. da ne boš ora starih, izvoženih poti, moj dragi.
Žurnalist se je smejal, da bi c hranil pisateljevo dobro voljo. T se je v resnici smejal in dejal:
"Tega dečka ne bi opisal niko] ne, ker se mi gabi kakor tebi, da.< še vedno hodijo po ulicah in pre dajajo, če ne drugega, časopis« Vendar se mi zdi, da tvoja mržnj ni naperjena v prvi vrsti pro! dečku, ampak proti bedi. Ta j oči vidna, dan za dnevom hujš; in popolnoma dosleden si, da n pustiš. <11 bi jo pomiloval ta, k jo je zakrivil..." ( "O, prosim", se je zavzel žui nalist in otrnil cigareto.
"Ne mmieravam žaliti", je m 'daljeval pisatelj. "Vprašaj se ss mo, odk« l fzvira beda. Ali ni; huj.skal ljudi na vojno, silil jil da so dali svoj kapital, vse, ka so imeli? In komu? Ali ne zloral Ijaš še danes moči v to, da izral
Na tleh krog bornih papirnat ii jaslic je sedelo troje otrok, deset leten deček, osemletna deklica ii petleten otrok — begunska decs
Ko je Božje dete zasijalo pre< njimi, so umolkni?!.
"Ali naj pridem nocoj un-i vas?" je vprašalo.
"Ne vem. Mama je šla po kruli a mora dolgo čakati. Zebe na' zato pojemo... " je odgovoril de ček.
"Al i naj pridem nocoj me< vas?" je vprašalo Božje dete dru gič.
"^e vem, če bodo ata pustili Sli so iskat dela, kruha, kako pravijd. Do večera jih ne bo...'
"Ali naj pridem nocoj me< vas?" je vprašalo Božje dete tre tjič.
"Pridi, pridi! Ata prinese dnin zakurimo. Mama nam je ob ljubila drevesce, če ne bomo jo kali. Jezušček tudi pride", je od govorilo najmanjše dete.
To je bilo prvo bitje, ki je po vabilo Božje dete k sebi tisti ve čer. *
Zato je Božje dete razprostrl* roke in izpregovorilo: "Blago hlovljeni, vi mali, ubogi! Pri vaj bom nocoj, pri vas edinih v ten velikem, sijajnem, šumečem me rtu..."
m
nfljaš zaupanje ljudi do časopisja t-1 in kuješ s svojo nenasitno po-i- j hlepnost jo in veliko kratkovid-
0	nostjo novo nesrečo? V kolikor ie zga.jaš ljudi, jih vzgajaš v bedo, je ko si tako malo samostojen, kot ° je tvoj bralec ma'o samostojen, iu
si samo hlapee velikih naklepov, il ki jim služiš, ter se niti ne zave-lj daš tega. Beda je vnukinja veli-o. ke denarne vreče, zaznamovane
i-	ogromnimi številkami."
ii-	Pisatelj je govoril lahko, po-►d udarjaje vsako besedo, z lahkim o- smehom na ustnah; žurnalist si je »e tliil opraviti s cigareto in se je tn-"!» d: smehljal. Slrdnjič je rekel:
"Ne bil bi pisatelj, če ne bi go-ze voril tako. Vendar pa je stvar nekoliko drugačna. Ne zdi se mi namreč potrebno, da bi bedo obe-J^* šali na veliki zv«»n. ko že obstoja.
iu povečevali nezadovoljnost lju-z di ter jih na ta način vzgajali v al upornike."
10	"Priznaš tedaj", s*- je smehljal pisatelj vljudno, skoraj zmago-slavno, "bede ni mogoče tajiti Toda opisuj proletarvu bedo ali
ih sijajno življt-nje bogatinov, v o-jbeh slučajih bo učinek isti. Jaz si izvolim raje bi*d<>, k«*r je bolj pla-Je stična, globlja in snov hvaležnej-ša. I božei vedo, da žive na svetu J° bogatini, a bogatini ne vedo za
bedne." •e"j Oba sta molčala za hip.
"Vidiš", je nadaljeval pisatelj "da se ravno o Božiču tako radi 'm spominjamo bede ali veselja, za to an imamo svoj poseben vzrok, ki ne izvira iz naše zastarelosti. O Bo-žiču občuti vsakdo svojo bedo ali svojo radost v najvišji stopnji. lf| ITboštvo in bogastvo sedita v sko-<*e delicah na tehtnici, vse, kar pre-la" more kdo, vrže nanje; med r»be-:u" ma se reži usoda. Če bi mogel, bi ^ ti opisal najvišjo stopnjo b»»de — >ez toda tvoj časopis itak bero sami lu- nepokvarjeni ljudje, pokvarjeni Pa ne bero ničesar"".. "
"Opiši, karkfdi hoč»*s", je de-110 jal žurnalist in zagnal ogorek ei-ga ret e v pei>elnLk. Njegnv obraz ^ je iK»stal resen. .
"Tudi dečka, ki je zmrznil?" - i "Ne, prosim te. samo tega ne."
Zdaj «>e je žurnalist zopet nasmeh-ra nil. "Izumi tipično p<»dobo in jo ivrzi med svet. fla jo bodo pouav-ljali za teboj t.iW- let. Če te izvo-hajo literarni zgodovinarji, še slaven postaneš." se-! "Ne; čakaj. Opis;il ti bom in-valids, ki kolpotira tvoj list in ki >tl je v nevarnosti, da ne pogine..." je "Pusti ga! Stvari, ki so z lisa. s toni v zvezi, pusti!" ne "Ali skupino slepcev, ki berejo ki v Braillovi pisavi o urejenem !družabnem redu in to verjamejo, ""- kot verjameš ti.'"
j "Ti revčki!" jn dejal žurna-ia* list in segel po drugi cigareti. "Ti so ubožeki!"
"Menda ne zato, ker ne morejo brati tvojega lists?"
1	f Žurnalist je pisatelja pogledal ^^ z dolgim pogledom.
_ j "Ali naj ti opišem ženico, ki je
služila in hranila skozi dolgih šti-
^ rideset let svoje borne krajcarje,
ki jih ji je vojna vzela, da je na in	j - ,
stare dni beraeica? <'e bi bila
mlada, bi postala vlačuga. Toda
|tu j»- snov že za novo črtico."
" Dragi prijatelj, ali si že pri koncu? Jaz res ž«- ne dvomim več jj o bogastvu tvojih snovi", je de-LS jal žurnalist še vedno zelo vljud-I no. dasi z lahko nervoznostjo. I "Pri koncu š«- davno ni-em. Mi-slil sem tudi na uradnika, ki že u_ na«l četrt stoletja opravlja vestno svojo službo, a na božični Večer
11	ne bo ne drevesca in ne belega f>r kruha v njegovi hiši... Dalje..." »» "Pusti, pusti! Saj vem vse! e(j Piii o bedi, piši karkoli hočeš, tu-e. d i o dočki% jaz itak	bom
,bral."
vj "Da. o otroku, ki se je premra-/il. ko je čakal v vrsti na kruh in ^ potem umrl... Ali. če hočeš, ti (j. opišem t»ogatina. ki je..."
Žurnalist je vstal. "Hvala le<pa! 0_ Plsi o čemurkoli. ali o vsem, ra-e. zen o meni. Z Bogom!"
I Poslovil se je naglo in odšel. K^ lo j^ stopil na cesto, mu je sneg "<da-0_ ril v oiiraz ; pred pekarijo je stala ^ dolga vrsta otrok m že ni.
e- WW	"WSSlW^S	WH1
'308 ^ aSSESS m BBI
Božična črtica«
^	Spisal France Bevk.
Sama w božični noči.
_ i
Spital Ivan Baloh.	j
Sama je sedela šestnajstletna
Marica pri luuj v kuhinji. Njena vsakdanja družabnim kuharica si je ucpr«»sila ixl gnHpf dovoljenja, da j« šla čez praznike k staršem
na »voj dota t u tako je »»stala Ma-rtra sama doma.
tm druge vnVr,- ji je bilo dolg-»■»V iMHroj pa tembolj, ker ni bilo eel popoltlaxi nikogar v kuhinji. Kar so za iirazuike potrebovali, mi /.e vse prejšnje dni pripravili, da je kuharica /e zjutraj pred »ve-tint dnevom lahko od|»»tovaUi ; K4'* pa j«' pa /4-leno smrok o v drugi sobi /i- d v a dni prej tako lepo iMličila, da Marica kaj takega «*e m nikoli vulela. i »ti. kako lepa je{ bila ta ki lire k a ! Nebnjno »veeicj nataknjenik na koncih vej. zlate ju "»rein-lie uiti pr«?prciene <»d ha do tal m ua rdečih trakovih: \ se polito uajlopših reči; sp<»daj:
na m i/i r>a |x>lno igrač za malega 11 .. . . . Vi.tdka. Tega Vladkn v arih iu ja je'
Ml. )bri».	I
(iil je edini otrok pri bati. Nje-; goveda očeta skum poznala ni. Zjutraj je	m xv«čer prišel.
Kuharica ji je rekla, da hodi go-sf ►«m t nekam pisat iu da ima dobro službo. Ko je mali Vladko po kosilu za-spal. .je Marici velela go-, spa. Aaj prinese u kuhinje brisa ! čo, da Ih« t!eh počedila in po-J opravila. kar s«- je od dreve.sa odtrgalo tu palo ua tla. Tedaj je Marica občudovala drevo. Za enega o t roka — pa toliko s4 roškov ! (Vie ure hi bila Marica stala pri tem dreves u ter želela okusiti le vonj teh reči in dihati vase zrak v tej s«»bi, ki je bil tako prijeteu.'
J 'a uo»t>a je ni h««4ela pustiti aa-. i i ,
Tuc tu ji je ukazala, naj s»* zo|*et povrne v kuhinjo.
Njena dolžnost je bila čez dan, da je kuharici prinesla v«»de in drv. p«» k«tsilu pa je redoma peljala malega Vla«lka na »»prehod in se /. njim igrala. K«> se je Vladko naveličal hoditi, sta šla domu.
Dano p« j*- bilo i«' vse tlelo dokončano, Vladko jt- lnl d "in a in kuhinja je hita prazna.
Marici j* bilo doLg.-as in poprosila je gosjKi, «la bi smela iti nekoliko j»o mestu. Gospa ji je dovolila, le da se kuialu nazaj povrne.
Ni bilo še pozno. pa «lau je bil kratek iu svetilke mi že gorele po Iliesl u.	t
Marica je krenila po glavni ulici, ki je vodila v cerkev. Krjtauo so bile razsvetljene razložite različnih prvalajaluie; gledala in občudovala je stvari, ki jih še nikoli ni videla, iu zazdelo se ji je, da gleda Vse l»- v sanjah. Ljudje so hiteli scmlertja, eni obloženi z različnimi zavoji, drugi '.a njimi, z zelenimi smrečicami. Dekle pa' je hitelo naprej do cerkve, ka-( mor je hodila ob insleljah k svet i ^ maši Velika je bila cerkev, a. mračna. Zdelo .se ji je. da je do l mača njena cerkev* sv. Katarine. I kjer je opraviUi prvo sv. obhajilo.« dokaj le[*ša in prijaznejša. Po-| klekuila j«* v zadnjo klop in mo J lila. ..
Tam na stranskem oltarju.je pa aapakila nehrojno lučic. Vstala je iu šla tja. Bife s«» prelej»e jaslice. '1 akili na* ni videla. Vse tako lepo in nežiu«, «la se od njih kar ločiti ni utogla.
1'ra je '»dbila šest.
Marica se je prestrašila, češ, da bi ne bilo že pozno. Roke je sklenila še enkrat, občudovala lepo, •veto, a revno »lete, ki leži na sla-inici sredi brezumne živine, naredila križ in šla iz cerkev.
l*unaj. je bila noč.
"Jasli«* ne bom letos iiucla'*, je djala polglasno Marica.
44Ne, tako žalostno pa ne stue| nocoj pri meni biti.'*
In šla je Marica v prodajalnico instant kilpila za nekoliko vinarjev polo papirja, na katerem so bile naslikane jaslice in pastirci. Vesela je šla proti domu.
In zopet so /o srečavali ljudje, da ae jim je komaj izogibala, ker m bila navajena tolike množice, in v tej in oni hili je videla sko-■i rasKvetijena okna krasna dre-ve<A polna gorečih lučic.
Prišla je domu. Prižgala je luč lil sedla na tvoj navadni proator. Tako čudno ji je bilo danes pri srcu. Takega žalostnega večera ae .nikoli ni praznovali. Vzela je iz .	j«!**, O***—-
t papirju. pribila jih v kot k svoji . posteljci iu zraven na mizo postavila luč.
Tiho je bik), ni bilo slišati ni enega gla>u. iu deklico je hilo skoro strah. Nikogar ui bil«, da bi poškropil m »bo. nikogar, da bi i»o-I kadil z dišečim kadiloin, .saj je lnl »ocoj sveti večer — in ona je bila tako sama...
Nekdaj pa ni bilo tako. —
Tam dal«-.' na Dolenjskem na ( Dobravi globoko v dolini stoji ledena koča. Tam je Marica pr«*ii-' » la svojo zlato mladost. Ni jh>-i*»iala sveta dalje kot do farne cerkve m do šole. Prelepa so bila leta. ki jih je tu preživela, in pre-jh-pa je bila ljubezen, ki je vlada-ila meti domačini. Le dva otroka ,sta bila ,pri hiši — Marica in pert j let starej^ Janez. Oče in mati sta : ju rada imela. Niso imeli belega ■kruha pri hiši celo leto, in meso le trikrat na leto — pa ničesar niso 'pogrešali. Dekle j« paslo po ob-jeiuskem svetu edino kravieo, .Janez je drvar i I v gozdu, oče pa kmeloval doma. Sveta	veliko
imeli ; kaiiar je bila pa slaba letina, je bilo pa treba še živeža ku-J piti z denarjem, ki ga je Janaz zaslužil. Ali vendar no bili «.b ve-j .likih praznikih vsi veseli in po-1 'sobno na sveti večer. Oče so na-1 pravili v kotu tako lepe jaslice, da jih cela vas ni imela lakih, in' da so otr«»« i nalašč Iwxiili gl«*dat^ 'iu občudovat pastirje, mati so' pripovedovali tak«« lepe zgodbe iz življenja Jezusovega, z Janezom pa .sta hodila po hiši. po hlevu in ok«i!i hiše ter Škropila in kadila.j 'Ah, to si bili lepi tisti večeri! Zvečer pozno pa so se oglasili far-! ni zvonovi — tako lepo in tako ubrano. k««t so peli samo na sveti večer in klicali vernike v hram I »ožji tako vabljivo, da nobeden; ni mogel ostati doma. Pa najsi je'1 bil Še tako velik sneg in burja še tako mrzla, ko je odbila ura « tajst. v.si so odšli od doma k pol-1 nočjiiei, Ie lueiea je gorela 'doma pri jaslicah. Nikoli ne bo pozabila M&rica tega večera. Od vseli strani so žarele baklje. in veliki in mali so hiteli v cerkev sv. Katarine. kjer so nocoj tako lepo peli božične pe>mi. kot nikoli druga-i če. In ko je .služba Isjžja minila, kako so hiteli vsi domov, nad njimi s«« migljale in se blisketale zvezde nelieške tako skrivnostno.
Takt. je bilo nekdaj. — Pa vse se je izprcDienilo. 1 Janez si je izmislil, da bi šel v Ameriko. Oče so uiu branili, mati pn.sili. nič ni pomagalo. Janez je kazal na socvede, koliko jsišlje ta in oni, tukaj pa nobeden nič ne zasluži, če še toliko dela in trpi. | "Dolgove bomo poplačali in še 'kaj na stran djali", tako je tola-i zil .sin očeta, 44čez dve leti pa ta-!ko na^aj pridem, ko bo treba iti' k vojakom."	*	j
In oče so se vdali iu mati so se jomeb&ali.
| Šel je Jane-z (»d doma za kru-! diom.
T«v.ko so se poslovili. To je bila prva bridka ura v tej družini, če-tudi pod slamnato streho. Janez je obljubil pri slovesu, da bo večkrat pisal in da bo vse. kar bo pri-, služil, domov poslal.
Novo upanje je zažarelo v srcu očetovem, ko je videl, da ga sin tako ljubi, nov pogum ga je navdal. ker je bil prepričan, da bo kmalu rešen dolga, ki ga je tako silno močil. Njive, katere je kupil, še niso bile plačane in še obresti je težko zmagoval.
Dobro se je godilo Janezu v Ameriki in takoj prvi mesec je poslal nekaj svojim rodit elje^i. j Neizmerno so bili v«i domači tega veseli in vsak večer so molili za zdravje njegovo.
Janez je poslal še enkrat denar in pisal, da odpotuje v druge kraje, kjer bo boljši zaslužek, in kmalu bo sporočil, kamor pride. lOce in mati ii> sestra so bili veseli in čakali »o nad&ljnega poročila. Ni ga bilo. Čakali *o tedne in mesece — od Janeza ni prišlo nobene vesti. Neštetokrat je sla mati, zdaj seatra vprašat na pošto. ee je kaj, vselej •ta aHšali i#ti odgovor: nič nT! —>
Minilo je leto — in od Janeoa še ni bilo nobenega pisma. Pisali ao znancem, ki ao bivali tam, kjer 1 je bil jJanez pop reje, če vedo, kje
* s	......'	-
da je. — nobeden ni vedel o njen ničesar povedati.
Tedaj se je neka žal«»st naselila v domačo hišo. Mati je vedno molila za svojega Janeza in marsikatera tiha solza ji je zdrknila doli iz očesa.
Oče je postal tih in molčeč. Težili so ga dolgovi, uiti obresti ni mogel plačati. Premišljeval je ce-ile noči. kaj bi storil. In nekega j nedeljskega popoldneva je rekel
t svoji /eni, kaj bi ona rekla, ako
t
jbi šel še on za njim. Krepak je ;še. lahko še kaj zasluži in morda še tudi Janeza najde. Zena je bi-[la tiha in v vse vdana. O, da bi le Janeza nazaj pripeljal! In naredil je «lolg na svojo kočo in šel 11 udi on iskat sreč*- za svojim si-i uom drugam.
Sami sta ostali doma — mati in Marica.
Spočetka se nista mogli privaditi. Nekaj je manjkalo pri hiši. dolffi so jima bili večeri. Pa človek se vseua privadi. Mati je pre-la. hči pa d« lala zobotrebnike. To je bil edini vir dohodkov za obe. Dosti sieer nista potrebovali, pa živeti sta morali, in vse je bilo treba kupiti.
Očt* ni pisal, ne poslal dolgo ničesar. Ko je pisal prvikrat, je Marica brala pismo tako žalostno, da sta obe jokali. Oče je šel v tovarno za železo in <lohil težko iu nevarno delo pri hlajenju vlitega železa. Nesreča je hotela, da je delal komaj tri tedne v twti t«i-varni, pa je počila neka cev in razbeljeno železo je ranilo njega na životu in na nogah, in še pet drugih. Zdaj leži nevarno l»olau v bolnišnici.
To je bila k?-atka. a žalostna novica. Za tem ni bilo nobenega pisma več. <'ez štirinajst dni pa je zvedela mati v vasi, da je pisal Zrimčev Tone domačini, da je Ijo-gar — tako je bilo Marinčinemu «*-etu ime — v bolnišnici umrl.
Ah, to so tekle solze v revni koči na Dobravi! Janez se je izgubil in sedaj še njega ni. — Molče sta trpeli Marica in mati in zdelo se jima je. da se je nad njuno kočo zlilo vse gorje vsega sveta.
Prišla je jesen in Logariea je zbolela. Hodila je v hosto in pre-hladila se je. Prišel je zdravnik na občinske stroške In ukazal, da se mora bolnica takoj prepeljati v bolnišnico, ker jo bolezen nevarna in nalezljiva.
Dogarico so prepeljali v bolnišnico — in Marica je ostala sama doma. Strah jo je bilo zvečer, da dolgo ni zatLsnila očesa. V dveh letih taka izprememba! Cele ure je zvečer klečala pred podobo Marije Ln molila za zdravje svoje matere.
Nekega dne je prišel v hišo mož z nenavadno obleko ter ukazal dekletu, da naj pobere svoje stvari, kar inia, in naj gre drugam. oziroma naj gre k županu, da ji bo ] K) ved al, kje bo sedaj stanovala. Čudila se je Marica, zakaj da mora iz hiše, pa v nedeljo je slišala, da so oklieali pred cerkvijo, da bo Ix>garjeva bajta prodana.
šla je k županu in prosila, če bi jo vzeli za deklo. Bila je močno in čedno dekle. Župan pa je djal. da nima' nobenega prostora v vasi, da pa je neka gospa v mestu se priporočila, če bi mogla dobiti pošteno dekle za varuhinjo svojega otroka. In šla je Marica v mesto z adreso, katero ji je dal župan. D«*kle je bilo gospe všeč. Marici pa je bila služIta v mestu tudi, ker je lahko vsak dan obiskala svojo mater v bolnišnici in ji nesla belega kruha.
Materi pa. ni bilo bolje. Usmiljene sestre so naroČile dekletu, da naj moli za mater___
Ko pride nekega dne Marica zopet v bolnišnico, najde posteljo, kjer je mati ležala, prazno, — se* stre so pa rekle, da je mati iztr-pela in da je doli v mrtvašnici.
ln šla je Marica doli v mrtvašnico. Tam je zagledala štiri bele krste ter ni .vedela, v kateri počiva njena mati. In pošifropila je vse štiri ter pokleknila in molila, molila s svojimi solzami. Povedali so ji, kdaj bo pogreb. In čla je za pogrebom, šla sama, čisto sama. Na pokopališču so položili po dve rakvi v en grob — in Marica tli vedela, kje počiva njena mati. Nosači so hitro zagrabili lopate in zagrebli grobove. In Marica je klečala sredi med obema aama, čisto sama___
| Nemirno je brlela luč pred jaslicami. Marica si je utrnila solzo iz oči. "Pogledala je gori na aliko j in videla dete tako revno, tako
zapuščeno, tako wnrfeoo. Na «la-
■ - *> /
Svetal noč boljše vika.
-
11 Rila je prekrasna noč. Zadnji! I j krajec meseca se je sredi miljo-
>	nov zvezd pomikal počasi k zato-
•	lin in razsvetljeval sneženo stepo j i čisto narahlo, nežin«. komaj zame-
-1 tent«. V njegovem svitu se je le-i'sketalo le orožje treh rdečevojni-; -j kov in pa pod k ovc njih konj. t, Bili so en Rus. en Let in en Po--!ljak. Jahali so čisto p**"asi. ker ! se jim ni nikamor posebno niu-i dilo. in se pomenkovali med seboj • Jo tem iu onem. Konje so prepu-, J stili samim sebi: naj gredo, ka-i .|m«»r hočejo, oni bolj vedo, od kje«, j po senu in p«> žitu »lisi. Jahali so I namreč na bero.	j.
»j "judovjto malo snega je padlo, Jletos". pravi jm> daljšem molčanju Kr.s. "in Še tega je burja v' 1 jezove skupaj nanesla, drugod pa j je pustila zemljo čisto gole«." j. i *"To je sreča za nas vse, ker •lruarače bi že zdavnaj vsi ostali brez k«»njJn pešakovali kot strelci. Krme za noben denar ne do-jbiš. ako jo s silo ne vzameš. o ov-|su pa niti misliti ni več treba;, človek bi kmalu njegovo ime po- , zabil", reče Poljak in pogleda ua,
•	Leta.
j "Kar ti. Orlinski. govoriš, je*, l^ola resnica", pritrdi Let; "tež-| |l:a je za konje. Pri "črni megli", 'ki je prišla s Kavkaza k nam na Ipomoč, jih je ostalo «»d cele divizije komaj par sto glav, vsi drugi leže na Volgi in po stepnih jar-' kih. Mi smo. kar se tega tiče, še dosti srečni."
"Bork!" ogovori Rus Leta.h "Kje si pa ti zamenjal tako ime-i; nitno konja, ko si prej vedno ja1, 'hal na kljusetuV	j
| "E. to je dolga historija! —I«
I'Polkovnik me je poklical pred i enim tednom k sobi. in ko sem; .prišel k njemu na stanovanje, je,, j rekel: Tukaj iijiam prav važno1] 'pismo; z vojaško pošto ga nočem 11 'poslati, ker pride bogve kdaj. Ali', i bi ga ti ne mogel s .seboj vzeti v;, Dubov <o ? — Zakaj ne! Ce hoče- j te, takoj! — No, dobro, pravi,1] tukaj imaš pismo, to-le je pa za!] na pot — in mi je sunil dve "ke-'] renke*' (bankovci, ki jih je izdal j j ■minister Kerenski) po štirideset'tJ [rubljev v roko. — Pa kosi po-j; prej! — Kaj bi čakal na kosilo,'] sem si mislil, saj tako vem. da bo- i do spet slane ribe in leča. Zdaj-le N je deset ura, po poti lahko zavi-i] jem h kakšnemu kmetu, se vsaj ? belega kruha iu ovčjega meSa na- 1 jem. Tako seni tudi storil. Eno . uro sem jahal prav imenitno, konj > je bil namreč spočit. V Jerzovki! .sem zašel v gostilno, pokosil sem j, j iil celo pol kozarca smrdljivega ( j žganja mi je žid od nekje prine-j sel. Malo zakasnil sem se, a do ! noči bi bil rad v mestu, in prega- ] Injal sem konja. Začetkoma je že , še šlo, toda činidalje huje je bilo. -{Konj je vedno bolj in bolj pešal, j Nazadnje je potegnila burj'a in milj pihala naravnost v obraz, in sneg), je začel padati; Naenkrat se je1, konj vstavil, in čeprav sem ga bill] z nagajko, se ni ganil z mesta. Zlezel sem z njega in ga vlekel za uzdo počasi za seboj. Tako sva se j plazila po ledu dalje, burja pa je evilila in tulila ter ugnala sneg, da ni bilo videti bregov Volge ne na 1 levi. ne na desni. Hotel sem že .pustiti konja in ki sam dalje, ko zagledam pred seboj nekaj črnega. Kinet se je peljal s konjem v Ga-1 riein. "Zdr&vatvuj! Zdravstvuj! Daj sem konja!..."
"In ti ga je dal?" vpraša Or-. linski nestrpno Leta.
44Kaj pa je liotel narediti?! — Ko sem stopil h konju in ga začel izpregati, je v jezi skočil k meni i z bičem in zakričal: 44Že tako ste . nas, rdeči hudiči, do kosti objeli, s zdaj naj pa kar na cesti oddam še ^poslednjega konja." In pahnil i me je od voza. Jaz sem pa poteg-i nil saibljo in ga parkrat udaril. . Izpregel sem hitro konja in od ja- j f hal... "
i 'Torej si ga ubil?!" je prista-. vil čez nekaj časa Rus. i 44E, kako pa! Samo dva prsta ; item mu menda odsekal, drugič
mi je ležalo. Pa angeli so plavali ■ nad njim in mu prepevali...
>	Bila je sveta noč. In kaplja to-
>	lažbe je kanila iz neba v njeno
>	rasboljetfo dušo, četudi je bila sa--'ma, tako sama..,..
j sem ga pa le s topim koncem o-glušil. .. Sicer sem pa takoj nato srečal celo vrsto sanj; ti kmetje' i so ga vzeli s seboj."
Nobeden ni ničesar rekel na to' in molče so jahali dalje. Jsak je razmišljal o svojem.	1
1 Mesec je že zašel. Orlinski je za strmel v ribo zvezdnato noč in se spomnil preteklih časov. Bedeč je sanjal o rojstni vasi, o d«>-mačih in o svojem življenju. I i Rojen je bil v prikarpat^ki po-' 'sorski vasici kot sin učitelja; ra-l stel je in hodil v šolo. v gimnazijo! v Samboru in postal sam za učitelja. Ob času ruskega umikanja! I iz Oalieije je bil kot devetnajst--! letni mladenič odpeljan v Rusijo.j v Ca riein, kjer je potem ves čas' živel. Revež je bil. mnogo je mo-' ral uladu pretrpeti, predno je do-' ;i»il službo pri mestni elektrarni.) LJo prevratu se je čisto .pogreznil v politiko, hodil na shode, govo-' j ril in se silno navdušil za boljše-' viške ideje. Eden prvih je vstopil v komunistično stranko, in ko so se kozaki bližali t'aricinu. je šel kot dobrovoljee na fronto. Že v ; mestu, na fronti pa še bolj, je' spoznal, da se idealni komunizem,' komunizem, kakor ga je čutil in živel v svoji sicer otroškočisti du-j ši, komunizem, za katerega zma-' igo je šel v boj, loči od ondotnega1 komunizma kakor dan od noči.' Vsa ta pokvarjenost, goljufija, j rop, požig, ta groz'Klejstva. ki se | ji h je poslednji čas nagledal, vse to se mu je gabilo do dna duše.i Rad bi vse skupaj vrgel proč in1 zbežal, vseeno kani; no, beseda ga' je vezala. In saj bi ga ne pustili,1 a če bi sam.šel, bi bil kot ubežnik kaznovan.	1
...Danes je tam na Poljskem' sveti večer, a on jaha... krast, tirjat, in če drugače ne, ropat. A njegova stara mamica, njegov oče, njegova sestra Zosja kleče morebiti ravnokar pred jaslicami in molijo Boga zanj, za neverni-' ka, roparja, ubijalca. Če še žive,' bogve kje so? Se pred razsulom ruske armade je zvedel od prija-J telja, da so tudi njegovi roditelji zbežali pred Nemci v Rusijo in da1 žive nekje v Saratovski gubemiji1 na malem hutoru... No to je bilo že zdavnaj in najbrž so se že vrnili v Galicijo... Ah, kako rati bi jih videl... Ozrl se je v Qno stran in gledal dolgo, dolgo v ipo-te mnelo daljavo in v mežikajoče srebrne zvezde nad njo. Bodite srečni, srečni!
Prijahali so na obronek. Spodaj v mali dolinici, dobro vrsto daječ, se je svetil trak potoka inl je čmelo nekaj hiš in gospodarskih poslopij. Pri zadnji hiši nekje je zalajal pes, in zopet je bilo vse tiho. Tukaj so se ločili, da gre vsak po drugi strani v vas, da bi bilo manj šmna in da bi se jih' i ljudje preveč ne bali, ali, če je le I j mogoče, niti ne opazili. Zmenili so se. da se vsi spet na tem mestu snidejo.
Orlinski je pustil Rusa in Leta naprej, in ko sta se ta dva že skrila v dolini, je jahal .počasi či*oj v drugi smeri proti vasi. .Sklenil je, da ne bo na noben način več ropal ali kradel. Rad bo plačal, ako le kje kaj dobi, saj denarja ima dosti, niti ne ve, kam naj ga dene.
Ko je zavil za prvo gospodarsko poslopje, se mu je skozi okno male na samem stoječe hišice zasvetila luč.
Tam ljudje še ne spe, si je mislil, tjekaj pojdem in prosil jih bom, naj mi prodajo, če drugače ne, vsaj eno klobaso in hlebec knrha. Skočil je s konja, ga privezal k plotu, sam pa se je napravil k oknu, pogledat, kdo da je v izbi.
Najprej je zagledal luč: svetilka je visela v kotu in razsvetljevala male, borno opravljene jaslice. Sredi sobe so klečali, obrnjeni k jaslicam, starec, starka in dvanajstletna dekliea. Ravnokar so odmolili rožni venec in molit-venik. Orlinskeoiu je postalo tako čudno pri srcu, ko je gledal to sliko. Milo se mu -je storilo — spomnil se je domačih ljudi.
'4Zosja", je rekla starka, <4moli še par očenašev sa brata Vladi-slava, da bi nra Bog dal' srečo in zdravje in da bi se kmalu videli."
Gospodarski odnošaji z Italijo.
Lisii objavljajo interview commendatora Volpija trgovinskega }cksperta italjanske delegacije v Rapallu ki se je izjavil glede trgovinskih iu gospodarskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo nastop-'no: Po nalogu zunanjega uiiuistra grofa Sforze sem z jugoslovansko delegacijo obravnaval gospodarska vprašanja. Določilo se je, da se v eveh mesecih suide v Be!«rradu po«tbna mešana komisija, ki se bo _tavila z vsemi gospodarskimi zadevami. Posledica teh razgovorov
-	to trgovinska pogodba Pomisliti moramo, da iira Srbija žita in ži-» \ine preko svoje potrebe, dočim bi ji Italija lahko dobavljala manu-■ fakture, bombaža svile iu strojev, kar \ v primanjkuje Jugoslaviji.
i Tudi ne smemo pozabiti, da smo s posestjo Idrije pridobili •enega ' rajvečjih rudnikov živega srebra na svetu, t-ko «la bo Italija z yVmiatom in Idrijo dežela, ki ima največ živega srebra. Nadalje ima
-	Srbija velike sklade premoga, nima pa tehnikov. Te Ji bomo dali mi ' in ji pomagali izrabiti svoje premogovnike. y ?ntere.>u obeh držav
j". da se zgradijo ž eleznice. Edina železni.-a ki '«*! Jadrana lahko prodre v notranjost Balkana, je ona. ki bi sledila dolini Drina preko stre Srbije in končala «>b Donavi. N^ dvomim, .'j se b».sia obe drža-vi hitro sporazumeli irlede vprašanji; ki je U w	tv«»rilo pred-
itnet mednarodnih pogajanj.
Slovenske novice.
Cleveland, Ohio, i
Žalostno zgodbo je pripovedo-i val rojak, ki se je pripetila že. mnogim in ki kaže. da ali ljudje; premalo čitajo, da bi imeli v trla-j vi pamet in svarilo, ali pa so naši ljuilje skrajno lahkoverni. Š,-| j,*: rojak po cesti, ko ga dohitita dva j lopova. Eden izmed njiju vpraša, če ve za nekega kontraktorja naj Payne Ave. Rojak je seveda rekel, da ne ve. nakar je tujec začel pripovedovati, da ie jh> svojem j bratu v Californiji podedoval Iti tisoč dolarjev in da ne ve, kam bi; spravil denar.Pri tem je j«»kal in si brisal oči z robcem, pri žepih pa so mu padali dvajsetaki in zlatniki na tla. katere je rojak; hitro pobiral in «lajal nazaj 4*revežu". Seveda so bili ti bankovci iu zlato le vaba. Tujec je dejali rojaku, da l>i mu dal rad spraviti! denar, $16X)00. če pokaže, da iniaj sam kaj denarja, Rojak je šel do-| mov in prinesel nekaj nad i£JUO.|. katere je dal tujcu, tujec pa je j zavil svojih $16,<K)0 v veliko ruto j iil izročil vse skupaj rojaku. Ob-1 ljubil mu je $100, "če dobro j spravi ". Ko pride rojak domov in j odveze ruto, je bil v nji šop časopisnega papirja, a njegovih ij&OO nikjer. Seveda je hitel za lumpi, < toda kje sta lopova že bila! Ta zgodba, ki se je v resnici pripetila v sredo 15. dec. dopoldne, naj bi vendar odprla oči vsem, prvič,ii da denarja nikdar doma držati, j zato imamo banke, drugič, ne za i upati vsakomur, posebno, kojega » ne poznamo in ga poprej nikoli i videli nismo. Zapomnite si to!
Marjeta Sajovic, ki je umrla v Warrens v ille bolnišnici za jet ie- j ne, je bila doma iz Žužemberka' i na Dolenjskem.	13
Pavel Holeska se je peljal s svojim avtomobilom po Detroit Ave., ko je zagledal na cesti kras- 1 no zeljnato glavo. Skoči z avto- . mobila ter pobere glavo, ko pride ,, mimo drug avtomobil, ki podere Ilolesko. Nevarno ranjenega son Holesko odpeljali v bolnišnico. I;
Novioe iz Newburgha. — John' Vintar, ki je bil par tednov v po-r steiji radi bolezni, je zopet tolika J okreval, da se drži pokoncu. —1 Frančiška Suhadoblik, ki je pred nekaj časa prišla iz bolnišnice, se! hitro boljša 111 bo kmalu zopet pri svojem delu v kuhinji. — Marija . Fort una iz Stop f) Bedford Road je v bolnišnici sv. Aleša hudo'.
bolna. — Družini John Legan je ! -----, ]
Ravno isti trenutek je hotel. < starec položiti knjigo na mizo, ki! je stala pri oknu, toda padla mu ' je na tla Vsi trije so se obrnili 1 proti oknu, in Orliuski je čez to- 3 liko časa prvič zopet videl drage obraze staršev in sestrice.
"Oče naš..." je molilo dekletce.
Orlinski je pa stal kakor oka-menel pri oknu in gledal v sobo. Ali naj potrkam, da -mi odpro? je pomislil... Ne, ne smem. Saj če bi stopil pred nje, moralo bi me biti sram mojih dejanj pred temi dobrimi, pobožnimi ljudmi; onečastil bi njih tiho bivališče. In če bi zašel, saj bi se moral vseeno vrniti v vojsko, k- boljsevi-kom, a tega bi starši ^e prenesli. Naj si rajši predstavljajo v mislih njih starega, dobrega, čistega Vladislava...
Odšel je tiho od okna, odveza! konja, skočil nanj in od j ah al na hrib. Tam sta ga že čakala tovariša. Let Bork je ravno pri vezava! k sedla mladega, debelega, že zaklanega prašiča in se zadovoljno rsiaL
Radivoj Peterlin-Petroška.
umrl pol leta star sinček Ivan. Ker je bil I van ček prvi in edini, čuti družina izgubo tolik«« huje.-Vse naše trgovine s., za tin je čase premenile roke. Furlanovo groce-rijo je prevzel Frank liro vat, Ig. Jeriče vo grocer i jo sta prevzela Kovačič in Volčanšek. Jeršanovo trgovino je prevzela Košakova rodbina. Uodčevo je prevzela družina J os. Ken i g in 1 jaza rje, v o pa družina Železnikar. Slično trgovino je začel tudi Mike šušteršič. John i 'igoj in Mike Bašič. Vsi ti prodajajo sladkosti tega sveta in tako je lahko razvidno, da imajo naši otroci pravcata nebesa na ti zemlji. Ostali trgovci, kakor Per-*un z groeerijo. Jerič z železnim« in jMihištvom. Jančar s suho robo, Kiižnik z mokro. Banič, Ponikvar, Ovni k in Zagon*. Plut. PoIoučk*, Smrekai. Zrimšek. Rus, Kokote«* in mogoče še kateri, so ostali pri kolesu in skrbijo z novimi vred 7a naše vsakdanje potrebe, dočim "cvajar" Še vedno skrbi za naš vsakdanji dim. Tako je pri nas.
Indianapolis, Ind.
Pred kratkim so se otroci igrali 4 foot ball". Med igro je 121etni Adolf Stamfol tako nesrečno pa-riel. da si je roko zlomil. Mlademu igralcu želimo, da bi kmalu okreval.
Neznan uzmovič je zlezel ponoči 4. decembra v spalnico Mr. Antona Strune. Prebrskal je vso sobo, slednjič pa je odnesel skozi i>kno težak kovček, ki se je v njem nahajala večja svota denarja. Tukaj se je zgodilo nekaj izrednega. Ko se Struna prebudi in zapazi, da ni kovčega nikjer, hitro javi dogodek policiji, sam pa odide v cerkev, kjer z mnogimi drugimi pristopi k sv. obhajilu. Med tem časom so že našli ukradeni kovčeg na sosedovem dvorišču. Da bi vi videli, kako se je rojak Struna smejal, ko je privlekel iz kovčega cel šop bankovcev, Tat ni našel v njem druga-ga, kakor en sam majhen cekin.
Calumet, Mich.
Anton Bolt iz liooji. Mich., brat Martina Jiolfa v Allouez Location. se je mudil dva tedna v Calumet u in okolici. POsetil je svoje sorodnike in prijatelje, nakar se je povrnil v Boon, kjer lastuje lepo farmo. — Iz llibbing, Minn., je prišel v Calumet Pavel Orgu-rič na obisk svojih s«»roduikov in prijateljev. Tukaj biva pri trgovin Vinku Ožaniču.
Dne 17. dec. so zatvorili vse šole v Calumet u in okolici zaradi božičnih počitnic. S poukom »e prične zopet 3. januarja. To veselje za našo mladino! Sankanje iu drsanje na vseh straneh.
Mir ljudem.
Nad mesti siupečimi. nad vasjo angeli zlatih kril plavajo z zvezdami se poigravajo in trosijo mir na zemljo.
Iz visokih lin. vsedaljnih lin pesmi božične glasijo se, v dušah spomini budijo se, vse misli hite do višin.
In srca vsa lahkih so kril; pri zvezdah to noč v as ujejo, v nebesih s krilatci zborujejo, ko Mir se na svet je rodil.
Ivan Befauk.
@ BflB3S8S3 OB SEB
Svetišče tapirjev.
Piše Harrp H. Dunn
Ravno ko sva razkrila, Ja ima;
i
tapir kratek rep, približno »ličen} onemu slona, je pokazal Ortega j
na veliko deblo, ki je pad'o v re-j ko na nasprotnem bregu, ravno nasproti tapirja. Plazeč se naprej kot kača po tem deblu, je bil neki indijanski mladič, ki je potiskal pred seboj svojo puško ter I s«- oprijemal s prsti nog debla kakor opiea.
Postalo je rčividno, da moram takoj ^treljetj, če hočem dobiti arojejra tuptija. Vsled tega sem t «pu>til na koleno, si izbral točko pod uš.is<.:n in v trenutku, 1^5 je tapir dvignil glavo, da odtrga neko košato vejo, sem sprožil. — Tapir se je cpotekel naprej, ob-sial pokorn i za par minut ter nato padel na bi at ni breg.
Indijanski deček, ki je pričel skakati po deblu, očividno brez r žira na ne* une ribe, ki so čakale spodaj, j.> pričel kleti v Španščini in v »vnem lastnem narečju. še predno je padel tapir na tla. IV hi bil s«m na sipini, bi ne t l.n-z dvoma vnel o*ter artilerijski i dvoboj, pri katerem bi d il»il In- * dijanee prvi strel. Naše število »' Tmu je oč'vidno impon'ralo in i Ortetra mu ie zaklieal v njego- t vem lastnem jeziku, da era bomo'* rasi t ili ter mu dali k»>žo tapirja, < če privleče Tn al v taborišče. t
Tako ©meh-an ter nadalje po- -mirjen vsled dejstva, da se ga je r ogovorilo v njegovem lastnem je i ziku, j«- spravil Indijanee iz ne- i kega grmičevja čoln, zavlekel K-U val, ki j«' rio.ala tehtati pri bi i ž-1 j no tristo fantov, v mali čoln terj*. priiel varno na naš breg. Tam je I spoznal OrtfjM v njem Felipe Al- > estsr. dečku, ki je bil sicer star < . m-le sedemnajst let, ki pu je bil h slaven km iovec v »lomita. ne- «. ki vasi, ki j? ležala par milj ob I: reki na\zgor.	i
Nasitili %mio ga, mil da'i eiga-,' lete. poskusiti njegov tapirjev — ' "steak , ki pH nam ni tigsjsl ter j« mu dali končno kožo iu truplo,' tega hipop. l ima Novega sveta.M V povra- ilo r;*m je ponovil po-1 i vest o /norel«h tapirjili ter zago- i tovll, da s.> n diaja poslopje z iz- n r*%. »nimi glavnini tapirjev nekje vi* je ob reki navzgor, na nekem I:
acdoIiM-enem mestu. Nadalje nami I • *
jo pojasnil — in to je bilo zelo j važno. - »la mi gorski tapirji i- j sli* živali kot one v dolinah, z e- j dino razliko, da ni*o ponavadi t tako debeli. Ko smo ga vprašali,!] odkod prih'ijajo tapirji, kaj sol pravzaprav »:i koliko let potrebu- i jejo, da >re, je «>dgovoril naj«
vsa tri vprašanja naenkrat ter .
r* k in: — Y > n« se, senores, («laz<
Povprečni mrliški Indijanec i ve manj glede živali, ptic in ra- l »tlin, katere vidi vsak dan v svojem življenju, kot pa katerikoli < drugi primitivni človek na svetu i m ono malo, kar ve, je v pretežni j Večini slučajev preje fantazija | kot pa dejw»vo.	I
Naslednje^ jutra nas je še • preti jutrsn jo zoro zbudila ir 1 spanja kolona Črnih mravelj, ki ' jc bila široka šest Čevljev in na'1 vides ni mie,a nobenega konea. Posamezne mravlje v tej koloni nho bile daljše kot četrt inča in i Hlo jih je e.n milijone in milijone Sle so or^ko naše kuhinjske < posode, pAtnmle v masah v ognjn jpreplaaile naš-' konje ter na* kon-I -no prisilile do tega, da smo za-1 past ili tabirišče. katero no naši 9 levit je pripravili prejfci ji večer.
<V i v id no so ne nahajale te male i fthmlice na peti oh bregn reke navzdol, kajti ta breg je nekoliko \»Sji in vsi-d tega bolj suh kot P* ostala okolica. Preko naiega taborišča pa so šle kot gredo preko vsake stvari, hi jtm pride na pot
I pali »b>( da liomo dospeli do tretjega in zadnjega talioriiča gozdarjev do večera a bil > je se vedno nekako dvajset milj od tssn vstran, ko so nas pričele ved no dalji* settee svsriti, da se bliže mrak. Vt a borili smo se vsled
tega ~ blat im brega katere*.
m Indijanci pokrit: z vejami, da t»o mogli hoditi po njem Posts-vf i smo dve sira*, eno pri ljndeh
Zth/H
.eden izmed Indijancev preplašil nekega aligatorja, potem ko je i prišel slednji že do skoro polovi-, co telesa iz vode. Goreča veja iz j ognja je napravila ta trik ter nam prihranila ostuden boj z živaljo v poltem i.
Zajntrkovaii smo ter se podali na pot malo po peti uri. Steza sel je pričela nočasi dvigati in kma-| In smo prišli na boljša tla, kjer je bilo senmatam videti preo-stan-J ke stare karienite eefcte. Vedno več vrn in je'enov smo videli. Na razdaljo, katero sem cenil na približno dve milji, sem naštel enaj-' stero teh živali, ki so se pasle ali pa potovale.	j
Pri nekem vrelcu smo zapazili majhnega jaguarja, a žival je zliežala tako hitro, da nisem imel i.iti jaz niti Harvev prilike priti do str»-!a. Pokazala se je tudi čreda majhnih divjih prešičev, a ker sino imeli že preje izkušnje - temi bojevitimi beštijami, smo jil: pustili lepo pri miru.
Opoldne imo prišli v tre je ta-' hovišče. Večina mož je bila odsot-' mi. na delu v gozdu, a imeli Smo, ko dober obed kot »ra je niogo-' či dobiti v najboljšem hotelu v Mexico City, kajti beli superin-' terdent j:- * I! nad vse mere vzra' doičen, da z one t enkrat vidi I ju-1 di svojega 'astnega pleni na. —j V veliko zadovoljstvo Ortege ^mo držali tudi siesto ter spali v mrežoh, importiranih iz Yukata-na. Nato pa smo zopet odšli ven v džunglo, ii v tem slučaju smo s'ed:li le st'iri kameni ti cc;„ti ter po ozemlju, ki je bilo mani moč v't neto.
T )vesto jardov od taborišča ►mo bili že popolnoma akopani v (i.'.niiglo in vsled tega ni bil nihče izmed nas presemčen, ko je skočil preko naše steze puma ali ^•or^ki lev. ki je tukaj nekoliko' m.injši in »a bolj rdeč ko' ,»a oni v Coloradn. Ozrl se je na ras, in očividno prišel takoj do nrepri-' tanja, da j * bolj varno izginiti v «'«»š."avo. Or.ejia je potegnil svoj Kvolver t?r ustrelil. Iz goščave j bilo čuti jezno renčauje, kar ie 7na.*iIo, da je bila žival zade-
ta.	I
j
^topili sino s konj ter obkolili ;"»4čavo ns petdeset korakov. — P' ma se je pokazal v vejah neke-k"' nizkega drevesi in Harvty ga jc ubil s prviir strelom. Tz navzoč p>ti "gorskega levs", kot ime-np*ejo Indijanci ptimo, smo sklepali. da se liltro približujemo vi-*r ležečemu ozemlju, kait? pn.T?.*» ne ljubi mj'virn.ite džun^r.e, v v cm ur se b» 'v. i.c razlik'M1 od, jaguarja.
Na.laljna nra ježe nas je sprr4-\ ila na Bir?;i, kjer sieo zapazili | na obzorju gorsko verigo, o kateri nam j» bilo mano, da se dvi-' r i bližini Pabschttr i ter se na-' ♦o zdrnžnje s sever »imenskimi K(»rdiljerami pri is«»: • Teliuan-I iettrea. Pričo*.' so =e prikazovati primerni iči. ki so in.eli oblino napol prereza«!h biljardinh klopci. Drev> pričelo postajati večje, m'uku/r msnjš<* in kma-l fti smo vst<if»i:i v ozemlje, v kate-' r» je prodi lo -lrceda. le se malo •H.ib raziskcvi,U-. v
1 rebro<lili smo pritok reke V- i samacinta, prihajajo-- z stpada, »lomita in ta pritok je oztia-čii Ortega d .k Rio de Santt IVd-in San PabU Dobri zt--rt "vidi 'ržav Tabis*> in Ompcche pa o.naeajejo to reki koi paralelno j ti kočo z t'sur-a	'n vsled te-'
tr. domnevam, a- r: imel Ortega J prav. Na stotine in stotine pijavk; je napadlo naše konje in več kot <r.o uro so "bdi niši fantje zaposleni s tem. t!a jih odstranijo. — Ko smo priS'i iz vode, se je skloni! Ortega :z svojega sedla naprej ter nmčil stropen okačo. i-' u < novano R^.ta, še pretlno je bi-| h« v stanu pičiti enega naših konj Ti kača uživa sloves, da se nik-' dar ne umakbe nobeni živi stva-j n in druge živali se rajac nmak-rejo njoj, kjerkoli je le mogoče. ] .Tako krasna je bila dežels, tt!:oci katero smo jahali, da smo s k I eni H ntabniti se zgodaj popoldne ter preživeti naslednji dan z lovotn. Ta načrt je bfl soglasno sprejet okrog četrte ure popoldne, ko smo priSli na obširno savano ter videli ttf tapirje, dva 'odTS-
Tujca Dri liežfčBCRii drevesu, ^
Na božični večer tega in tega > leta sta sedela v vratarjevi izbici kr««g zakurjene železne peči nje- * gova otroka, desetletni Tomažek in leto dni mlajša Marica. In sta , se i*ogovarjala. Svetilka z mize . jima je le napol razsvetljevala , drobna obrazka, in oči so gledale j, pozorno in pazno. kot bi Lskale j odgov<rra na vse. česar nista raz- j innela.	1
"Ali lxi nama deznšček dosti prinesel za Ifcnžič. kaj misliš?" je ( \-prašala deklii-a. '•-Jaz sem mo- j lila vsak večer, da bi mi prinesel j žametast klobuček pa čeveljčke, in celo torto. llog ve. ali bo kaj!"
"Jaz že vom. da ne bo", je i»o-vzel deček. "Ravnateljev Erik, veš. iifN'e, da bi mu Jezušček prinesel zlato uro. Pa mu jo tudi bo, v»-s zato. ker so bogati. Jezušček samo ti.st.im nosi. ki imajo lahko * doma velike smrečice s svečkami x t^r srebrnimi in zlatimi nitkami ' preprežnne. Tistim prinese vse. kar žele. zato. ker imajo bogate 1 starše. Zato pa jaz mislim, da ni v Jezuščka."	'
Deklica ga j»- očitajoče i>ogle- ^ flala.	s
"Oh. ti. pa vsaj tiho govori, da s te ne sliši, če bi ravuo šel mimo. * -Jaz bi tako rada videla, da bi mi ^ prinesel. Poglej, se že vozijo!" r < Mzunaj se je slišalo drdranje ^ vozov. ki so se ustavljali pred ^ vrati. Slišal s»- je očetov pozdrav, t ki je odpiral vrata in se klanjal prišleccm, v veži je šumela, zida, s •Mluie.vali so lahni, brzi koraki in T jasen, brezskrben smeh. Sotemjl lta videla gospode, ki so hiteli v dolgih 'kožuhih in visokih klt»bu-|^ kili jjo drevonnlu proti gosposki "1 vili. in ob njihovi strani veselo Jv čebljajoče gospe v In-lih svilenih č šerpah in blet>tečih kožuščkih. v "Ali jih neki mnogo pride?** 1 "(iotovo jih bo dosti! Lani jili jc bila polna tista velika dvora- s na, ki ima zlat lestenec.Ij Otroka sta se zamislila in tilio u <edela v napol temni izbi. Rila sta t sama. Oče je moral biti pri vra- š tih, da je odpiral gostom, ki jih J je jKivabil go^ptKl ravnatelj k se- 'J bi na božični večer, in mati je bi-\ la v gosposki kuhinji, kjer je po-' uiagala kuharicam in deklam. — j Skozi «»kno .se je videlo na vrt,'j kjer je stala ravnateljcva vila, in J za<laj proti desni t vomica s črni- J, mi dimniki, ki s<» sc ostro odbi-j jal i od sneženih dreves in sinje- r temnega neba. Vila je že bila raz- J. sveti jena. slišal se je od tam ve-1 s«-l šum, in zmeraj še so prihajali novi gostje s ceste mimo vratar-'] jeve hišice iu po topolovem drevo-'j redu.	Jr
Otroka sta stala fd> oknu in gle-j dala proti ravnateljevemu stano- j vanju.	L
"Saj je nama mati obljubila, j <la pojdeva tu<li midva pogledat' drevesce; seseda šele potem, ko t bo že vse pri kraju", je omenila1! deklica.	J
"Ah, meni je tako vseeno, če- c prav ne grem. T 1st i gosposki otro-'A ci bi me gledali postrani kakor i lani, saj vem. Kredi od bogatega \ kompanjmia me je pr>dil proti ! vratom.	|j
"Tistega se pa res ne bojim".' je rekla deklica. "Tako je tenak ; in suh! Meni je pa rekla ravna-'j teljeva Elza, naj le pridem, da mi' 'l>o dala bombonov. Rekla je tudi, j da bo ddbila od Jezuščka tak d<ilg, mehak kožušček z belim, 1 dragim* ovratnikom in bele, žame-; taste čeveljčke za ples. Veš, bo že ] šla v plesno šolo.*'
"Eh, naj gre! Mari mi je to!( .Taz zares nič rad ne grem'gor k ravnatelje vini. Otroci se bodo ba-liali. kaj so d<»l>ili. Mene bo sram.j l^ani sem dobil tiste čižrae, saj veš, ki so bili tako težki.**	|
Deček se je obrnil s hrbtom od J okna in je gledal uporno proti 1 vratom. Zunaj je vse utihnilo. I Hilo je očito, da so že vsi gostje ' zbrani. Včasih se je zaslišal oče- 1 tov korak, ki je hodil sem in tja ' ob
vhodu in si mel roke.
sb> in enega mladiča, ki je bil še pegast. Dva izmed omenjenih o- j kroglih griče T sta se dvigana na uesprotni strani stvane in majh- j na reka je ^ekla med obema. Na , ravnici ob vzioijn enega teh gričev smo se ntsborfli in indijanski sprctnljevaki so nam zgraditi < keče iz vej.
(Dalje prihodnie.)	4
"Jaz bi pa vseeno rada šla; bi vsaj videt«, kaj IkhIo vse dobili, Elza pa Erik. Ali bo dobil zares zlato uro? Tudi Snojev Ciril bo gori. Tistega imam še najrajša."
Deklica je pogledala zopet sk««i okno in vesdo zaklk-ida:
"Poglej, poglej! Ze prižigajo smrečico
• Skozi okno se je videlo v prvo nadstropje gosposke vile. kjer je stanoval ravnatelj. Drevesce se je užigalo, svečica za svečieo, začele so se utriujati rdeče in modre krogljiee in spreininjasti trakovi, in zaslišal se je vesel otročji vrišč.
Gledala sta dolgo, dolgo skozi ok.io, Jn deklici se je šiloma pri-j kradla solzica na drobno lice. Ta-j krat je težko prisopcl v izbr> rav-' nateljev hlapec.
"No. to-le vrečo premoga so dali gospod materi za "kristkin-dla". Go.spa so jia naročili, naj vaju vzamem s seboj. l>osta videla " krLstpaui".**
Na stopnicah je izročil hlapec' deklico in dečka služabniku, ki je v škarjasti »suknji stal pred vrati. Peljal ju je v dvorano.
In zagledala sta visoko in čarobno razsvetljeno božično drevesce. Gorela je lučka pri lučki, in vse vejice so bile prepletane zi bisernimi in zlatimi pasi ter posute s srebrnim bliščem. In vejice so se kar pripogibale od samih lepih in dobrih in sladkih stvari, ki so bile razobešene po njih, od rožnih kronie in medenih stebričkov in kolačkov in tortic. Na vrhu pa je trobil zlat angel na zlato trobento mir ljudem na zemlji.
Tomažek iin Marica sta samo strmela, dokler jima ni služabnik prinesel Je/.uščkovih daril. Dobila sta sladkih kruhkov in bombonov in Tomažek tudi snknjeno kapo, deklica pa pisano krilee. — Takrat je prišla blizu ravnatelje-va Elza. ki se je odtrgala <>d gruče otrok, ki so v drugem kotu vriskali in prepevali ter pili čokolado.
"Oh. jej, Marica, vsega sem že sita", je rekla Elza. "Toliko mi je prinesel "kri«?tkind*?, da nimam kam spraviti. Ah. celo torto ti dam. če hočeš. A — moj kožušček — pridi gledat!"
In jo je vedla s seboj. Mimo Tomažka pa je prišel kompaiijo-nov Kredi in se zadel obenj.
"Ali me ne vidiš i"' ntu je dejal nato. "Ali ne veš, kdo sem?" je pristavil of&buo in šel za E!zo.
"Zakaj pa govoriš s to umazan-ko?" jo je vprašal.
"Ti pa kar pojdi", ga je zavrnila Elza. "Pdo pa vsako jutro' kleči, ker so rjuhe — saj veš — ha-ha! Marica, nič ne maraj!"
Tudi čaj «ta pila Tomažek in Marica. in ravnateljev Erik je ponosno razkazoval zlato uro, kil mu jo je Jeztršček prinesel.
"Ti pa si dobil samo to?" je' pomilovalno vprašal Tomažka in' gledal v njegovo kapo z rožiči in jabolki.
"O. jaz nič ne »potrebujem odi tega Jezieščka". je odgovoril Tomažek kljubovalno.
Otroci so se zopet razkropili po dvorani, nekateri so stali pri drevescu, drugi so šli k papanu in mamici, ki sta sedela pri dolgi, belo .jiogrnjeni in težko obloženi mizi, kjer so bili zbrani gospodje in gospe pri vinu in pečenkah...
"Oh, Tomažek, meni je že dolgčas", je vzdihnila Marica. "Najrajša bi že bila v postelji!"
"Kaj pojdiva! Naj bodo sami zase!* *
Sla .sta proti duri m. ko zasliši ta Erikov glas:
"Kdo pa je vzel mojo zlato rtro? Nikjer je ni. pa seni jo pustil pod r m rečico."
"Kaj si izgubili"
"Ure ni!"
"Ali res?"
"Prej je še bila!"
"Kje je moja zlata ura?"
Erik je začel jokati, med otroei je nastal vrišč in zmešnjava, tudi pri dolgi mizi, kjer so obravnavali gospodje važno vprašanje, kako bi se dalo zvišati izdelovanje blaga ns račun delavca, ki je dandanes v splošnem len in nezanesljiv. se je opazilo Vznemirjenje. Močan gospod s kratkimi ščetina-stimi brki je vstal izza mize in šel proti durim, kjer sta obstala vra-tarjeva otroka.
"Ti fant, ti imaš uro, ali jo daš kar takoj nazaj?" je rekel To-mažku ostro in roka to.
Tomažek je onemel. "Nazaj z uro! Drugače (i navi-jem ušesa, da boi pomnil!"
"Jaz je nimam", je odgovoril deček tiho.
"STikar ne laži! Saj sem te vi-' del!"
"Kdo me je vkM?" je žadrge-tal Tomažek in začel jokati jezno in strastno.	f
Okrog njih so se zbrali v kolo- * barje otroci, in knjigovodjev Ci- * ril se je oglasil:	,c
"Tomažek ni vzel ure. veste 1 gospod inženir!"	!
"Boš tiho! Kdo jo je pa vzel? 1 Ali to-le dekle?" in je pogledal I Marico, ki je vsa zdrgetala.
"Ne! Tudi Marica ne!" je de- * jal glasno Ciril.	\
"Fredi jo ima!"	j*
Tomažek je jokal krčevito in 1 ves se je tresel.	.	i*
"Tu imate vse!" je nenadoma 1 zakričal.	s
"Jaz nočem vašega Jezuščka, 1 ničesar nočem od vas! Vaš Jezu- s šček samo bogatinu nosi, in tak-J •jiim. ki kradejo."	|t
Zgrabil je svoja darilca in jih 1 vrgel po tleh. Par jabolk se je za- t kotalilo po dvorani, sladkarije so 2 razletele semintja. kapa se je J r.adrsala proti peči.	(I
liilo' pogrnjena miza je utihni- I la. in gospod inženir je šel trho c na svoje mesto.	1
"Marš, Fredi!" je zahreščal \ lekov glas.	j"
Tomažek in Marica sta šla sko- ^ ri duri, in mlado, razžaljeno njihovo srce je jokalo.	'^
Zakaj praznujemo Božič ' 25, decembra. ;
__C
s
V starih časih niso praznovali rojstva našega Odrešenika na isti
lan. Na Jutrovem so obhajali bo- „
.s
žični dan šele 6. prosinca, v za- 2 rodnih deželah pa 25. grudna. t
adnje praznovanje se sklicuje aa izrek preroka Egeja. prvo pa j la pregnanstvo, katerega prerok- . ia se posebno nanaša na vstano- s rite v templja, ki je bil prvič raz- y lejan leta ri86. pred Kristusovim rojstvom, ko ni ostal kamen na (, kamentu Egej prerokuje, da bo j :ezidan tempelj Večnega 24. de- r retega me«eca. Že judovski razla- ^ aratelji pojasnjujejo to rae«to z o-i sirom na Mesijo. In tudi stari ^ Izraelci so praznovali na ta dan ^ božični ali "hanuka" dan: vsaka hiša je imela svetilnik iz templja. ^ ii a 'katerem so vsak dan prižgali ^ luč, tako da so zadnji dan vse lnči j gorele.	j
Ce primerjamo judovski kole- j dar 7. našim gregorijanskim. najdemo, da odgovarja 24./IX. ^ 25. XII. Že leta 354. pred Kristu- j ,ovim rojstvom je bil naznačen j 25. gruden kot rojstveni dan na- ■ šega Odrešenika. Vsled arhivnih j preiskovanj je papež Julij I.. ki t je umrl leta 325., našel 25. gmi-'j, člen, po ljudskem štetju, kot do-'j ločen dan Od rešen i k ov oga roj-', >t v a. Celo več drugih cerkva z Jti-Irovega se strinja v tem z apostolsko cerkvijo.
Značilen je zadnji stavek veli-,j kega govora Kri^ostoma z dne i 25. grudna 386. leta: "Pred vsem so vedeli o tem (o 25. grudnu) j prebivalci Rima; oni so namreč,( praznovali ta dan že dolgo časa. , vsled nekega starega izročila." , Celo grška cerkev, ki ni-pripo- t znala gregorijanske poprave ko- j ledarja (leta 1582.), praznuje po j svojem štetju Odrešenikovo roj- ( stvo 25. grudna.	^
i
Pastirčki. . ;
— Po starem motivu. — ^
1
Sred tihe noči,
ko sladko vse spi,	*
so rogovi trobili,	i
pastirčke budili, »	<
krila^ei veseli
so slavo zapeli
sred tihe noči.
Pastirčki čez polje gredo dobre volje. Kam neki hitijo, kam neki bežijo ? Tja k hleveu, k Mariji, kjer Jezus pri nji že v jaslih leži.
Tn v*i Trije so Kralji pred njega popali; • so tudi oveioe * sklonile glaviee m krotke oči. Pastirčki stojijo hi čudom strmijo: Ksj tu se godi ?
SvBtonočni dihi«
Čudovita in lepa je slednja mi-el Sveto noč, ki jo čakamo v ue-končneiu hrepenenju naših nda-liii diji: biser je v našem življe-ju. rdeča r«>ža v belem šfvpkn. sjčistejši diadem, ki ga nima :rona kraljice gozdnih vil. ki hite •o tenmih poteh med bori in jel-ami v belem, srebrnočistem paj-olauu. —iSvetonočur spev je mir-ejši in blažji kot sanje otrokove. ;i h^Klijo 'z angelskimi zbori jhi ebeških poljanah, tišji je kot pa lanje lahkih snežink v zimskem ečeru in lepši kot najmogočnejši pevi mladostne ljubavi, mogm'-tejši kot najmočnejši akordi hle-tečih dvoran in šumečih mest.
—	Sneg po doleh. po belih po-eh, kristalnih vejah, na nebu 111 i-foni zvezd, po kočah tam v tem-tem kotu lesene jaslice, ožarjene
bledo liu-ico in hetlehemska vezda nad njimi, in ob njih ino-itev oti*oških src in starčkov in •etje fantov in deklet, božična revesea po domovih, in bajke in ravljice. in procesije belili in dečlii lučk iz vis:>ke vasi do va-ke cerkvice v dolini, in domači vetonočni zvonovi in radost in reča in božji blagoslov. A v našem srcu čista m*<r! 'n njem odmevi betlehemskih pa-tirjev: ponižnost in vdanost... n naša duša polna svetosti in
anj---
Kot bi angeli peli od vzhoda do ahoda in trosili božji blagoslov 1 bi plavali od juga do severa in znan jal i božjo glorijo in si pal i rečo in mir — Taka je Sveta noč! Vsako srce čuje njen dih, vsako prejme njen tolažbepoln po-drav; vsakogar jKizdravlja Sve-a noč:
—	Mir z vami, ki ste dobre vo-je, kajti skrivnosten je moj čas 1 nadvse blažen 111 vreden, da se pom in jate v njern neizmerne Iju-ezni božje!
Blagor vam. ki hodite po poti vetoče mladosti in je vaš pogled asen in kraljuje v vaših dušah lir božji; veselite in radnjte se meni!
Mir z vami. duše trpljenja p >1-ie. eni v upanju v pomoč Najviš-ega vdano nosite svoj križ in tremite po poti življenja in sreči Kajti slaba je naša moč ili ibka naša mladost brez Njega ^e v Njem imamo veliko moč in rdno voljo, ki nam je potrebna ta potih mladostnega življenja.
Mir božji tudi vam, ki ste zgre ili pravo pot m padli v temo — ;ot kamen v nemirno dno mrtve jezera — in hodite po zmotah ivljenja in zanietujete in ne čti ete vabečega glasu Večne Dobro e! Nesrečne duše. ne grenite si vojo mladost 7. živi jem jem in trp-jenjem v zmotah! Čnjte nio-las: '
Mir Ijndem na zemlji... Taka je Sveta noč! Polna rahlih, pa vendar takr rlobokih irtrijwiv, da jih čutiš ti n jaz.
»S svojim mirom hiti v vse kra e, v vsa srea, v vse duše... Cu leže ustvarja v njih. Kakor mi el, *tiha in skromna, tako tihe rre vanje, kakor neizrazna ra lost, prikrita vsemu stvarstvu »ride in riše sliko minulih dni ij ise pot življenja. In ob njenen lihu rastejo mogočni sklepi, mo fočnejši od kremenih gora Lr ečji od babilonskih stolpov; ol ijenem brtju oživljajo mrtve du ie k novemu življenju m ji pre »evajo in jo pozdravljajo. Taka je Sveta noč! Mrtve duše sprejemajo njer »lagotflov in nemirna srca so prd ia njenega miru.
Naj ga čuti tudi naše srce v tel Ineh nemira, sovraštva in krivic« n naj ga hrani na poti našegz lela in življenja! Mir z nami!
Stara, % točna ura.
Na 1'nion kolodvoru v Cleve landti O., se nahaja ura, ki gr leprestano že 55 let, in je še ved 10 točna. L. 1865., ko je bila kup jena. je veljala $T000; sedaj pra
fvijo izvedenci, da je vredna veii-ko več. VVčbb H. Hali. ki jo navija enkrat na teden že '»<» let. pravi. da se ne zmoti za več kot 2 sekundi v uieseeH; po njegovem prepričanju bo ta ura d«»bra še najmanj 250 let.
f
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnini srcem naznanjam žalostno vest. da je dne 16. decembra /a vedno zaspala naša ljub-1 l.jena ličerka in sestrica
KAROLINA KLUN.
, Pok
ojnn je umrla ih» ^bieini bolezni pljučnici. Stara j.- bila »J ^let in 10 mese<'«'»\ rojena v Ribnici na Dolenjskem, v Ameriko je prišla leta 1!>1«. I'.ila j«- zelo prijazna in mirnega obnašanja. Da je imela «>bilo prijateljev, s«* je pokazalo pri njenem jxtgrehu. '! Tem p »tom se e, la družina zahvaljuje vs4'»n onim. ki so nani stali na strani v naših bridkih urah ter nas tolažili. Posebno lepa hvala družini Stewart za krasni venec in za njih postrežbo; nadalje družini Rogdan. družini Va-maš in družini Iverlv za prekrasne vence; nadalje lepa hvala Mr. Johnu Kiren. ki nam je na strani stal in dnsti pomagal: končno se zahvaljujemo vsem onim, ki so jo spremili k večnemu počitku. ! Tebi. draga hčerka in sestrica, kličemo; Spavaj mirno v ameriški j zemlji in na svidenje gori nad j zvezda 111 i!
Žalujoči o<ta!i: Marija Klun, mati. Ivan Klun, bratec. Marija, MOka in Ana Šorc,
popolse* 1 re. Pittsburgh. Pa.. 20. dec. 1920.
MATIJA SKENDER
• JAVNI NOTAE
Za Ameriko in stari kraj. 6227 Butler Street
Pittsburgh, Pa.
f
i 0<CZ>)()<^>00<Z>0
1 Novi ceniki!
i \:
sa moške in ženske
ure, verf. I , žice, priveske, prstane in vso drugo zlatnino so gotovi.
1 Pišite dopisnico, in mi vam pošljemo novi cenik brezplačno, da si lahko nabavite, kar želite za božične prazniko
Cene nižje kot drugje.
j Ivan Pajk
'	24 Main St.
Conemaugh, Pa.
1
Dospelo je novo
suho grozdje.
>
Muškatel zelo sladke debele jagode, boksa 50 funtov $11.—
i Cipar grozdje največje in naj. 1 sladkejše, jagode boksi 60 ■ funtov......... ....$11.60
1 Malo črno grško grozdje, ze-' lo sladko, boksa 50 funt. $9.—
-1 Pošljite $3.00 na račun vsake j bokse ki jo naročite in poslali bomo takoj.
1
Balkan Importing Co.
,	M — 53 Cherry Bt.
Hew York, N. Y.
1	■■ -
Prijatelj delavca
PAIN EXPELLER
from lik« znamk« r*K. t p«L nr. Mr. 4r.
e
HIav.u 2e več kut 50 Vt Glejte za tTorniftlc* znanko
ZASTAVE bsm
"Mi te repi
mn m*s«, 3316mn si., mmm, al .' ■■i» i , * i i
I SPOROČILO Z MORJA. S
NOVELA.	S
Angleški spisal Charles Dickens.	H
7	(Nadaljevanje.)
Pred odvetnikom ni rekel kapitan niti najmanjše besedice z ozi-t"tn na njeg«»va ru/.Kri; ja. Ker so bile listine spravljene nazaj v škatljo, v kateri so «.e nahajale preje in ko je bil kapitan z obema spremljevalcema izven urada odvetnika, je maralo njegovo desno koleno trpe*i posledice njegovega razkritja in rekel je:
- Kar t i če tega, se je potovanje pričelo z dobrim vetrom. We soglaša z verno zapuščjno, katero je prevzel počasni llngh.
Brata sta izprevidela resnico, a kapitan jima ni dal dosti časa, da bi mirno ra/in šl.ial o zadevi, kajti pričel ju je poditi prav do Sreepways. Čeprav si« j«» popoldne šele pričelo nagibati proti svo-j< mu koncu, ko so lospeli tjakaj in je bilo se popolnoma svetlo, se j n je vendar posrečilo dospeti neopažeui do hiše Tregarthena. Kitty ni bilo na izpi*r-hvd in presenetili so ste*ega Tregarthena, ki j« si del pri oknu svoje majhne sobe ter pisal.
(jospod, j - rekel kapitan, ki mu je lakoj stisnil roko. — Ws.-li me, videti vas. Kako vam gre? Rekel sem vam, tla boste po-l .<;nmu pričeli boljše misliti o meni ter vain č»stitam. da boste to s'orili.
T»*daj pa mi padie oči kapitana na Tom Pettiferja, ki je bil zaposlen s kuhanjem i»ri ognjišču.
To hitJT .i« nkel kapitan ter se udaril po kolenih, — je i«ij«-ti kuhar in nikdar v svojem življenju bi ne -mel opravljati dru-
sIu/Im*. Postopaj tam, kjer si. Tom, in izkazi se koristnim. In se-iljtj, Tregartben, h<>č m preisku*iti stol, če mi dovolite.
Kapitan j»* [»»»teknil stol k mizi te rnadaljeval:
Tejfa ljubečeua člana dru/ine Hapbrm-k p osna te. Tega počas-i ega člana iste družine pa ne poznate. Well, to sta dva brata — i, to je dejstvo. Hugh je zopet prišel k življenju in tnkaj stoji. Vidite, prijatelj moj, jaz nočem, tla bi se imenovalo tega človeka, tem-\eč nekeka dru*r«*ga, po imenu Lawrence Clifford.
Ko je bilo imenovano to ime, se ji* Tregartbcn stresel ter iz premenil barvo.
—	Kaj pa je z vami ? — je rekel kapitan.
—	Bil j«4 moj tovariš pred tridesetimi ali petintridesetimi leti
—	je odvrnil Tregarthen, obost%vljaje se.
—	To je res, — je rekel kapitan, ki je takoj prijel za bestdo. — Tvrdka ^e je glasil-t: — Dringivorth Brothers, America Sqaure London.
Tregarthen je bil zoj>et presenečen. pokimal z glavo ter rekel To j«* bila tvrdka. pri kateri sein bil uslužben. In sedaj. — Je r»kel kapitan. — med tema dvema možkima je nastala skrivnost, tikajoča se okrogle svote ret sto funtov
Tregarthen je bil zopet presenečen ter rekel:
—	Kaj pa je, privzaprav!
Ko je v naslednjem rekel kapitanu, naj lepo nadaljuje s povestjo, je pričel kapitan na zelo kratek in odločen način pripovedovati, kako je Clifford potoval in begal po samotnem otoku, kajti kapitan j• • to izvedel iz ust mornarja. Tregarthen je postal precej vznemirjen tekom tega pripovedovanja in konečno vzkliknil:
—	Clifford jc bil človek, ki me jc uničil. Preje sem domneval to, a sedaj vem zagotovo!
—	In kako, — je rekel kapitan, ki je bližje pomaknil svoj stol,
—	kako morete vedeti kaj takega!
—	Delala sva skupaj, — je odvrnil Tregarthen. — v imenovani I« ndonski hiši in moja dolžnost je bila vknjižiti vsaki dan v gotovo knjigo svote, katere je dotičnega due sprejela tvrdka, ki je pozneje i/plačala te svote .svojemu bankirju. — Na neki dan, katerega si lom vedno zapomnil, kajti bil je inodepolni dan mojega življenja, sem našel med svotami, katere sem vknjiževal, tudi svoto petstotih luntov. * _
—	Sedaj smo tukaj, — je rekel kapitan. — K^ko ste prišli ruto?
—	Vprašali so me. Ali sem vpisal dotično svoto? Gotovo sem jo ^pisal. Tvrdka je predložila mojo knjigo, a dotične vknjižbe ni bilo tam. Jaz nisem mogtl zanikati svoj«' knjige in tudi ne svojega rokopisa. Pisanje je bilo čudovito slično mojemu lastnemu in nikogar v hiši nisem mogel dolžiti. Zahtevali so od mene, da plačam de-i ar nazaj. To sem storil. Nato pa sem zapustil tvrdko, skoro popol-i miiH uničen, kajti senca suma je še vedno ležala na meni. Vfnil
m se v svoj domači kraj, Lanrean ter ostal tam, dokler nisem bil imenovan na sedanje ponižno mesto.
—	Mpomiujatn s«*, — je rekel kapitan, — da sem rekel, da ste siečtu človek, če nimate nikake izkušnje o varljivih zunanjostih, hazžuljetii ste bili -aditega in sedaj vidim, da ste imeli prav.
—	Tako je stvar, — je rekel Tregarthen. — Gotova stvar je, da sem bil vedno prepričan o svoji lastn: nedolžnosti. To je bila več kot enkrat moja edina uteha. Clifforda sem imel vedno na sumu in ta sum je dozorel pozneje v gotovost. Nikdar pa niso bili moji sumi potrjeni, prav do seoanjega časa. Radi moje hčerke in radi mene samega sem držal to stvar v svojem srcu in to je edina skrivnost mojega življenja, o kateri sem domneval, da bo umrla z menoj.
—	Well, moj dobri probpod, — je rekel kapitan kordijaluo, — sedaj pred ležeče vprašanje se tika, kot upam, živečih, ne pa mrtvih. Tukaj stojita naša dva poštena prijatelja, zaljubljeni Ravbrock ia počasni. Tukaj stojita, gotova glede ene točke, glede katere bi ju podpiral po celem svetu, oil severa pa do juga.- To je točka, da ne bosta nikdar porabila te tolikokrat imenovane svote denarja in da ;e treba to svoto vrniti vam. Ta dva, ljubeči in počasni, bosta imela <*-nar pripravljen jufri in to radi pravice in spomina njih očeta. Vzemite ga, pomirite mene in ta dva ter končajte staro nesrečno transakcijo.
Tregarthen je prijel kapitana za roko, stisnil nato tudi reke obeh mladih moi ter odvrnil:
—	Ne.
Rekel je. da zaupa njegovim besedam, da je vesel in v miru s « ojo vestjo. Nobenega dokaza pa ni in denar mora ostati tam kjer je. Vsi »o bili re*ni in to je bila resnost poštei ih mož, ki ie tako nplivala na Mr. Pettiferja, da je zapustil svojo kuho ter izgledal popolnoma gin jen.
—	In tsko, — je rekel kapitsn, — nam n. treba nič drugega koLAJttUi dokaz. Imeti ga moramo, a kako T Iz potovanj Clifforda in U tega, kar pravite vi, ni telkb spoznati, da je šlo sa ponaredbo, katero j« iz Trki s vašim pisanjem U lopov, kojega kosti in pepel smo našli na onem otoku. Ponarejeni list v valih knjigah ps je zamenjal sa pravi in pristni list, katerega je iztrgal. No, ali je bil te prt-
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA	INKORPORIRANA
5. JULIJA 1908	27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedeš: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOBi tadMdaa: JOHN PEKBQ. 4400 Waah. Sfc, Dam, Ods Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Bok S3, LssdvUa. Odo. Glaral tajnik: FRANK 8KBABEC, 4M4 Waafc. 8U Denver, (Ma. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK, Sta. 5, Pueblo, CWo. ttlavni blagajnik: JOSIP VIDETlC, 4486, Logan 8t, Denver, Col* .	Eenpnlk. FRANK ZA1TZ, 514 W. Ceetnat St., Lead rile. Oolo.
v '	NADZORNI ODBOR t
Preri*<r>I^!k: JOHN GERM, 734 Moffat Ave.
MIHAEL KAPSCH, SOS N. Spruce 8L, Oolo. Spring Onto
0	6W»RUE PAVLAKOVICH. 4717 Grant St. Denver. Ooto
PORATNI ODBOR;
Vrednednlk: ANTON KOCHEVAR. 1206 Berwtad Ave., Poeblo. Oolo JOHN KiM'MAN, 1203 Mabren Are., Pneblo. Colo i- »BANK CANJAR, 600-001 — 40 Aw., Denm, Colo
lo	ZDRUŽEVALNI ODBOR:
D. Predsednik: FRANK BOTTZ, RH. 2, Box 132. Pueblo. Colo PRANK MARTIN JAK, Box Ely, Ulna.
1	PKTKR QESHEiX, 4404 WaaL. St., Denw, Cola.
a.
•	VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or. R S. BURKI7TT. 4487 Washington 8v_ Denver. Goto.
_	SUM NARODA. 82 Cortlanat Street, Now Tort, N. 1
Wm dens rue nakamilee tn vse aradne stvari se poAUjaJo as gi <ai sina, prttofbe na predsednika gl. nadsornegs odbora. prepCrne sedove ps to	nrwlwwlntke «1«11 aa inn «f OOP I^thn*«	_
JEVNIH DRUŠTEV.
St. 1. — Prtdsednik Adolph
Anžieheek; taj»i:!i; John Stareši-nich, 4o7G Logan St.; blajrajnik: John Cesar. Društvo zboruj*, vsaki tretji ponedeljek v Domu Slovenskih Društev, £468 Washington St. — Vsi v Denver, Colo.
fit. 3. — Predsednik Anton Ko-chevarj tajnik: John Germ, 13-i Moffat St.; blagajnik: John Koc-man. Seje we vrše vsako prvo ne-dtljo v mesecu v dvorani društva Sv. Jožefa. — Vsi v Pueblo Colo St. 4. — Predsednik: Frank Ka stelic; tejnik: Frank Mismash Cox 12; buagajnik: Dan Radato vich. Seje se vrše vsakega 10. \ mesecu. — Vsi v Midvalle, 1'tab St. 5. — Predsednik: Frank Mo har; tajnik: Joseph Ponikvar, 61C W. 2nd St.; blagajnik: Frank Zaitz. Seje se vrše vsakega 10. v mesecu v lastni dvorani, na 527 Elm St. — Vsi v Ledvill, Colo.
St. 6. — Predsednik: Joseph Kapsch; lajnik: Mike Kapsch, 508 N. Spruce St.; blagajnik: Paul Strek. Seje se vrše vsakega 10. v mesecu v Slovenskem Domu. Vsi v Colorado Spring, Colo.
St. 7. — Predsednica-: Mary Les-sar; tajnica: Mary Prijatelj, 4574 Logan St.; blagajnica: Frances Baudek. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Domu Slovenskih Društev. Vsi v Denver, Colo.
St. 8.: — Predsednik: Peter Medosh; tajnik: Joe Boliorich, 4. 4. No. 8; blagajnik: Joe Bohorich. Seje se vrše vsakega 16. v mesecu. — Vsi v Mulberrv, Kam;.
St. 9.: — Predsednik: Anton Strajner; tajnik: Frank Kocjan, Prospect Heihgts; blagajnik: John Logan. Seje se vrše vsakega 12. v mesecu. — Vsi v Canon City, Colo. ^
St. 10. — Predsednik: Peter Go-shell; tajnik : Frank Oražen, Box 622; blagajnik: Frank Mehle. — Vsi v Victor, Colo.
St. 11. — Predsednik: Frank Bek ; tajnik : Joe Blatnik, Box 257; blagajnik: John Meršek. Društvo zboruje vsakega 14. v mesecu. — Vsi v Rokvalle, Colo. Mihelieh; tajnik: Anton Sever, St. 12. — Predsednik Ludvig
Box 53; blagajnik: Andrej Fijač-I ko. S. ja se vrše vsakega 15. v me-' sePti. — Vsi v Clear Creet k. Utah
St. 13. — Predsednik: Frank Trlep; tajnik: Anton Lesjak, Bx j 18; blagajnik^ Anton Lesjak Seje se vrše vsakega 14. v' mesecu. — Vsi v Frontenac, Kans.
St. 14. — Predsednik: Marko Petricli; tajnik: Joseph Kopav-nik. Box 1C01 ; blagajnik: Joe Brodn.k. — Vsi v Standard\ille. Utah.
St. 15. — Predsednik: Peter Predovicb; tajn:k: Frank Pance, K. "R .1, Box 43; blagajnik: Nick Balieh. — Vsi v Bingham Canyon, Utah.
St. 16. — Predsednik: Louis Lovšin ; ta;nica : Anna Snedec, S19 E. B. St.; blagajnik: Anton Rupar. Seje se vrše vsako prvo ir drugo nedeljo v mesecu. — Vsi v Pueblo, Colo.
St. 17. — Predsednik: Mike Jn-rešieh; tajnik; Anton Mohar; blagajnik : Somas Salmo. Seje se vrše vsakegra 14. v mesecu. — Vsi v Frideriek, Colo.
St. 19. — Predsednik: John Ja-nežich ; Anton Mencin; blagajnik : Frank Okoren. — Vsi v Denver, Colo.
St. 20. — Predsednica: Frances Miklich; tajnica: Frances Ponikvar, ^10 W. 2nd St.; blagajnica : Anie Težak. — V se v Lead-ville, Colo.
St. 21. — Predsednik: John Zaje; tajnik: Matt Polajner, Box 289; blagajnik: Math Ogrinc. Seje se vdše vsako tretjo nedeljoo v mesecu. — Vsi v Ely, Minn.
St. 22. — Predsednik: John Rebolj ; tajnik: Nick Brozovich, Bx 28; blagajnik: (T) Vsi v Toele, Utah.
St. 23. — Predsednik: TiOuis Mežnar; tajnik: Frank Avpich, 2558 E. 75th St.; blagajnik: Fr. Poje. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. — Vsi v Cleve-landu, O.
St. 24. — Predsednik: Frank Muliich; tajnica Frances Sajn, Box 171; blagajnik: Fr. Jenko.. Vsi v Salida, Colo.	j
St. 25. — Predsednik: John Podbovšek; tajnik: Joe Alich, Bx! 617; blagajnik: Anton Voleiž.j Seje se vrše vsakega 14. v mesecu. — Vsi v AVilburton, Okla.
vi list pozneje uničen? Ne, kajti v svoji pijanosti jra je utaknil v razpoko svoje lastn» pisalne mize, še predno ste prišli vi v urad, kajti ni mel dosti easa, da bi ga sežgal. Cikajte. Kje je ona pisalna miza sedaj? Ali mislite, da je še vetrno na America Square, London Citv f
Tregarthen je zmajal z glavo.
—	Hiša ni že dolga leta vršila svojega posla v onem poslopju. Čul sem in čital, da «e je tvrdka preselila. V sedanjih ea*ih se stvari kaj hitro izpreminjajo.
—	Vi mislite tako, — je odvrnil kapitan s pomilovanjem. — Iti pa morate ter vpraš**i mene, predno govorite o teh stvareh. "Well, ta list, ta pisalna miza. — je mrmral kapitan ter pričel hoditi po sobi gor in dol, ozirajoč se pri tem v tropieni klobuk Pettiferja, ki je ležal na mizi. — Da list, ta pisalna miza. Dsl bi . . .
Ničesar pa ni dal ter še naprej ozrl v klobuk Pettiferja, katerega je vzel v roko. — Ta pisalna miza, last hiše Dringworth Brothers, Ameriea Sqnare, London ...
Mr. Pettifer, ki je bil še vedno ginjen, je stopil preko sobe ter na naslednji način nagovoril kapitana:
—	Kapitan Jorgan, hotel sem obrniti vašo pozornost name, a Ti se m mogel. Ne morim vas rad, a moram $&onti to. Jaz vem nekaj glede te hiše v in stvasi.v njej.	-	j
Kapitan je obstal ter se ozrl vanj, s klobukom Petiferjs pod pazduho. | _______ (Dslje prihodnjič.)
Sveti vičer.
v_
O. sveti ve^er, ki siplješ z višine sijaj zlatih zvezd iu kličeš spomine ljudem sredi cest na božjo 1 jubav!
Skoz svit mesečine Mesija prihaja v zapuščeni hlev, zaeuje iz raja se angelski spev: "Mir ljudem iz niža v."
14Slava Bo«gii!" vsa zemlja -sepeče in kot da je dan vse nebo se leskeče in sije čez plan božji mir in ljubav.
Retenj*!;i.
Ženske porotnice. *
Sodnik Levine v Clevelandu Ohio, je odločil, da ona ženska, k ima doma še majhnega otroka. j< opro&čena od porotniške dolž nosti.
VABILO NA VESELICO,
katero priredi društvo Pomočnil Št. 2 SDPZ v soboto 15. januarji
1921 v Slovenskem Delavskeu Domu na Moxham, Johns .owr
Pa. Tem potom vljudno vabim j*sa sosedna društva, kaJcor tud posamezne rojake in rojakinje ua bi nas v obilnem številu pu set ili. Začetek veselice točno ob 1 uri zvečer. Vstopnina za moške j ."Or; ženske so vstopnine prost t Svirala bo slovenska Moxhati godba. Tudi svetopisemskega u reka se bomo držali: ž^jne nape jiti in lačne nasititi. Torej /a vse stransko postrežbo bo izboru preskrbljeno.
Posebno se opozarja člane tej?; društva, da se vsaki veselice v<b leži. f'lan, ki se veselice ne vd* leži. plača $1.50 v društveno b!a K&jno. Za ta prispevek pa niso h vzeti ne oddaljeni člani in ne bo] niki. I>a bo vs«-m jas.no, čisti dr biček te veselice je namenjen z povrnitev dolga v znesku 150 dr larjev našemu sobratu Frank Potočin, katero svoto je posodi dru-štvu za zgradbo Doma. Orne njeni sobrat je bolan že od 2€ maja 1M20 in je večinoma v bol liišniei.
Za obilno vdeležbo še enkra najvljudneje vabi	Odbor.
(22-24—12)
POZDRAVI IZ NEW Y0RXA.
Predno odpotujem iz New Yor ka s parnikom "President Wil son" dne 22. decembra, ipozdrav Ijam svojega brata Josipa v Hib bingu, Minn., sestro Marijo Mav rin v Gilbertu. Minn.. Ivana Ster bene in Pavla Kapč v Brooklvnu N. Y„ ter vse svoje prijatelje i Brooklvnu in New Yorku. — Pe
ter Šmalc.	«-
* *
•
Predno stopim na parnik "Pre siderrt Wilson", še pozdravi j an vse rojake in rojakinje po širn Ameriki, posebno pa v Shebov ganu. Wis. Najlepši pozdrav ir zahvala moji sestri Jožefi za ves njen trud in ljubezen, ki mi jo j« izkazala pred mojim odhodom Hvala in iskreni pozdrav Frankn in Johani Oorenc za njuno naklo njen ost, katero sta mi izkazovale za časa mojega bivanja pri njiju Prav lepa hvala tvrdki Fran* Rakser m uslužbencem in zlasti & Mr. Hudčtu, ki mi je sel vsestransko na roko ves čas mojega biva nja v New" Yorku. Vsem želim vesele božične praznike in srečne npvo leto, sehi pa želim srečno potovanje v Jugoslavijo. — Jože Starič iz Mirne peči.
NAPRODAJ
IiBPA KMETIJA s poslopjem in ■vinogradom v starem kraju v Dobličih pri Črnomlju na Dolenjskem. Lepa priložnost za rojaka, kateri se želi preseliti v staro domovino. Ako bi kateri ismed rojakov želel kupiti isto, se lshko obrne za vsa nadaljna pojasnila ns lastnika: Jacob Bsnovee, 4320 A corn StM Yellow Jacket. Cslu-met, Mich.	(20-22—12)
tENITNA PONUDBA
Slovenec, star 24 lot, se želi seznaniti s Slovenko v starosti od 18 do 28 let. Katero izmed Slo-vetik veseli, naj piše na naslov: Frank Pusih, Box 46t Hostetter, Pa.	(21-22—12)
VABILO	, I
na veliko veselico, katero priredi Slov. pevsko društvo Jugoslavija k dne 31. dec, (Silvestrov večer) v Slov. Delavskem Domu. Moxham. c Johnstown, Pa. Začetek oh 7.:I0 S zvečer.' Xa veselici bo "Jujrosla- c vija" zapela več mičnih sloven- p skih pesmi v mešanem in moškem c
B
zboru. Za plesaželjne bo sviral ve- l sele poskočniee domači tambura- ® ški zbor. a za žejne in lačne bo i tudi \-sestransko preskrbljeno. — £ Rojaki in rojakinje iz Johns- ^ towna in okolice, vdeležite se p >1- a noštevilno te veselice ter priso- ^ stvujte prehodu stareua leta v l novo. Vljudno sta vabljena tudi ^ |bratska i>evska društva *'Rodo- l ljub" in "Bled", tla pri h it it a ter g
,	....	D
j se zabavata z nami. Vstopnina za * moške je 50^; ženske so vsiopni-Ine proste. Vstopnice je dobiti nri -I vbrdu v dvorano ter pri članih j društva kot pred prodajo. Na svi- j denje!	Veselični odbor.
(3x 20.22.27—12)
= Rada bi :zve<lela za mojo sestro 1 REZO KNKP. doma iz Rakitne e pri Ilurovnii-i. Slišala sem. da se zdaj nahaja v Združenih državah. Prosim cenjene rojake Če kdo ve za njen naslov, da mi | gn blatro.voli naznaniti, za kar i ^ bom zi-lo hvaležna, ali če sama i
I	čira ta »'trlas. naj s»- iui javi. — j 'i Mrs. Marianna Dra.Uer. P. O j
Ii(;x 242. Moon Kun Pa. 0 (20-22—12) Li----
Dr. Koler i
SLOVENSKI ZDRAVNIK
" 638 Peon Ave. Pfttsborgh, Ps. !
>- 1
fS	Dr. Kolcr m imU
\	etarcjJI ilomut t
\	»o ravnik.
II« r "!tt*»>»jrahu " ^ ki lm» Z»-Wtm 4 urakai/ v »dt*viu ■w,! o J ii r**b aoikl) soi^ci.
^	Sutrapotnl* r» I
•('»▼I m da t- anrltea «0«. ki «a im lsum*l Sr. mrxA f Erltch. c* Imate moaolj« all mo« Ck« po Mcmi t iniu. lzpaian> la* l. boladna v koataj*. pftfl«m Iv Mlott | TUD bom kri. Hm Aakajt*. Mr t* So !>■■■ aa n»l>n.
a Vaa moSk* ooltwel atSravta po a
kraJSanl mata«. Kakor hitro epatalt* »' da vam Dran<*3aJ«	o« Aaka:
.. ta. ten**' ortdlte In las van mm ko* ■opat porrnlL
II	Hydrooalo mli rodno kilo o«4ran» r M. arah Is slcrr ore« oparadj«
Bolosol oaturH. ki oorsro6*Jo So »• lain* r krttu In hrbta In rCa^n tn« I pri poUtnin roda. oodrmTte a rte L~ *mUO.
KcnutiMa. tmoj*. feoMBM o t tekllne. arba^lca. ikrcO« In druv« ko tne bole sni. ki nosteMlo ralad na« rt« k »-vi. osdrarlm r kratkem teoo nI patrebno letati.
(Tradne ure: raak dan od S. are itn-tmj do t. f-reter: r petkih od >. »*e traj do I. popoldne: ob nedeljah o« 1 rnjutmj do S popoldno.
WSi ^ W53 SS2 ^ (52S31
KRETANJE PARNIKOV l
(C DAJ PRIBLIŽNO ODPLUJSJO 12
NIW YOBKA.
CALABRIA	28 dec. — Tret
He <T ITALIA	40 dec. — Genoa 1
tOCHAM BEAU	4 jen. — Havre
CRETIC	5 Jan. — Genoa
LA LORRAINE	6 Jan. — Havre
»ESARO	S jen. — Genoa
CARONIA	15 Jan. — Trst
BELVEDERE	*I5 Jan. — Tret
LA TOURAINE	15 j an. — Hivk
SAXONIA	18 Jan. — Cherbourg
ADRIATIC	1* Jan. — Cherbourg
IMPERATOR	20 Jan. — ChereOourg
REGINA	20 Jan. — Genoa
FRANCE	20 Jan. — Havre
PANNONIA	22 Jan. — Tret
AQUITANIA	» Jan. — Cherebourg
ARGENTINA	» Jan. — Tret
LA SAVOIE	29 Jan. — Havre
ALBANIA	1 febr. — Cherbourg
LA LORRAINE	1 5 febr. — Havre
PRES. WILSON	> 9. febr. — Tret
ADRIATIC	11« febr. — Cherbourg
LEOPOLDINA	is febr. — Havre
Glede cen za vozne listke In vsa druga Dojasmia. obrn>te »e n« .vrd^O.
FRANK SAKSER i'.«rjmit St.. Neer Vork •
Cosulich črta
II Direktno potovanje v Onkrtnrib ((ir.vaaal 1» Tni
HKI.VKDERE 15. januarja AROKMI1SA 19. januarja I'KKS. H IL80N frbniarja
Potom llethov. izdanih se wee kroje v Juooeiavijt In Srbl«L Mscketrw uovdnciti prvega, drapo-
as tn t-^tjeoa razreda. Potniki tr-1 lepa razreda OeO*wele brezplačne vino
PHELPS BROTHERS. & G1.
Paaeenger OooartNMnt ,; 4 S ret Htred	llfh
^»iiunfniiuiuimnmiiniamtunna
French Line
C0MPA6SIE 6E NE RALE rRAMSATLAHTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
i
LEOPOLDINA ...........28. decombra
rijCh*mbe*u ........... 44 lanuarja
( la LORRAINE ............ S. januarja
LA TOURAINC ...........15. januarja
POSEBNA VOŽNJA NARAVNOST DO HAMBU&GA
NIAGARA ................ S. januarja
! Direktna že ezniiba zveza U Pariza v I	v»e gfavne todke Jugoslavije.
Hitri parnikl s itirlmi tn dvema vijakoma. Poseorn zastopnik jugodovanske vlade pričakal potnike ob prihodu nailh par. ni*ov v Havru ter Jih točno odpremII. kamor so namenjeni.
Parnikl francoske trte so transportirsll tekom vojre na tisoče čehoelovaftklh vo-lakov brez vse neprlllke.
Za itfkarte In cene vpraSaJta v
DRU2BINI PISARNI, 19 Stall St., R. I. C.
ali pa pri lokalnlfl a&entlh.
! LLOYD SABAUOO
Prihodnji odflutje Iz S. T. naialSr at Z vijaka RE D* ITALIA — 80. dOO.
PESARO — 8. Jan. Isdajajo ae d'rektnl rosni Uatkl So fMS
Klavnih meat r JnaoalavUL Brezplačno vino potnikom 8. našla,
CUNARD ANCHOR LINE
Parnik "1TAUA" ! Parnik 'PANNONIA'
odpluje 25. januarja	.
n 1	.. . T ,	odpluje 18. „anuarja
v Dubrovnik m Trst « ,	. ^
cena za tretji razred: V DubrOVDlk ID TYrf
V	Dubrovnik......$125.00 Cena 21 tretji ^^ $12500
V	Trst ...........$115.00 - ™ •
.	.	in $5 00 vojnega davka...
m $5.00 vojnega davka. j	J 6
y vašem mestu je Cunard Anchor agent. Pojdite k njemu.
NAGRADO VREDNO $5.00 DOBITE
>wt<mjf če naročite pri nas pravi Columbia glasni in močni gra- I I uofon in Val« sloven, plošče, in sicer od danes pa do Božiča t. L 1 I Vsakemu naročniku damo s gramofonom vred čisto zlato j I krasno kravatno iglo, vredno $5X0, če pa naroČi gramofon žen j j tka, ji damo krasno 20 let garantirano broiko.
Pri tem niso eene pri gramofonih in recordih za cent vil j s ' j kakor so bile. Ako nimate pri rokah našega cenika, pišite karto, j I in mi ga Vam takoj pošljemo zastonj.
i Tak« prilike niste ie nfkdar imeli. Naročite gramofon fcakdj MMr I I tasme w zalegL Vsak Colombia gramofon je garantiran, riaaaa «a [ ga dttite na miljo dale«, in Jako moton. PUite takoj na Vaoega veHet-I nega trftrci.
IVAN P 4 I K 34 Main Street, 00HZMAU0H, FA. j