Organizatorji simpozija so želeli pri- vabiti k diskusiji pomembne akterje iz izobraževalnih inšti tucij (profesorje in študente) in s področja gospodarstva, grafi čne tehnologije. Vsi opažamo, da je interes za izobraže- vanje na tehnoloških smereh zadnje čase zelo upadel in da tovrstnega kakovostne- ga kadra v Sloveniji primanjkuje tako na stopnji srednješolskega kot visokošolske- ga grafi čnega izobraževanja. Zaskrbljujoče je stanje pri vpisu v srednješolski program za izobraževanje ti skarjev in knjigovezov. Določene slovenske ti skarne so primora- ne zaposliti delavce iz Poljske, Češke ipd. KA@DRI KA@DRI ZA 21. STOLETJE?! KA@DRI ZA 21. STOLETJE?! KA@DRI (4. SIMPOZIJ O NOVOSTIH V GRAFIKI) KA@DRI (4. SIMPOZIJ O NOVOSTIH V GRAFIKI) KA@DRI V torek, 16. junija 2009, je bil na Oddelku za teksti lstvo Naravoslovnotehniške V torek, 16. junija 2009, je bil na Oddelku za teksti lstvo Naravoslovnotehniške V torek, 16. junija 2009, je bil na Oddelku za teksti lstvo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani 4. simpozij o novosti h v grafi ki z naslovom K@dri za fakultete v Ljubljani 4. simpozij o novosti h v grafi ki z naslovom K@dri za fakultete v Ljubljani 4. simpozij o novosti h v grafi ki z naslovom K@dri za 21. stoletje?! in hkrati rdeča nit osrednjega dogodka – okrogle mize. 21. stoletje?! in hkrati rdeča nit osrednjega dogodka – okrogle mize. 21. stoletje?! in hkrati rdeča nit osrednjega dogodka – okrogle mize. Tadeja MUCK, Gregor FRANKEN Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za teksti lstvo, Snežniška ulica 5, 1000 Ljubljana tel.: +386 (0)1 200 32 00, faks: +386 (0)1 200 32 70 htt p://www.ntf .uni-lj.si/ Osrednji, enourni dogodek so s svojo prisotnostjo in različnostjo mnenj obo- gati li Roman Habicht (HSH), Lea Golob (Srednja medijska in grafi čna šola v Lju- bljani), mag. Gorazd Golob (Naravoslov- notehniška fakulteta), Branka Gorjup (Ceti s), Miran Joger (Srednja medijska in grafi čna šola v Ljubljani), Davorin Mi- kuž (Birografi ka Bori), Grega Muck (Gra- fi k), Gregor Žakelj (VBG), mag. Ivo Oman (samostojni svetovalec) in Mati c Štefan (revija Grafi čar). Moderatorstvo oziroma vodenje okrogle mize je prevzel izr. prof. dr. Franci Sluga. Pogrešali smo marsiko- ga, predvsem pa predstavnike Gospodar- ske in Obrtne zbornice Slovenije. Teme okrogle mize Kakšen kader je danes (in bo v bli- 1. žnji prihodnosti ) zaposljiv v grafi čni in medijski industriji? Kakšna znanja so potrebna? ↗ Kako izboljšati povezavo med izo- 2. braževalnimi ustanovami, inšti tuti in grafi čnimi podjetji? Kako omogočiti študentom pri- ↗ dobiti več prakti čnih izkušenj? Pred nami je kadrovska luknja na po- 3. dročju izobraževanja na smeri grafi čnih tehnologij – tehnologij ti ska. Vpisov v program srednjega šolstva prakti čno ni. Kaj lahko naredi vsak izmed nas (in- dustrija, izobraževalne ustaanove), da omenjena stroka ne izumre? Kako povečati interes za hitro ↗ razvijajoče se tehnologije širokega obsega (multi modalne razširiti ve medijev ) tako izobraževalnih inšti - tucij kot industrije? Ali fakulteta in srednja šola lah- ↗ ko izvedeta presojo programov in kdaj? Kaj lahko naredi industrija? ↗ KA@DRI Okroglo mizo je po uvodnem nagovo- ru moderatorja, izr. prof. dr. Sluge, odprl mag. Ivo Oman, ki je izpostavil zanimivo mnenje o slovenski grafi čni industriji. Po njegovem mnenju sta za vsako grafi čno podjetje odprti dve možnosti , in sicer usmeritev v specializiranost, zasnovano na posedovanju visokega znanja, ali pa široka usmerjenost podjeti j – univerzal- nost. Pomembno vprašanje, ki se je takoj nato postavilo, je bilo, kdo je boljši? So močnejši ti sti , ki so specializirani za do- ločeno področje, ali »univerzalci«? Mag. Oman je izpostavil primer sodobnega re- prostudia s 60 do 70 zaposlenimi. Kako- vosten studio oziroma sodobno grafi čno podjetje je postavljeno na treh ključnih stebrih, od katerih je prvi propagandna agencija, drugi informati ka in tretji digi- talna ti skarna. Predvideti se ne da, kaj čaka grafi čno industrijo v bližnji in dalj- ni prihodnosti ; ali bodo preživeli »uni- verzalci« ali usmerjena, specializirana podjetja. Mag. Golob je poleg usmerjenosti pod- jeti j poudaril tudi pomen odprtosti oziro- ma zaprtosti grafi čnih podjeti j. Izpostavil je potrebnost temeljnih naravoslovnih znanj, ki naj bi jih posedoval vsak diplo- mant in bi zato morala biti umeščena v izobraževalni sistem maksimalno, kot ga ta dopušča. K diskusiji so pristopili tudi nekateri predstavniki študentov različnih letni- kov. Izrazili so predvsem strah, da med študijem ne pridobijo dovolj tehnoloških znanj s področja grafi čne tehnologije za samostojno opravljanje del, ki ga od njih pričakujejo nadrejeni ob zaposlitvi v gra- fi čnih podjetjih. Zelo pomirjajoče in konstrukti vno mnenje je podal tudi mlad, uspešen sa- mostojni podjetnik Žakelj, ki je dejal, da fakulteta da študentu največ, če med študijem razvije najvišjo stopnjo samoini- ciati vnosti in sta tako teoreti čni kot prak- ti čni del uravnotežena v izobraževalnem študijskem programu. S tem se je strinjal tudi Savnik iz podjetja Trajanus. Diskusija se je nadaljevala z usmeritvijo moderatorja k iskanju rešitev, kako za- gotoviti študentom več prakti čnih znanj; Joger je izrazil mnenje, da je primanjkljaj teh zelo velik. Srednja šola je našla način za zmanjšanje omenjene vrzeli z uvedbo grafi čnih, tehnoloških znanj tudi v smeri izobraževanja – program Medijski tehnik. Odzval se je tudi Muck, ki je izrazil ne- gati vno mnenje o tem, da se večina štu- dentov usmerja v oblikovalsko področje, medtem ko kadrov, pravih ti skarjev, krva- vo primanjkuje. V nadaljevanju je mag. Golob predstavil nemški način visokošol- skega strokovnega izobraževanja na po- dročju grafi čnih tehnologij, ki temelji na pridobivanju prakti čnih izkušenj v grafi č- ni industriji že pred vstopom na fakulte- to. Omenjen nemški model je bil vzor za veliko evropskih držav. Po mnenju mag. Goloba je bolonjski sistem študijskih pro- gramov prinesel veliko dobrega, vezano predvsem na veliko predmetno izbirnost, na drugi strani pa je tudi veliko negati v- nih posledic, saj se je opazno znižala ra- ven znanja študentov. Besedo je v nadaljevanju prevzel ure- dnik revije Grafi čar, Štefan. Izrazil je vse večjo razširjenost grafi čnih tehnologij, multi modalnost, 3D-ti sk ipd. Omenjena nova področja bi se po njegovem mnenju morala izvajati v okviru projektnih progra- mov študija. Spodbudil je tudi vse navzoče k objavljanju prispevkov v edini slovenski reviji Grafi čar, saj se lahko tudi tako pre- potrebne informacije in znanja razširijo med večjo množico. Študentje so v nada- ljevanju izrazili zaskrbljenost zaradi zapo- sljivosti v industriji, še posebno študentov univerzitetnega študijskega programa. Del odgovora na to vprašanje je podal Ahti k iz podjetja Aero, ki je poudaril, da bi morala tudi industrija prevzeti večjo odgovornost za ustreznejše izobraževanje. Habicht je pri tem dodal svoje razmi- šljanje, ki ga je oblikoval kot vprašanje. Kakšno pomoč ponuja fakulteti industri- ja? Kot zastopnik multi nacionalke je pri- pravljen sponzorirati marsikateri pomem- ben kos opreme, vendar za to potrebuje pobudo, ki se lahko oblikuje na podlagi raziskovalnih, aplikati vnih projektov. Z izobraževalnimi inšti tucijami bi morali bolj sodelovati . Izpostavil je pomen vse- življenjskega izobraževanja. Poznavanje novih tehnologij bi se moralo pridobiti v okviru izobraževanja na fakulteti . Vseh omenjenih izhodišč nismo uspeli zajeti v konstrukti vni diskusiji, a vseeno smo dosegli svoj namen. Naredili smo prvi korak k reševanju omenjenih vprašanj. Po uspešnem dogodku smo na Katedri za informacijsko in grafi čno tehnologijo zavzeli skupno mnenje, da se bo moralo v bližnji prihodnosti organizirati še veliko podobnih dogodkov, sinergičnih disku- sij, ki bodo omogočile ustvariti trdnejšo in močno povezavo med izobraževalni- mi ustanovami in gospodarstvom za iz- boljšanje trenutnega položaja grafi čne tehnologije tako v izobraževanju kot za- poslovanju in povečanju konkurenčnosti slovenske industrije v evropskem merilu.