Štajersko učite-jiško vprašanje. Bliža se čas, ko se preseli c. kr. moško učiteljišče v Mariboru iz sedanjih najetih prostorov v novozgrajeno državno poslopje. S prihodnjim šolskim letom se začne nekako nova doba v razvoju učiteljskega dijaštva na moderno opremljenem zavodu. Iz dijaških sre izgine čut inferiornosti; nadomesti ga ponos in zavest, da je dijaštvo eminentno važen činitelj pri delu za narodov razvoj; zavlada zavest, da je njegova dolžnost žrtvovati svoje moči blagru naroda in ?sega človeštva. Vsa stavba bo nekako blagodejno vplivala na bodoče učitelje brez razlike narodnosti. K tej preselitvi piše BDomovinau: Mariborsko c. kr. učiteljišče pomeni za nas spodnještajerske Slovence zavod, da ga do danes ni važnejšega. Vplivalo je na razvoj slovenskib učiteljev in posredno na slovenski del štajerske zemlje. Vzgojilo nam je domala vse učitelje, ki so potem delovali ia še deloma danes delujejo med narodom. Nazore, . ideje, ki so se jih bili dijaki nasrkali na zavodu, so zanesli med narod; njihov duh, ujihovo mišljenje sta postala del narodovega uaziranja. BDomovina" opravičeno tozi nad sistemom, ki je nekdaj tiranizoval in ki še danes vlada po vseh, slovenskemu narodu namenjenih sredDJih šolah. Nemške učne knjige, ki so vestno prikrojene neslovenskim razmeram, so izdatno delovale v tem smislu. če odštejemo tisto številce uric, v katerih razlagajo dijakom skoraj samo večnosveto modrost slovniške teorije, tako da za slovstvo, konverzacijo in druge važuejše stvari ne ostane nič več časa — smo kolikortoliko pri koneu s slovenskim poukom. Učiteljstvo mora biti narodno, in tako učiteljstvo je mogoče vzgojiti le na narodnem slovenskem učiteljišču. Že ve6 desetletij je od tedaj, kar so začeli študirati naši dijaki na nemškem učiteljišču v Mariboru. Zatrjujejo celo od neke strani, da je mariborsko učiteljišče naraenjeno slovenskemu narodu. Od tiste dobe pa do danes je marsikaj napredovalo; profesorjem so že večkrat povišali plafio, tudi pedagogika je napredovala; še več: pedagogi so celo spoznali, da je potrebno včasih naglašati: Slovenec v slovensko šolo — v praksi pa je ostalo vse pri starem. Danes negujejo na c. kr. učiteljišču slovenščine toliko, kot so jo negovali že pred 10, 20 ali 30 leti. Učni jezik je ostal izključno nemški in bo menda še nekaj časa, če se ne vzdramimo kmalu. Slovensko učiteljišče nam je življenska potreba. Težko sicer pogrešamo slovenskih višjih giranazij, slovenskih realk, a najtežje občutimo pomanjkanje slovenskega učiteljišča; zakaj nobeden uradnik, odvetnik, izkratka nihče tistih, ki so izdelali ginjnazijo, ue pride z narodom v tako ozko dotiko kakor prav učitelj. Na mariborskem c. kr. učiteljišču izdela leto za letom tako bore majhno število slovenfkib. dijakov, da je opravičen strah, da nam zmanika v najkrajši dobi ueiteljskih oseb za narodne šole, da ne govorirn o šolah v nemčurskih občinah, in to vse zato, ker nam priraanjkuje zaradi izključno nemškega poučnega jezika na c. kr. učiteljišču slovenskega naraščaja. Slovenec, ki stopi v pripravnico, opeša kmalu, ker mu dela tuji učni jezik preveč težkoč. Kaj hoče? Kaj drugega kot pustiti vse skupaj! Bilo je leta 1901., ko se je dvignil slovenski narod ter zahteval kakor na en glas vseučilišče v Ljubljani. Propadli smo sicer takrat s svojo zahtevo, a moralni uspeh je bil ogromen. V narodu so se zbudile nove sile: začelo se je delati, ne samo govoriti. V narodu, zlasti v dijaštvu, je našla nova ideja tisto silo, ki bo vzdržala zahtevo v življenju, pa jo tudi uresničila. Slovensko vseučiliško vprašanje se tiče vsega Slovenstva, štajersko srednješolsko vprašanje se tiče špecijalno štajerskih Slovencev. Naše učiteljstvo naj stopa pri slovenskem štajerskem učiteljiškem vprašanju v ospredje! Treba bo sicer močne akcije, da pridemo do svojih najprimitivnejših pravic. Gibanje 1. 1901. nam bodi pri tem zgled in bodrilo. Za višjo gimnazijo bodo v kratkem napisane skoraj vse slovenske učne knjige. Kar jih je uporabnih, naj izpodrinejo tudi na našem učiteljišču sedanje nemške knjige. Popolno državno slovensko učiteljišče (moško in žensko) za slovenski Štajer — to je naša zahteva. Vemo sicer, da je nemogoče napisati kar čez noč še manjkajoče u&ne knjige za učiteljišče, a nekaj je mogoče takoj, namreč: utrakvistično učiteljišče, na katerem dobi slovenščina poleg nemščine tudi nekaj veljave, kakor je to n. pr. v Ljubljani, čeprav v skopi meri. Vsaj za najtežje predmete naj se uvede slovenski učni jezik. * Določiti natančneje, svetovati, kako bi se dalo priti najhitreje do zaželenega smotra, to ni namen teh vrstic. Dobiti modus, kako uresničiti zahtevo slovenskega prebivalstva štajerskega, to je stvar države in pa naših poslancev. Novozgrajeno poslopje mariborskega e. kr. učiteljišča je gotovo znatua pridobitev spodnještajerskih Nemcev, morda tudi kras mariborskemu mestu. — Toda slovenski narod, ki ima tu zopet jasen dokaz, kako delajo z njegovim denarjem, ki vidi, kako se masti Nemec z mesom, dočim Slovenec še kosti ne dobi, se ne more veseliti tega sicer hvalevrednega pojava. Ne bomo mogli slovesno praznovati tistega dne, ko bodo nemški listi proslavljali kulturno delo avstrijske vlade. Potrtega duha bo prestopal slovenski dijak prag novega poslopja, saj ga bo moralo boleti sree, ker je imel slovenski narod doslej tako Benergi6ne" zastopnike. No, mir z njimi! Od novo izvoljenih poslancev pa zahtevamo: ne ponižujte se in ne moledujte, ampak zahtevajte!