r*itnlM plalana » (»torlsL
II. izdaja.
■«w
priiojg.
Cena Din l*tr
Izhaja vaak dan zjutraj razven
f ponedeljkih Ib dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1’—, lanskoletno 2'—; mo-»ečna naročnina Din 20’—, za tujino 80'—. Uredništvo f Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 In 30-71
Jugoslovan
Rokopisov no vrtBam*
Oglasi po tarifi la dogovora. Oprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-88. Podružnica V Maribora, ATeC* »androva cesta St 24, tel 29-60.
V Celjut 81omškov trg 4 Po5L JSek. ra8.i Ljubljana 1K.62L
St. 157
Ljubljana, sobota, dne 11. julija 1931
Leto II.
Odlični borec za svobodo Indije Potel v Berlinu
Bivši predsednik indijskega parlameuta bo ostal v Berlinu več tednov.
Angleško brodovje v naših vodah
Šibenik, 10. julija, k. Dne 21. t. m. prispe v Šibenik odelek angleškega sredozemskega bro-dovja. Mesto se pripravlja na svečan sprejem.
Silno napet položaj med Vatikanom in rimsko vlado
v. Berlin, 10. julija. AA. Iz Rima poročajo, da je postal odnošaj med Vatikanom in italijansko vlado po zadnji papeževi okrožnici tako napet, da zahteva rimsko časopisje, naj vlada odpove lateranske pogodbe. Vladni krogi izjavljajo, da je nastal po papeževi okrožnici popolnoma nov položaj.
Pred odpovedjo lateranske pogodbe?
Rim, 10. julija. A A. Avtoritativni krogi poroko, da bo italijanska vlada v kratkem odpovedala lateransko pogodbo.
Upori v Španiji
Madrid, 10. julija. AA. V Palmi na otoku Mallorca so stavkujoči pristaniški delavci predrli kordon orožnikov in napadli 150 delavcev, ki 60 nakladali blago na ladje. V mestu so zaprli
večino trgovin.
V	Sevilli je neznanec vdrl v mestni laboratorij in izpustil pse, ki so bili v preiskavi zakadi stekline. Ko so se pojavili na cesti, je nastala med prebivalstvom velika panika.
Konference o reparacijah se nadaljujejo
London, 10. julija. AA. Finančni minister »no\vden je v spodnji zbornici potrdil, da bo Konferenca veščakov zainteresiranih držav dne rainrn r i? kondomi. lei konferenci bodo DaM 7i ? nadaljnem izvajanju Youngovega nli- a,i^ ene države bo zastopal njen posla-nik v Bruslju Hugh Gibson.
Protikitajski izgredi so prenehali
nje “"t*’ julija. AA. Ministrstvo za zuna-Pravi h6 objavilo komunike, v katerem nehali ? 80 Protikitajsld izgredi v Koreji pre-jfe in • J?P°nska vlada je obžalovala te dogod-„ J® iziavila, da bo storila vse, da v bodoče 1 reci njih ponovitev.
Odklonjen kredit sovjetski w	tvrdki
ie nifi i ln.Rton, julija. AA. Zveza farmerjev Hahi v * kredit sovjetski tvrdki, ki je hotela bon i, * v Združenih državah večjo količino drž.*' Kredit ni bil dovoljen, ker Združene !lve še niso pfiznale Sovjetske Rusije.
Boljševiški pokret v Bolgariji
10- julija. AA. Bolgarska agencija spo-ai. Boljševiški agitatorji razvijajo intenzivno jda bi v boljševišlce svrhe izkoristili stavko ,)0*ci.et' ki pa nima drugega namena, kani ! *zz'va nerede, da mora policija interve-sto n V zvezi s temi dogodki je notranji mini-j e.r Busanov izjavil novinarjem, da je vlada iz-energične ukrepe za pobijanje tega pokre-d' ‘avka ni profesijonalnega značaja, nego je nje prišlo samo zaradi subverzivne propa-r>oie’ so na zal°s* delali komunistični L ?nci v sobranju. Proti temu bosta os*'-o na-°l)|la tako vlada kakor tudi sobranje.
Stimsonov obisk v Italiji
Narodi se bodo smatrali za dogodek -
Rim, 10. julija. AA. Italijanski presbiro poroča: Zunanji minister Grandi je včeraj priredil kosilo na čast ameriškim novinarjem in ostalim zastopnikom tujih listov, ki so prispeli v Rim o priliki Stimsono-vega prihoda. Navzoč je bil tudi ameriški veleposlanik Garret, dalje šef italijanskega presbiroja Lando Ferretti, ravnatelj agencije Stefani in drugi.
Zunanji minister Grandi je pozdravil novinarje z dobrodošlico, v kateri je naglasil, da Italija slavi prihod Stimsonov v Italijo, ker v njem vidi vernega prijatelja miru in enega izmed najbolj daljnovidnih državnikov sveta. Njegovo bivanje v Italiji je velikega pomena in podčrtuje veliko gesto Hoovra, ki je nepozabljiva. Hoovrova gesta pomeni stvaren korak naprej k realizaciji ne samo gospodarske, nego tudi duhovne in politične obnove vsega sveta. Prišel je trenutek za narode, ko se ne bodo več smatrali za osirotele neprijatelje, temveč za zaveznike pri delu za mir. To je tista pot, po kateri hodi fašistična Italija in ki jo je Mussolini jasno začrtal kot politiko Italije. Amerika in Italija se nahajata na isti črti pri ustvarjanj« istih smotrov. Predsednik Hoover je prvi izpre-govoril veliko besdo, narodi pa morajo iskreno iti po tej poti. Ta diplomacija zahteva odkritost, čustvenost, zdrav razum in idealizem.
V	imenu novinarjev mu je odgovoril veleposlanik Garret, ki je proslavljal so-
zaveznike, ne za neprijatelje — Stimsonov obisk je velik - Mussolini je optimist glede razorožitve
delovanje med Ameriko in Italijo.
Rim, 10. julija. Italijanski presbiro poroča: Mussolini je včeraj sprejel zastopnike ameriških listov v prisotnosti šefa italijanskega presbiroja Lando Ferrettija. Pri tej priliki je Mussolini izjavil, da je Stimsonov obisk, čeprav ni uradnega značaja, velik dogodek, ker je to obisk državnega tajnika največje države na svetu. Pri svojem obisku je Stimson izgovoril veliko besedo, ki se ji pridružuje tudi Mussolini:
Če bo Evropa mirna, bomo prišli do gospodarske obnove. Italija bo prispevala na vse strani kolikor bo mogla, da bo podprla Hoovrovo inicijativo, ki je najpomembnejši politični dogodek po vojni.
Na razorožitveno konferenco morajo priti vsi narodi z iskrenostjo in lojalnostjo. Tako pojde tja Italija.
Na vprašanje nekega francoskega novinarja, ali ima Italija kakšno formulo za to razorožitveno konferenco, je Mussolini odgovoril, da je italijanska formula ta, da se bo zadovoljila tudi z najmanjšim oboroževanjem. Italija je pripravljena, da sprejme, če treba tudi samo 10.000 pušk. Seveda pa je pogoj, da nobena druga država ne bo bolj oborožena, ker bi to pomenilo, da se hoče kdo s palico boriti proti revolverju. V notranji politiki hoče Italija rešiti gospodarsko, politično in moralno krizo, kakor to že dela. Mussolini je optimističen glede razorožitvene konfe-
rence in zagotavlja, da od Italije ne bo prišel niti eden predlog za odgoditev te konference.
Vsi narodi za mir!
Rim, 10. julija. AA. Snoči ob 18. uri je predsednik vlade sprejel v palači Venezia ameriškega ministra za zunanje zadeve Stimsona. Imela sta dolg, prisrčen razgovor.
Nato je Mussolini sprejel zastopnike ameriškega časopisja, ki so prišli v Rim s Stimsonom. Mussolini je poudarjal, da čisla g. Stimsona in da ima zanj velike simpatije. Nato je Mussolini govoril o Hoovrovi inicijativi glede moratorija, ki je vsehvalevredna. Naposled je Mussolini pojasnil ameriškim novinarjem na kratko, kaj je govoril s Stimsonom.
Snoči je ameriško poslaništvo priredilo banket. Poleg Stimsona so se ga udeležili predsednik vlade Mussolini, ministri Grandi, Mosconi in drugi.
Istočasno je bila prirejena večerja za ameriške novinarje. Med večerjo je govoril italijanki minister za zunanje zadeve Grandi. Dejal je, da je plemenita pobuda predsednika Hooverja prvi konkretni korak k politični, duhovni in gospodarski obnovi narodov. Vsi narodi se bodo morali odslej čutiti, kot da so združeni za skupna dela miru. To je pot, po kateri hodi Mussolinijeva Italija. Obenm pa je to tudi pot, ki so jo začrtale Združene države.
Nemčija zahteva kredite
Obisk dr. Lutherja v Parizu — Francija in Anglija zahtevati garancije
Pariz, 10. julija, n. Predsednik nemške državne banke dr. Luther je včeraj ponoči prispel iz Londona v Pariz. V tukajšnjih krogih je izzval njegov prihod veliko zanimanje. Še prav posebej pa se ljudje zanimajo za konferenco med njim in guvernerjem francoske Narodne banke, ki se je pričela davi in s krajšimi presledki še vedno traja.
»Journal Industriellec pravi, da se je položaj preokrenil in da so prilike za Francijo sedaj ugodne. Nemčija namerava najeti posojilo. Brez francoskega kapitala posojila ne bo. Spričo tega je sedaj na Franciji, da si preskrbi garancije, kakršne so pohebne za njeno pomoč. Rezerve fr&n-coskega kapitala so najbolj solidne in za-morejo postati odločilen instrument za vsak, tudi političen manever.
Kakor poroča »Chicago Tribune«, je Nemčija pripravljena dati garancije za eventuelno priključitev Nemčije k Avstriji in za gradnjo oldopne križarke, če Francija sodeluje pri posojilu.
Kakor pa poročajo iz Berlina, vlada med tamkajšnjimi političnimi krogi veliko nezadovoljstvo, ker vsi pričakujejo, da bo britanska vlada zavzela stališče, ki ga zastopa angleški poslanik v Parizu. Po njegovem mnenju bi namreč morala Velika Britanija skupaj z Nemčijo zahtevati politične garancije. Nemčija bi morala pre-
nehati z gradnjo križark in se odpovedati carinski uniji z Avstrijo.
Berlin, 10. julija. AA. Mednarodna finančna pogajanja se vrše zadnje dni v ekspresnem iempu. Včeraj je predsednik državne banke dr. Luther odpotoval z letalom preko Amsterdama v London. Tu je imel dveurni razgovor z nemškim poslanikom v Londonu, Neurathom. Po tem razgovoru se je dr. Luther napotil na kolodvor, kjer ga je že čakal guverner angleške narodne banke Norman Montague. Z Londona sta oba odpotovala v Pariz, kamor sta prispela ob 11. zvečer. Norman odpotuje iz Pariza brez postanka v Bazel, kjer se bo udeležil seje upravnega sveta mednarodne reparacijske banke. Predsednik nemške narodne banke pa ostane v petek v Parizu. Imel bo razgovor s predsednikom francoske narodne banke. Gre za to, da podaljšajo inozemske narodne banke Nemčiji rediskontni kredit v znesku 100 milijonov dolarjev, ki zapade 10. julija. ^Nadalje naj bi mednarodni bančni konzorcij ta kredit zvišal na 1000 do 1500 milijonov nemških mark.
Nemški kreditni problem
Pariz, 10. julija. A A. Danes dopoldne je razpravljal ministrski svet o Luthrovih pogajanjih. Francosko časopisje zahteva, naj nemška vlada da neka politična jam-
les assurances indispensables tonchant 1'emploi a des fins exclusivement econoraiquf»s des soromes dorit le budget du Reich se trouvera allegč./.
Zapisnik o pogajanjih za Hoovrov načrt
Naša slika nam kaže zadnjo stran zapisnika, s katerim so bila 14-dnevna pogajanja v Parizu zaključena. Zapisnik se konča s sledečim odstavkom: »Francija si pridržuje pravico, zahtevati od nemške vlade nepreklicna zagotovila o uporabi njej na razpolago danih kreditov samo za gospodar ske namene.« — Zapisnik so podpisali z začetnimi črkami zastopniki vseli vlad. ki so se udeležile konference. Na levi zgoraj Mellon, spodaj pa Edge; na desni pa: Laval, Briand. Pietri, Flaiulin in Poncet.
ff.
stva, preden se bo francoski kapilal udeležil kreditnih akcij v korist Nemčije. »Journal« zahteva, naj se Nemčija popolnoma odpove carinski zvezi z Avstrijo.
Bivši ministrski predsednik Painlev6 poudarja v listu »Ere Nouvelle«, da Nemčija ne more zahtevati od Francije pomoči in jo obenem ogražati z oboroževanji. Glede pogajanj poročajo, da je predsednik nemške državne banke dr. Luther v spremstvu Moreta poselil finančnega ministra Flandina, s katerim je razpravljal nad dve uri.. Po končanem razgovoru je predsednik nemške državne banke dejal, da bo v Berlinu najbrže v soboto ponoči-. Zaenkrat se ne more ugotoviti, če so po-gajanja uspela. Poročajo, da se francoski ministrski svet sestane ponovno v soboto. Razpravljal bo o nemškem kreditnem problemu.
Berlin, 10. julija. AA. Tukajšnji politični krogi zasledujejo pogajanja predsednika nemške državne banke Luthra v Parizu z največjim zanimanjem. Časopisi so zelo razburjeni po svojih pariških poročilih, ki kažejo, da skuša Francija okoristiti se s težkim finančnim položajem Nemčije. Socijalistični listi se prav tako upirajo nekaterim francoskim zahtevam. Jvatoliški list »Germania« trdi, da vodi Francija isto politiko kot pred 5 tedni, ko je bilo na dnevnem redu vprašanje av-strijsko-nemškega carinskega sporazuma. List zaključuje, da je nevarno mešati politična in gospodarska vprašanja.
Večina listov poudarja, da minimalna oborožitev, ki jo je dovolila versailleska pogodba Nemčiji, ne more biti nevarna za sosednje države. Neugoden vtis je napravilo na nemške politične kroge tudi dejstvo, da nekateri angleški listi podpirajo francosko stališče, kar se ni zgodilo, ko je zašla Avstrija s polomom »Kreditanstaltac v velike finančne težkoče.
čiščenje v Romuniji
Bukarešta, 10. julija, n. Guverner Narodne banke Angalescu je podal ostavko radi razsodbe apelacijskega sodišča. Vlada njegove de-misije ni sprejela, marveč namerava počakati še na razsodbo kasacijskega sodišča. Razsodba apelacijskega sodišča je v političnih in finančnih krogih napravila globok vtis.
Polet »okoli Italije«
Rim, 10. julija. AA. Poleta okrog Italijis se bo udeležilo 40 letal. Pri tekmi bodo sodelovala tudi inozemska letala.
Eksperiment z mora-torijem
Po sporazumu med Ameriko in Francijo *e nahajamo sedaj v režimu moratorija. Dogodek je še vedno v ospredju zanimanja svetovnega liska. Komentarji gredo v ne-doglednost. V lej neskončni vrsti mnenj, naziranj in stališč, ki se objavljajo dan /.a dnevom, se pa more razločiti tudi ena enotna nota: po vseh prestolnicah je bila sprejeta vest o novem dogodku z velikim zadovoljstvom tako v političnih kakor v gospodarskih krogih. n Med državami, ki so se najkrepkeje od-dehnile, je seveda v prvi vrsti Nemčija, kajti ona bo imela direktno korist, medtem ko bodo koristi drugih držav le indirektne, se bodo pojavile pozneje, in to le v slučaju, če se eksperiment posreči. S stališča sedanjega hipa pa pomeni moratorij za vse države upnice ogromne žrtve, posebno pa za one države, ki so imele reparacije med postavkami svojih proračunov, kot je slučaj glede vseh držav v srednji in vzhodni Evropi. Konferenca izvedencev, ki se bo sestala v drugi polovici tega meseca v Londonu, bo uredila poleg drugih vprašanj tudi vprašanje tinančne pomoči tem državam, da se tako prepreči, da bi se ista bolezen, ki jo hočejo ozdraviti na eni strani, ne pojavila na drugem delu telesa.
Šele po srečnem zaključku omenjenih dodatnih pogajanj bo dobil moratorij svojo končno obliko. Toda tudi potem ne bo nič drugega nego to, kot kar s no ga zgoraj označili, namreč eksperiment ogromnega, svetovnega obsega. Šele njegovo praktično izvajanje bo t^ej pokazalo, ali se je stvar obnesla ali ne.
Dejstvo, da je bil pariški sporazum po-'zdravljen povsod po svetu z očitnim zadoščenjem, pomeni brez dvoma dober začetek. Psihološki učinek je bil tak, kakršen se je pričakoval. To pa je že mnogo, če se pomisli, da je eden izmed važnih vzrokov sedanje vesoljne depresije tudi čisto psihološke narave. 'Poda poleg psiholoških čim-leljev so na drugi strani železna dejstva čisto gospodarskega in finančnega značaja, ki sledijo drugačnim zakonom. In vse vprašanje je, ali bo moratorij ravno v tem pogledu zares uspešno zdravilo za bole'/-en, proti kateri je bil zamišljen.
Odgoditev vseh plačil, izvirajočih iz vojnih dolgov in reparacij, pomeni nekako vzpostavitev položaja, kakršen je bil, dokler teh dolgov ni bilo. Tak položaj smo imeli torej pred vojno, če se sploh more trditi, da je obstoj vojnih dolgov in reparacij edina važna razlika med predvojnim in sedanjim gospodarskim položajem, 'la normalni položaj bi trajal eno leto in v tej dobi bi se moral zgoditi čudež, da bi se izlečile vse one rane in bolezni v gospo-<1 a rsko-f i n a nčneni mehanizmu sveta, katere so grozile s propastjo.
V	reenici pa ne gre pri vsem tem za ni-kako zdravljenje bolnika, oziroma bolje bolnikov, temveč se jim dovoljuje le, da za kratko dobo odložijo svoje breme, da si ta po končanem pcčitWi zopet naložijo. Pri tem pa bo to breme težje nego prej, kajti Nemčija bo morala plačevati vsaj prvih deset let po moratoriju večje obroke nego prej in tudi one države, ki dobijo »edaj vsled moratorija finančno pomoč, ne bodo po e” m letu ič na boljšem, temveč na slabšem.
Pomisleki te vrste so dovedli najuglednejše angleške in druge libte do tega, da izjavljajo v svojih komentarjih, da bo oj-tel 1 moratorij popolnoma brez vsake prave kr risti, ako se n? porabi leto odmora in oddiha za temeljito proučitev celotnega vprašanj vojnih d^gov. Ta trditev pomeni torej, da bi se moratorij ne imel smatrati niti kot eksperiment, temveč mo kot lepa priložnosti, ki jo je treba izrabiti.
Zgodovina postanka Hooverjeve pobude, kot jo pripovedujeta angleška li3ta itoor-ning Post« in( >Daily Express< po informacijah iz najzanesljivejših ameriških virov, kot pravita, bi pričala, da si tudi predsed-nih Hoover ne obeta od svojega načrta ni-kakih čudežev. Hoover se je začel pečati z mislijo, da je treba proučiti vprašanje vojnih dolgov, v prvi polovici meseca maja. Tedaj je imel namen sklicati mednarodno konferenco, na kateri bi se razpravljalo o splošnem znižanju vojnih dolgov. Od tega namena je odnehal le vsled bojazni, da bi naletel v kongresu na prevelik odpor. Toda
—	dodaja >Daily Express« — če moratorij ne dovede do gospodarske okrepitve sveta, bo Amerika postavila vprašanje splošne revizije vojnih dolgov.
To stališče ameriških vladnih krogov jasno kaže, da smatrajo tudi v Ameriki ves moratorij Je za poskus, ki lahko uspe ali se ponesreči. Ta poslednja verjetnost pa je skoro gotovost in tako moremo računati že sedaj v začetku režima moratorija z novo svetovno gor pdarsko konferenco, ki bo pomenila pravi začetek zdravljenja bolnega svetovnega gospodarstva.
Tozadevna pogajanja bodo dolga in težavna in bodo zaht vvala J vseh držav ogromne pazljivosti in i.inogo spretn' '»ti. Ni pa nobenega dvoma, da se je treba po vsod že sedaj z vso resnostjo nanjo pri pravljati.
Bivanje Nj. Vel. kralja na Hrvatskem
Praga, 15. julija, o. ■*Narodny Politika« prinaša članek dr. Daneša o bivanju jugoslovanskega kralja na Hrvatskem. V članku se pravi med drugim:
>To potovanje kralja in kraljice v Zagreb in po Hrvatskem, kjer je bil kralj s svojim dvorom povsod navdušeno pozdravljen, je pripomoglo k utrditvi državnega in narodnega edinstva v duhu kraljevega manifesta od 6. januarja 1929. Ne samo ministri, tudi kralj se sestaja z narodom, posluša njegove prošnje in pritožbe, katerim čimprej tudi ugodi. Za svojega predzadnjega bivanja v Zagrebu je kralj obšel ^so okolico mesta, sam in s kraljico, ustavljal ljudi, se zgovarjal z njim, jih spraševal o razmerah, v katerih iive. Delal je to v okolici Zagreba, kakor tudi v Zagrebu. Hrvat-ski narod na to prej ni bil navajen. Prejšnji njegovi vladarji so bili tujci, in niso razumeli njegovega jezika, njih narod ni nikoli videl, temveč je o njih samo slišal. Ker pa je slišal, ni bilo vedn<, najboljše.
Kralj Aleksander je na svojem potu slišal o mučeništvu kmečkega voditelja Matije Gub.a, o smrti Zrinjskega in Frankopana, o Kvatrniku, o udušenih vstajah in
o	nasilju nad narodom. Na svojem zadnjem potovanju je kralj Aleksander obšel vse Zagorje. Ko je odšel iz Zagreba, je z Bleda obhodil večino mest in vasi po Liki. Povsod se je ustavljal in razgovarjal z ljudstvom, se rokoval s priprostimi kmeti, ki
ne znajo niti čitati, tešil je narod v njegovi bedi in obljubljal pomoč. Bili so prizori, ki so človeka ganili do solz, pri katerih se je videlo kako kralj razume narod in kako ga narod zna spoštovati.
V	član ;u se navajajo razgovori Nj. Vel. kralia s posameznimi kmeti. Na tako postopanje ljudje v teh krajih niso bili vajeni. Oni vse svoje življenje nikoli niso vide . vladarja, kaj še, da bi sam vladar k njim prišel in z njimi govoril kot s sebi enakimi, jim stiskal žuljeve roke ter govoril ž njimi v njih materinem jeziku.
Jugoslovanski kralj im i posebno sposobnost, da razume kako je tr^-ba ravnati z narodom in pridobiti r .hrva srca ter da razume njihov položaj. Nasmeh njegov, njegova pozornost in njegova cip.avljenost, da pomada kolikor je le mogoče, to je nekaj »osebnega. Tako so v d\eh vaseh v Zagori' ljudje prosili kralja pomoči za zgradbo šole. Njihove prošnje so bile izponjene že v nekaj dneh. To so stvari, ki jih nared naj’ olj ru me in jih ve ceniti. Zato kralja na Hrvatskem resnično c ijo, odkritosrčno spoštujejo. Sprejemi, vzklikanje in navdušenje pri nenadnem kraljevem prihodu je bi’.o v resnici odkritosrčno in resnično. Kralj je znal s svojim nastopom in s svojii. deli zgladiti in odstraniti vsa na-s iro a, ki sta jih ustvarili politika in strankarstvo.
Odkritje spominske plošče na domu Nj. Vel. kralja
Aleksandra I.
Beograd, 10. julija. AA. V nedeljo dne 12. t. m. bo na Cetinju lepa narodna svečanost: Odkrili bodo namreč spominsko ploščo na hiši, kjer se je rodil Nj. Vel. kralj Aleksander. Na marmorni plošči je vrezana kraljevska krona, pod njo pa so vklesane besede: »V tej hiši se je rodil Aleksander I. Karagjorgjevič. dne 4. (17.) decembra 1888.«.
Svečano odkritje spominske plošče se bo izvršilo ob 11. dopoldne. Svečanosti bodo prisostvovali zastopniki vseh oblasti in mnogoštevilne delegacije iz Beograda in vse ostale kraljevine. Ploščo bo odkril ban zetske banovine dr. Uroš Krulj. Po svečanem odkritju bodo imele sokolske župe iz vse države telovadno akademijo.
Tečaji učiteljstva za rakotvorni pouk v Ljubljani
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 8. julija 1931 IV. No. 7861 so sprejeti v tečaj za rokotvorni pouk nastopni učitelji in učiteljice:
Ljubljana :
1. Suhadolc Peter, Videm ob Savi, srez Brežice; 2. AmbrožiC Angela, Vel. Polana, srez Dol. Lendava; 3. Ljubič Mirko, Dobrovnik, srez Dol. Lendava; 4. Hvatal Franc, Krtina, srez Kamnik; 5. Gaberšček Anica, Zalog, srez Kamnik; 6. Prešern Adolf, Kuželj, srez Kočevje; 7. Milkovič Adam, Karlovica, srez Kočevje; 8. Legiša Hinko, Rajhenau, srez Kočevje; 9. elemente Avguštin, Zg. Dolina, srez Kranj; 10. Lukovšek Ivana, Javorje, srez Kranj; 11. Vidic Edvard, Reteče, srez Kranj; 12. Kraker Jakob, Raka, srez Krško; 13. Burja Ljudevit, Kostanjevica, srez Krško; 14. Vidmar Drago, Sv. Jedert, erez Laško; 15. Vidmar Ferdinand, Sv. Lenart, 6rez Laško; 16. Mihelčič Ivo, Javorje, srez Litija; 17. Ponikvar Stanislav, Sv. Gora, srez Litija; 18. Fegic Bogomir, Ljubljana mesto; 19. fsteblaj Marija, Tomišelj, srez Ljubljana-okolica; 20. Škafar Ivan, Tomišelj, srez Ljubljana-oka-lica; 21. Gregorij Edvard, Ščavnica, srej Ljutomer; 22. Gruden Danica, Križevci, srej Ljutomer- 23. Milavec Josipina, Rakek, srez Logatec; 24. Ceboliin Franc, Stari Irg, srez Logatec; 25. Štraus Milan, Križevci, srez Murska Sobota; 26. Zajec Franja, ČrmoSnjice, srez Novo mesto; 27. Žumer Anton, Žuienberg, srez Novo mesto; 28. Zebre Rosanda, Begunje, srez Radovljica; 29. Mokorel Viktor, Kropa, srez Radovljica; 30.
Rupnik Ivana, Kranjska gora. srez Radovljica; 31. Rupnik Josip, Sv. Ema, srez Šmarje pri Jelšah.
Maribor:
1. Župevc Slavko, Sromlje, srez Brežice; 2. Vouk Dragotin, Skomarje, srez Konjice; 3. Aljančič Marica, Mokronog, srez Krško; 4. Prinčič Stanislav, Čatež ob Savi, srez Krško: 5. Haller Pavla, Dol, srez Laško; 6. Kotnik Vili-goj, Lehen, srez Maribor desni breg; 7. Kristan Zmagoslav, Slov. Bistrica, srez Maribor desni breg; 8. Lorber Angela, Laporje, srez Maribor desni breg; 9. Rom Viktor, Slov. Bistrica m. s., srez Maribor desni breg; 10. liabennan Fran, Maribor, srez Maribor levi breg; 11. Wieser Friderika, Maribor, srez Maribor levi breg; 12. Ferluga Fran, Marija Snežna, srez Maribor levi breg; 13. Filipič Marica, Selnica ob Dravi, srez Maribor levi breg; 14. Zupan Ana, Gor. Lendava, srez Murska Sobota; 15. Beloglavec Maks, Remšnik, srez Prevalje; 16. Alt Danica, Prevalje, srez Prevalje; 17. Hrovat Stane, Sv. Urban p. Ptuju, srez Ptuj; 18. Burger Mihajla, Hajdina, erez Ptuj; 19. Kozar Ad8, Sv. Florijan, srez Slovenjgradec; 20. Koželj Mirko. Sv. Peter pod Sv. gorami, srez Šmarje; 21. Kajdiž Berbmane, Zas. žen. učit. Maribor.
Udeleženci tečaja se zbero v Ljubljani na tehnični srednji šoli, v Mariboru na državni deški meščanski šoli v ponedeljek 13. julija ob 8. uri. Posebnih pismenih obvestil udeleženci ne prejmejo.
Nj. Vel. kralj v Kruševcu
Krnševac, 11. julija. 1. Danes opoldne se je peljal skozi Kruševac z avtomobilom Nj. Vel. kralj. Ko je kralj prispel v mesto, so ga ljudje na cesti takoj spoznali in ga pričeli prisrčno pozdravljati. Na mah so bile vse ulice polne ljudi, ki so navdušeno vzklikali kralju. Kralj jim je prijazno odgovarjal. Kralj se je ustavil v Kruševcu in je bil na kosilu pri banskem svetniku Jeličiču. Po kosilu se je odpeljal dalje proti Kupaoniku.
Odlikovanje
Beograd, 10. julija. AA. Predsednik Češkoslovaške republike je odlikoval z redom Belega leva 111. stopnje šefa Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Jurija Tomičiča.
Učenci za železniško službo
Beograd, 10. julija. AA. Uprava železniške šole v Nišu sporoča, da sprejme v novem šolskem letu, ki se začne 1. septembra, 50 učencev.
Otvoritev proge do Bakar-skega pristanišča
Bakar, 10. julija, k. Prometno ministrstvo Je odredilo, da se izvrši otvoritev proge Bakar postaja—Bakar pristanišče v nedeljo 12. t. m. Občina namerava otvoritev proslaviti na zelo svečan način.
Milijon besed na leto
London, 10. julijan. AA. V sodni razpravi je Edgar VVallace dal nekaj zanimivih podatkov o svoji nagli literarni karijeri.
Povedal je, da spiše letno milijon besed. Objavil je doslej 130 novel, več iger in kratkih pripovesti. Kljub velikemu delu najde še vedno dovolj časa, da prečita nedeljske liste.
Jugoslovanski Sokoli
v Franciij
Beograd, 10. julija. 1. Danes je odšla iz Beograda skupina 520 Sokolov. Ta skupina se udeleži velikega sprevoda, ki bo šel 12. julija skozi Pariz. Vsi Sokoli bodo v predpisanem sokolskem kroju, Sokolice pa v narodnih nofeah. Po končanem sprevodu polože Sokoli venec na grob neznanega francoskega junaka. Sokoli, ki so se udeležili tekem, in ta velika skupina Sokolov se vrnejo v Beograd 15. t. m.
Amerika bo odobrila moratorij za Nemčijo
Newyork, 10. julija, n. Washingtonski vpisnik »Timesa« je izvedel, da bo Hooverjev na-črt podprlo 70 senatorjev in 295 članov rep.o-zentančnega doma. Hoover ima potemtakem večino in je pričakovati, da bo kongres USA izglasoval moratorij za Nemčijo.
Vsi smo odvisni drug od drugega
London, 10. julija. A A. V snočnjem govoru je tajnik za dominjone J. H. Thomas poudaril, da bo Hoovrov predlog povzročil proučevanje celotnega problema reparacij in vojnih dolgov. Nemčija ne more sedaj plačati reparacij in jih naj-brže tudi v bodoče ne bo mogla, ako se ne bo v tem vprašanju kaj ukrenilo. Amerika je prišla do prepričanja, da ne bo mogla uspevati, ako bodo njeni sosedi v revščini. Nikoli ni prišla odvisnost sveta tako jasno do izraza. Tako morajo tudi v Angliji sodelovali vsi sloji za skupni blagor. Nič se ne more doseči z industrijskimi spori in razrednim sovraštvom.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 10. julija, d. Spreminjajoča se, a pri tem pojemajoča oblačnost.
Seja magkstfrainega gre mi ja
Prešernov spomenik ostane zaenkrat na starem mestu. — Stavbna dovoljenja za 30 novih hiš.
Ljubljana, 10. julija.
Popoldne se je vršila seja magistratnega gre-mija, na kateri se je sklenilo:
Prošnja Alojzija Plantariča za podelitev koncesije avtoizvoščka se odkloni.
Prošnja tvrdke Medic-Zankl za podaljšanje termina za odstranitev barake ob Jegličevi cesti se odloži.
Prošnji Evalda Popoviča za znižanje prizna-valne najemščine za javni svet, ker je bilo precej sveta porabljenega za javno cestišče, se ugodi v tem smislu, da se mu zniža na eno tretjino dosedanje najemnine.
Kozolec, ki stoji na svetu nove carinarnice se proda Francu Doviču za 8.400 Din.
Prospekt mesta Ljubljane, ki ga je umetniško izdelal slikar Bruno Vavpotič, se odda v delo Jugoslovanski tiskarni.
Večje naročilo robnikov se odda tvrdki Le-narčič, mizarska dela za magistrat pa se oddajo tvrdkama Francu Škafarju in Produktivni zadrugi mizarjev na Viču.
Glede prestavitve in nove postavitve Hra-decKega mostu je bilo sklenjeno: most se prenese onkraj bolnice, kjer je brv ob prisilni delavnici. Prenos se odda najnižjemu ponudniku inž. Dukiču za 152.704 Din. Tudi naprava novega mostu se odda najnižjemu ponudniku inž. Dukiču, vendar bo o tem še sklepal občinski svet. Hkrati se napravi brv iz Streliške ulice preko Gruberjevega kanala do Hra-deckega vasi.
Prešernov spomenik ostane zaenkrat na starem mestu.
Stavbna dovoljenja
Stavbna dovoljenja prejmejo:
Kalaš Boguslav za enonadstropno hišo ob Lampetovi ul., Štrus Zora in R. za enonadstropno hišo ob Koritkovi ul., čižman Ivan, Batista Emil, Zlatnar Peter, Stefula Filip, Zgonec Josip in Jug Josip za hiše v koloniji »Železniška družina«, Ivanc Josip za trinadstropno hišo v Slomškovi ulici, Pogačnik Vincenc za ograjo v Hradeckega vasi 34, Smolnikar Ivan in Pucihar Ivan za gradnjo hiše ob Soški ulici, Golob Ivan za enonadstropno hišo na Mivki, Japelj Anton za pritlično hišo na Poti na Rakovo jelšo, Plevelj Marija za hišo v Spodnji šiški. Jurman M. L. za poslopje ob Dunajski cesti. Arhar Alojzij, Jenko Peter, Hostnik Adolf, Maurer Amalija, Pretnar Ivan in Zorko Fran za priključek kanalizacije na Celovški cesti. Skubic Janez za adaptacijo dvoriščnega poslopja v Knezovi ulici 11, Battelino Danijel za enonadstropno hišo-dvojčka v Podmilščakovi ulici, Pengov Franc za lopo na Karlovški cesti 19, Janša Josip za prizidek na Jegličevi cesti 5. Planinšek E. za vrtno lopo ob Ljubljanici, »Baj-ter« za visokopritlično hišo na Ljubljanskem polju, Koman Anton za enonadstropno hišo ob Lavričevi ulici, Tiskarna Blasnika nasledniki za adaptacijo hiše, Gross Josip, Grl Josip. Dobo-vtšek Franc, Žagar Ivana, Forčesln An« »n Dobnik Ivana za visokopritlečne hiše v koloniji »Železniška družina«.
Uporabna dovoljenja
Uporabna dovoljenja prejmejo:
Pekovsko društvo za dvonadstropno hišo, Boh Josipina za hišo v Rutarjevi ulici, Kranjec Silvo za hišo ob Costovi ulici, Poženel Marjeta in Pavšič Albin za leseno hišico ob Ižanski cesti, Hribar Dragotin za skledišče ob Zaloški cesti, Stopar Davorin za hišo ob Kobaridski ulici, Kolbezen Jože za hišo ob Jarnikov! ulici, Kovačič Franc za hišo ob Apihovi ulici, dr. Lajovic (Vilhar Josip) za hišo ob Dvorakovi ul.
Raznoterosti
Pri raznoterostih je bilo sklenjeno, da se podaljša stavbno dovoljenje Repetu Blažu. Stavbna dovoljenja so se še Izdala Drekslerju Ludviku, Pernetu Matiji, Subotič Katici, Rape Zori, šabcu Alojziju in Pavlu Otiču.
Šah
Šahovska olimpijada v Pragi
Na letošnji šahovski olimpijadi v Pragi, ki se začne danes in bo trajala do 26. t. m. sodeluje 20 držav. Srečali se bodo vsi najmočnejši svetovni mojstri. Za posamezne države nastopijo:
Amerika: Marshall, Kashdan, Horovviz, Sto-ner, Dake.
Anglija: Sultan Khan, Yates, Winter, Wal-tach, Thomas.
Belgija: Koltanovski, Zenser, Feinstein, Bajo, Maplad.
Češkoslovaška: Flor, Opočensky, Rejfif, dr. Skalička, Gilg.
Danska: Andersen, Krusberg, Ruben, Li, Lar-sen.
Francija: Aljehin, Gromer, Cane, Betedeur, Duchan.
Holandska: Van den Bosch, Van Desburg, Lo-man, Notbum, Vymink.
Italija: Roselli, Monticcelli, Romi, Helman, Minlanl,
Jugoslavija: dr. Vidmar, Kostič, Astaloš, Pire, Konig.
Litva: Macht, Vistanecky, Schemberg, Am-bramavizius, Luckis.
Letonska: Matison, Apšenek, Petrov, Fajgin, Taube.
Madjarska: Havassy, A. in L. Steiner, Sterk, dr. Vajda.
Nemčija: Bogoljubov, Wagner, Richter, Ahues, Heling.
Norveška: Kristofersen, Halforsen, Hansen, Hoving, Olsen.
Poljska: Rubinstein, dr. Tartakower, Prze-piorka, Makarcyk, Friedmann.
Avstrija: Grunfeld, Spielmann, Kmoch, Bek-ker, Lockwenz.
Romunija: Barac, Balogh, Erdey, Gviczu, Tl-roler.
Španija: dr. Rej, Golmajo, Vllardebo, Soler, Marin.
A vedska: Stahlberg, Stolz, Beridson, Lundin, Jacobsod.
Švica: Johner, Negeli, Rivier, Zimmermann, Mltchell.
Sokolstvo
Danes se je pričela borita za svetovna prvenstvo v Parizu
Slavnosti Unije trancoskih gimnastov. — Tekmovalci so prijavljeni iz 13 evropskih držav.
Včeraj so se prižele v Parizu slavnosti 53. zleta Unije franc, gimnastov, združene z mednarodno tekmo za svetovno prvenstvo posameznikov v telovadbi. Po poročilih iz Pariza so naši tekmovalci srečno prispeli in po kratkem odmoru pričeli takoj z nadaljnim vežbanjem za ostro borbo pri mednarodni tekmi. Te tekme za svetovno prvenstvo se vršijo v proslavo 50-letnice Mednarodne telovadne zveze, pod pokroviteljstvom mednarodne kolonijalne razstave, na mestnem stadionu y Viincennesu. Na zletu Unije sodeluje tudi naše Sokolstvo, ki je odšlo, sinoči s posebnim vlakom v Pariz. Vseh udeležencev iz cele države je približno 45<). S tehniškega vidika nas najbolj zanimajo tekme najboljših telovadcev svela za telovadno prvenstvo.
Svojo udeležbo pri tekmah so prijavile naslednje države: Belgija, Češkoslovaška, Finska, Francija, Velika Britanija. Italija. Liiksenbiir-Ska. Holandska. Poljska. Kiinmnija. Švica. Jugoslavija in Madžarska. Po teh prijavah bo to največja manifestacija vsestranske telovadbe.
Položaj Jugoslavije je še posebno težaven: mi branimo prvenstvo sveta v telovadbi, za katero je postalo 13 narodov svoje najboljše telovadce v Paniz. Ne samo v Ljubljani leta 1922, v Parizu 1924, v Lyonu 1926, v Amsterdamu 1928, marveč tudi v Luksenburgu 1930 so biti jugoslovanski Sokoli prvi. šumi, Štukelj. Primožič branijo svoj ponosni naslov svetovnega prvaka. Sedanje svetovno prvenstvo brani brat Tošo Primožič, ki si ga je tako briljantno priboril s svojimi krasnimi vajami lansko telo v Luksemburgu. Toda danes bo borba težja, kajti v Parizu so »e zbrali najboljši telovadci — spe-cijalisti iz evropskih držav. Če bodo v tej težki tekmi odnesli naši Sokoli prvenstvo bo nase veselje brezmejno, pa tildi, če bodo zasedli nadvse častna mesta bomo k uspehu zadovoljni.
leicme «a svetovno prvenstvo so zelo težke 'n obsegajo tele panoge:
1. I ros to voljno prosto vajo, 2. obvezno in prostovoljno vajo na d egu, 3. na krogih, 4. na brad-i ’ ,d’ n® konju, 6. plezanje po vrvi 8 m, 7. skok v višino z zaletom, 8. metanje krogle 7-25 kg težke, 9. preskok čez konja vzdolž in 10. tek na 100 m.
Ni potrebno izgubljati besed, koliko zahtev in vsestranske izvežbanosti se zahteva od tekmovalcev za svetovno prvenstvo. V resnici so to najlepše in najtežje tekme, pri katerih mora biti tekmovalec dober orodjar, virtuoz v prostih vajah, atlet in končno — borec.
Tekme se vršijo danes v prostih vajah in na orodju, jutri pa v lahkiatletiki.
Vsaka izvedena vaja in vsak doseženi uspeh se znam kuje s točkami. Pri vsakem orodju sodijo trije sodniki. Skupno število točk odločuje naš največji uspeh in ponos: za naslov absolutnega svetovnega prvaka, ki ga že celo desetletje branijo naši Sokoli.
Razen lega se more doseči tudi naslov prvaka na vseh glavnih orodjih. V tej panogi branita ta naslov Štukelj iz olimpijade v Parizu, Primožič iz Amsterdama in Luksemburga, kjer sta bila oba najboljša in vsestranska telovadca.
Kakor je borba v Parizu Izredno težka in ostra, »mo prepričani, da bodo nafti vrli tekmovalci — Sokoli zastavili vse svoje sile Ln moči r* čim lepše in boljše uspehe. Z največjim optimizmom pričakujemo prvih poročil iz Pariza. Končno morauno omeniti, da vsi pariški listi pišejo zelo laskavo o naših tekmovalcih in se čudijo njihovim vrhunskim vajam na orodju. Bratje tekmovalci pogumno v boj, domovina Vam bo večno hvaležna. Zdravo!
Sokolska nedelja v Mokronogu.
V	nedeljo 5. t. se je vršila v našem trgu uspela manifestacija sokolske masti. Trg je bil praznično ovit z zastavami, da je tako dostojno ■sprejel na proslavo došle goste. Na sokolskem letnem telovadišču so zacveti rdeči cvetovi »sokolska deca« in žarečih lic so se zbirali tudi ostali oddelki telovadečih. Dopoldne se se vršile skušnje domačih oddelkov, ki so se popoldne nadaljevale tudi z gosti. Prihiteli so Sokoli Iz St- Janža, št. Ruperta, Mirne in Trebnjega 7nPftiav .tepem številu pa tudi iz Novega mesta „„„ 'jana- V svoji sredi smo imeli tudi žup-i načelnika brata Papeža. Točno ob 16. se neJ* I °k zvo'f'h godbe Novomeškega godbe-sto , !u?*va. 'n deloma klavirja telovadni na-ninI>’ ji-J® kil po sporedu in vzornem izvaja-telm^H ■ Vsega skupaj je nastopilo do 130 leno 'i m in telovadk, kar je vsekakor prav nriinul °’ P° telovadnem nastopu se je vršila voljnih8 zabava- dokler niso odšli gostje zado src, da so prebili res lepo nedeljo.
društvo Rimske Toplice-Šmarjeta bo
n „ t11 v nedeljo 12. julija I. 1. ob 16. uri -t . *e'a ^Nova Pošla« svoj javni telovadni t s on. vsa bratska ok liši;a društva in prija*
dan 18 ^°kolstva vljudno vabimo, da izrabite neder*na*e Pr're(liitve med nami prijeten ditut •*?, .' popoldan. Zveze z vlaki ugodne! 'Pri-
L- J'(,r?vo!
šlvo' n' v Dolnji Lendavi. Sokolsko dru-iuni 'V *ni' Lendavi je imelo v nedeljo 21. ' ,.Ja »voj prvi društveni »let, katerega je pri-v l ?, Popolnoma samostojno. Okoli 400 telo-nni' ^ nastopilo na /letnem telovadišču, kar L,(‘a 0 izredni delavnosti društva, ki se je za-d i ako krasno razvijati. Pri telovadbi je jo-j.. ala ludi tukajšnja vojaška četa. Uspeh je 1 vsestranski. Kličemo društvu: »Le tako na-f 'Mi v delu je naša bodočnost! Zdravo!
Tržič
Razstava. Tujsko-prometna razstava, ki je aineščena v IX. razredu meščanske šole, bo a splošno željo odprta tudi prihodnjo nedeljo, I” J® 12. julija, tn sicer od 9. do 13. ure. Vse ' ' ko občinstvo vabimo, da sl ogleda to v res* nadvse zanimivo razstavo, ki nam nat “orno prikazuje v slikah ne le razvoj našega “*esta, temveč tudi poda s posrečeno dioramo Vzorno sliko o prlrodnih lepotah naSih planin.
ta
Posestnikova žena zgorela na podstrešju
Velik požar na Prelogah pri Konjicah — Pirzadeta sta dva posestnika — škode je okoli 160.000 Din
Konjice, 9. julija. Pred dnevi je izbruhnil okoli 15. na nepojasnjen način požar pri posestniku Leskovar la-nezu na Prelogah. Zaradi vetra se je požar naglo širil in zajel v kratkem času hišo in V3a gospodarska poslopja.
Ogenj je prvi zapazil potovalni uradnik zavarovalnice »Jugoslavije« g. Zemljič, ki je nemudoma pohitel s kolesom v Konjice, da obvesti požarno brambo, ki je dospela v najkrajšem času na mesto. Toda zaradi pomanjkanja vode je bito gašenje nemogoče in ognjeni zublji so v kratkem upepelili vsa poslopja.
Pri tem je zgorela tudi žena posestnika Leskovarja, ki se je nahajala na podstrešju. Tudi niso mogli rešiti telice in več prašičev. Skoda znaša okoli 100.000 Din, posestnik pa sploh ni bil zavarovan.
Vnela se je ludi sosednja hiša posestnika Korošca Antona, ki je istotako z gospodarskim poslopjem pogorela do tal. Tudi ta posestnik trpi znatno škodo okoli 60.000 Din, dočim znaša zavarovalnina le 15.000 Din. Razen tega pa mu je uničil požar še sadno drevje okrog hiše ter dobršen del zrelega poljskega prideua na bližnji njivi.
Zagonetna smrt mladega fanta
Našli so ga mrtvega
Kočevje, 9. julija. Davi je nesel neki pekovski vajenec kruh po poti proti Klinji vasi. Ko je bil že blizu vasi, nedaleč od križa in razpotja, je zapazil v praproti človeško truplo. Stoipivši bliže, je s težavo spoznal okrvavljeni obraz rudniškega strugarja F. Soheniaua. Par korakov od njega je ležal velih zarjavel samokres s petimi naboji, dočim je bil šesti izstreljen.
Mrtvi je bil edini sin višjega rudniškega uradnika in je bil star 25 let. Bil je miren lani; nikdar si ne bi bil mislili, da bi se mogel usmrtiti, za kar ludi ni znan niti najmanjši vzrok. Prejšnjega dne je bil še na delu in je celo izjavil, da bo šel v neko strokovno
s prestreljenimi prsi
šolo. Sumljivo je, da ni zapuslil nikakega pisma ali česa sličnega, kar bi moglo vzbuditi domnevo-da «e namerava končali. Da bi imet orožje o tem nihče uičesar ne ve. Na drugi strani pa tudi ni znano, da bi imel kakega skritega sovražnika. Stvari, ki jih je imel s seboj, so ostale nedotaknjene.
Do tragične smrti je prišlo že prejšnji večer, ker je bila neka ženska slišala na omenjeuem mestu stokanje in tudi videla, da se je nesrečni mladenič premetaval, pa se nadalje za stvar ni pobrigala. Smrtni boj je bi Izelo težak, ker krogla ni zadela srca. To dokazujejo tudi nekatere manjše rane in lega, v kateri je bil mrtvec najden. Hudo prizadetim starišem naše sožalje!
Smrt vrlega in zaslužnega gasilca
Trbovlje, 9. julija.
Zopel je kruta smrt segla v vrste našega gasilstva ter nam iztrgala (noža, ki je imel neprecenljive zasluge za napredek našega rudniškega gasilstva. Vse naše gasilstvo je globoko pretresla vest, da je danes okrog 12. ure za vedno zatisnil oči načelnik rudniškega gasilnega društva g. Ignacij Holešek. Sredi neumornega, plodnega in požrtvovalnega delovanja ga je pred meseci neusmiljeno napadla zavratna bolezen, kateri se je njegova krepka telesna narava sicer dolgo in vztrajno upirala, slednjič pa je le opešala. Po skoraj 6 mesečnem mučnem trpljenju je danes izdihnil svojo dušo. V trpki žalosti stoje njegovi tovariši postrojem ob mrtvaškem odru svojega načelnika, ki je odšel — v zadnjem desetletju že tretji in najmlajši načelnik rudniških gasilcev — Ija gori, da poroča Vsemogočnemu zapovedniku gasilskih trum o izvršenem delu ljubezni do bližnjega.
15 let je pokojnik deloval v trboveljskem rud-nikem gasilstvu. Bit je prvovrsten organizator in neutrudljivo delaven. Brez dvoma je največja njegova zasluga, da je naše rudniško gasilstvo prvovrstno in moderno opremljeno, saj ima dva moštvena avtomobila in rešilni avlo, ki dan za dnem vrši med prebivalstvom svojo plemenito samaritansko službo. V času njegovega plodonosnega delovanja sla bili nabavljeni tudi dve motorni brizgalni in sicer prevozna in ročna brizgalna. Nabavljeno pa je bilo tudi mnogo drugega orodja za izpopolnitev gasilstva, tako da se lahko šteje naše rudniško gasilstvo med najmodernejše in najbolje opremljena društva v Dravski banovini.
Ko je pokojnik na letošnjem občnem zboru izrazil željo, da bi se letos 50 letnica rudniškega gasilstva čim dostojneje proslavila, pač niti sam niti njegovi zvesti tovariši niso slutili, da bodo tako kmalu izgubili svojega voditelja. Nj mu bilo dano, da dočaka jubilej svojega gasilstva, kateremu je služil z dušo in telesom v blagor splošnosti in bližnjemu v pomoč! Naj mu bo zemljica lahka. Užaložčenim svojcem in težko prizadetemu gasilstvu naše sožalje.
Most čez Savo v Trbovljah
Ze dalj časa se bavijo naša oblastva z vprašanjem, kdo naj bi prevzel v upravo takozvanl Klrchschlagerjev most čez Savo pri trboveljskem kolodvoru, ki veže občino Trbovlje z občino Sv. Križ pri Svibnjem. Tako občina Sv. Križ kakor tudi občina Trbovlje se branita ta most prevzeti od Kirchschlagerjevih dedičev, zlasti slednja, ln to povsem upravičeno, kajti s prevzemom tega mosta bi se naložilo občutno zadolženi občini nova bremena, katera bi ne mogli prenašati. Res je sicer, da Je to edina vez, ki spaja med Zagorjem in Radečami desni in tevi breg Save, toda ta prometna vez je preslabotna, da bi mogla služiti večjemu prometu, od katerega bi imeli obe občini izdatnejše gospodarske koristi. Za sam osebni promet pa so izdatki vzdrževanja kakor tudi stroški prevzema že itak starega mostu mnogo previsoki in zato se občini branita most prevzeti. —
Treba bi bilo potemtakem najti drug izhod. Ze lansko leto se je resno govorilo, da se bo pričelo graditi velikci državno cesto za Savo od Litije do Radeč, če se bodo te napovedi uresničile, potem se bo moral itak zgraditi nov most čez Savo v Trbovljah, kt bo vzdržal tudi najjačji avtomobilski in tovorni promet, za kar pa sedanji ni sposoben. — Pri teh delih se bi zaposlili tudi domači brezposelni delavci, kar bi v znatni meri ublažilo naraščajočo brezposelnost v rudarskih revirjih. Zato prosimo odločilne ljudi, da zadevo nove zasavske ceste ln novega mostu pri Trbovljah proučijo ter posredujejo pri vladi v Beogradu.
Glede Kirchschlagerjevega mostu Je banska uprava pred kratkim odredila skujmo sklepanje občinskih odborov Trbovlje tn Sv. Križ pri
Svibnjem zlasti glede vprašanja, katera občina prevzame upravo mostu na označeni cesti izmed Trbovelj in Sv. Križa in v katerem prispevnem razmerju in ako se Kirchschlagerje-vim dedičem prizna odškodnina za prevzeti most, ali pa se zavrne ter prepusti sodnjiski odločitvi. Sklep seje bo javno razglašen. —
Planinsko slavje na Peci
V	proslavo svoje petlenice je mežiška podružnica SP D priredila 5. julija na Peci planinski -dan, ki ga je združila z godovanjem slovanskih blagovestnikov Sv. Cirila in Metoda. Izletniki od blizu in daleč, s te in one strani meje, so se odzvali našemu vabilu v številu, ki je bilo nad vse pričakovanje razveseljivo presenečenje.
Uvod je napravila mala četa požrtvovalnih članov podružnice že v petek s prvini pripravami za kresove. Mrak Je tiho legal na Podjuno in objemal planinski svet okrog nas. Iz nižin se je že dvigala tmina. Prvi kres je zagorel globoko pod nami onstran Mežiške doline; tam blizu Prevalj je zažarel drugi, dalje v ozadju tretji, ondi četrti... Ne štejemo jih več. Veličasten pogled! Meja je izbrisana: kresovi gore tudi v Podjuni!
In v tem številnem zboru kresnih ognjev so mogočno vzplamtele tudi grmade na Peci. Ob njih so v državnih barvah zažareli umetni ognji, pod nebo so se dvigale rakete, ki so se iz višin utrinjale v belih, modrih in rdečih zvezdah. S sijem kresov in ognjev so se zlivati ubrani akordi rudniške godbe in se izgubljali v planinsko noč. Prelep nam je bil večer ob kresovih na Peci! — Nočni hlad nas .te zbral v koči in okrog nje. Ravninica pred kočo j' oživela: šotori, ognji, kotljl s čajem, pesem...
Jutranji svit nas je zdramil. Vse je hitelo na vrh, da vidi vzhajanje solnca. Za nami pa so že pričeli prihajati iz doline nove skupine planincev, nedeljskih izletnikov. Proti deveti uri so se v jutranji zrak razlili zvoki godbe, ki je vabila po grebenih in vrhovth razkropljene planince h koči k službi božji. Po maši, ki jo je bral č. g. dr. Jehart iz Maribora, je predsednik podružnice, g. M. Ule pozdravil zbrane planince in na kratko orisal petletno delovanje podružnice ter se obenem zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali podružnici pri njenem delu.
Razvila se Je nato med pestro množico udeležencev neprisiljena zabava. Tu je zbirala okrog sebe hvaležne poslušalce neumorna rudniška godba, tam zopet je zbujal pozornost mešani zbor Iz Koprivne, najbolj prt srcu pa so nam bili bratje Iz Koroške s krepkim moškim zborom iz Pliberka in Šmihela. Vobče so nam vrli Korošci pripravili radostno iznena-denje, da so se našega kresovanja udeležili v tako velikem številu iz vseh krajev od Železne Kaple do Pliberka.
Nepozaben pa ostane vsem udeležencem pif-zor od odhodu Korošcev. Godba jim je v slovo zaigrala »Domovini«. Mehko in koprneče je kipela melodija iz roga. »Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj.. .« Dvigala se Je v čisto ozračje solnčnega popoldneva in se z našimi dušami razlivala čez hribe in doline vse tja do obzorja onstran mej. Razbolele so se rane. Bratom so solze zalile oči. Tudi naše niso ostale Suhe. Pesem je tožila in prosila, rane so se odpirale... Ihteli smo. ko smo si segali v roke. Kdo popiše njihovo in našo bol ob slovesu!
Naj bo tudi na tem mestu izrečena zahvala vsem. ki so pripomogli do lepega moralnega uspeha naše planinske prireditve. V prvi vrsti smo dolžni zahvalo rudniški godbi in njenemu kapelniku g. Skačeju, dalje pevskim zborom iz Pliberka, Šmihela in Koprivn«, končno pa udeležencem samim, ki so s svojim številnim posetom — bilo jih je nad 250 — povzdignili planinsko slavlje v lepo narodno manifestacijo.
*	Smrtna kosa. V četrtek zvečer je na Bregu umrla ga. Jerčka Podržaj, soproga posestnika in gostilničarja na Bregu. Dosegla ie starost 41 let. Pogreb bo danes popoldne ob 17. na okoliško pokopališče. Blag ji spomin, preostalim naše sožalje l
Za srednjo občino Crmošnjice
V	»Jugoslovanu: štev. lis. dne 26. maja 1931 smo Citati članek »Za veliko občino Toplice«.
V	tem članku navaja pisec pregrupaoijo obči -ne, da bi se priključile dosedanje politične občine Crmošnjice, Poljane, Gor. Polje ter davčna občina Jurka vas iz šnriheljske občine, ka kot tudi kat. občina Straža iz prečenske občine k topi iški občini s sedežem v Toplicah.
Občina Toplice želi seveda, da bi bila velika občina. Temu nasprotno je sklenil občinski odbor v Črmošujicah dne 3. maja 1931 po na logu sreskega načelstva v Novem mestu, da bi se imenovalo Crmošnjice za srednjo občino, h kateri bi se priključila do sedaj politična občina Poljane. Davčna podstava je 108.500 Din, prebivalcev 1935, ploščina 11.536 ha po letoS-njem ljudskem štetju ima občina Cnnošnjioe 14450, Poljane 000 prebivalcev, torej skupno nad 2000.
Kar pa se tiče skupnih gospodarskih interesov, ki govore stvarno za prlklopitev občine Poljane k občini Crmošnjice, je povsem želj« občinskih odborov in ljudstva obeh občin *s stalež v Crmošnjicah, nikakor pa priklopitev k občini Toplice. Nadalje navaja pisec v tem članku prešolauje vasi Uršna sola iz šolskega okoliša Gor. Sušice v šolski okoliš Laze, meneč, da Kočevarji protestirajo proti temu, kakor tudi odredbi kr. banske uprave, kar pa ni resnično. Po privatni informaciji je županstvo na merodajno oblast samo resnično porajalo, da obstoji šota na Lazih samo z eno učno sobo s prostori za okoli 40 šoloobveznih otrok in ako se prešola vas Uršna sela in par hiš iz Ljubna s 45—50 otrok iz šolskega okoliša Gor. Sušice v šolski okoliš na Laze, bi bil prostor neprikladen.
Da je bila sedanja šola na Lazih pred vojno »šulferajnskac, je resnica. Leta 1919 je bil* baje vas Uršna sela od strani šolskega odbora na Lazih zaprošena, da pristopi k šoli Laze. To pa je bilo odklonjeno in rečeno, da sj bo vas Uršna seta sama zase šolo sezidala. Ako treba, so piscu lahko še natančnejši podatki na razpolago.
Izlet montanistov iz Leobna
r, .	Trbovlje,	9.	julija.
Davi so dopotovali iz Rajheuburga, kjer so l si ogledali tamošnje rudniške naprave, izletniki montanistične visoke šole iz Leobna, in sicer 6 profesorjev in 10 slušateljev. Dopoldne so sl v spremstvu tuk. rudniških inženjerjev ogledali rudniške naprave na separaciji, v savskem rovu, v jamah zapadnega okrožja, na dnevnem kopu Dobrni in v Retju II. Jutri odpotujejo v Mežico, od tam pa nekateri v Ljubljano, kjer si bodo ogledali oddelek za geofizikalične preiskave in separacije na montanistični fakulteti. Fkskurzisti so se o moderni tehnični ureditvi naših rudnikov zlasti trboveljskega jako po hvalno izražali, češ da še kaj takega sploh niso videli. V nedeljo se bodo vrnili v Leoben.
Elektrifikacija kočevske doline
Kočevje, 9. julija.
Za včerajšnjo sejo občinskega sveta je vladalo silno zanimanje, ker je bilo na dnevnem redu važno in pereče vprašanje elektrifikacij«. To je dokazal tudi izredni obisk občinstva n* seji.
Referat o tem vprašanju z obširno zgodovina je imel g. dr. Lavrič. Občinski svet se je moral odločiti za enega od dveh predlogov, in sicaii za predlog v zvezi s splošnim banovinskim načrtom oz. za ponudbo TPD. Prodrl je prvi predlog. Glasovanje je odločil g. župan Kostanjevec; ker je bilo razmerje 5:5.
S tem je problem elektrifikacije kočevske doline dokončno rešen.
Pismo iz Cerknice
Pretekli teden smo imeli v Cerknici 2 duj trajajoči nabor. Vsi naborniki so se še precej dostojno zadržali, razen onih iz Begunj, ki ao ves čas izzivali mirne cerkniške nabornike in so se jih nazadnje tudi dejansko lotili. Da ni prišlo do hujšega, se je zahvaliti cerkniškim orožnikom, ki so že v kali zadušili pretep.
Huda nesreča je zadela nabornika Antona Tavzlja iz Dobra. V Cerknico je prišel na nabor in ko je opravil, se je z dvema tovarišema odpeljal s kolesom proti Planini. A v bližini Planine, ga je na nekem klancu dohitela nesreča. Ko ,|e po klancu naglo vozil, se je za trenutek ozrl nazaj, a med tem se je zaletel v obcestni kanton. Po nesrečnem naklučju je priletel v kanton s trebuhom in tako je dobil hude notranje poškodbe. Ponesrečencu je nudil prvo pomoč tukajšnji zdravnik dr. Pušenjak, nakar so ga še isti dan odpeljali v ljubljansko bolnico.
Tudi cerkniška Ciril Metodova družba je na predvečer 6v. Cirila in Metoda prižgala kres. Napravili so ga na precej visokem Gradišču.
V	sredo zvečer okrog desete ure se je neki avtomobilist zaletel v vrata trgovca g. Kravanja. Očividci pripovedujejo, da se je avto zaletel z zadnjim koncern, ko ga je hotel šofer obrniti. Avlo je spodnji del vrat popolnoma zdrobil. Šofer jo je potem jadrno popihal ne. da bi se legitimiral.
40-letuico ustanovitve bo v nedeljo 12. t. m. proslavilo prostovoljno gasilno društvo v Dolenji vasi pri Cerknici. Ob priliki 40-letnic« bodo blagoslovili tudi novo motorno brizgalni ki je pa že prestala tudi ognjeni krst. Vso slavnost bo povzdignil zlet vse cerkniške gasilsk« župe. Ker imajo v Dolenji vasi v nedeljo tudi žegnanje, bo gotovo marsikdo ta dan pohi tel v Dolenjo vas na proslavo 40-letoice gasil nega društva.
Stran 4 ^
raua
JUQOSLOVA]SJ
MMBBM—r' I JI I IM—LW
Sobota, 11. julija li>31.
Jz Dravske
d Načelnik dr. Milovanovič v Novem Celju. Včeraj zjutraj je odpotoval načelnik ministrstva za socialno politiko iu narodno zdravje dr. Milovanovič s šefom zdravstvenega oddelka pri banski upravi dr. Mayerjem v Novo Celje pri Žalcu, da si ogleda lamošnjo umobolnico. Ko se vrne, si ogleda g. načelnik še ostale zdravstvene ustanove v Ljubljani, ki jih dose-daj še u j posetil.
d- Razpis službe. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje v javni ženski bolnici v Novem mestu s1 oo ekonoma. Prosilci za to službo morajo izpolnnjevati splošne pogoje za sprejem v državno, odnosno banovinsko službo ter morajo imeti najmanj 5 let bol-niško-ekonomske ali računsko-upravne službe. Prošnje je vložiti najkasneje do 30. julija t. 1. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
d Nova strokovna knjiga. Dr. Jožko Lebar, svetnik pri Dravski direkciji pošte in telegrafa, je priredil in izdal »Pravilnik o telefonski službi v notranjem prometu kraljevine Jugoslavije« z vsemi izpremembami, dopolnili in pojasnili od 31. decembra 1021. do konca jU-nija 1931. Knjiga ima 94 strani ter so v njej vsa reglementarna določila. Papir je bel, lisk cist, tako da je v čast tiskarni »Slovenija«. Spričo lepega razmaha telefonskega prometa je bila izdaja Pravilnika o telefonu nujno potrebna ler bo ž njim zelo ustreženo telefonskim naročnikom in uradnikom, ki imajo službo v telefonskih uradih. Cena knjigi je 30 Din.
d Abiturijenti državne gimnazije v Kranju iz leta 190«. praznujemo letos 25-letnico mature.
V	Ljubljani bivajoči sošolci smo so sporazumeli, da se snidemo 2. avgusta med 19. ih 20 uro na vrtu hotela »Union« v Ljubljani ter določili spored tudi že za naslednji dan. Tovariše, ki se nameravajo udeležili tega sestanka, prosimo, da se priglase najkasneje do 22. julija Jožetu Jenku, ravnateljstvo državnih železnic, Ljub-
l	jana.	,
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Učiteljski zadmžno-bnjigovodski tečaj v Ljubljani. Glede na to, da prične tečaj šele 1. avgusta in traja do 14. avgusta in ker je na merkantilne tečaje naval, podaljšuje sekcija JUU Ljubljana termin za prijavo v zadružno-knjigovodski tečaj do 20. julija t. 1. Sekcija povrne udeležencem polne stroške, plača prenočišče in preskrbi zastonj vse tiskovine in potrebščine za tečaj. Prehrana je v menzi poceni. Učitelji in učiteljice, izrabite ugodno priliko sedaj, ko vam je tečaj na razpolago 1 .1UU sekcija v Ljubljani.
d Na dan planinskega slavlja na Peci je bila na poti med Tomaževo in Uletovo kočo izgubljena denarnica z večjo vsoto denarja in z osebnimi listinami. Pošteni najditelj naj jo izroči načelstvu podružnice SPD v Mežici. Isti dan je nekdo izgubil na poti od Uletove Koče do sedla denar. Hrani ga načelstvo podružnice, kjer ga lastnik dobi.
d Sprejem gojenk v kiue. jsko-gospodinjsko solo Kmetijske družbe v Ljubljani. S 1. oktobrom 1931 se otvori trideseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani. Praktično se vežbajo v kihanju, šivanju (ročnem in strojnem), krojnem risanju, pranju, likanju, v mlekarstvu iu sirarstvu, v vrtnarstvu ild. Gojenke se vadijo tudi v ravnanju z bolniki in bolno živino. Tista, ki bo sp rej ta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 430 Din. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; 2. predložiti zadnje šolsko izpričevalo; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji
glavni poklic; 3. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ler da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vj>ošJjejo na Kmetijsko družbo v Ljubljani vsaj do 31. julija 1931. Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin.
d Slovensko lovsko društvo v Ljubljani obvešča svoje člane, da je na našo intervencijo izjavila tvrdka IS Vajda iz Čakovca, da vzdržuje cene za ustreljene srnjake tudi nadalje v isti višini, kot so navedene v zeleni prilogi letošnje junijske številke »Lovca«.	1615
d Tatvina perila na Brezjah. Na Brezjah je neznan tat ukradel ponoči skozi odprto okuo iz Gabrijelčičeve gostilne namizni prt, vreden 150 Din. Iste noči je ukradel iz Pogačnikove gostilne, takisto na Brezjah, 6 posteljnih rjuh z monogramom »FM«, vrednih 500 Din. Tatvine je osumljen neznan moški, star 50 do 55 let, srednje postave, oblečen v modro ponošeno obleko in črne čevlje na zadrgo. Pri sebi je imel nahrbtnik. Baje je tal doma iz Cerkelj pri Kranju, ni pa izključeno, da so tatvino izvršili cigani, ki se tam okoli potepajo.
Giutbljcma
Sobota, 11. julija 1931., Pij I. Pravoslavni:
28.	junija, Pr. M. K. i J.
Nočno službo imajo lekarne Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
*
■ Sočani! Drevi ob 20. pri »Levu . redni letni občni zbor, dnevni red kot običajno. Udeležite se občnega zbora vsil
■ Nova skupina ameriških izletnikov v Ljubljani. Včeraj je prispela v domovino nova skupina ameriških izletnikov pod vodstvom Avgusta Kolanderja, poslovodje tvrdke Mihelič v Clevelandu. Skupina je potovala preko morja na parniku »Pariz«. Skupini ni bil pripravljen oficijelen sprejem, a so jo na Jesenicah kljub temu prisrčno sprejeli. Na glavnem kolodvoru sla pozdravila izletnike izseljeniški nadzornik Fink in zastopnik francoske linije družbe Transatlantique. Skupina je štela okoli 80 izletnikov, ki bodo ostali večinoma doma. Nazaj v Ameriko se jih bo vrnilo le okoli 25. Največ izletnikov je z Dolenjske in iz Belokrajine.
■ Citroenova avtomobilska karavana obišče Ljubljano. Ljubljauo obišče Citroenova avtomobilska karavana, obstoječa iz 20 avtomobilskih modelov. Njen prihod je napovedan v nedeljo 12. t. m. ob 17. uri. Karavana je na potovanju po Evropi.
■ Elegantne poletne obleke po meri in solidnih cenah izdeluje modni salon za gospode J. K u r i 1 j, Ljubljana, Novi trg (Turjaški trg) štev. 1.	1560
■ Poučna ekskurzija v Kolinsko tovarno. Včeraj popoldne je odšlo učiteljstvo, ki obiskuje merkantilni tečaj na Srednji tehnični šoli, na prvo poučno ekskurzijo, in sicer v Kolinsko tovarno. Tovarna je, kakor znano, le dvakrat na teden v obratu: ob sredah in ob petkih. Včeraj tovarna slučajno ni obratovala in tako učiteljstvo ni povsem prišlo na svoj račun. Podravnalelj Kolinske tovarne Kocjan je bil tako ljubezniv, da je učiteljstvu razkazal tovarno in tolmačil poedine naprave. Obisk v tovarni je trajal eno uro.
■ Muslimani, stanujoči v Ljubljani 6e opozarjajo, da se je rok za popis oseb muslimanske veroizpovedi podaljšal do vštetega 2«. julija t. 1. Popis se vrši o bdelavnikih od 9. do 14. in ob nedeljah od 9. do 11. v domovinskem uradu mestnega načelstva v Ljubljani, Mesini
Jz drugih
Huda avtomobilska nesreča
Avto s tremi potniki padel v prepad.
Na cesti iz Kraševca v Kraljevo se je pripetila huda avtomobilska nesreča. V 15 m globok prepad ob cesti je padel avtomobil Mlinarske delniške družbe iz Kragujevca. Vodil ga je šofer Milutin Milutinovič. V avtomobilu so bili še pravnik Radivoje Pavlovič, učenec »snovne šole Miodrsg Cončič, sin ravnatelja delniške družbe in llija Milovanovič, ki je dovršil 7. razred gimnazije. Potniki so se vračali ■z Vrnjačke Banje v Kragujevac. Zaradi slabe •eele je na ovinku počila pnevmatika. T'i ker ie vozil šofer s precejšnjo hitrostjo, ni mogel voza ob pravem času ustaviti. Avto se je nekoli-kokrat prevrnil in padel v prepad. Hudo ranjen je bi) šofer, kateiega so odpeljali v bolnišnico v Kraljevo. Ostali potniki so pa po čudnem mtklučju dobili le manjše poškodbe, avtomobil se je pa popolnoma razbil.
Zverinska mati
Novorojena dvojčka je vrgla svinjam.
V.	Pirnčanih pri Tetovu je neka mlada žena porodila zdrava dvojčka in ju vrgla takoj po »orodu svinjam. Zverinska mati se piše Niko-limka Jovanovič in je stara komaj 23 let Za-■adi svoje izredne lepote je bila poznana po vsej »količi. Omožila se je pred letom dni. Mož z njo »i bil zadovoljen, ker ga je že prve mesece v zakonu varala. Ko je pred dnevi Jovanovič odpotoval v Beograd, je uapravila njegova žena, ki j« bila nosna, peklenski načrt. Sklenila ,e, da b* ubila dete takoj po porodu. Rodil* je dvojčku Pri zločinu je zverinski ženi pomagala
njena snaha. Ta je I ud i sosedom povedala, da je Nikodimka rodila dvojčka, katera s j pa svinje po porodu požrle, med tem ko se je ona in porodnica za nekaj trenutkov odstranila iz sobe. Sosedje so so tem obvestili orožnike, katerim sta morilki strašen zločin .priznali ljudstvo ju je hotelo linčati.
Po 12 letih odkrit ubijalec
Leta 1919. sta bili v neki gostilni v Novem Slankamenu pri Mitroviči neki Stevan Kotarac in Sava Radojčič. Ko sta se opijanila, sta izzvala pretep. Med pretepom je nenadoma odjeknil strel in eden izmed pretepačev je padel mrtev na tla. To je bil Radojčič Sava. Nihče pa ni mogel povedati, kdo ga je ustrelil. Dvanajst let je ostal nepojasnjen ta uboj. Pred dnevi je pa neki seljak prijavil policiji v Mitroviči, da je on ubil Radojčiča. Seljaka so takoj izročili sodišču
b Taksametri v Zemunu. V Zemunu je % avtotaksov, ki doslej niso imeli taksame-trov. Po odredbi prometne policije so morali te dni dobiti taksametre vsi avtoizvoščki tudi v Zemunu. Za vožnje so določili tudi tarifo, ki je za 40% cenejša od prejšnje tarife.
b 30,606.000 škode. Posebne komisije so oce nile škode, ki jo je napravilo zadnje neurje v Dunavski banovini. Ugotovili so, da je v banovini za 30,000.000 Din škode zaradi elementarnih nezgod.
b Zločin 80 letnega starca. Orožniki v Tele čki so prijeli nekega 80-letnega Djordja A kača. ki je oskrunil neko 10-letno deklico. Izvabil jo je v svoje stanovanje. Deklica se je stavcu izvila i* rok in g* sama ovadil* orožnikom.
trg št. 2/II., soba št. 46. Listine, ki jih mora vsakdo predložiti, so razvidne iz razglasa, ki je nabit na občinski deski in ki je Iu! objavljen v začetku tega meseca v tukajšnjih dnevnikih.
■ Novi tramvaj ua Viču se bo ustavljal jutri
12.	t. m. tik telovadišča, kjer bo imel viški Sokol svoj javni telovadni nastop. Začetek telovadbe točno ob 16., nato velika ljudska veselica s sodelovanjem godbe Sokola I. Tabor. Dobra pijača in jedača, ter ples bodo nudili vsem posetnikom prireditve vse udobnosti. Na svidenje jutri na Viču! Zdravo!
■ Občni zbor »Soče« se vrši danes ob 8. uri zvečer v salonu pri Leonu z običajnim dnevnim redom. Vstop dovoljen samo elanom društva.
■ Najboljši liker sveta »Gromožovka« Maribor, Maistrova.	,1834
■ Plinski kandelaber sta poškodovala. Šofer pri Dukičevem podjetju Franc je zadel v drevoredu na Krakovskem napisu pri dovozu g ra moza s priklopnim vozom tovornega avtomobila v plinski kandelaber in ga upognil, da ima cestna plinarna 200 Din škode. Hlapec Josip Š. z Grosupljega pa je zadel na Krakovskem nasipu z dvovprežnim tovornim vozom takisto ol) plinski kandelaber iu povzročil 150 Din škode.
■ »MOTOH« KAVA DNEVNO SVEŽA!
■ Obravnave pred malim senatom. Včeraj se je vršilo pod predsedstvom s. o. s. Mladiča več obravnav proti tkzv. »zapornikom«. Najzanimivejša je bila obravnava proti nekemu 28-lelnemu samskemu zidarju, ki je bil obtožen, da se je v noči na 1«. junija splazil v Zgornji Besnici v sobo učiteljice Frančiške Kalanove, da bi jo okradel, kar pa se mu ni posrečilo, ker ga je učiteljica prepodila. Obtoženec je zanikal, da bi vlomil v sobo in je poudarjal, da je hotel samo skozi odprto okno pogledati v sobo, če je notri neka Angelca, s katero je hotel nekoliko govoriti, Senat je verjel njegovemu zagovoru in ga je oprostil.
■ Dva pleskarja okradena. Iz nezaklenjenega skladišča na dvorišču v Florjanski ulici je bila ukradena pleskarju Francu Krištofelcu rjava listnica z več slikami v vrednosti 30 Din, malo pozneje, ko je to tatvino odkril, pa še suknjič, vreden 150 Din. V suknjiču je imel Krištofelc 100 Din vredno uro, ki jo je tat odnesel s suknjičem vred. Tat se je po teh dveh posrečenih tatvina vnovič vrnil in je odnesel pleskarju Francu Jančarju iz žepa suknjiča črno listnico z enim bankovcem za 10 Din in več potrdili v vrednosti 60 Din.
■ Zasledovanje kolesarskega tatu. Z dvorišča Lasanove gostilne v Mostah je ukradel samski delavec Ante Miočič, roj. 1. 1909. v Rožancu v Srbiji, kolo »Peugeot«, vredno 1200 Din, in se s kolesom neznanokam odpeljal. Zn Miočicem je uvedeno zasledovanje. Sumijo, da ima Miočič ua vesti še več drugih tatvin.
Dtavibov
m Finžgarjev« proslava pri Sokolu Maribor 1.
Prošli petek je priredil dramski odsek Sokola Maribor I. Finžgnrjevo proslavo. Prireditev se je vršila v telovadnici podčastniške inž. šole in je uspela nadvse pričakovanje. Ta proslava pa je bila ponoven dokaz, da mlado društvo deluje zelo uspešno. Občinstvo je bilo večinoma iz delavskih slojev in je precej na gosto zasedlo dvorano in je prevzeto od lepe igre, navdušeno ploskalo igralcem. Proslavo je otvoril br. prof. Kenda s predavanjem: Finžgar in naš narod. Predavanju je sledila uprizoritev jubilantove drame »Razvalina življenja«. Režiser br. Bajt je še dokaj spretno izoblikoval mlade igralce, pa tudi igralci sami so se potrudili do skrajnosti.
m Pijte original »CHABESO«.	1114
m češkoslovaško odlikovanje. Predsednik C. S. R. Masaryk je odlikoval z redom Belega leva
1.	razreda kapelnika tukajšnjega 45. pehotnega polka g. Josipa Svobodo v zahvalo za kompozicijo »Češkoslovaški marš«. Čestitamo!
m Diplomski izpit na tekstilni visoki šoli v Brnu je napravil te dni g. Srečko Stegnar, sin upravitelja tukajšnje bolnišnice.
m Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje«!
m Radio koncert v parku. Od 18. do 20. bo
v Mestnem parku radio koncert. Jutri od 11. do 12. bo prenos koncerta iz Ljubljane.
Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor.	1182
m Blagoslovitev novega vodovoda pri Sv. Križu. V nedeljo 19. t. m. bo ob 9. uri dopoldne pri Sv. Križu nad Mariborom slovesna blagoslovitev in otvoritev novega občinskega vodovoda. Pri slovesnosti bo sodelovala znana kamniška godba, po blagoslovitvi pa bo v gostilni g. Verdonika velika ljudska veselica. Na to redko svečanost na naši državni meji se vabijo vsi Mariborčani in okoličani, posebno pa bodo dobrodošla narodna društva.
m Tragikomedija, na Dravi. Zasebni uradnik Maks Paseeki, stanujoč v Ghegovi ulici 12 si je napravil motorni čoln s pogonom na propeler ter ga je v četrtek popoldne z vozom pripeljal v Pristan, da ga spusti v reko in preizkusi. B pomočjo dveh prijateljev je čoln spravil pod državni most in pognal motor. Coln je še dobro rezal deroče valove in je, dasi cikcakasto pri spel do Dabringerjeve gostilne. Ko pa je Pa-secki hotel svoje novo vozilo obrniti, se je nenadoma prevrnilo in se poveznilo nanj, dočim sta tovariša še pravočasno skočila v vodo in splavala za čolnom. Posrečilo se jima je, da sta ga zopet spravila v pravo lego in rešila Pa-seckega. Vsi trije so nato spravili čoln na breg in ga, ker se je krmilo zlomilo, zopeti odpeljali domov. Hujše nesreče ni bilo, le do kože so bili vsi trije mokri. Prizor je z mosta in z bre gov opazovala velika množica ljudi.
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor.	1184
Gelfe
Odhod Sokolov v Pariz. Včeraj popoldan so z ljubljanskim brzovlakom odpotovali na telovadne svečanosti mednarodne telovadne federacije v Parizu brata Grobelnik Tone in Novak Tine ter sestri Gruden Mirka in Hrašovec Pija iz Celja, iz Žalca se jim je priključila s. Petrček Lizika. Župni starosta br. Smertnik Jože je že prej odpotoval v Pariz, ker bo ua tekmah deloval kot sodnik.
Pobiranje davščine na igranje s kartami. Finančno ministrstvo je mestni občini dovolilo, da sme v upravnem letu 1931. pobrati davščino na igranje s kartami na isti način in v isti višini kakor lani. Po sporazumu z obrtno zadrugo kavarnarjev in gostilničarjev v Celju je ta davščina pavšalirana za leto 1931. na znesek
8.000	Din.
* Prenova Mari, Inega kipa na Glavnem trgu.
Te dni so začeli popravljati Marijin kip na Glavnem trgu, ki je že precej razpadal. Dela izvršuje akademski kipar g. Berneker.
* Koncert v mestnem parku bo nocoj od 18. do ure. Svirala bo vojaška godba celjskega 39. polka. Ker bo to prvi javni nastop te godbe in ker gre ves dobiček v prid oškodovancem po toči v Dramljah in Šmartnem v Rožni dolini, naj nihče ne zamudi tega koncerta.
* Nočno lekarniško službo ima od sobote
11.	t. m. do vključno netka 17. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti.
' Koncert »Obilica« bo v torek 14. t. m. ob 20'30 v veliki dvorani Celjskega doma. Ker je to prvi koncert »Obilica« v Celiu, vlada zanj veliko zanimanje.
* Nogomet. Jutri v nedeljo bo ob 17'30 na igrišču na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Železničar Maribor in SK Celje.
* Nalezljive bolezni v Celju in okolici. V času od 15. do 21. junija je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okolici 1; Škrlatica v okolici 1; davica v okolici 2, v mestu edini slučaj ozdravel; šen v okolici 1.
* Huda nezgoda. V četrtek je 32-letni posestnik Malec Albert od Sv. Kunigunde pri Konjicah vozil z dvovprežnim vozom vino. Na strmi cesti pri Konjicah konji niso mogli zvleči in se je začel voz premikati nazaj. Malec ;ie hotel voz ustaviti, kar pa ni zmogel. Padel je pod voz in mu je šlo kolo čez glavo ter mu zlomilo spodnjo čeljust in ga poškodovalo na lobanji. Težko ponesrečenega posestnika so z avtomobilom prepeljali v celjsko javno bolnico.
Trbovlje
Trboveljčani! Akademsko pevsko društvo »Obilič« iz Beograda, ki se nahaja na pevski turneji po državi, bo obiskalo v ponedeljek
13.	t. m. tudi Trbovlje, kjer bo priredilo ob 20'30 v Sokolskem domu pevski koncert. Pevsko društvo »Obilič« šteje okrog 70 pevcev in pevk in je eno najboljših pevskih društev v naši državi.
Prvič od obstoja naše Svobodne Jugoslavije obiščejo Trbovlje naši bratje z juga v tako velikem številu, zato nam veleva naša narodna dolžnost, da jih sprejmemo dostojno, prisrčno in iskreno, kakor sprejme brat brata in sestra sestro, da se bodo počutili med nami kot doma med svojimi. —
Bratski gostje prispejo v Trbovlje v ponedeljek 13. t. m. ob 17. Sprejem dragih gostov bo pred rudniško restavracijo. Sprejema naj se udeleži vse prebivalstvo, zlasti pa vsa društva korporativno. Ona društva, ki imajo kroje in zastave, naj odpošljejo deputacije v kroju z zastavo, ostalo članstvo pa naj se udeleži sprejema v civilu z znakom. Hišni posestniki naj izobesijo zastave. Po sprejemu bo sprevod odkorakal z godbo v Sokolski dom, kjer bo ob 20'30 koncert. Po koncertu bo svirala tukajšnja Delavska godba.
Na koncert »Obilica« opozarjamo tudi prebivalstvo v bližnjih krajih Zasavja, ker so železniške zveze jako ugodne in se nudi sedaj lepa prilika, da sliši enega najboljših pevskih zborov v državi. —
Jesenice
Lep pogreli. V sredo popoldne so pokopali na mestno pokopališče Luka Slabeta, tovarniškega uslužbenca, ki je preminul v bolnici Bratovske skladniee na Jesenicah. Od bolnice se je razvil lep žalni sprevod, v katerem je svirala godba jeseniških kovinarjev. Udeležba pogrebcev je pričala o splošni priljubljenosti moža.
Nabori. Letošnji nabori bodo na Jesenicah 27.. 29. in 30. julija v meščanski šoli. Na Jesenicah bodo regrutovani mladeniči iz občin: Jesenice, Dovje-Mojstrana, Kranjska gora, Rateče, Gorje, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica in Koroška Bela — Javornik.
Smrt. V Vinici je umrla mati tukajšnjega prometnika g. Viktorja Bavdka. Naše iskreno sožalje.
Kopanje. Kopalna sezona je na vrhuncu, v Milanoveih logu je vse živo kopalcev. Močno pogrešamo kopališče, ki bi ustrezalo potrebam industrijskega kraja.
Sokolska, tombola. Srečke za sokolsko tombo-
lo	na Jesenicah, ki bo 2. avgusta, so dospele. Vodnik pravi: »Sreča te išče, um ti je dan«. Kupujte jih!
Jeseniška podružnica »Soče« priredi dne 18. t. m. predavanje: »Slovenci v Primorju pred vojno, med njo iu po njej::. Udeležile se predavanja, ki bo ob 20. v restavraciji g.' Tarnan ja.
Olepševalno društvo si je nabavilo 3 železne klopi, ki jih namerava namestiti ob cesti pred kolodvorom. Poleg klopi si je nabavilo tudi 12 košaric za odpadke, ki bodo nameščene na debla obcestnih kostanjev. Lepo in koristno!
14 slabotnih dečkov je peljal šolski upravitelj g. Leo Pibrovec na bohinjsko planino »Uskovnico«. Tu bodo bivali 14 dni. V ta namen je darovala podružnica »Rdečega križa« na Jeseni-»ali 1{00 Din za najrevnejše. Iskrena hvala!
Jeseniške ceste so v takem prahu, da je strašno. Promet po njih je ogromen in tudi temu primerna je količina prahu. Posebno je omeniti cesto na »Staro Savo« in pa cesto od tovarniške glavne pisarne proti Javorniku. Mnogo bolj bi bilo treba šfiropiti ceste, kakor se jih škropi! Na eni strani poudarek na bigijeno, na drugi pa nehigijenski prah!
Litijska kronika
Tračnice sla izmaknila na novam rudniškem mostu pri kolodvoru v Zagorju P. Tone in M. .lože. Izrabila sta priliko okrog polnoči, ko ni bilo žive duše v bližini, in jib naložila na voz, pa hajd preko mostu v Sklendrovcu 'lomov, kjer ju je doletelo presenečenje. Prišla je orožn. patrola mimo, ki je obema izpraševala vest, da sta kmalu priznala svoje nepremišljeno dejanje. — Življenskih potrebščin in pijače je zmanjkalo V. Frančiški iz Klanca, pa je šla s sosedovim Francem in Francko k liiši trgovca V., kjer ni bilo nikogar doma. France je zato potisnil s pomočjo Frančiške malo Francko skozi okensko mrežo v trgovski lokal, odkoder je otrok na »ukaz« kradel in skozi lino dajal ukradeno blago. Trgovec je pa le prišel na sled tatovom. — V Obolnem je Karl
F.	svojega tovariša Gruma Franca, ko je prišel k njemu tirjatl nejri dolg radi drv, napadel z nožem. Pričela sta se namreč prepirati, nakar je Karl potegnil nož in zgrabil Franceta za vrat, vendar mu je ta ušel v gozd. Misleč, da se je nasilnež že odstranil )d hiše, se že čez nekaj časa vrnil, toda komaj je še utegnil, da mu je ušel v hišo, kamor mu je Karl sledil, grozeč mu, da ga ubije. Da se ga obrani, je pograbil v bližini slonečo sekirico ter mahnil proti besnemu napadalcu. Zadel ga je v glavo, tako da je obležal nezavesten, vendar se je kmalu zdramil in odšel.
Novo mesto
Most bodo vendar popravili. Most, ki veže Novo mesto s Kandijo, popravljajo in tlakujejo že skoraj mesec dni. šele sedaj vidimo, kako velik promet je preko tega edinega mostu. Prav velika je potreba, da bi se zgradil še en most.
Bloderna preureditev. Operacijsko dvorano bolnice Usmiljenih bratov v Kandiji bodo popolnoma preuredili. Dvignili so strope v dvorani. Poleg tega pa sl bo bolnica nabavila najmodernejše operacijske aparate. Ta izpopolnitev bolnice bo zelo koristila našemu ljudstvu; bolnica pa bo uživala še večji sloves, kot ga je dosedaj.
Smrt zaslužnega moža. Umrl je te dni zelo zaslužen in med poznanimi zelo spoštovan g. pater Langus Horak, bivši generalni tajnik in sedanji prijor kongregacije Usmiljenih bratov v Brnu. G. pater Langus je bil v onih hudih in krvavih letih svetovne vojne prijor v Gorici, kjer je s svojo izredno darežljivostjo zelo veliko pomagal našim bednim bratom ob Soči. Lahka mu bodi zemljica!
K Jakčevim ameriškim predavanjem, spremljanim z lastnimi filmi, pripominjamo, da si je nadel naš umetnik veliko in vsega priznanja vredno nalogo, ohraniti našim ameriškim emigrantom domovino in narodne običaje na ta način, da bo sedaj filmal po »starem kraju« lepoto naših vasi in rek in gora in poezijo naših cerkvic ln procesij in narodnih veselic in vsega, vsega, kar našemu človeku v tujini manjka in po čemur mu v tihih urah zahrepeni duša. Te filme bo v zvezi s tozadevnimi predavanji predvajal fotografski studio Bukovnik y Clevelandu, središču ameriških Slovencev.
Suša grozi uničiti letos ves pridelek doli pod Gorjanci. Ni bilo neviht, ni bilo toče, pa razdejanje ne bo nič manjše. Nič fižola, nič kumar, še za sadje ne bo to vreme dosti prida. Vina ima pa vsak kmet toliko, da ga ponuja skoro zastonj, samo da se iznebi in pride do tako potrebnega dinarja. Hudo je zdaj na kmetih.
Kočevje
CM podružnica priredi v nedeljo dne 12. julija popoldne družabni piknik pri Rožnem studencu (Rosenbrunn); ob slabem vremenu pa v pivovarni »Union«.	1613
Jutri bo priredila podružnica CMD v Kočevju piknik pri Rožnem studencu. Obenem se bodo tu zbrali pevci Glasbene matice, ki so pred dnevi sijajno proslavili obletnico naših blagovestnikov na neoficielnem družabnem večeru. Sicer je gorel tega dne tudi pri nas kres, toda ljudje niso bili obveščeni, tako da so morali naši pevci s slovensko pesmijo kar neoficielno praznovati obletnico Cirila in metoda.
Huda suša. Splošnemu obubožanju se bo, kakor kaže, pridružila še slaba letina, ker ni dežja. Rinža je vsa izsušena in hvala Bogu, rta si je nabavila Mestna občina škropilni avto, če ne bi se zadušili v prahu. Kmeta tarejo skrbi in dan na dan se zaman ozira po dežju. Vršilo se je že več molitvenih obhodov, pa zaenkrat brez uspeha.
Ž*©fcv«iii#e po *ve*di večernici
Otrok pod vlakom
Huda nesreča na konjiški progi
129.
Tako so se vozili po deroči reki vse dalje in dalje in vedno so spoznavali nova čudes^i. Nenadoma so pa vsi trije hkratu kriknil j od groze: pred seboj so zagledali črno globino. Reka se je v ogromnem curku spuščala čez navpično steno. »Izgubljeni smo!« je vzkliknil Dušan. »Bog, moj B:,gU je jokuid Danica. Samo Ou čir uči ni izgubila prisotnosti duha. Naglo kakor blisk se je pognala z debla v voda.
Poljčane, 9. junija.
Po privozu Konjičanov v Poljčane ob 17. smo v sredo doznali, da je vJak blizu postajališča Dražja vas povozil 4-letnega sinčka kontrolorja bolniške blagajne v Celju g. Cegnarja, ki ima v Dračji vasi nedaleč od proge svoj dom. De ček se je igral blizu tračnic ter nazadnje utrujen in od solnfne vročine omamljen na tiru zaspal. Ker je tam tir zaraščen z visoko travo, naravno malega ni bilo videli iz nje iri je stro-
jevodja zaslutil nesrečo šele, ko je začul izpod vlaka jok in presunljive krike.
Vlak je takoj ustavil. Izpod njega so potegnili malega vsega razmesarjenega- z odrezano desno nogo in drugimi težkimi poškodbami. — Takoj so ga sprejeli na vlak in ga v Ločah izročili zdravniku dr. Lautnerju, ki mu je nudil prvo pomoč, nakar je bil ubogi malček odprem-Ijen z avtom v celjsko bolnico. Po mnenju očividcev bo dete bržčas težko preživelo poškodbe.
V Pokopališki ulici se je smrtno ponesrečil
Silelni delavec Alojz Lapajne iz Mirne {»oči na Dolenjskem — Včeraj je nastopil službo in takoj našel smrt
Ljubljana, 10. julija.
Dopoldne so z rešilnim avtom prepeljali v bolnico 271etnega samskega delavca Alojza Lapajneta, doma iz Mirne peči na Dolenjskem, in 32tetnega samskega delavca Ivana Urankarja, doma iz Šmartnega pri Kamniku. Na oba ta delavca se je sesula v skladišču tvrdke Čebin v Pokopališki ulici št. 4 velika skladovnica drv ln ju težko poškodovala.
Tvrdka Čebin je davi najela pri podjetniku Žitniku na Ižanski cesti cirkularno žago, da bi delavci razžagali več skladovnic bukovih drv. Žitnik je poslal obenem s cirkularko v Čebino-vo skladišče dva svoja delavca, in sicer že omenjenega Alojza Lapajneta in žagarja Viktorja Lahajnarja. Preden so delavci začeli žagati, jih je še poslovodja Čebinove tvrdke Turk opozoril, naj bodo previdni in naj drva, ki so bila naložena v 5 metrov visoke skladovnice, najprej zmečejo z vrha doli in potem šele žagajo. Delavci pa se niso zmenili za to opozorilo, temveč so jemali drva od spodaj, tako da se je kmalu sesula nanje skladovnica.
Strašen trušč je prva začula žena poslovodje ga. Angela Turkova in odhitela v skladišče. Ko je videla, kaj se je zgodilo, je začela klicati na pomoč in razmetati drva. Na pomoč so kmalu prihiteli delavci iz bližnjega skladišča tvrdke »Ilirije« in z veliko naglico odmetavali polena. Najhujše poškodbe je zadobil Žitnikov delavec Alojzij Lapajne. Imel je skoro popolnoma razbito glavo. Težke poškodbe je odnesel tudi Če-binov delavec Urankar, dočim je bil žagar Viktor Lahajner le lahko poškodovan.
Popoldne ob 13.30 je delavec Lapajne podlegel poškodbam. Zanimivo je, da je Lapajne šele danes stopil v službo k Žitniku in da je takoj ob nastopu službe poslal žrtev nesreče.
Ostale nesreče
Trgovski potnik Valentin Gregorc iz Jarš se je peljal s kolesom proti Št. Vidu. Na ovinku ga je dohitel avlobus in ga podrl. Gregorc je obležal s težkimi notranjimi poškodbami.
281etni stražniški pripravnik Alojz Gerden, stanujoč na Masarykovj cesti št. 1, se je odpravil peš proti Št. Vidu pri Bukovici. Med potjo ga je dohitel kolesar, podrl ga na tla in /a težje poškodoval.
91etnemu Stanku Germeku, sinu mlekarja iz Dolnjega Logatca, je tovariš v igri zlomil levo roko.
51etni posestnikov sin Anion Možina iz Zaplane pri Vrhniki je padel z drevesa in si zlomil desno nogo v stegnu.
Nova žrtev Drave
Utonil je abitiirijent Srednje tehnične šole Josip Šuster
Maribor, 10. julija.
V grmovju na posestvu dr. Schmiederja ob Dravi nad Mariborom je v četrtek našel ključavničar Ivan Živko moško kolo, hlače, srajco in spodnje hlače neznanega kopalca, katerega pa ih bilo nikjer. Ker je zaslutil, da se je najbrže zgodila nesreča, je o uajdbi obvestil policijo. Včeraj dopoldne pa je prišla na policijo Marija šušterjva, žena železniškega sprevodnika Davorina šušlerja, stanujočega na Meljski cesti št. 34 in javila, da se je njen sin Josip, abiturient srednje tehnične šole v Ljubljani, rojen 1. 1010., odpeljal v četrtek kopat in se še ni vrnil. Bilo je takoj jasno, da so stvari, katere je Živko našel, last pogrešanega in je mati, ko so ji jih pokazali, tudi potrdila. Po vsem lem je gotovo, da se je šušter pri kopanju v Dravi utopil. O nesreči »o bile obveščene orožniške postaje vzdolž Drave, vendar mladeničevega trupla še niso našli.
Gorje pri Bledu
Z vidovdansko proslavo in razstavo svojih izdelkov je mladina zaključila šolsko lelo. Nekaj tednov poprej nam je nudila igro v 'Kraljestvu palčkov«. 12. t. m. pa priredi Sokol tombolo.
Velike Lašče
Tujski promet. Pred tremi dnevi se je mudil v Laščah zastopnik »Pntnika«, da bi dobil stanovanja za tujce. Svoječasno je bilo v Laščah več tujskega prometa, sedaj ga pa hočejo zopet povzdigniti, ker so v okolici tako lepi sprehodi, za kopanje je pa lepo na Rašici.
V nedeljo so blagoslovili motorno brizgalno v Ponikvah. Udeležba je bila lepa, od vseh krajev je narod prišel na to slavnost.
Polje pri nas dobro kaže. Samo sadja ne bo mnogo. Sena bo dovolj, živinorejci bodo lahko povzdignili živinorejo. Saj je živinoreja naš edini zaslužek. Pa še pri tem ni veliko dobička, ker mesarji plačujejo goved po 7—9 Din, teličke pa samo Din 5—7 za kg žive teže. Živina je po ceni, meso pa je še vseeno drago.
Premeščen je bil starešina oddelka finančne kontrole g. Rupnik iz Velikih Lašč v Kočevjii.
Tatvin;, Od sr V ■ na četrtek po nosi no-zuani zlikovci ukradi! voziček zapravljivcina ,Polzelu posestniku Oblaku^ Upa-iuo, da pridejo tatovi v rok« pravici. .
Kamnik
Sokolski nastop v Mengšu in Radomljah. Sedaj, ko.je sezona poletnih prireditev v polnem teku, so se razgibala tudi sokolska društva v Kamniški župi. V Mengšu priredijo Sokoli 12. t. m. svoj običajni vsakoletni javni nastop na vrtu sestre Funtkove. Čisti dobiček je namenjen zgradbi Sokolskega (loma v Mengšu. Prihodnja nedeljo, to je 19. julija, pa priredi svoj vsakoletni nastop Sokolsko društvo v Radomljah. Nastop bi se imel vršiti že 5. julija, a je bil odpovedan radii žalovanja za bratom Venceslavom Staričem, katerega je ubila strela. Nastop se vrši na vrtu brala Cerarja.
Praznik sv. Cirila in Metoda smo letos v Kamniku prav slovesno praznovali. Tukajšnja podružnica Ciiiiiil-Metodove družbe je napravila na Malem gradu velik kres. Na Glavnem trgu je zvečer igrala Domžalska godba, med promenadnim koncertom pa so švigale nad Kamnikom rakete. Za večerne promenadne koncerte je dala občina izpopolniti električno razsvetljavo na Glavnem trgu. Dve močni obtoč-nicj razsvetljujeta trg bolj kot vse ostale žarnice. Prav lako!
Nižji tečajni izpit na meščanski šoli pri Uršul inkah v Mekinjah je letos delalo 22 učenk, to je vse, ki so obiskovale 4. razred. Izpit je položilo 20 učenk, 2 pa imata ponavljalni izpit iz zgodovine. Izpraševalni komisiji je predsedoval g. profesor Tono Gasnari iz Ljubljane. Vprašanja so se letos prvič žrebala.
Športna akademija. Na večer pred otvoritvijo kopališča, to je drevi, priredijo kamniški športniki v »Kamniškem domu« ob pol 9. uri športno akademijo. Na vzporedu je koncert kamniškega salonskega orkestra, športni nagovor in trodejanska komedija sKukuli«. Režiser je g. Rajko Kos, sodelujejo pa igralci obeh kamniških odrov. Predprodaja vstopnic v trgovini Slatnar na Glavnem trgu.
Karambol dveh avtomobilistov. V nedeljo se je vozil iz Kranja proti Komendi z avtomobilom domžalski tovarnar g. A. Pred vasjo Brniki mu je prihitel nasproti v velikem diru drug avtomobil, v katerem so sedele 3 osebe.
G.	A. je, videč, da je karambol neizogiben, zavozil v stran, tako da je imel nasprotni avtomobil dovolj prostora za prehod. Ta pa se je zaletel naravnost v avtomobil g. A. Najbrž je šofer izgubil oblast nad volanom. Pri karam-bomu so vse osebe zadobile manjše praske po glavi in rokah, avtomobila pa sta se močno poškodovalR. Avtomobil g. A. je manj trpel in so ga prepeljali v popravilo v Ljubljano, drugi avtomobil, ki je popolnoma razbit, pa so pripeljali v Kregarjevo delavnico v Kamnik.
Trebnje
Osebna vest. Z današnjim dnem je nastopil kot praktikant pri tukajšnji železniški stanici
g.	Rabič Jožef, rodom Novomeščan.
Amerikancem. Vsi občani te občine, ki so prišli iz prekomorskih držav, in sicer oni, ki so se vrnili v domovino od 1. januarja do danes, naj se nemudoma zglasijo pri pristojnem županstvu.
Popis mladeničev. Mladeniči roj. 1912 naj si preskrbe družinske pole od pristojnih župnih uradov in jih takoj predlože županstvu.
Vojni razpored. Za občine sodnega okraja Trebnje se vrši razglasitev vojnega razporeda 26. julija. Vsi voj. obvezniki sodnega okraja Trebnje morajo osebno prisostvovati razglasu, kjer obenem prejmejo tudi svoje vojaške listine.
Točenje vina pod vejo. Vsak vinogradnik, ki hoče prodati svoje lastno pridelano vino doma na domu, mora vložiti pri pristojnem oddelku finančne kontrole prošnjo in obenem predložiti dokazila, da je vino res lastni pridelek. Vse prošnje, ki nimajo takega dokazila, so brezpredmetne in se jih ne upošteva. Ker se dnevno dogaja, da kmetovalci vlagajo tako pomanjkljive prošnje, naj jim bo to v pouk, da ne bodo plačevali po nepotrebnem visokih ko-lekovin za nepopolne prošnje. Oni, ki pa. nimajo vina lastnega pridelka, naj ne vlagajo prošenj, ker so take prošnje breezuspešne in je škoda za vsak dinar za kolke.
Lepo uspelo gasilsko slavi ie. Preteklo nedeljo je tukajšnje gasilno društvo priredilo svoje običajno letno slavlje, ki je odlično uspelo.
-Spori
‘Radia
lij ii bi.jima, sobota, 11. julija.. 12.15 Plošče, 12.45 Dnevne vesti, 13.00 Cas. plošče, 18.30 Salonski kvintet,. 19.30 Dr. L. Čampa: Čatnik in časnikarstvo, 20.00 Slovenska glasba, 21.00 Prenos z Bleda, 22.00 Čas. dnevne vesli, 22.15 Harmonika solo, g. Stanko. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, sobota, 11. juljja. 11.30 Plošče. 12.35 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Plošče. 20.00 Koncert. 20.30 Operetna ura. 21.30 Novice. 21.50 Komedija. 22.30 Plošče. 23.00 Večerna glasba.
Zagreb, sobota, 11. julija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Vokalni koncert pevskega društva »Vrbendca« iz Krške vasi: Slovenske pesmi. 21.50 Novice in vreme. 22.00 Večerna glasba.
Praga, sobota. 11. julija. 11.30 Plošče. 12.30 Brno. 14.30 Bratislava. 17.10 Plošče. 19,05 Kabaret. 21.00 Poljudna glasba. 22.20 Brno.
V nedeljo bo Hajduk v Ljubljani!
V	nedeljo bomo imeli priliko, da vidimo splitskega Hajduka v Ljubljani. Seve, topot ne bo prišel k nam na izlet in pa da predved' svoje tehnične finese. Šlo mu bo za 2 drago ceni točki, ki jih krvavo potrebuje, če hoče, d se plasira med trojico moštev zagrebške lig' ki bodo tekmovali v končnem državnem pi venstvu.
Zanj bo la tekma odločilnega pomena. Ni-manj važna pa ne bo za Primorje, ki bi v pri meru zmage imelo s Hajdukom enako števil izgubljenih in dobljenih iger, to je 6 točk, in tem enake šanse, ali pa morda celo nekolik' ugodnejše za plasma v tej ligi.
Mnoge okolnosti govore za to, da bo to naj lepša, najviharnejša, najelitnejša športna pri reditev letošnjega lela. Napovedan je priliO' velikega števila športnih ljubiteljev iz bližnj-in daljne okolice Ljubljane in celo iz vs> Dravske banovine.
Sigurno je, da bo la dan na igrišču Primorji-3 do 4 tisoč ljudi. To je množica, ki je naša športna igrišča niso navajena.
3	do 4 tisoč grl bo v nedeljo spremljalo mo štvo Primorja v 'borbi proti onemu Hajduku, k je v Splitu zadal našemu nogometu lake bridki in hude rane ...
Če so morali slovenski nogometaši v Spliti' igrali spričo do skrajnosti razbičane publike ko pohlevni gosti, Hajduku tega ne bo treba \ Ljubljani. Naš športnik je olikan, ženerozen. kavalir od nog do glave. Hajduk bo lahko raz vil igro, kakoršno ho hotel. Samo surovosti si. nam tuje in jih ne maramo še prav posebno n; naših igriščih. Sodimo, da bo ta opomin zado ščal.
Plavači so pridno na delu
Klubi se mrzlično pripravljajo na državni prvenstvo v plavanju. Že na podsaveznih pl' venstvih hočejo nastopiti v polni formi. Povsoii v naši državi, kjer se goji plavalni šport, si na sporedu večje ali manjše plavalne tekme.
Naša ljubljanska kluba sta absolvirla že tr nastope. Ilirija je kol prva olvorila sezono : gostovanjem v Karloneu proti tnmošnjemu K. S. U Teden dni pozneje je gostovalo v Karlov cu Primorje proti drugemu karlovškemu klu bu. Preteklo sredo je imelo Primorje v gostei
h.	S. U. Vsi trije nastopi so se končali zn naša kluba ugodno z pozitivnim uspehom.
Jutri praznuje Kamnik svečano otvoritev no vega kopališča. Slovenija dobiva bazene kot bi rastle gobe po dežju, vse ostale pokrajine \ Jugoslaviji nam to zavidajo. Kopališče bo otvo rila številna ekipa Ilirije, ki bo priredila pro pagandno tekmo v plavanju, skokih in w a topolu.
V Somboru gostuje v nedeljo Bob klub i; Beograda.
v Znani plavač Ga jo Bulat (VK Beograd) je \ četrtek plaval za poizkušnjo eno uro in je > tem času preplaval 3645 m, kar je prav lei uspeh.
Najvažnejša prireditev bo na Sušaku. Ta mošnja Viktoria je povabila na svoj meetin^ najboljše plavače splitskega Jadrana, dalje pi dva člana ljubljanske Ilirije in Primorja ter pi enega zastopnika obeh karlovških klubov. v Za nas je najpomembnejši nastop Ljubljan čanov. VVilfan (Primorje) se bo srečal z državnim prvakom in rekorderjem Senjanovičem na 100 ni prosto. Z ozirom na izvrstno formo VVilfana je skoro sigurno, da se bo moral s Se nja« zadovoljiti z drugim mestom. Na 100 m hrbtno Wilfan nima resne konkurence. Tu im je prvo mesto povsem sigurno.
Pri skokih se srečata stara rivala Grilc ii Kordelič. Dajati prednost enemu ali drugemu j< odveč. Oba sta stara rutinerja z enakimi iz gledi na prvo mesto.
V damski konkurenci prostega stila bo naj zanimivejša borba tekmovanja. Na 100 m pro sl° sreča celokupna jugoslovanska elita-Prvič ima Olga Rojetova (Jadran) priliko, da se pomeri z mlado gardo. Po dosedanjih rezul latih sodeč, ima Lampretova (Ilirija) dobre iz glede na zmago. Viktorija pošlje v boj nam dobro znani Medaničevo in Županovo. Prav za nimiva bo borba ined rekorderko VVimrovo (Viktoria) in Lampretovo na 100 m hrbtno. V prsnem stilu naleti državna prvakinja Preku bova (Primorje) na najostrejšo konkurenco. Ka literna (Jadran), Bier in VViiner (obe Vikto ria) so Primorjauki enakovredni.
Z ozirom na izvrstno konkurenco je pričakovati, da bo izboljšanih več jugoslovanskih rekordov — vprašanje je le, da li odgovarja pla valisče tozadevnim predpisom.
Mariborski šport
Športne prireditve v nedeljo, dne 12. julij« Ob 10. na igrišču SK Kapiila: prijateljska no gometna tekma S. K. železničar, mladina : S- K napni, mladina.
•	f®'30 11,1 'Sr'šču 1. S. S. K. Maribora: prt
jateliska nogometna tekma I. S. S. K. Mariboi rezerva : S. K. Železničar, rezerva.
Ob 18. na igrišču I. S. S. K. Maribora: pr v; finalna tekma za prveustvo JsNP Svobod; (Ljubljana) : 1. S. S. K. Maribor. Sodnik g Ochs iz Celja.
S. K. železničar : S. K. Celje.
Mariborski S. K. Železničar gostuje v nede ljo, dne 12. I. m. v Celju ter bo odigral proti Celju prijateljsko tekmo.
Razširjajte Jugoslovana!
Anto je brez dvoma največji športni dnevnik na svetu. Izhaja dnevno v Parizu v 700.000 iz vodih.
Ujpesf, profesijonalni prvak Madjarske se že vrača iz Južne Amefike domov. Radi trajnih neuspehov — doživel je same poraze, ga je vodstvo kluba poklicalo domov.
Srhnieling bo moral v septembru branili svoj naslov prati italijanskemu orjaku Carneri.
99	Edino	praoa
žkdlev kolesa 99
2S02C$C1	ko	jih	suo/stvo	je lahek tek in izborna kakovost, dobite samo pri
Najboljša kvaliteta! — Nizke cene!
Jo§. f*efelinc, £>j ubij orna
99
Nizke cene!
kolesa
Najboljša kvaliteta!
Potfrebe našega delavstva
Načelni sklepi odbora Delavskih zbornic.
(Kouec.)
VI. Nudil run delo.
Delavske zbornice pozdravljajo pravične in zakonite določbe sodnijskih oblasti na ozemlju Dravske in Savske banovine, po katerih je treba vsako nadurno delo plačati v boljši meri kot običajno delo in po katerih veljajo odredbe zakona o zaščiti delavcev višje plače za nadurno delo za celotno delavstvo, ki je zaposleno pri kateremkoli podjetju in ki opravlja kakršnokoli delo. Zbornica pričakuje, da se bo ta sodnijska interpelacija definitivno uveljavila v vsakdanjem življenju in da se bo zabranilo samolastno in nezakonito podaljšanje delavnega Sasa v strani delodajalca.
VII. Nedeljsko delo.
Dognano je, da so pri nekaterib podjetjih, pri katerih je položaj delavstva urejen po predpisih zakona o uradnikih, uprave podjetij zavzele stališče, da za njihovo osobje ne veljajo predpisi o plačevanju nadurnega dela in niti o nedeljskem počitku. To velja posebno za nekatere tiskarne. Delavske zbornice so mnenja, da temu osobju ni mogoče odvzeti njihovega delavskega značaja s tein, da se na drugačen način uredi njihov materijaini položaj. Spričo tega velja tudi zanje pravica do nedeljskega počitka.
Vil. Kuluk.
Ko so samoupravne oblasti razdelile plačila >,a osebno delo, se je ugotovilo neenako postopanje proti onim, ki žive le od osebnega dela, in onim, ki žive od obresti kakršnegakoli imetja. Podlaga za kuluk pri delavcih in nameščencih je njihov skupni neposredni davek. Kapitalisti pa plačujejo kuluk samo na podlagi neposrednega davka, ne pa tudi na podlagi njegove doklade. Spričo tega so delavci in nameščenci s kulukom znatno bolj obremenjeni kakor privatni imetniki. Na drugi strani pa se tudi ne spoštujejo odredbe zakona o davkih, da namreč oni, ki imajo manj kakor 4000 Din mesečnih dohodkov, niso obvezani plačati tudi doklade za kuluk. Pri dokladah na kuluk se davčno breme veča z vse preveč naglo progre-sijo. Tako mora n. pr. delavec z 8000 Din dohodkov na leto plačati le za kuluk 960 Din. V večini slučajev se ta davek plača enkrat za vse leto. Delavske zbornice pozivajo, da se zaščitijo delavci in nameščenci pred lo krivico.
IX. Delavske strokovne organizacije.
Odbor Delavskih zbornic je proučil tudi celo vrsto primerov ki pričajo o težavah delavskih strokovnih organizacij in delavskih zakonikov. Inšpekcije dela ne potrjujejo dovolj hitro Izbranih delavskih zaupnikov in često se dogodi, da delodajalci odpustijo z dela izvoljene zaupnike, predno prejmejo potrdilo o njihovi izvolitvi. Brez pravil pa jim je onemogočeno vsako delovanje. Delavske zbornice pozivajo merodajne faktorje, da jim omogočijo čimbolj svobodno delovanje delavskih profesionalnih organizacij, katerih kulturna vloga je bila v materijalnem in materijalnem podvigu delavskega razreda že večkrat dokazana.
X. Reorganizacija delavskih secijalno-poli-tifnih ustanov.
Spričo nujne potrebe, da se delavske soci-jaino politične ustanove notranje organizirajo, zahtevajo Delavske zbornice, da se ukinejo komisarijati v vseh ustanovah za zavarovanje delvcev in da se tam vzpostavi redno zakonsko stanje z obnovitvijo samouprave, da se območje Delavskih zbornic po možnosti spravi v sklad s teritorijalno upravno razdelitvijo države, da se izvršijo volitve v Delavskih zbornicah in končno, da se s posebno anketo dožene položaj borz dela, da bi se v danem slučaju te borze preos-novale, pred vsem pa je potrebno, da te borze povečajo podporo, ki jo dajejo delavstvu.
XI. Obrtni zakon.
Sedaj ko se pripravlja obrtni zakou se Delavske zbornice postavijo proti nameri, da se iz načrta tega zakona izločijo naredbe o zaščiti delavcev in nameščencev, katere naj bi se uveljavile v obliki samostojnega zakona, ker obse-gajo sedaj veljavni obrtni zakon mnogo odredb, ki ae nanašajo na te delavce in nameščence in, ker bi ti zakoni prišli spričo novega zakona ob svojo veljavo, bi do uveljavljenja specijalnega zakona, ki bi obsegat vse delovno pravo, priSlo do mnogih nezgod spričo pomanjkanja predpisov iz procesualnega in materijalnega prava. Delavske zbornice so spričo tega mnenja, da morajo odredbe o zaščiti delavcev in nameščencev strokovnem šolstvu iu obrtnem sodstvu ostati v okviru načrta o novem obrtnem zakonu.
Gospodarske vesti
X Indeks cen v trgovini na debelo je bil meseca junija (po poročilu Narodne banke) tale: rastlinski pridelki (maja 80'5) 70"8. živinski proizvodi (7iV2) 71'7, mineralni proizvodi (77 6) 77-4, industrijski proizvodi (73*0) 71'4. skupni indeks (7fv4) 73'8, izvozni proizvodi (74’5) 73-7, uvozni proizvodi (704) 70-1.
■	X Padec brezposelnosti v ČSR. Dne 30. junija so našteli v Češkoslovaški 219 tisoč brezposelnih, koncem maja jih je pa bilo 217 tisoč.
X Sladkorna produkcija v CSK je znašala meseca junija na Češkoslovaškem 48.797 met. stotov. Od začetka leta je produkcija dosegla 11/37 milijonov met. stotov. Na Češkoslovaškem so od tega potrošili 2'8 milijonov met. stotov, izvoz je znašal 4-95 milijonov met. stotov. V skladiščih je ostalo 4-45 milijonov stotov.
X Nemške reparacije. Francoski list »Information Financielle« poroča, da je Nemčija od konca vojne do danes plačala na račun reparacij 21'5 milijard zlatih mark, kar znaša v naši valuti okrog 290 milijard Din.
X Insolvenee na Madjarskeiu. Na Madjar-skem je bilo v maju 16 stečajev in 234 prisilnih poravnav, torej skupno 250 primerov insolventnosti, napram 220 primerom v mesecu aprilu t. 1. in 185 v mesecu maju preteklega leta.
X l*o novem žitnem redu na Madjarskem
morajo žitni trgovci plačevati kmetom v obliki takozvane bolete za pšenico in rž po 6 pengd (prej 3). To zvišanje agrarne podpore utemeljujejo o težavnem položajem kmetom. Pri sedanji ceni na svetovnem trgu bo na ta način malim kmetom zagotovljena cena pšenice v višini 19 do 20 pengd.
X Kri«a svetovne trgovine. V prvi polovici t. I. je zunanja trgovina evropskih in ameriških držav znatno nazadovala. V Nemčiji je v prvi polovici t. 1. nazadoval uvoz za 34'9%, izvoz za 24%, v Angliji uvoz za 23'8, odnosno izvoz (število v oklepajih) (40’7), v Franciji 15 (29), v Belgiji in Luksemburgu 27 (15), v Švedski 17’4 (33-5), v Češkoslovaški 34-7 (36'2). v Švici 15-2 (23-8), v Italiji 31'5 (33-5), v USA pa 37 (37-1).
Dobave
Gradsko poglavarstvo v Tuzli sprejema do
29.	julija t. 1. ponudbe glede dobave mikna ln potrebščin za policijske uniforme. —
Vršile se bodo naslednje ofertalna licitacije: Dne 27. julija t. 1. prt Komandi pomorskega arseual* v Tivtu glede dobave pločevine, železa, železnih vijakov, zakovic, žebljev ln razne«« dragega kovinskega materija}«; pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave
100.000 komadov kartonskih fikatelj; dne 29. Julija t. 1, pa glede dobave papirja, bukovih drv In premoga. —
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani Interesentom na vpogled.)
Dne 28. Julija t. 1. se	bo vršila	pri gradbenem oddelku	Direkcije	državnih	železnic	v
Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave
16.000 m’ tolčenega gramoza. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Prodaja smrekovega lubja. Direkcija 6um v Ljubljani sprejema do 27. Julija t. 1. ponudbe glede prodaje smrekovega lubja. — (Oglas in pogoji so na	vpogled v	pisarni	Zbornice	za
TOI v Ljubljani.)
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. julija t. 1. ponudbe glede dobave	pil. (Pogoji so na	vpogled	pri
istem oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do la. julija t. 1. ponudbe glede dobave 60 kg dinamo-žice. —
Direkcija državnih želeeznic v Subotici sprejema do 20. julija t. 1. ponudbe glede dobave 6792 kg naravnega asfalt-bitumena in 2091 m’ platna. —
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 20. julija t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg lanenega firneža, l aparata, 1 električnega agregata, 1 turbodinamo za električno
centralo in 800 kg bombaža za čiščenje strojev.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 22. julija t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg riža, 2500 kg kave In 1000 kg olja. —
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. Julija t. 1. ponudbe glede dobave armatur, 1000 kg »Subox«-barve, 90.000 kg cementa ln 4200 komadov vijakov. —
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 23. julija t. 1. ponudbe glede dobave aparata za kopiranje načrtov, 1400 kg vijakov, glede dobave biciklja ln 1 električnega motorja.
Dne 24. Julija t. 1. se bo vrSlla pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave lesa.
(Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Borzna poročila
dne 10. julija 1981.
Devuna tržišča
Ljubljana, 10. julija. Amsterdam 227368 do 2280-52, Berlin 13395«—134358, Bruselj 788-39 do 790-75, Budimpešta 986-73—989-68. Curili 1095-75-1099 05. Dunaj 793-86~-79fr2« London 274-87—275'69, Newyork 5637-04— 5654 04. Pa rte
221-34—222, Praga 167-21-167-71, Trst 290-73 do 296-63.
Zagreb, 10. julija. Amsterdam 22"7368 do 22-8052, Dunaj 793-86-796-26, Berlin 13-3956 do 13-4358. Bruselj 788-39—790-75, Budimpešta 986-72—989-78. London 274-87—275-69, Milan 295-73-296-63. Newyork kabel 56-4804—56-6504, Newyork ček 56-3704—56-5404. Pariz 221-24 do 222, Praga 167-21—167-71. Curih 109575 do 10-9905.
Beograd. 10. julija. Amsterdam 227368 do 2280-52, Berlin 1339-56—1343-58, Bruselj 78859 do 790-775, Budimpešta 996-72—998-68. Bukarešta 33-64-33-73, Dunaj 795-86-796-29 London 274-87-275-69. Milan 296-93-296-73 Newyork 5637-04—5654-04, Pariz 221-34—222 Praga 167-27—167-71, Curih 1095-75—1099 05.'
Dnnaj, 10. julija. Amsterdam 286-58, Atene 9-2325, Beograd 12-5625, Berlin 168-75. Bruselj 99-32. Budimpešta 123-99. Bukarešta 4-2337, London 34-615, Madrid 68. Milan 37-24 New-york 711-20, Pariz 27-91, Praga 21-065. Sofija 5-15, Stockholm 190-85, Kopenbagen 190*45, Varšava 7961, Curih 137-98.
Curih, 10. julija. Beograd 91075, Pariz 2020, London 25-08, Newyork 515-45, Bruselj 71-95, Milan 26-99, Madrid 47-—. Amsterdam 207-50, Berlin 122-29, Dunaj 72-45, Stockholm 138-20. Oslo 138-06, Kopenhagen 138-06. Sofija 3-7325, Praga 15-26, Varšava 57-75, Budimpešta 90-02, Atene 6 08, Carigrad 2-4450, Bukarešta 3-07, Helsingfors 12’97.
Vrednostni papirji Ljubljana, 10. julija. 8% Blaire 90 50 7% Blaire 8050, Celjska p. 150. Ljublj. kred 120, Prva hrvatska šted. 930, Kred. zavod 195 Vevče 120, Stavbna družba 40. Ruše 145.
Zagreb, 10. julija. Državni papirji: 7% inv. pos. 84-50—85-50, vojna škoda 389—390, kasa 388—390, uit julij 388—389, uit. dec. 391—396,
4	/® agr. obv. 47—49, 7% Blaire 79-75—80-25, 8% Blaire 90—90-50, 7% pos. hip. b. 80-25—81 begi. obv. 62—63-50. Banke: Hrvatska 50-60, Praštediona 957-50—965, Jugosl. Union 163 do 165, Jugo 67—68. Ljublj. kred. 120—123, Mednarodna 68 d.. Narodna 6350 d„ Srbska 190 do 192, Zemaljska 120-122. Industrije: Sečerana Osijek 245—255, Trboveljska 254—265, Slavonija 200d„ Vevče 120—123, Nar. šum. 25 d.. Gutt-man 112—117. Danica 65—70, Drava 235—236, Nar. mlin. 12—15. Isia 41—44. Dubrovačka 300 do 340, Oceanija 190 d.
Beograd, 10. julija. 7% inv. pos. 80 bl„ vojna škoda pr. 389-390. uit. dec. 400—401, 4% agr. obv. 46*75—49, 7('/o Blerovo posojilo 80, 1% pos. hip. b. 79—80, begi. obv. 62-75—62-50 Narodna b. 6700—6700.
Dunaj, 10. julija. Bankverein 14-90. Dunav-Sava-Adria 13’60, Prioritete 92-90.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London. 10. julija. 7% Blaire 7975—80 Newyork. 10. julija. 8% Blaire 88-50-90. 1% Blaire 79-50—80, 7% pos. drž. hip. b. 76-875 do 76*625.
Ljubljansko lesno tržišče Ljubljana, 10. julija. Tendenca: slaba, brez prometa.
Kitna tržišča Ljubljana. 10. julija. Tendenca neizpremenje-no stalna, promet 2 vagona pšenice.
Noti Sad, 10. julija. Pšenica: sremska nova 78/79 kg 167-50—172-50, sremska, nova 79/80 kg 172-50—175, slav. nova 78/79 kg 170—17^-50 Oves: baški 165-170. Ječmen: baški, sremski slav. novi 64 kg 97-50-100. Vse ostalo neiz-premenjeno. Promet: pšenica 28-5 vagonov, ječmen 1 vagou, koruza 12 vagonov, moka 10 vagonov. Tendenca neizpremenjena.
,,"‘r- 10* juliJ«. Pšenica: sremska 78 kg >	Oves: baški, sremski, slav. 160
do 165. Ječmen: baški, sremski, slav. novi 92-50 do 95. Koruza: baška 95—97, baška avgust- 96 do 98, baška ladja Dunav, Sava 96—98.' Moka: baška 0, 00 260 do 280, 2. 245—260, 5 285 do 2u0. 6. 225—235, 7. 175—190, 8. 120—125. — Otrobi: baški 115—120. Vse ostalo neizprenie-^	■ endenca mirna. Promet 99 vagonov.
Budimpešta. 10. julija. Tendenca neizpreine-njena, prom.et miren. Koruza: julij 13-54—13-65 (13-54—13-55), avgust 1358—1365 (13-58 do 13-60), sept. 13-65. maj 11-08-12-08 (12-07 do 12-08),
VI.	— 17.077/31—1.
1617
Ra
zpis
Mostno načelstvo v Ljubljani razpisuje olertalno licitacijo za zgradbo novega že-lezobetonskega mostu če z Gradaščico pred Trnovsko cerkvijo.
Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložili pri mestnem gradbenem uradu Nabrežje 20. septembra do že rtka, 16. julija 1931. do 11. ure dopoldi...
Istotain se dobe razpisni pripomočki od 13. julija dalje.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 8. julija 1981.
Za počitnice
berite
»V oklopnjaku okoli sveta«. Pe-stro ln zabavno čtivo. V dveh delih; vsaki del po Din 20— vezan Din 26-—. Naroča se pri
JS^L>J?5°!Iovana<- Ljubljana, Graaisce st. 4.
Morski wag
eden naj lepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20-—, vezan izvod Din 30-—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4.
Japonska kavarna
Lovska la Cankarjeva kavarna, povsem moderno renovlrana, Je nanovo ofvorjeno dne 7. t. m. v kolodvorski utica 29, gostilna In kavarna .LEON*, Lep aenčnat vrt z vhodom Iz Miklošičeve c. in Kolodvorske ul. Odprto vsak dan do 2. ure ln odprto od 4. ure. — Otvoritev ae Izvrši * godbo In raznovrstno zabavo. Točila se bodo pristna dolenjska ln itajerska vina. Mrzla ln topla jedila vedno na razpolago.
Pridite In ne bodete se kesati.
Se priporočaj a
Leon in Fani Pogačnik
Foto
aparati
foto potrebščine
Kosme tika Drogerija
Hermes
Ljubljana
MiktoSlčeua c. St. SO
Mogavice, roka« vice, volna in bombni
sajceneje ln v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska
Blisa ut SUri y-£L
Zakon o uradnikih
(U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi ..Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker je zaloga majhna,
Foiomeyer
Maribor, Gosposka ul.
- Vse loto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	984
»e poceni proda Na razpolago veh ja količina Naslov pove uprava Jugoslovana
Kavarna
Restavracija
Klat
»Zvezda**
Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „Zlveli“ Ljubljana
 ___________________762
Vrtne 159 zaklopne stole
prodala pisarnaTribu6 na Glinoah — tel. 2605
Zastopniki
na deželi za prodajo vsakemu kmetovalcu potrebnih predmetov se išfiejo Dlabol*.
Marmontova 23.
Telelon 2059
Premog suha drva
PogatitiL, Bok orifeva ulic« 5
Karol More
taJafilat
Ljubljana
Koruova ulica 1
Izdelovatelj
»Triglavskega
bisera«
»Oranžade«
(leiiiii Zimva
prekrasni ljubavni ro man. Cena Din 80-—, v platnn vezan 86—. Naroča se pri upravi „Juff*8l0vana“, pahljana, Gradišč« štev. 4
SCiKrlfl, 11 julija 1931.
JUGOSLOVAN
rrmrnmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Stran 7
KhHufh
Miličevič, Skromna žetva
V	pesniški povodnji zadnjih let, l<i je pa iz-kljufaio modernistično in formalistično revolu-fijonarno nadahnjena, se zde pesniški produ-k* (•i Živka j Mitiče vi ca zakasneli vsaj za dvajset let, mrtvi in anemični, brez poleta in rekel bi sko-'iiij, neodgovarjajoči našemu Času. »Skromna Sctva« je Iretja pesnikova pesmiška knjiga. — H reji je izdal: Pesme (1927) in Lov na senkn (1929), ki je bila neupravičeno nagrajena od »trami Srpske Kraljevske Akademije. Mirno lahko rečeni, da Miličevič od prve pa do zadnje knjige verzov ni ne zraste! ne padel. V vseh hoče bilii neke vrste vez med že mrtvimi klasiki in sodobno izrazilo subjektivistično mladino, ni ne topel, ne lep, nima občutja ne za ritem, ne za izraz. Napisal je tudi dvoje poljudno potopisnih knjig (U ipostojbini naših kopaničara i zogiaifa, 1927., Od Ohrida do Sand-iaka, 1929).
Se par pogledov v njegovo zadnjo knjigo!
VprecejSnjd meri je zbirka odsev onih težkih ‘lini iz svetovne vojne, ko je šlo za bili in ne bito. Sicer je j .VM i cev i č le en del svoje knjige naslovil: Zapisi iz rata, vendar so tudi pod drugimi naslovi razsejane pesmi, ki bi vsebinsko vsekakor spadale pod to zaglavje. Iz Srpske legende je zanimiva pesem: Vera mojih dedova. Ima Iudi nekaj poudarjeno potrioMčnih. Na več mestih ie dučičevsko osladen. Vendar je ta puhla, narejena tečnost nekam neprijetna. Čudim se, zakaj je Miličeviču toliko do stare, iz-brušeue in v resnici negibke (ker je človek vezan zanjo (oblike. Pesnik se v celi vrs-ta pesmi, skoraj bi rekel, melanholično vrača domov, v svoja polja in gozdove in idiličen mir. čudno resnični in dobri so verzi: »Skoro .sav život u trd male stroje pokat kad slane...« (Jutro in veče). Tudi nekaj narodnega je v Mi-ličevičevih pesmih (n. pr.: Plač majke Dragomire, ki je v čistem desetercu). Socijalne pesmi v knjiigi sploh ni. Trdim, da je izšla zato, ker je pač avtor to hotel (in tudi mogel). Kot zasebnik je Miličevič akcionar »Politike«. T. P.
Ženski svet. Pravkar je izšla dvojna številka le lepe, povsod priljubljene in čitane revije s prav pestro in bogato vsebino. Pretežno večino Kradiva tvorijo članki in eseji, ki vsi od prvega do zadnjega pričajo, na kako dostojnem, visokem kulturnem nivoju stoji ta naša revija in kako so nekateri drugi ženski listi spričo »Ženskega sveta« samo žalostni pojavi, kj s kulturo našega ženslva in našega naroda nimajo nobene zdrave zveze. Na uvodnem mestu je spo-»iinški čl«uek brvatski pisateljici Zagorki, ki ga je napisala M. Govekarjev«. Temu sledita kratka članka o dveh južnoslovanskih slikari-♦■ah, ki sta obe dosegli zavidljive uspehe tudi v inozemstvu, o naši rojakinji Mari Jeraj-Kra-Ijevi, Vi se je toplo spominjamo že z nedavnih raastav v Ljubljani, in pa o Bolgarski Elizaveti Konsulovi-Vazovi, ki je pred kratkim razstavila v Pragi; članek o Kraljevi, ki ga krasi cela vrsta prav lepih reprodukcij njenih del, je napisal Frst, o Vazovi pa M. Z. Scholleova. Nadaljujeta se M. Kokalj-željeznov« »Kratek pregled nekaterih del jugoslovanske filozofke dr. Ksenije Alanasijevičeve« in pa M. Stiipanove »•Nadvladje moškega in ženskega spola v zgodovini narodov«. M. Bukovčeva in P. Kočevarjeva sta napisali nekaj lepili, zanimivih poročil spominov im nripomb z mednarodne ženske kon-lerenee za mir in z mednarodnega ženskega kongresa, kj »ta se pred par meseci vršila v Beogradu. Praktični, vsakomur potrebni so člani ki kakor dr. J. Hafnerja »Vnetje mandeljnov in njih odstranitev■; in pa A. Nikoličev« ■»Žena in naše mlekarstvo«. Človek, ki čisto reaJno gleda na svet, se bo z veseljem ustavil ob spisu »Tobačne delavke — pijonirke ženskega poklicnega dela«, ki ga je prispeval« A. Ntfaolireva in ki ga v prilogi spremlja vrsta lepih, nazornih fotografij iz tovarne; ob takih (prilikah bi si pa človek vendarle želel malo globljega, socijološkega razumevanja stvari (kar naj velja tudi za prej omenjeni prispevek Stu-pamove). Literarni del so izpolnili M. Klopčič, cigar »Ika« je zelo lepa, v stolu in v vsem utorama slika iz črnogorskega sveta, Dora Grudnova, katere pesmi vzbujajo mnogo upanja, priljubljena, neusahljiva M. Koinanova. M. Ko-*alj-ŽcIje*nova, V. Lapajnetova in Ks. Meško. Na koncu so pisana izvestja, listu so priložene bogate priloge. Pa naj bo dovoljena nazadnje Se majhna in odločna graja: pisanje oblike »ju-gosiovenski«, kakor jo (nedosledno) uporablja syet«, ni ne jezikovno ne smiselno v »ecimer utemeljena in ni nič drugega kakor pačenje jezika.
Savreitienjk postaja čessdalje bolj imipozamt-
11	a reviija vsega sodobnega in živega v hrvatski književnosti, umetnosti in kulturi. Najnovejša dvojna številka prinaša med drugim prvo dejanje Krleževe ljubavne igre »Leda«, Begovi-čevo posmrtmico nenadoma umrlemu ravnatelju zagrebške drame Raiču in nekaj prav lepih pesmi mladega rodu (Cesarič, Majer, Vera Hor-vait-čadjevič, Ujevič). L/ist je zelo lepo opremljen In objavlja vrsto reprodukcij nemškega modernega slikarstva (Grosz, Dix, Kokosehka, Kotovi Iz).
Ludvig Renn: Bat. Beograjsko založništvo podjetje »Nolit« se zelo uspešno in z razumevanjem trudi, da svojim abonentom da res ono, kar je v zadnjem času najbolj zainteresiralo književni svet iu kar je modno. Radi tega i;n v verigi vojnih romanov je za Reinarqueom >Nolit« dal tudi videnje svetovne vojne, ki ga je podal zelo impresivni, ali prefragmentarni Ludwig Renn. Knjiga se prijetno bere in na mnogih mesi ih vzbuja najbol j socijalno- pacifistično. To je tudi dobra njena tendenčnost. ječii pa moram, da je v opisih in realisliki *>enn za Remarqueom. Velik minus je to, da Henn sploli ne daje univerzalnega občutja eve-jovne vojne, dasi je v njii osebno bil, ampak . drobcene, bolj osebno zanimive do kolektivistično poudarjene fragmente. Delo sla okusno t>revedla Ouslav Krklec in srbohrvaški solrud-nik »Prager Presse« dr. N. Nikolič. T. P.
Zahtevajte »Jugoslovana«
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
I. No. 6746/1.
Farpis.
Na osnovi § 31. /.a: or.a o banski upravi se razpisuje v javni ženski bolnici v Novem mestu službo ekonoma v staležu banovinskih uradnikov s kvalifikacijo v smislu § ‘20. zakona o bolnicah odnosno § 45., odst. 2. zakona o uradnikih.
Prosilci za to službo morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo ter morajo imeti najmanj 5 let bolniško ekonomske ali računsko upravne službe.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5-— Din kolkovane prošnje, opremljene b pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami je vložiti najkesneje do 30. julija 1931. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 8. julija 1931. Kralj, banska uprava Dravske banovine. $
K. V. No. 3376/5.	1912 3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo novega mostu preko Krke v Žužemberku
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 1 4. a v g u sta 1931. ob enajstih v sobi št. 17. tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri odseku 1. tehničnega oddelka.
Ponuuoe naj se glase v obliki popusla v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 322.671-50 Din.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 6. julija 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
307/31—7	1911
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. julija 1931. ob p o 1 d e v e-tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: polovico kmečkega posestva v Brodnicah št. 14, zemljiška knjiga Lože, vi. št. 2.
Cenilna vrednost: Din 15.429-—; vrednost pritikline: Din 4.120-—; najmanjši ponudek: Din 10.286-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdrazite)ja, ki je ravnal v dobri veri. /
Glede podrobnosti ge opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče h Laškem, o<l<l. II.,
dne 17. junija 1931.
736/30-14
Dražbeni oklic.
1910
Dne 29. julija 1931 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ljubnica, vi. št. 35, Loška gora vi. št. 31.
Cenilna vrednost: 78.267 Din 55 p;
vrednost pritikline: 10.560 Din;
najmanjši ponudek: 59.219 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle vety uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnost) se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Konjicah, odd. II.,
dne 24. junija 1931.
E 78/31—11.	1919
Dražbeni oklic
Dne 30. julija 1931. ob p o I d e v e-t i h bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jastrebci, vi. št. 51 in 131.
Cenilna vrednost: Din 22.759*—; najmanjši ponudek: Din 15.172’66.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražftelja, kj je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deeki tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II., dne 19. junija 1931.
•j.
E 516/31.	J895
Dražbeni oklic
Dne 2 5. septembra 19 31 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velka, vi. št. 6.
Cenilna vrednost: Din 62.612'64; vrednost pritikline: Din 1470"—; najmanjši ponudek: Din 41-742-—./
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Prevaljah, dne 1. julija 1931.
A 158/30- 40.	1890
Sklep.
Zapuščina po Pretentaler Simonu v Me-lanjskem vrhu.
Tusodni oklic z dne 17. marca 1931, opr. št. A 158/30—31, s katerim so se sklicali sodišču neznani dediči in ki je bil razglašen v službenem delu »Jugoslovana« št. 88/1931 pod objavno št. 1006, se stem prekliče.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. L,
dne 6. julija 1991.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi:
742. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 25. junija 1931.
Besedilo: Mariborska livarna in tvornica kovin Ing. Hugo Lenhard in Co.
Izbriše se prokura, podeljena inž. Buhi Josipu.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 25. junija 1931.
Firm. 549/31 — Hg. A 11 56/16.
Konkurzni razglasi
s 5/31-53.	1922
743.
Oklic.
Prezadolžene«: Tvrdka Midofer & Blažič, trgovina v Novem mestu.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolžene«, se določa narok na dan 18. julija 1931. ob poldevelih pri lem sodišču, soba št. 32, pritličje. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 1. julija 1931.
Sa 2/31—12.	19J6
744.
Oklic.
Poravnalna stvar Šefmana Franca, trgovca v Radohovi vasi.
Ker je postala odločba o odobrenju poravnave pravo motna, se proglasi v smislu §55. pora v. zak. postopek dovršenim. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 27. junija 195)1.
•jg
Sa 1/31—47.
745.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje Prve Celjske mizarske zadruge, r. z. z o. z. v Celju, je končano s potrditvijo poravnave.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 1. julija 1931.
Sa 7/31-58.	*	1918
746.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnailno postopanje Brezovnik Ladislava, trgovca v Vojniku je končano s potrditvijo poravnave.
Okrožno kot poravnalno sodišč« t Celju, •dd. I.,
dne 1. julija 1981.
jjC
S 19/30—93.	1913
747.
Odprava konkurza.
Prezadolžene« Neškudla Jaroslav, trgovin« s parametnti in cerkvenimi izdelki v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen g sklepom, opr. št. S 19/80—2, o imovinj prezadolžen ca
»e odpravi, ker je bila razdeljena vsa m., sa, po § 151. k. z.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. julija 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 271/14.	1915
Razglas o licitaciji.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, V. No 688/8 z dne 16. junija 1931., na podstavi Šenov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovih izprememb odnosno dopolnitev za oddajo steklarskih, pleskarskih, slikarskih, pečarskih del, vodovodne instalacije ter elektroinstalacijskih del pri gradnji kmetijske gospodinjske šole v Sv. Juriju ob j. ž.,
I. javno pismeno ofertalno licitacijo v skrajšanem roku na dan 2 7. julija 19 31. ob e n a j s t i h pri sreskem načelstvu v Celju. Vse potrebne podatke in pojasnila dobe^ interesenti proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju.
Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobrenega proračuna, ki znaša za: steklarska dela	7.936-60	Din
pleskarska dela	13.715-26	„
slikarska dela	5.687-36	„
pečarska dela	17.020-—	,.
vodovodno instalacijo	23.353-80
elektroinstalacijska	dela	24.384.60	„
Svojeročno pisane ponudbe na uradnean formularju, opremljenem s kolkom za 100 Din (priloge s kolkom po 2 Din), morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku in z zunanjo oznako: »Ponudba za prevzem izvršitve steklarskih oziroma pleskarskih, slikarskih, pečarskih del, vodovodne instalacije ter elektroinstalacijskih del pri gradnji kmetijsko-gospodinjske šole v Sv. Juriju ob j. ž. ponudnika N. N.« in sicer neposredno v roke predsednika liictacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe ne bodo upoštevane.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse dražbe-ne in gradbene pogoje, ter položiti kavcijo, katera znaša:
Steklarska dela za naše državljane 1000 Din, za tuje držav. 2000 Din; pleskarska dela za naše držav. 2000 Din, za tuje držav. 4000 Din; slikarska dela za naše držav. 1000 Din, za tuje držav. 2000 Din; pečar-ska dela za naše držav. 2000 Din, za tuje držav. 4000 Din; vodov, instalacijo za naše 3000 Din, za tuje držav. 6000 Din; elektr. instalac. dela za naše držav. 3000 Din, za tuje držav. 6000 Din.
Kavcija se mora položiti pri blagajni davčne uprave v Celju najkesneje na dan licitacije do 10. ure in sicer v gotovini, državnih vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu ČL 88 zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka jB. Pogodbe in nabave«.
O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajniško položnico, ki jo mora hkrati z vročitvijo ponudbe predložiti predsedniku licitacijske komisije.
Hkrati z blagajniško položnico o vloženi kavciji je treba predložiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo pristojne davčne uprave, opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačftni davki za tekoče četrtletje, in potrdilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeležiti javnih licitacij. Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Končno mora ponudnik predložiti uvere-nje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti za izvrševanje ponudenega posla.
Kr. banska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati dela brez ozira na višine ponujenih vsot, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji.
Sresko načelstvo v Celju, dne 7. julija 1931.
Razne objave
Razid društva. 1912
Podružnica >Društva pravosodne straže« v Novem mestu je s sklepom izrednega občnega zbora z dne 18. junija 1931. prenehala s svojim delovanjem kot podružnica.
Podružnica >Društva pravosodne straže« v Mariboru je s sklepom izrednega občnega zbora z dne 27. junija 1931. prenehala s svojim poslovanjem kot podružnica.
Podružnica »Društva pravosodne straže« v Celju je s sklepom izrednega občnega zbora z dne 30. junija 1931. prenehala s svojim poslovanjem kot podružnica.
Odbor.
■■'■'Vi
P. Ripson:	11
Marsove skrivnosti
(Roman.)
Pint se je v istini preplašil. Kako je prišel ta listič na njegovo nočno mizico. Okno njegove sobe je bilo zaprto, vrata s ključem od znotraj zaprta, na vrtu je imel divjega psa čuvaja, in razen tega je bila njegova soba v prvem nadstropju in hišna vrata so bila zaklenjena. Vse to je dobro premislil Pint in začela ga je obhajati zona. Vse povesti o strahovih, ki se vračajo, o duhovih, ki se prikazujejo, vse kar je nekdaj bral o spiritizmu, si je priklical v spomin.
— Kaj bo rekla mama, če v hiši straši?
Vendar je bil tolik optimist in je tako zaupal v geni jalnost Roberta, da si je slednjič dejal:
— Ta Garel je pa tič. Gotovo je iznašel neke nove vrste brezžično telegrafijo in kot dokaz, da se mu je poskus posrečil, mi je poslal ta listek skozi zaprta vrata in okno.
4. Poglavje. V Yarlcjevi ulici.
Bilo je tri četrt na deset, ko je zavil taksi z Robertom v Yarlejevo ulico.
— Smo že na mestu, mu je dejal šofer, a Robert mu je ukazal, naj ustavi, ker je hotel iti peš dalje. Plačal mu je vožnjo in stopil k prvi hiši, da vidi številko. Bila je 138. Imel je torej še nad petdeset hiš, dokler ne bi
prišel do iskane številke. Prav mu je bilo, da se nekoliko sprehodi, a obenem si je hotel tudi natančneje ogledati o predmestje, v katerem še nikoli ni bil. Ni bil vedel, da je ta del New Yorka tako žalosten, jhnazan in zapuščen. Podgana je hitela preko ceste in izginila v kanalu. Nikjer ni bilo žive duše. Slabo razsvetljena ulica se mu je zdela kot pokopališče.
Čudni občutki so ga obhajali. Morda prvič v svojem življenju je občutil minljivost vsega človeškega in strah. Strah pred čem? Ali pred preteklostjo, ali pred prihod-njostjo ali pa morda pred samim seboj?
—	Ne, to ni navaden trgovski sestanek, isi je sam naenkrat dejal polglasno.
Ustavil se je, kajti prestrašil se je bil svojega lastnega glasu. Toda Robert Garel je bil v mrtvaških mestih sibirske ravnine, v svetiščih, ki sta jih zgradila Ulagu in Timurlenk, in ki so zgrajena na človeških lobanjah. Sprehajal se je tudi po strašnih mestih Sirije, kjer prebivajo, daleč od drugih ljudi, oni, ki imajo najgnusnejšo, iz srednjega veka preostalo bolezen, lepro. Ni bil možak, ki bi bil postal melanholičen pri pogledu na star okraj New Yorka.
Segel je v žep ter se prepričal, da je njegov revolver na mestu, izboren Colt, ki mu je bil že nekolikokrat prav prišel.
Ura je ravno začela biti deset, ko se je nahajal pred iskano hišo. Dvignil je starinski tolkač in dvakrat krepko udaril ob vrata. Bil je točen na sekundo. Ni še izzvenel drugi udarec in že ao se vrata odprla, naglo in tiho,
kot bi bila pred kratkim namazana. Robert je odločno stopil naprej. Zapazil je veliko dvorišče, zaraslo z grmovjem in visoko travo, v sredi katerega se je nahajal vodnjak iz kovanega železa.
— Gospod Trinavat? je vprašal nestrpno.
— Izvolite mi prosim slediti, mu je odgovoril žalosten glas.
Robert se je ozrl. Poleg njega je star, sključen sluga prižigal majhno svetiljko. Nato je šel naprej in Robert mu je sledil. Preko dvorišča sta šla skozi travo in stopala navzgor po stopnišču, ki je bilo široko kot kakšna ulica. Na vrhu je Robert opazil veliko bronasto sfingo in poleg nje, v velikih loncih, širokolistne palme. Sluga je odprl vrata in skozi predsobo sta prišla v .čudno opremljen salon.
Sluga je odšel in Robert je sedel v naslonjač. Gre-vec centralne kurjave je razširjal strahovito vročino. Na majhni orijentalski mizi je bila japonska vaza, iz katere se je kadila dišava in razširjala opojen vonj. Soba jo vsebovala divan, naslonjače in čudne lcipe in slike. Velika knjižna omara je bila polna okusno vezanih knjig, pa tudi orijentalskih rokopisov. Poleg nje je bila omarica s steklenicami finih vin, likerjev in šampanjca. Na majhni mizi v kotu so bile priprave za kajenje opija.
— Menda sem pri kakšnem bogatem industrijalcu, ki se je vrnil iz Indije, ali pa pri kakšnem oficirju indijske armade, ki se je tu naselil po končanem službovanju.
Ali je sol strupena
Mi poznamo precej bolezni, ki takoj pone-hujejo, čim nehamo bolnikovo brano soliti. Iz tega dejstva so nekateri — prenaglo — sklepali, da mora biti sol vzrok dotične bolezni. Logičen ta sklep seveda ni, kajti če temna soba na stanje tega ali onega bolnika ugodno vpliva, s tem še ni rečeno, da je vzrok dotičue bolezni — tema! Včasih pa se zgodi, da dosežemo tudi z napačnim računom — pravilen rezultat — in tako je tudi tukaj: kuhinjska sol strup, ki pa normalno ne deluje kot strup; človek lahko celo življenje uživa slano hrano, pa ne oboli.
To nasprotje, da strup ne učinkuje kot strup, se da razlagati čisto naravno: druge sestavine hrane in krvi sol »raz-strupljajo«, in sicer kalcijeve in kalijeve soli. To je dokazal z lepimi poskusi biolog Loeb. Ta je položil nekaj rib v kemično čisto (destilirano) vodo in v tej vodi so ribice cele mesece živele. Cim pa je vodi dodal nekaj kemično čiste kuhinjske soli, so ribice poginile. Zastrupila jih je sol. Ko pa je s kuhinjsko soljo osoljeni vodi dodal kalijevo sol, so ostale ribice tudi v osoljeni vodi žive in vesele.
Prav tako je tudi pri ljudeh. Na nekatere kožne bolezni vpliva kuhinjska sol zelo neugodno. Doslej zdravnikom ni kazalo nič drugega kakor da so zdravili take ljudi z neslano hrano. Taka kuha pa je zelo težavna in bolniki neslane jedi ne prenašajo lahko. Danes pa brez skrbi tudi taki bolniki lahko uživajo slano hrano, gledati morajo le na to, da z drugimi solmi »raz-strupijo« kuhinjsko sol.
V	Hamburgu so poskušali najti pravilno in učinkovito mešanico raznih soli, ki je najbolj pripravna za jrazst rupije vanje«. Našli so, da je najboljša neka mešanica iz natrija, kalija, kalcija in magnezije. S to mešanico so dosegli pri raznih bolnikih presenetljive uspehe, čeprav so bolniki uživali slano hrano.
Zanimiva tožba za nekdanji zlati zaklad ruske drž. banke
Pred sodiščem v Parizu razpravljajo te dni o zanimivi tožbi, ki se suče okoli nekdanjega zlatega zaklada ruske državne banke.
Ta zaklad so prepeljali ob izbruhu svetovne vojne iz Petrograda v Kazan, kjer so ga skrivaj zakopali. Ko so prišli boljševiki na vlado, so začeli takoj iskati ta zaklad, toda njihov trud je ostal zaman.
Ruska tajna policija pa je dognala, da živi v Parizu ruski begunec, ki pozna mesto, kjer je zaklad zakopan. Boljševiki so se s tem možem takoj začeli pogajati, naj jim izda svojo skrivnost in 1. 1928 je sklenila neka banka v imenu sovjetske vlade z beguncem pogodbo, da dobi 20 odstotkov izkopanega zlata, če pove, kje je zaklad skrit. On sam se tudi lahko udeleži izkopavanja ali pošlje na lice mesta svojega zaupnika.
Begunec sam seveda ni hotel v Rusijo, ampak je poslal tja 4 svoje zaupnike: dva Poljaka, enega Francoza in enega Angleža. Ti ljudje so odšli tja 1. 1929. V pogodbi je bilo dalje rečeno, da lahko iščejo zaklad kolikor časa hočejo toda od trenotka naprej, ko bodo začeli kopati, ne sme preteči več kot 10 dni.
Ko so zaupniki prišli v Rusijo, so takoj odšli v Kazan in so tam prav lepo živeli na stroške ruske vlade. Rusi so nekaj časa njihovo početje mirno gledali; ko pa zaklada le ni bilo, se jim je stvar zazdela prebedasta in so dat! zaupnikom razumeti, da jih ne čaka nič dobrega če ne bo kmalu zaklad odkrit.
Zaupniki so res začeli kopati. Med kopanjem na nekem mestu pa je bil eden od zaupnikov tako neroden, da je z nepravilno kretnjo roke Rusom izdal pravo mesto, kje je zaklad zakopan.
Ko so pa Rusi to enkrat vedeli, so zaupnike izgnali iz Rusije in so poleti 1. 1930 dvignili zaklad — celih 18 milijonov dolarjevl Na svojo obljubljeno 20-odstotno nagrado so seveda »pozabili.
Ruski begunec pa toži sedaj banko, ki je posredovala med njim in boljševiško vlado, na izplačilo obljubljene nagrade. Naravno, da se ves Pariz za ta proces silno zanima.
Kako živi preds. Hoover?
Parlament Zedinjenih držav ni skop, kadar odmerja letne dohodke predsednika svoje države. To so dohodki, ki omogočajo predsedniku skoraj razkošno življenje, kajti pol milijona dolarjev na leto to je že nekaj. Cele te vsote pa predsedniku ne izplačajo v gotovini, ampak predsednik dobi v gotovini le 100.000 dolarjev;
75.000	kot plačo, 25.000 pa za reprezentacijo. Ostalih 400.000 dolarjev pa izplača državna uprava naravnost za njegovo gospodinjstvo, za predsedniško pisarno, za hišno opravo, za vzdrževanje poslopja itd. Državna uprava plača tudi privatno tajnico predsednikove soproge, potem domačega zdravnika in celo brivca. Živila dobiva predsednik iz vojaške zaloge, plača pa jih država. Država vzdržuje za predsednika tudi 7 avtomobilov in bogato lovišče. Predsednik Hoover se pa raznih ugodnosti, ki mu jih dovoljuje po zakonu njegova visoka služba, prav malo poslužuje. On namreč nima rad, da bi vzbujal v javnosti vedno pozornost in je dal zato z avtomobila, s katerim se vozi, odstraniti
državni grb, da ga ljudje ne spoznajo. Najrajši se drži v krogu svoje rodbine, prav posebno pa so mu prirastle na srce tri vnukinje, hčerke njegovega invalidnega sina Herberta. Sploh je znano, da je predsednik v otroke ves zaverovan in če le more, jim napravi kakšno veselje.
Tudi Francozi imajo svojega uradnega »šimeljna«
Neki časopis, ki izhaja v Lyonu, poroča o dogodku, o katerem človek res ne ve, ali bi klel ali bi se smejal.
Neki revež, ki ima blizu železniške postaje Valencourt svoj skromni dom, je šel nabirat dračje. Blizu postaje pa je zagledal na železniškem tiru dve tračnici položeni cez tir. Tračnice so položili na tir skoro gotovo kakšni lopovi, ki so računali, da bo vlak skočil s tira, oni pa bodo v splošni zmešnjavi ropali. Revček je tekel kar po progi do bližnjega čuvaja in ga opozoril na grozečo nevarnost. Čuvaj je takoj odšel na označeno mesto in je vzel s seboj za pomoč tudi starega reveža, ki mu je pri delu dobro pomagal. Tako sta z združenimi močmi res rešila ekspresni vlak, ne da bi bili potniki slutili, v kakšni nevarnosti so bili.
Čuvaj je še tistega dne javil stvar uradniku na postaji in je priporočal ravnateljstvu, naj
Novi znanstveni zavod na na gori »Jungfrau« v Švici
V soboto so na slovesen način odkrili novi mednarodni znanstveni zavod na gori »Jungfrau«
v Švici.
Parada rešilnih čolnov dunajske policije
Ob desetletnici športnega društva dunajske policije so nastopili tudi rešilni čolni s svojimi
vajami.	’	______________________
staremu revežu nakažejo kakšno denarno nagrado. Nagrado je priporočal tudi poročevaleo glavnega ravnateljstva. Toda glavni tajnik je nagrado odbil, utemeljil pa je svoj odlok s predlogom, naj oblast starega reveža kaznuje, ker je stopil na železniški tir, kar je privatnim osebam prepovedano ...
Mož je bil res obsojen na 100 frankov globel
Lyonski list dostavlja svojemu poročilu, da bi bilo dobro, če bi železniško ravnateljstvo dalo povsod nabiti deske z napisom: »Stopiti na železniški tir je prepovedano, tudi če bi se na ta način dala preprečiti železniška nesreča.«
Zdravnik na ulici
V	Berlinu so se začeli pojavljati na prometnih krajih »zdravniki na ulici«. Ti sicer niso šolani zdravniki, zdravijo pa le, ker v Nemčiji lahko vsak zdravi, kdor hoče. Zdravnik na ulici ima pri sebi več cevk, ki so napolnjene z neke barvasto tekočino. To tekočino je baje iznašel neki ameriški učenjak —• na Ameriko priprosti svet neverjetno mnogo drži —, ta skrivnostna tekočina pa pove, na čem si bolan, če položi cevko na obolelo mesto. Ce n. pr. pokaže cevka, da je bolno srce, pravi gospod zdravnik: »Vaše srce je bolno, ampak ne smete zaradi tega še obupati. Nikar ne pijte kave, ker kava je za srce strup, ampak pijte mleko, pa vam bo odleglo.« S takimi recepti imajo zdravniki na ulici baje lepe uspehe, ki se izražajo tudi v njihovih dohodkih, ki so razmeroma jako visoki, čeprav stane ordinacija le 7 dinarjev (50 nemških vinarjev).
»Nautilus« le pojde na severni tečaj
Podmornico »Nautilus«, s katero je nameraval kapitan VVilkins doseči severni tečaj, a se je spotoma ponesrečila, bodo kmalu popravili v ladjedelnici v Devouportu. Podmornica bo kmalu mogla zopet pluti. Kapitan VVilkins je izjavil, da bo svoj poskus ponovil čimprej, angleška vlada pa mu je obljubila vso svojo pomoč.
Za kratek čas
Gospod Janez je premožen trgovec. Že bol) prileten je in vsega ima dovolj. Celo skrbno ženo ima.
Gospod Janez mora po opravkih iz Ljubljane v Zagreb. To je dolga pot. Skrbna žena mu je pripravila obilen zavoj. »Tudi steklenico konjaka sem ti zavila«, je rekla skrbna žena, da se boš spotoma okrepčal. Ampak ne odpri steklenice, predno ne prideš na Zidani most! Oe je boš odprl prej, boš kupil še eno in to tl be škodovalo! Daj mi roko, da ne boš steklenice odprl pred Zidanim mostom!«
Mož je obljubil in dal tudi roko na svoje obljubo. Komaj pa se je vlak začel premikati, je gospod Janez že odvil steklenico, češ, žena je doma, Zagreb je pa še daleč. Ko pa je steklenico odmotal iz ovoja, je zagledal na zamašku listek, na listku pa je stalo zapisano: »Janez, ali ne veš, na kaj si ml dal roko pred (j minutami?«
»Ali misliš, da naju bodo rešili?«
»Prav gotovo — mene išče policija 12 držav!«
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulloa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za Inseratnl del odgovarja avgust Kosman. — Val v LjubljanL