i Tedentske noviceOtvnrifrv dramatiCne šole v Mariboru. Za dramatično šolo oglasilo se je do sedaj lepo število gospodifien in gospodov, ki jim tem potorn uljudno naznanjamo. da se vrši otvoritev dramatične šole v če trtek, dne 4. t. m., tocno ol) pol osmih zvečer v lastni, edino le v ta namen adaptirani dvorani. Vsi oni gojenci in gojenke, ki bi hoteli obiskovati to šolo in se še niso vnisali, na.j se zglase do črtrtka v ravnatelievi pisarni. Vhod v dvorano drainatične šole je iz Stolnega trga, • I. nadstropje gledaliSkega poslopja . \Tsi ohjenci in gojenke so opozarjni^ lin tnr-pn in rodon obisk pouka. Zai?pto?{ slmšcnj igralskega osoiija. \ se dame in gospode igralke in igralke, ki so javili ravnnteljstvu mestnega gledališfia, da so pripravljeni sodelo vati, opozarjamo, da se začno skušn.io za bodofo spzono našega gledaiišča v četrtek. no o^> ;ioi Stirih pn;:o1d-i skušnja za Finžgarjevo ljudsko zgodbo ..Veriga." Vsi sodeluioči bodo obvešoeni pismenim potom. Orojieuceiu kn.-šk. dijaškega semenišSa v Mariboru na znanje. Vsled prevelike draginje zavodu ni vpf- mogoče sliajati z dosedanjimi dohodki. zato bodo morali zanaprej gojpnci sami več prisj)evati ali v denarju ali pa v živilih in sicer vsak mesec 80 K. — Ravnateljstvo. Potiružuica Slovenske kmetiiske družbe za Maribor in okoliš nriredi v nedeljo, dne 7. t. m., v dvorani okrajnega zasfopa predavanje o rabi apnenega Pri Sv. Areliu se vrši v poudeljek, clne 8. septtembra, na inalo Gospojnico, \eseiica s sledeuioi sporedom: ob 10. uri blagoslovljenje obeli kapelic, go vor, sv. maša, nato prosta veseiica v in okrog RuSke« koče. Pozor pred sleparko-tatico! Pri Sv. Juriju na. Pesnici je dne 25. avgusta t. 1. nekemu posestaiku ukradla nad 5300 K neka ženska, ki je prišla-s porofiili, da je ta in ta vojak ušel iz laškega vojnega u jjetništva, pa ,je zdaj v bolnišnici in polrebuje deaar iitd. S podobnimi vestrai bo pač tudi drugod krošnia- dušika in o živinorejski zadrugi; začetek to5no ob 9. rrila' zato P°zor na n.i°! Stara je 2(J—3u let, srednje zorno marljivostjo in spretnostjo svoje smrti dne 11. svečana 1898. uri doyoldne. Taka predavanja se bodo vršila ob i - ] P°stave, okroglega rdežega lica, črno oblečena z besti uri in ua istem mestu vsako prvo nedeljo vme-i lllm Predpasnikom in beliin svilnatim robcem, ki ga pa secu, f menda izmenjuje; govori zelo lepo in gladko sloven- Zlati iubilej SlOVenSke tvrdkC Dne 1. sept. [ skl '" nemški- Najložje io je spoznati po tem, da ji je mil peMesetlet^ odkar je otvoril stari g. fdtnTt *?P *Z Zgonrnja ft Pfm T 'l\^ Berdajs svojo trgovino v Mariboru na Grajskem j kratti^^^^^^^ trgu št. 1. L. 1882 se je preselil v sedanje pro- | der je našim stražnim vojakom pri Dominkušu pla store v gradu na Sofijinem trgu. Vodil je z u- | Cevala obilo vina. Izdajala se je tokrat za Perko, do- trgovino do J ma v Križevcih pri Ljutomeru. Odtod jo je najbrže Bil ie kre- ¦ P°.pinaIa čez Sv- Križ ali Sv. Duh v Dravsko dolino x • ii i • j • i -u i. i ah na Pollorje, ker so orožniška poizvedovania na memt značaj^ vrl slovenski narodnjak v omh hu- | clnigih strane]l 0StaIa doz{laj brezipegna.XL^ dih časih. Pn ustanovitvi wPosojilmee m Na- ? 6e, ji pomagajte v. roke pravice!, Pri Sv. Urbanil so se v preteku 14 dni smrtno ponesrečile tri osebe : Janez CizeFl, kmet in naročnik Slov. Gospodarja v Svetincah, je iz hleva padel in se smrtno poškodoval. Martin Kolarič, nožar in tudi naročnik Slov, Gospodarja y Janežovcih je slamo v kopico deval, padel s kopice in se ubil. Alojzij Belec, 10 letni viničarski otrok, je na vrvi telico pasel in si je motvoz okoli pasa omotal. Telica, katero so obadi pikali, je nagloma zbezgala proti grabi in je fantka preko 200tn dolge njive za seboj vlekla. Ob koncu njive je tresknil fantek z glavo ob drevo in izdihnil čez nekaj časa. Klanci—Sv. Jurij na Pesnici. Na Kiancu so te dni našli obešeno na drevesu 85 letno starko Terezijo Sluga od Št. Jurja; toda dognalo se je kmalu, da je bila najprej ubita, potem še-le obešena, O zločincih doslej še ni pravega sledu. Na Gruševah je neki viničarski družini bila nkradena vsa obleka in perilo; sprejela je čez noč nekega tujca, bivšega vojaka, ki je svojo hvaležnost na ta način pokazal. Dekleta in ženske sploh, in zlasti še stariši: veČ previdnostii in pameti v teh časib, da bo tudi več varnosti! Vojni vjetuild se vračajo. Na pariški mirovnl konferenci so sklenili, da morajo začeti vse države pošiljati vojne vjetnike v svojo domovino, ne da bi čakali na odobrenje mirovnili pogodb. Povratek naših vjetnikov iz Marehtrenka. VI soboto, dne 30. avgusta so v Spilju izmenjali naSe in nemSkoavstrijske vjetnike izza koroških bojev. Nemcev je bilo nad 400, Jugoslovanov pa 13 častnikov in 828 mož. Nemee so v Spilju izročili danskemu poslaniku, ki jih je prevzei v varstvo. Jugoslovani rodnega doma je bil med poglavitimi sotrudniki. Pri vseh narodnih prireditvah je on z vso svojo obiteljo neutrudno sodeloval. Njegov spomin je v krogu mariborskih Slovencev neizbrisljiv. Trgovino vodi nadalje njegov sin, istotako vrl narodnjak. Želimo, da njegova trgovina i v bodoče procvita! Dvomesečne orožne vaje. k dvomesegni orc- žni vaji sta vpoklicana letnika 1886 in 1887 iu sicer letnik 1887 na 15. septembra, letnik 1886 pa na 22. septembra. Letnik 1898 bo odpuščen od vojakov in sicer moštvo s priimkom začetne črke A—M dne 8. septembra, ostalo moštvo pa 22. septembra. Odpuščeno bo le ono vojaštvo, katero je pravočasno nastopilo vojaško službo, ono pa, katero je nastopilo po 1. marcu, bo moralo odslnžiti dobo. Krlo bo tržil s prekmursldra sad|eni? Glavni agitator nemčursko-liberalne ..Samostojne Kmetijske Stranke" Vrtojbčan Mermolja se poteguje za pravico, da bi smela njegova delniška družba na Pesnici pokupiti sodje na Prekmurskem. Vse to iz golega in svetega navdušonja za ,,svododo kmetskega stanu"! Dva lepa shoda SKZ sta se vršila v nedeljo , dne 31. avgusta, pri Spodnji in Gornji Sv. Kungoti. Na obeh sta govorila urednika Golec in Zebot. Pri S p o d n j i S v. K u n g o t i se je vršil shod dopol dne. Solska dvorana je bila nabHo polna kmečkega,. Ijudstva. Shodu sta predsedovala kmet Fras in kmoCki mladeniC Grandošek. Izvolil se je krajevni odbor. SKZ. kateremu predseduje kmet Franc Temerl. Zbor je enoglasno sprejel resolucije, vkaterih zahteva sklicanje pokrajinskega zbora, volilno pravico tudi za kmetsko ženstvo, nižjo carino za Ijudske potrebščine, prost izvoz vina, krivice pri predpisovanju vojnepa in dohodninskega davka se mora]o popraviti. — Pri G o r n j i S v. Kungoti je bil shod popoldne v šoli. Zbrali so se zaupniki in zaupnice naše stranke iz župnij: Gornja Sv. Kungota, Sv. Križ, Sv. Jurij in Svečina. Predsednik shoda je bil gerent Volavšek, odoredsednik župan Galunder. zapisnikar pa Ivan so bili v Spilju pogoščeni. Vlak je bil okrašen z zelenjem. Oteti vojaki, ki so pripovedovali o bridkostih, posebno o gladu, ki so ga prestali v nemškoavstriiskem vjetništvu, so od radosti kar vriskali, ko so sa vozili po naši jugoslovanski zemlji. V Mariboru jih je pričakovala godba, mestni poveljnik podpolkovniK Zwirn, zastopnika okrajnega glavarstva dr. Mulaček Serbinek. Urednik Golec je poroeal o političnera po- ložaju in o programih posameznih strank. Urednik SS in dr. Bratina, vojaška odposlanstva in obilo druge•Zebot je govoril o politični in gospodarski organiza- ga občinstva. Ko je vozil vlak na postajo, je zaigrala ciji. 6 kmetskih zahtevah in o potrebi organizacije goaua ,,Naprej zastava Slave!", Ijudstvo pa je poKmečke Zveze so še govorili zaupniki: Hlebič, Ga - zdravilo vračajoče vjetnike z Zivijo-klici. Podpolkov-> lunder, Spindler in Gaberc. Zborovanje je trajalo nik Zwirn je v navdušenih besedah pozdravil vjetskoro tri ure. Po zborovanju je bilo še posvetovanje \ nitce. Zahvalil se mu je vodja transporta srbski maglavnih zaupnikov o podrobni izvršitvi naše krSfcanske kmetske organizaciie. Sklepe tega res pomemb nega zborovanja priobfiujemo na drugem mestu. Taki • ljudski in okrožni shodi so res važni za naš na predek. Kjerkoli se naša stranka živahno giblje. prireja shode, sestanke zaupnikov, gre naša stvar vrlo dobro naprej. Kjer pa vlada mrtvilo, kjer naši samo jadikuje.io, a storijo pa nič, tam seveda dose^ejo na sprotniki' uspehe. Radi tega na delo povsodli Shoda Kmežke Zveze v cirkovčah in st. Janžu na Dravskem polju se vršita v nedeljo, dne 7. sept. V Cirkovcah po rani božji službi v Št. Janžu po večernicah. Govorijo: Brenčič, Golec in Žebot. Gospodarji in gospodinje, agitirajt« za obiluo udeležbo! Shod viitt(garj[ev. Tudi viniCarfi so se začeli zavedati važnosti časa. V ta namen storiajo na noge, da se organizirajo stanovsko v Jugoslovanski Stro - kovni Zvezi.. Za organizacijo viničarjev priredi JSZ jor Milusavljevič. Narodne dame so moštvo pogostile z jedjo in pijačo ter tobakom. Moštvo mariborskih vojasAni oddelkov je ostalo v x,i.ariboru, drugi pa so sa odpeljali v Celje, oziroma dalje v Ljubljano. ^Š^HOV Vlak. S 1. septembrom vozi med Ljubljano io Zidanim mostom nov osebni vlak, ki zapusti Zidani most zjutraj ob 5 uri 54 minut in privozi v Ljubljano ob 7 uri 28 minut. Iz Ljubljane pa vozi ob 14'15 in pride v Zidani most ob 15'39. Beiicin in mineralna olja. V kratkem dospe iz Poljske drugi transport bencina in drugih mineral nih olj. RoHoktanti naj javijo pisraeno svoje potrebš6ine odseku za pi-ehrano v Ljubljani najkasneje do dne 31. avgusta. — Tako čitamo v ljubijanskih listih. Vprašamo, zakaj se taka naznanila tako pozno obiavijo in zakaj se ne objavijo tudi v izvenljubljanokih listih? ^iava iz Amerike. List ,,Jugoslov. ekonomista" Dopisl. jiosebne šhode, ki se boclo vršili pri S v e t i n j a h j pjge, da so koncem junija naložili v Ameriki 1,290.000 dne 7. septembra po rani- maši v gostilni g. Zavrat-- ? vre5 kave za Evropo. nika, pri S v. M i k l*a v ž u isti dan po večernicah; vLjutomerupa drugi dan. Viničar.ji župnije Sv. Bolfenka, pridite v polnem številu k ¦ Sv. Miklavžu . Viničar.ji naj slore vse potrebno. da pridejo na shoda ll v polnem številu! II itmetska zbornica v Ormožu je sklenila znižati || draginjske doklade trgovcem-bogatašem in navijal SS cem cen za kmetske potrebšfiinp ter zvišati doklade }},, kmetom, delavoem in oortnikom z ustanovilvijo Gos ''** podarskp zadruge. Kmot,ie se zavedajo svoje mofti in !!,, svojih pravic. Cesa ne doseže posameznik, to hočemo ¦¦ in moramo dosefii združeni in če se tudi tisti na gla|| vo posta.vi.jo, ki od kmeta živijo, zahrbtno pa ga sovll ražijo. To v odgovor na hujskarijo. da liofieio kmetsII ki zvezarji ubogim železniš';im delavcem in nslužbenff opm odsrizniti tP?ko zaslnženo pla^o in draginjsko Sv. Peter pri Mariboru. v nedeijo, dce ai. avgusta je priredila Slovenska Kmečka Zv«;za pred cerkvijo dobro obiskan shod, na katerera je g. dr. Leskovar v poljudnih besedah rjizk'i>ii, kaj je Slov. Kmefika Zveza. Prepričal nas je, da je Slov. Kme5ka Zveza edina stranka, ki res skrbi za kmeta in ki se je moramo okleniti ^si. Izvolili smo odbor, M mu načeluje vrli gospodar Ludvik Fluher. Šentpeterčani! Ostanite v načrofesor, l!o:crovi(v! je govoril o: pomenu zdravega, krepkega kmetskega stanu za držav.o in 61oveško družbo sploh'H jvraetu, kt je življenskega pomena za Člpveško družbo rnora poraagati država in kmet sam. 6d države raora zahtevati prepotrebnih kmetijskih in gospodarskih Sol,-sam pa se mora šolati v organizaciji. Da kmet ne bode padel v oderu^ke rokp. mora sp držati posojjlnic. Kmot mora biti tudi poLtično izobražeu za slu* č?.|e volitev, da ga ne bodo zlorabljali razni politični v strfil.arske namene. Kmeoka orgrii"iizac.;j:i raors bili požiiiana na kat. kršč; nsiism temaliu, katerega vidi iiTnajde naš kmet ravno v Kmečki Zvezi. Povsod je prepotrebna organizacija krajevnih odborov Kmečke Zveze. Po burno odobravanih govorih je prečital Marko Blekač sledeče rezolucije, ki so bile sprejete enoglasno: 1. Da se reši v Jugoslaviji kme-ta popolnega gospodarskega poloma, je najnujnejša ureditev valute. Naloži naj se 80% do 100% davek na vse v vojni pridobljeno premoženje, da se vrednost krone vzdigne in se tako postavi naše narodno gospodarstvo zopet na zdrav temelj. 2. Olajša naj, se kmetom davčno breme na najr.ižjo mero. Denar se naj išče kjer se dejaiisko nahaja, pri vojnili dobičkarjih,, verižnikih, trgovcih itd. 3. V političnem oziru pozivljajo zborovalci vse slovenske, hrvatske in srbske kmete, da se fcimprej organizirajo v Jugoslovanski Kmetski Zvezi, ki temelji na krščanskih načelih. Vsako cepIjenje v vcč strank ovira znaten nastop kmetskega stanu. 4. Obsojarno samostojno Kmetijsko stranko^ ki si je nadela ime ,,stranka" zato, ker hoče ob strani stati tako kmetu vedno sovražnim liberalnim doktorjem. JDS preje imenovana liberalna s ranka jo uporablja kot klin, ki ga skuša zariti v enotno organizazacijo kmeta in ga tako za svoje oderuške namene oslabiti. 5. Zahtevamo, da se da volilna pravica ženskam, vseh stanov brez izjeme. 6. Naj se osebna vožnja na železnicah zniža, znižajo naj se takoj tudi carinski tarifi za kmetske potrebščine, kakor n. pr. za sol, sladkor, «petrolej itd. 7. Cene živini in kmetskim pridelkom naj se uredijo in vsaj tako visoko nasiavijo, da bo kmet mogel pokriti svoje stroške. 8. V najkrajšemčasu naj se ustanovi zavarovalnica za živino. 9. Verižniki naj se strožje kot doslej kaznujejo, in naj se vojntm dobičkarjem nalože primerni davki, da bo kmetskemu stanu znatno zlajšano davcno breone. 10. Kmetski posestniki naj se ne kli&ejo k orožnim vajam- ob* času naiveejega dela, ampak naj se zanje preložijo orožne vaje na: primernejši čas. 11. Poduk v Ijudskih šolah na deželi naj se primerno preuredi, da bo šola na deželi v korist kmetskemu Ijudstvu. V šolske zastope naj pridejo tudi kmetski zastopniki. 12. Agrarna reforma naj se takoj izpelje, da bo tudi kraetski stan imel od tega kajj koristi. 13. Zaupnica clanom Jugoslovanskega kluba, zlasti voditelju dr. Korošcu.